Leto LXIX	Stav. 170 a	V Ljubljani, v torek, 22. Julija I94I-XIX	p"1«** • o*«"**- Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za insera t e. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano.

VENEC
lakaja vsak daa a|ntra| rasen ponedeljka lo dneva po prazniku.
S Uredništvo In apravai Kopltarfeva 6, Lfablfana. s i Redazione, Ammlnlstrszlonsi Kopitarjeva 6, Lubiana. i I	Telelon 4001—4005.	|
Abbonsmentl: Me«« 12 Ur«; Estero, mesa 20 Lir«, Edirione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P J Lubians 10.650 per (li abbo-namenti: 10.349 per le inserzionL
Filial«! Novo mesto.
Concessionaria eselusiva per la pubblicHI di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Bolgarska državnika v Rimu:
Duce je sprejel bolgarskega predsednika vlade in zunanjega ministra
Opoldne sta bila Filov in Popov na slavnostnem kosilu pri Kralju in Cesarju

Rim, 21. julija, lp. Predsednik bolgarske vlade m bolgarski zunanji minister sta imela dolg in prisrčen razgovor z Ducejem. Navzoč je bil grof liano, po razgovoru pa sta se bolgarska državnika podala na Kvirinal, da bi se udeležila kosila, ki ga je njima na čast priredil Kralj in Cesar.
Rim, 21. julija, lp. V vili Madami sta se predsednik bolgarske vlade in bolgarski zunanji minister kratko pogovarjala z grofom Cianom.
Nato sta se poslovila od grofa Ciana ter se v spremstvu načelnika protokola in drugih uradnikov zunanjega ministrstva odpeljala v Kvirinal. Po vseh ulicah, koder sta se peljala državnika, je prebivalstvo z živahnimi simpatijami pozdravljalo bolgarska gosta.
Kralj in cesar je ob 10.15 sprejel predstavnike bolgarskega naroda in se zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. Nato sta se gosta podala v Beneško palačo na avdijenco pri Duceju.
Navdušen sprejem v Rimu
Rim, 21. julija. Ip. Prestolnica je sprejela in pozdravila z živahno in iskreno prisrčnostjo predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra, ki
sta prišla na uradni obisk. Odlični predstavniki prijateljskega naroda so bili sprejeti pri Duceju in so lahko okoli sebe slišali in videli, s kakšnimi globokimi simpatijami ju je sprejelo prebivalstvo rimske prestolice.
Ostijska postaja, kjer sta odlična gosta izstopila iz vlaka, je bila bogato okrašena z zastavami in s trofejami obeh narodov. Zastave so visele tudi po bližnjih hišah in so krasile veličasten izhod postaje.
Za Ducejeve pozdravne besede se je predsednik bolgarske vlade zahvalil z velikim zadovoljstvom ter je izrazil svoje veselje, da je prišel v prestolnico Fašističnega Imperija. Prav tako prisrčno sta se Filov in Popov pozdravila z zunanjim ministrom grofom Cianom. Duceju je predsednik bolgarske vlade predstavil vse osebnosti iz svojega spremstva. Med osebnostmi na postaji je bil tudi bolgarski poslanik, ki je z zastopniki zunanjega ministrstva prišel pozdravit goste na mejo.
Bolgarskima državnikoma so nato predstavili osebnosti, ki so ju prišle pozdravit na postajo. Bili so minister - tajnik stranke, minister za ljudsko kulturo, minister kraljeve hiše, načelnik generalnega štaba in državni podtajniki pri predsedstvu vlade in na treh vojnih ministrstvih, načelnik glavnega stana milice, guverner mesta Rima, prefekt,
poveljnik teritorialne obrambe in poveljnik divizije. Bolgarskima državnikoma so tudi predstavili voditelje diplomatskih zastopstev držav ost v Rimu. V spremstvu Duceja in odličnih osebnosti so gostje šli skozi častno čakalnico, kjer je bilo zbranih mnogo osebnosti iz zunanjega ministrstva in veliko zastopstvo italijanske vojske. Pod nionumen-talnim stebriščem je bila zbrana častna četa kara-binjerjev z zastavo in godbo na čelu. V spremstvu Duceja sta bolgarska državnika pregledala častno četo in pozdravila zastavo. Ves ogromen trg pred postajo je bil poln navdušenega občinstva in članov fašističnih organijacij.
Ko je množica opazila Duceja in bolgarske goste, jim je začela navdušeno vzklikati. Filov in Popov sta prisrčno odgovarjala in se nato poslovila od Duceja. Predsednik bolgarske vlade se je v avtomobilu peljal skupno z grofom Cianom. Zunanjega ministra Popova je spremljal državni pod-tajnik pri predsedstvu vlade Russo. V ostalih avtomobilih so bile osebnosti iz spremstva.
Ko se je sprevod po ulicah pomikal proti vili Madami, je ogromna množica navdušenega prebivalstva prirejala prisrčne manifestacije odličnim gostom. Ko pa sta se bolgarska gosta odpeljala iz postaje Ostie, so zbrane črne srajce priredile Duceju ginjene manifestacije, ki so izzvenevale v ogromno navdušenje.
Vojno poročilo št. 411
Sovražni napad pri Tobruku
odbit
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	noči na 21. julij so italijanska letala bombardirala letališče M i k a b b o na Malti.
Severna AIrika: Sovražni poskusi, da bi se s svojimi oddelki približali italijanskim postojankam na bojišču pri Tobruku, so bili hitro odbiti.
Italijansko in nemško letalstvo je bombardiralo baterije in utrjene postojanke v trdnjavi. Nemški lovci so severno od Solluma napadli močan oddelek sovražnih lovcev ter se jim je pri tem posrečilo sestreliti tri letala vrste »Curtiss 40«.
Angleška letala so izvedla nov polet na Bengazi.
Vzhodna Afrika: Delovanje topništva v odseku pri Uolšelitu. Položaj je nespremenjen na drugih odsekih.
V	noči na 21. julij so sovražna letala bombardirala Neapel. Bilo je 15 smrtnih žrtev, med temi pet miličnikov protiletalske obram-
be, in 24 ranjencev. Obnašanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano.
Slovesen pogreb letalskega junaka v Rimu
Rim, 21. julija, lp. Včeraj dopoldne je bil slovesen pogreb letalskega junaka Ferrarina, čigar ime je nesmrtno zvezano z zgodovinskim poletom Rim—Tokio in ki je slavno padel pri izpolnjevanju najvišje dolžnosti do domovine. V soboto so ves dan romale množice ljudstva v vojaško bolnišnico na Ceilu. kjer je bila postavljena krsta. Truplu so se prišli poklonit tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, dostojanstveniki stranke ler zastopniki raznih organizacij. Pred pogrebom so postavili krsto, zavilo v tribarvnico, na oder v bolnišnični kapeli. Ob krsti je stala častna straža letalcev. Po črni maši so ob navzočnosti oblasti in raznih uglednih osebnosti odnesli letalski častniki krsto na pogrebni voz. Na krsli sla bila venca kneza Pie-montskega in Duceja Pogrebni sprevod je šel do Trga sv. Janeza, kjer je državni po.dtajnik za letalstvo izkazal pokojnemu junaku fašistov-ski pozdrav.
Na južnem delu vzhodnega bojišča
zavezniki pode sovražne oddelke
Budimpešta 21. julija lp. Iz pristojnega vira poročajo, da madžarske čele v sodelovanju z nemškimi nadaljujejd' z napredovanjem, ne da bi 6rečavale resen odpor. Ogledniško delovanje je zelo živo in povsod so zabeležili spopade madžarskih patrol s sovjetskimi zadnjimi stražami.
Helsinki 21. julija, lp. Na vsem bojišču, zlasti ob bregovih Ladoškega jezera, se nadaljuje počasno, toda zanesljivo napredovanje finsko-neinških čet. V zadnjih 24 urah je prišlo do številnih letalskih napadov na razna finska središča. Žrtev ni bilo in škoda je neznatna.
Berlin, 21. julija, lp. Član neke nemške propagandne kompanije, ki je v zadnjih 24 urah letel vzdolž južne finske obale, poroča, da so tam celi ogromni gozdovi v plamenih. Tudi severno od Ladoškega jezera, kjer Sovjeti izgubljajo ozemlje, divjajo strahotni požari. Mesta in vasi so vse porušene do tal.
Naraščajoča zmešnjava v sovjetski vojski
Berlin, 21. jul. lp. Med boji, ki so se 17. julija razvijali v odseku pri Kijevu, je bil zajet sovjetski generalni major Makarov, poveljnik 11. sovjetskega armadnega zbora General Makarov je podal n. slednje izjave:
Sovjetska vojska je imela izredno velike izgube in zelo težko bo, da bi poveljniki rdeče vojske še lahko rešili kaj iz teh zmešnjav. Sovjetski vojski primanjkuje orožja in tehničnih sredstev. Sovjetska vojska tudi nima dovolj rezerv. Rezerve, ki so po 20 dneh potovanja prišle na bojišče, nlau dobro opremljene in izurjene in večinoma so to
vojaški obvezniki brez vojaške izobrazbe. Zato se ni treba čuditi, če vse slabo poteka.
General Makarov je star 44 let in je med svetovno vojno bil podčastnik v nekem kozaškem polku. Da je položaj v sovjetski vojski resnično kaotičen, se lahko razbere tudi iz poročila, ki ga je poslal divizijski politični komisar Miglinov poveljniku armadnega zbora. V tem poročilu stoji med drugim:
Nikakor ni mogoče več ugotoviti, katere edinice se bojujejo v tem ali onem odseku. Divizijski poveljniki si ne morejo več ustvariti slike o dejanskem položaju. Med boji ni zadosti zvez med posameznimi edinicami. Na nekem odseku je sovjetski bataljon streljal v svoj lastni bataljon. Take napake se dogajajo dnevno. Poveljniki posameznih edinic se med seboj prepirajo in zgodilo se je, da letalski oddelki niso marali poseči v boj, da bi podpirali napade sovjetskih motoriziranih kolon.
Berlin, 21. jul. lp. Član nemškega propagandnega z.bora, ki spremlja nemško vojsko na vzhod na bojišče, je poslal poročilo o bojih pri Vitebsku. Ko so boljševiški oddelki bili prisiljeni zapustiti to strateško važno postojanko, so s silovitim ognjem začeli streljati na mesto. Kmalu nato so bili vsi mestni deli v plamenih. Na tisoče prebivalcev, ki so jim boljševiki ukazali, da naj beže proti vzhodu, je bilo pobitih.
Berlin, 21. jul. lp. Na severnem odseku sovjetskega bojišča tisoči in tisoči ruskih vojakov beže na nemško stran. DNB poroča, da je med temi dezerterji tudi več višjih častnikov, med dru-
eimi pa je tudi pribežal na nemško stran kapitan asiljevič Novikov, ki je bil profesor na vojaški šoli v Putiugrauu.
V svojih izjavah je Novikov pojasnil, zakaj
ruski vojaki beže na drugo stran. Politični komisarji v rdeči vojski so začeli z denunciacijami in je tako vedno več vojakov in častnikov v nevarnosti, da jih bodo postavili pred vojno sodišče. Na vprašanje, zakaj se vojaki ne upro nasilju političnih komisarjev, so ubežniki odgovorili, da je vsak poskus upora takoj zatrt s smrtnimi kaznimi. Sovjetske vojake pa so učili, da je življenje v drugih evropskih deželah mnogo slabše. Častniki so sicer vedeli, da je položaj v Evropi mnogo boljSi, toda sovjetski vojak je bil vzgojen v nasprotnem prepričanju. Sovjetski vojak je namreč večinoma nepismen, kdor pa je pismen, pa ne dobi na razpolago niti knjig niti časopisov.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 21. julija, lp. Vrhovno nemško poveljstvo poroča:
Na južnem delu vzhodnega bojišča zasledujejo nemške, romunske in madžarske čete pobitega sovražnika.
Na vsem ostalem bojišču se boji naprej nadaljujejo uspešno z uničevanjem številnih obkoljenih sovražnih skupin.
__ V boju proti Veliki Britaniji je letalstvo ponoči pred angleško vzhodno obalo potopilo dve tovorni ladji » skupno 11.000 tonami in en hitri čoln. Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave na škotski vzhodni obali, na jugovzhodni angleški škotski obali in letališča na jugovzhodu Anglije.
V Severni Alriki so nemška bojna letala bombardirala angleške topniške postojanke iu pristaniške naprave r Tobruku. V letalskih bojih so bila tri angleška letala sestreljena.
Pri poskusih angleških letal, da bi včeraj in danes zjutraj napadla obrežje Rokavskega preliva. so lovci skupno s protiletalskim topništvom sestrelili osem letal, stražni čolni pa štiri angleška letala.
Angleška bojna letala so ponoči na nekatere kraje v zahodni Nemčiji metala rušilne iu zaži-galne bombe. Civilno prebivalstvo ie imelo malo žrtev.
Stalin — komisar za vojsko
Berlin, 21. jul. lp. Pristojni krogi v Berlinu menijo, da je imenovanje Stalina za vojnega komisarja dokaz, da je vojaški položaj boljševiške vojske katastrofalen. V Moskvi hočejo s tem doseči, da bi Stalin napravil konec zmedi v rdeči vojski. Toda zmeda v rdeči vojski je vsak dan večja in razkroj sovjetske vojske je v popolnem razmahu.
Velike narodne proslave v vsej Romuniji
Bukarešta, 21. jul. Današnji romunski dnevniki objavljajo obširna poročila o včerajšnjih proslavah, ki so bile po vsej Romuniji, zlasti pa v romunskih mestih, zaradi tega, ker je bila Besara-bija osvobojena Dnevniki objavljajo na prvih straneh slike o osvobojenih mestih v Bukovini in v Besarabiji. Na prvi strani so tudi slike kralja Mihaela, generala Antonesca, Duceja in Hitlerja. Pri proslavah so godbe igrale poleg romunskih himen tudi italijanske in nemške himne ter pesmi.
Dnevniki objavljajo svoja poročila o proslavah pod velikimi naslovi kakor: Romunski narod ne bo pozabil na nobeno ped zemlje,« »Pravica zmaguje« itd.
Po radiu je včeraj govoril tudi general Anto-nescu, ki je povabil vse prebivalstvo, da naj z zaupanjem gleda v bodočnost. Glasilo vlade »Umjerea« piše, da se je treba za romunske zmage zahvaliti slavnim romunskim in nemškim vojaškim odaeikom. "kralju Mihaelu. Benitu Mussoliniju, Hitlerju in generalu Antonescu.
Stalin v novi halji
Na tej blagoslovljeni zemlji niinaš vedno priložnosti videti hudobca v obleki svetnika. Hudobec ima na sebi vselej nekaj peklenskega, tudi če mu je uspelo ukrasti svetni-kovo haljo. Njegova dela, njegovo ravnanje, vsa njegova snovna in duševna dejavnost ga pa kažejo graji sveta, obsodbi bližnjih in mržnji dobrih. Vse ono, kar je peklensko, je izključeno iz ljubezni človeštva. Narodi odbijajo daleč od sebe vsa očilna zlodejstva hudičevih obsedencev.
Baš to je danes slučaj pri sovjetskem ko-fhunizmu. Rdeči car se misli predstavljati človeštvu pod obliko velikega svetnika, ki mu je poverjeno negovanje vere, duše in du-ševnosti narodov. Moskovski radio je celo trdil, da se osebe, ki izpovedujejo neko vero, v Sovjetski Zvezi ne smejo ve« preganjati. Ta izjava moskovskega radia je zares značilna, ker nam potrjuje vse ono, kar se je po svetu govorilo o krutostih komunistov proti onim, ki so javno izpovedovali ali priznali neko verstvo. Radio Moskva, predstavnik vladnega mišljenja, ali, bolje, mnenja sovjetskega komunizma, je trdil, da se take osebe >v bodoče ne smejo več preganjatk. Ta trditev vsebuje še eno trditev, in to, da so dosedaj bile preganjane vse osebe, ki so izpovedovale vero v Sovjetski Zvezi. Kako se pa s tem ujemajo poročila radia Ix>ndon iz prvih dni vojne proti komunizmu, češ, da so v Moskvi imeli veliko versko prireditev s svečano služlio božjo, da hi Bog blagoslovil orožje komunizma? Tu je zares treba reči, da se zavezniki ne razumejo, da se oba so-druga, Stalin in Churchill, oporekata med seboj in to javno kažejo človeštvu.
Kako naj bi vendar Bog blagoslovil orožje brezbožnikov? Od kod naj se vendar vzame v vsej Moskvi prelat, ki bi pel slovesno sveto mašo? Rimski katoliški dnevnik >L'Av-venire dTtalia« se je nedavno zanimal za to versko prireditev, ki se je menda pripetila prej v vroči in čudaški fantaziji britanskih propagandistov, kakor v Moskvi, ter je pisal, da se v vsej sovjetski Rusiji ne nahaja niti en prelat več v svobodi. Nekoliko njih so bili z veliko požrtvovalnostjo in težkim tveganjem ostali v Sovjetski Rusiji ter so danes vsi divjaško ubiti ali pa pregnani. Tokrat je torej res hotela Moskva pripeljati hudobca do blagoslovljene vode. Ne zadovoljuje se nili s tem. Da bi še dalje goljufala svet in posebno številne lahkoverneže |>o anglo-ame-riških krogih političnih diletantov, pripoveduje, da so se boljševiki odločili za razpust Združenja brezbožnikov, češ, da sta bili ustanovitev in delavnost takega združenja »zmotac.
Tu bi le imeli nekaj pripomniti, da bi dodobrega razkrinkali igro rdečega carja napram dostojnima tovarišema Churchillu in Rooseveltu. Kdor te zvijače pozorno gleda, opaža, kako si moskovski hudobec stvarno na vse kriplje prizadeva, da bi zlezel v ta-lar. Tu ne gre za resnično kesanje in pokoro za vsa hudodelstva, storjena človeštvu, ampak gre za pravo pravcato goljufijo. To je človeški Mamon, ki se skriva pod posvečeno obleko. Tukaj predstavnik boljševizma, stisnjen v škripec oboroženih zdravih sil vse Evrope in zadrgnjen od svetovnega javnega mnenja, celo od anglo-ameriškega — kajti že prihaja ura polaganja računov — skuša z vsemi sredstvi, celo z zatajitvijo samega sebe, rešiti svojo kožo in svoja načela, s tem, da jih preobieče in zagrinja v kopreno spoštovanja pred vero.
To je zares zanimiva igra. Pravijo, da volk menja dlako, ne pa razvade) sovjetski volk lahko menja dlake, ne pa svojih navad. On je navajen preganjati vse ono, kar ima na sebi najmanjšo versko črto in ludi če bi hotel, ne more drugače.
Danes orožje zdravih evropskih sil napreduje po sovjetski zemlji na fronti več <i-sočev kilometrov in v veliki globini, danes orožje izreka svojo besedo z zgovornostjo svoje sile in moči proli vsem, ki še v tein trenutku ravnajo tako podlo, da se to z no l>eno besedo ne da pravilno označiti, in danes rdeči car s kretnjo, katero mu narekuje obupna nemoč spričo božje volje, ki se oči-tuje skozi orožje sil Osi, hoče sebe prikazati svetu kot spreobrnjenec, ki se spokorno bije na prsa za' zmote delovanja brezbožnikov.
Tudi če bi se razpustilo Združenje brez-lKižnikov, se vendar ne bi dala preobraziti načelna narava boljševizma, ki si postavlja za prvi cilj uničenje vsake vere in vsake duševne in zdravstvene delavnosti.
Ni moč premotiti sveta s to nizkotno in nespodobno politično ukano. To je le kretnja z edino svrho, da bi se omogočilo Churchillu in Rooseveltu, da dopovedo lastnim narodom. kako lmrba za rdečega carja, in borba z njim v zvezi še ne ponienja borbe za komunizem. Toda lo so bajke, ki se ne dado več spraviti v denar. Star izrek veli: Kdor se je rodil oglat, ne more umreti okrogel, in boljševizem je rojen bistveno protiverski, je živel v neusmiljeni borbi prcrti veri in ne bo mogel umreti drugačen kakor protiverski.
De ti Ima.
0 dveh papeževih nagovorih
Vatikan, 14. julija.
Nekaj velikih listov, ki so poročali o zadnjih dveh nagovorih sv. Očeta, je zraven ome-rijalo, češ da sta oba papeževa nagovora bila tako polna pesimizma, da zaslužita splošno začudenje, Sodba teh listov pa nikakor ni pravična, ker je papež govoril . tako, kakor le more in sme govoriti vrhovni poglavar vsega krščanskega sveta. Bodisi papežev govor v radiju na praznik apostolskih prvakov, bodisi njegov govor, ki ga je imel po radiju evhari-stičnemu kongresu v Združenih državah, oba sta imela v glavnem tole vsebino:
»Pastor angelicus« poziva vse kristjane, naj tudi v časih najhujših preizkušenj nikakor ne obupajo ter ne začno dvomiti v božjo Dobroto. Obenem pa papež vsakega kristjana poziva, naj tudi samega sebe izpraša: Koliko pa sem sam sokriv ,da je to prišlo nad svet? Kajpada je resnica, da iz teh nagovorov nikakor ne zveni kak politični optimizem, pač pa sta oba govora polna verskega optimizma, ki naj ga žalostne preskušnje nikakor ne kale, kaj šele, da bi ga skalile.
Kako malo je papež mislil politično govoriti, je razvidno iz njegovih besedi, ki jih je bil naslovil po radiju na ameriške katoličane, kjer je dejal: »Kako naj bi ne ljubili vseh ljudi, ki je Kristus zanje na križu umrl?« Papež Pij XII. se tudi ni ustrašil, da ne bi sedanjega položaja ameriškim katoličanom tako opisal, kakršen je v resnici: »Danes vlada struja najbolj črnega poganstva, ki je silnejša, kakor pa so valovi reke Mississippija. Časopisje pa izpodkopuje krščansko kulturo.« Zdaj pa sledi najvažnejši del govora, kjci papež ameriškim katoličanom in sploh vsemu krščanskemu svetu kaže, kaj naj store v boju zoper poganstvo in za Kristusa. Negativna bramba je prešibka. Kristjan mora storiti kaj pozitivnega: vzgled, krščansko dejanje. Nato papež nadaljuje: »Vaš največji sovražnik je v vas samih. Le požrtvovalnost ga more premagati. Danes je velika potreba, božjo besedo razširjati z deli.«
1 Še jasneje zveni papežev klic k samospo-znaji v papeževem nagovoru, ki ga je imel na dan sv, Petra in Pavla. Papež je v tem svojem govoru povedal obupancem, ki mislijo, da trpljenje naših dni nikakor ni v skladu z božjo Dobroto, da, celo ne z vero v božjo Dobroto, da smo s svojimi grehi vsi pomagali, da je vojna šiba prišla nad nas, da ima Bog svoje vzroke, ki jih mi ne moremo doumeti, da tudi nedolžni trpe. Papež opozarja na preganjanja kristjanov v prvih časih krščanstva, ki pa so v resnici bila začetek nepopisnega zmagoslavja krščanskega nauka na vsem svetu.
Svariti, opominjati, tolažiti in bodriti' — to so naloge, ki si jih je nadel papež Pij XII. Da so njegova prizadevanja že doslej bila uspešna, to lahko že vsakdo vidi v poživlje-nem verskem življenju v Italiji. Tujec, ki je na primer pred tr^mi leti bil v Rimu, se je večkrat čudil, kako svojsko se italijanski katoli-tan obnaša v cerkvi pri službi božji. Italijanski temperament je docela drugačen kakor naš, ki je bolj severnjaški, vsaj z ozirom na Italijane. — Kdor pa danes hodi po Italiji, bo moral ugotoviti, da se je versko življenje tamkaj zelo poglobilo, da se taka sprememba zdi skoraj kar nemogoča. Mnogo sta storila skrb in ljubezen do svojcev, ki so zunaj na bojnih poljanah. Toda prav mnogo
je treba pripisati zasluge nenavadno strogo živečemu papežu Piju XII., ki skuša priti v stike z vsemi plastmi ljudstva in nanj potem vplivati. Ne le v Rimu, temveč tudi v Genovi, Bologni, zlasti pa v Turinu danes po cerkvah doživiš tako slovesno in pobožno tišino, ki je nikakor ne moreš več razumeti pri živahnem italijanskem temperamentu. Zlasti veliko po-božnost opaziš pri doraščajoči moški mladini od 12 do 16. let. Tu vidiš zdaj cele skupine v globoko molitev zamaknjenih fantov, ki tako goreče molijo, da jih nobena stvar ne zmoti. Temelj je kajpada pri vseh Italijanih že od nekdaj globoko verski, sedanje težave in papežev vzgled pa so navlako, ki se je bila raz-rastla nad to globoko versko podlago, odstranili, da krščanska verska vsebina in globina prihajata vsa svetla na dan. Čudovito je zaupanje, ki ga to ljudstvo kaže do Marije. Celo o nemških vojakih, ki prihajajo v Rim, pripovedujejo, kadar je vsak sam zase, da pokažejo znamenja globoke vernost}.
Papeževe besede in njegova svarila, njegove molitve 'in osebne žrtve moramo podpirati vsi katoličani, če hočemo, da bo to trpljenje tudi nam prineslo blagoslov, da bo sedanje trpljenje tudi našemu narodu oznanilo zarjo lepših časov. Tako bodi!
Nervoza v. Angliji narašča
Spremembe v angleški vladi
Rim, 21. julija, lp. Uradno je bilo objavljeno v Londonu, da so se v angleški vladi izvršile naslednje izpremembe:
B u I 1 e r je imenovan za ministra za pro-sveto, Brendan Brackon je imenovan za ministra za informacije, D uff Cooper je imenovan za kanclerja vojvodine Lancashire in bo odšel na Daljni Vzhod, da- bi tam proučil način sodelovanja med angleškimi vojaškimi, upravnimi in političnimi oblastmi. O svojih ugotovitvah bo poročal vojnemu kabinetu.
Lord A neke v 11 u m b a v je imenovan za generalnega blagajnika. Law je postal drž. podtajnik v zunanjem ministrstvu, S and v s pa je imenovan za finančnega državnega pod-tajnika v vojnem ministrstvu. T h u r t I e je bil imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu za informacije, polkovnik VVatt pa je imenovan za izrednega parlamentarnega tajnika pri predsedstvu vlade. H u g h S c a r v je imenovan za državnega parlamentarnega podtajnika pri letalskem ministrstvu.
Kapitan B a I f o li r . poslanec T o m W i 1 -liani in major Llovd George so imenovani za člane kraljevega zasebnega sveta.
Heramsbottrain je imenovan za predsednika urada za pomoč brezposelnim. Obenem z njim je v vodstvu tega urada imenovan E s. Sat. H a r o 1 d N i c. h o ! s o n je imenovan za, guvernerja angleških radijskih postaj.
Novi minister za informacije Brendan Brackon je bil dosedaj posebni parlamentarni tajnik Churchillov in sicer že več let. To je že
četrti mož na vodstvu angleškega informacijskega ministrstva, odkar je izbruhnila vojna. Sandvs, ki je imenovan za finančnega tajnika v vojnem ministrstvu, pa je Churchillov sorodnik.
Madžarska policija Žide strogo nadzira
Budimpešta, 21. julija, pl. Madžarska policija strogo nadzira Žide in osebe židovskega porekla, ki večinoma 6impatizirajo z boljševizmom. Na ta način hočejo preprečiti vohunstvo in sabotažna dejanja.
V Budimpešti so aretirati 1500 Židov iz Galicije, zaprli so jih v posebna koncentracijska taborišča. Mnogo židovskih trgovcev so tudi predali sodišču, ker so zviševali cene življenjskim potrebščinam.
Ukrepi proti Židom v Bolgariji
Sofija, 21. julija, lp. S posebnim zakonskim ukazom je bilo določeno, kolikšni davek morajo plačati bolgarski židje. Za Žide je smatrati tiste osebe, katerih eden od 6taršev je žid. Židje bodo plačali 20% svojega premoženja, če premoženje ne presega treh milijonov levov, davek pa bo znašal 25%, če je vrednost njihovega imetja višja od treh milijonov. Imetje, ki je manjše od 12.000 levov ne plača nobenega davka. Ta zakonski ukaz se nanaša tudi na ozemlja, ki so bila klavno priključena Bolgariji.
Navodila o zaščiti poljedelskih in gozdnih proizvodov
pred požarom
Splošna navodila.
Zaradi zagotovitve prehrane je treba obvarovati poljedelske plodove, zlasti žitna polja, zaradi splošne gospodarske vrednosti pa gozdove pred uničenjem po požaru. Požare lahko zanetijo sabotažna dela ali sovražna letala, in sicer s posebnimi zažigalnimi napravami (zažigalne ploščice in podobno).	<
Da se vnaprej preprečijo, oziroma uduše že nastali požari, je treba ločiti dvojno obdobje: pri poljih čas, ko žilo dozoreva, in čas, ko se shranjuje v kozolcih ali stogih zaradi sušenja, preden se onilati; pri gozdovih pa je upo..'':'vano drevje v rasti ter že posekani in pripravljeni les, preden se izvozi iz gozda.
Da se prepreči nastanek ognja, oziroma da pogasimo že nastali požar na poljih in gozdovih, je treba vsekakor organizirati posebno službo, in sicer:
a)	opazovalno službo,
b)	gasilsko službo.
K opazovanju in javljanju, ako hi se poskušal zanetiti ogenj, in h gašenju že nastalih poljskih in gozdnih požarov, so poklicane tele osebe:
1.	lastniki in uživalci poljedelskih in gozdnih kultur;
2.	za njih nadzorovanje določeno osebje (poljski, gozdni in lovski čuvaji)!
3.	organi občin, ki so že po zakonu o mestnih občinah in po zakonu o občinah dolžne skrbeti za javno in imovinsko varnost svojih občanov.
Pri gozdnih požarih je dolžnost javljanja raztegnjena na vsakogar, ki ognja ne more sam pogasiti, dolžnost gašenja pa na prebivalstvo občine, v kateri gori, in v danem primeru na prebivalstvo sosednih občin.
Organizacija opazovalne in gasilske službe.
Organizacijo zaščitne službe zlasti glede poljskih pridelkov mora voditi v vsaki Občini osebno župan, ki mu je v pomoč poseben odbor.
Kako je vršiti opazovanje glede rastočih ali že požet.ih žit v razne vrste ter gašenje na njih povzročenih požarov, je treba določiti na sestanku, ki ga skličejo župani občin. Tega sestanka se mo-
Italijanščina brez uiitella
69
ŠESTINDVAJSETA LEKCIJA
Prvo srečanje z rabo konjunktiva ...
Ne samo da je konjunktiv za Slovenca neznana zemlja, — tudi njegova raba je trd oreh za vsakogar, kdor šee prodira v duha italijanskega jezika. Dokler si ne pridobite čuta zanj, Vam bodo naslednji napotki v oporo. Pozneje boste rabili in prav rabili konjunktiv, ne da bi se Vam bilo treba šele spominjati teh napotkov!
Za nocoj se omejimo seveda le na del primerov, ki zahtevajo konjunktiv. Recimo:
Konjunktiv za zanikanimi povednimi in za vpra-šalnimi stavki.
Če je glavni stavek povedni stavek in je zanikan, sledi v odvisnem stavku konjunktiv: 3o chegli e contento — vem, da je zadovoljen. Toda: Non so se egli si a contento — ne vem, če je zadovoljen. Non c'e nessuno che non lo dica — nikora ni, ki tega ne bi rekel. Non c'ž nulla ch'čgli non sappia — ničesar ni, česar ne bi vedel.
Sem spadajo tudi glavni stavki, katerih glagol izraža zanikovanje, dvom in podobno. Odvisni stavki za takimi glagoli zahtevajo konjunktiv. Taki glagoli so na primer: negare — zanikovati, dubitare — dvomiti, essere incerto — ne biti prepričan, non dire — ne reči itd. — Dvomim, da pridejo nocoi — diibito che arrivino sta-sčra. Oporekam, da je moj mož to storil — nego ehe mio marito abbia fatto cio
Konjunktiv se rabi v odvisniku tudi tedaj, če ,'zraža nadredni stavek vprašanje, na katero pričakujemo nikalen odgovor: C'č qualcdno che non lo sappia? — ali je kdo, ki tega ne bi vedel? (Pričakovani odgovor: Nihče.)
Konjunktiv za vezniki s ,che\
Konjunktiv rabimo	tudi za naslednjimi in podobnimi vezniki, ki uvajajo odvisne stavke:
iffinchč — zato, da	prima che — preden
:osi che — tako, da	nel caso che — ako (= v
jenehe — četudi	primeru, da) sčnza che — ne da bi
Konjunktiv za brezosebnimi izrazi.
Konjunktiv se rabi tudi za vsemi brezosebnimi izrazi, na primer bisogna che — treba je, d&j imp6rta che — važno je, da; bAsta che
—	zadošča, da; e meglio che — bolje je, da; nadalje za sestavljenimi izrazi + samostalnik ali pridevnik', kakor: č peccato che — škoda je, da; č naturale che — naravno je, da; ž possibile che
—	mogoče je, da; e giusto che — pravično je, da; e probabile che — verjetno je, da. Itd. Na primer: Dosti je, če pridejo jutri — basta che včngano domani; škoda je, da ni dospel — ž peccato che non sia arrivato.
Konjunktiv za nedoločnimi izrazi.
Konjunktiv se rabi tudti v stavkih, ki jih uvajajo pridevniki in zaimki s pojmom n e d o 1 o č -nos ti, V prvi vrsti besede na -unque:
chiunque — kdor koli qualunque — kakršen koli quantunque — kolikor koli comunque — kakor koli
Na primer: Kdor koli pride, nočem ga videti — chiunque arrivi, non lo vdglio vedčre.
Nekaj vaj.
Non čredo che čgli parli bene il francese. Come mai puoi dubitare che 1'anima sia itnmor-tale? Non si pu6 dire con certčzza chi dbbia inventato 1'aratro. Non posso crčdere ch'čssi ab-biano avuto 1'intenzione di offčndermi. Non č necessario che vada lui stčsso, b&sta che mandi il servo. Bisogna che impariate bene questa le-zione. K inutile che mi parliate male di lui, lo conosco bene. (£) peccato che le cose siano an-date cosi. Basta che gli seriviate una lettera. £ giusto che il diligente včnga ricompensato, Si dice che qučsto sia una sua invenzione.
I buuchi s6no svizzeri.
Un signčre entra in un albčrgo ed 6rdina una porzi6ne di formaggio svizzero, D6po avčrlo as-saggiato', rivolto5 all'albergat6re dice:
—	Mi sčmbra che qučsto formaggio non sia svizzero.
—	II formAggio 4 nostrino, ma osservate i buchi e vedrčte che' sono svizzeril
Pripombe
i prevedite s fcaeovntm »tavkom: potem ko (ta je. . . — s od glagola rlvfllgere. — » nepravilni tutur (vedr6 ...) neprav. glagola redir».
rajo obvezno udeležiti vsaj trije člani občinskega odbora, 2 do 3 zemljiščni posestniki iz vsake vasi, dva zastopnika dotične gasilske čete in zastopniki morda v občinskem okolišu obstoječih podružnic (društev) kmetijske družbe.
Pri ureditvi zadevne službe je treba paziti na to, da se gasilske čete ne bodo preveč odtegovale svojim splošnim dolžnostim, da pa bo sicer služba organizirana v vseh podrobnostih. Sem spada med drugim priprava potrebnega orodja (lopate, krampi),^ ki ga naj prispevajo podružnice Kmetijske družbe, gasilske čete, občine in interesenti; dalje mora biti v naprej določen in popisan krog oseb,, zavezanih k službi, in vrstni red, po katerem bodo službo opravljale.
Kar se tiče organizacije javljanja in gašenja gozdnih požarov je ta služba določena v §§ 42 do 45 in 47 zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929, Uradni list št. 162/35 iz leta 1930. Te določbe se glasijo:
§ 42. Kdor zapazi v gozdu ali ob gozdnem robu v razdalji 50 m nepogašen in zapuščen ogenj, ga mora pogasiti.
Mimogredoči, ki bi zapazili spotoma, da gozd gori, morajo kolikor je mogoče pogasati požar sami; če to ni mogoče, morajo o njem takoj obvestiti med potne prebivalce, ti pa najbližje vaške ali občinske organe ali najbližje Šumarsko osebje, najbližje civilno ali vojaško oblastvo ali posestnika gozda.
§ 43. Šumarsko osebje, občinski ali vaški starešine, orožniške postaje ali lastnik gozda morajo pozvati, čim so zvedeli za gozdni požar ali so ga zapazili, vse prebivalce iz najbližjih krajev, sposobne za gašenje požara, naj pridejo gasit.
Vsi prebivalci, sposobni za gašenje požara, morajo takoj ustreči njih pozivu, odhiteli s potrebnim gasilnim orodjem na kraj požara in tam storiti vse, česar je treba, da se požar čimprej pogasi.
Podjetniki, ki delajo v gozdu, morajo dati na razpolago svoje delavce.
^Šumarsko osebje, občinski in valki starešine, orožniško osebje morajo z omenjenimi ljudmi takoj oditi na kraj požara.
Gasilna dela vodi najvišji izmed šumarskega osebja, ki se najde tamkaj; če pa ne bi bilo nikogar izmed šumarskega osebja, voda ta dela občinski ali vaški starešina, v čigar okolišu je nastal požar.
§ 44. Onega, ki je prevzel vodiiev poslov za gašenje gozdnega požara morajo vsi brez izjeme poslušali in izvrševati njegove odredbe.
Ostali občinski in vaški starešine in šumarsko ali orožniško osebje morajo vzdrževati red in paziti, da se izvrši vse, kar odredi oni, ki vodi gašenje požara.
Ko je požar pogašen, se pusti na pogorišču potrebno število ljudi, ki pazijo eden ali dva dni, po potrebi pa tudi dlje,, da ne nastane požar iznova.
§ 45. Če se je požar toliko razplamtel, da ga prebivalci občine, v katere okolišu je, ne morejo pogasiti sami, jim morajo priti pomagat tudi ostale sosednje občine.
Na poziv občega upravnega oblastva prve stopnje morajo dati vojaška oblastva na razpolago potrebno število vojakov, da gase požar in vzdržujejo red.
Če traja gajenje požara več dni, se morajo delavci, ki gase požar, po možnosti izmenjavati. Ostati morajo vsi na pogorišču, dokler se požar ne pogasi.
Služba opazovanja in gašenja mora biti tako urejena, da se vrši opazovanje polj neprestano, enako po možnosti opazovanje gozdov, in da se v primeru izbruha požara more nemudoma izvesti gasilna akcija. Službo, ki se uredi v smislu te okrožnice, je smatrati kot tlako (§ 109. zakona o občinah, g 14. zakona o nazivu in razdelitve kraljevine na upravna območja) in je torej brezplačna.
Policijski organi sodelujejo pri celi akciji v smislu zanje veljavnih predpisov.
Kazenske odredbe.
Glede nejavljanja in glede nesodelovanja pri gašenju gozdnih požarov vsebuje § 164. zakona o gozdih naslednja določila:
V denarju do 500 din ali z zaporom do 10 dni se kaznuje:
1.	kdor kuri v gozdu ali v razdalji do 50 m od gozda brez dovolitve pristojnega gozdnega organa, sežiga panje ali klade, kuha oglje, apno itd.;
2.	kdor kuri v gozdu izven odrejenega kraja;
3.	kdor najde v gozdu zapuščen ogenj, pa ga ne pogasi ali ne obvesti o tem prvih medpotnih prebivalcev, kdor te prijave ne priobči pristojnemu oblastvu ali lastniku gozda;
4.	kdor pusti nepogašen ogenj v gozdu;
5.	kdor se pokliče, naj pride gasit požar v gozdu, pa ne pride in izostanka ne opraviči ali noče požara gasili ali se ne pokorava naredbam onega organa, ki vodi gašenje požara.
Kazenske od redbe v pogledu zaščite žitnih polj pa bodo izdane naknadno, ako bi se to izkazalo za
potrebno in v kolikor že niso obsežene v splošnih kazenskih predpisih.
Za izvedbo zaščite poljedelskih proizvodov (žit) v smislu te okrožnice so odgovorni v prvi vrsti^ župani občin, ki naj okrajnim načelnikom poročajo o izvršenih pripravah v 8 dneh po prejemu te okrožnice, okrajni načelniki pa naj podajo na to čimprej skupno poročilo Visokemu Komisariaiu. Glede zaščite gozdov pa so odgovorni v prvi vrsti okrajni načelniki s svojimi šumarskimi referenti. Ti naj organizirajo nemudoma potrebno službo na terenu, eventualno po predhodnem razgovoru, ki se ga naj udeleže: dva do trije gozdni posestniki iz vsake vasi, zapriseženo, ozir. postavljeno gozdno-čuvajsko osebje, zastopniki gasilskih čet in zastopniki občin.
Visoki Komisar: E. Grazioli.
Razpis nabave kuriva
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino razpisuje na p odstavi čl. 86 zakona o državnem računovodstvu nabavo kuriva, in sicer:
60 m® mehkih drv za podkurjavo, žamanje,
300 m3 bukovih drv v cepanicah,
550 ton premoga kosovca z najmanj 450 kalorijami in
250 ton premoga orehovca z najmanj 4200 kalorijami.
Drva morajo biti suha, zdrava, rezana po 1 m dolžine. Bukova drva morajo biti v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč.
Premog mora biti lepo separiran, in sicer kosov ec z nad 60 mm, orehovec pa z nad 20 mm dimenzije, brez smeti in prahu, ker se uporablja za centralno kurjavo.
Količina kuriva posamezne vrste se mora po potrebi zvišati ali zmanjšati.
Ne zahteva se ponudbe celokupne dobave po istem ponudniku, temveč more posamezni ponudnik staviti ponudbo tudi samo za posamezno vrsto kuriva.
Cene je ponuditi v lirah, in sicer za drva po 1 m3 franko dvorišče palače Visokega komisariata, Bleiweisova cesta 10, premog pa za tono franko vagon železniška postaja Ljubljana, glavni kolodvor.
Dobavni rok za drva je nSjdalje do 30. avgusta t. 1., za premog pa za 300 ton kosovca in 150 ton orehovca takoj po odobritvi dobave, ostanek pa po posebnem odpoklicu. Drva se bodo prevzemala na dvorišču palače Visokega komisariata, in sicer zložena paralelno brez križev, premog pa na železniški postaji Ljubljana, glavni kolodvor.
Taksirane ponudbe je predložiti v zaprti kuverti najdalje do 30. julija t. 1. ekonomatu Visokega komisariata.
Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu Visokega komisariata, Bleiweisova cesta 10, soba štev. 30.
Za Visokega Komisarja: dr. Bisia.
Komite za skupno in enotno obrambo interesov upnikov in delničarjev tvrdk Trboveljska premogokopna družba ter »Fala« d. d., in upnikov državnih rudnikov Velenje in Zabukovica ter Kranjskih deželnih elektrarn, tangiranih z naredbami šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko v Mariboru, od 7. junija 1941 in 6. julija 1941, se ie osnoval v Ljubljani. Njegovi člani so gg.: Ivan Avsenek, min, dr. Fran Novak, dr. Ivo Benkovič, dr. Josip Hacin v Ljubljani. Interesenti naj se blagovolijo obračati na te gg.
Dimitrov pride hujskat v Ameriko
Berlin, 21. julija, lp. Poročila iz Newyorka in iz Wa6hingtona vedo povedati, da bo Dimitrov prišel na poseben obisk v Združene države. »Zwolf Uhr Blatt« piše, da prihaja v Združene države zloglasni glavni tajnik komiterne, ki je znan povsod kot največji hujskač za svetovno revolucijo. Dimitrov je znan po svojem procesu v Leipzigu, tu se je moral zagovarjati zaradi požara nemškega parlamenta in zaradi nasilnega delovanja v Nemčiji. Kadar odhaja Mimitrov po Stalinovem ukazu v Ameriko, se je treba takoj vprašati kdaj bo zagorela Bela hiša. Ce odhaja Dimitrov kot pooblaščeni minister v Newyork in v Washington, tedaj svet že lahko vsak trenutek pričakuje izbruh novega požara.
Romunija slavi spomin kralja Ferdinanda
Bukarešta, 21. julija, lp. V navzočnosxi generala Anfonesca so danes slovesno proslavili 14. obletnico smrti kralja Ferdinanda. Ob grobu pokojnega velikega romunskega kralja so se zbrali vitezi reda Mihaela Viteza in mnogo bojevnikov iz prejšnje vojne. Množica je generala Antonesca navdušeno pozdravljala.
Včeraj so v gradu Brand v navzočnosti kralja Mihaela in kraljice Matere Heiene obhajali tretjo obletnico smrti kraljice Marije.
Duce govori ▼ Barija planincem, ki so se vrnili iz Albanije.
Bodočnost kmečke mladine
V obrtnih poklicih ima mali človek uspeh
meščan. Velika prednost obrtniških poklicev za kmečko mladino pa je prav v tem, da mladenič že v nekaj letih obrtniškega dela samostojno zasluži in si tako ustvarja bodočnost. Povpraševanje po sposobnih pomočnikih v najrazličnejših obrtih je vedno izredno veliko. Obrtniški poklici pa dalje ne zahtevajo velikih denarnih sredstev za osamosvojitev. Ce pomočnik svoja pomočniška leta pametno izkoristi, vsega zaslužka ne zapravi, si lahko že v najlepših mladih letih poišče družico in s prihranki ustanovi samostojno obrt. Ko pa začne na svoje, bo pa prav gotovo lahko lepo vpeljal svojo obrtno delavnico, če je le priden, pošten in svoj posel obvlada.
Obrtništvo je torej tista pot, po kateri naj hodi vsa tista kmečka mladina, ki ne lx> mogla ostati na domači zemlji. Kmečki starši naj svojim otrokom, za katere ni prostora v domači hiši, omogočijo obrtniško izobrazbo, saj prav izučitev obrti ne zahteva skoraj nobenih stroškov in se še zdaleč ne da primerjati s stroški šolanja, ki pri današnjih prenapolnjenih pol-inteligenčnih in inteligenčnih poklicev ne vr žejo nobenega haska. Ali ni mnogo lepše življenje samostojnega obrtnika kakor pa življenje malega uradnika pol izobraženca ali pa celo tovarniškega delavca, katere vedno spremlja lakota, prazen žep in gkrb pred še hujšim.
Bodočnost kmečke mladine je torej na domači zemlji, če pa tam ni dovolj prostora, pa v obrtnih poklicih. Starši, upoštevajte to, saj vam bodo vaši otroci za vašo pametno odločitev hvaležni vse življenje.
Spori
Velika tekma v tenisu med Italijo in Hrvatsko
Hrvatsko moštvo fe zmagalo s 4:1
V	petek se je začel veliki teniški dvoboj meid Italijo in Hrvatsko v Zagrebu. To srečanje je v okviru teniških tekem med Italijo, Nemčijo, Madžarsko in Hrvatsko in gre boj za takoimenovani rimski pokal »Trofeo Roma«. Do6lej je italijanska reprezentanca igrala trikrat in odnesla dve zmagi ter doživela en poraz. Prav tako se je odrezala Madžarska, medtem ko je Nemčija pri treh srečanjih dosegla eno samo zmago, a Hrvatska je pri enem samem srečanju doslej bila poražena. Drugi dvoboj, ki ga je moralo nastopiti moštvo Hrvatske se je začel pretekli petek v Zagrebu. Italijansko in hrvatsko moštvo se je borilo na krasnih prostorih A. T. K. na Šalati v Zagrebu. V petek sta bila odigrana prva dva singla in so obiskali tekmo tudi predstavniki tujih držav.
V	prvem srečanju sta nastopila najboljša igral-obeh reprezentanc, tako Romanom za Italijo, Pun-čec pa za Hrvatsko. V prvem setu je živahno nastopil Romanoni in zmagal. V drugem setu se je razgibal Puhčec, ki je učinkovito odločil drugi set zase. V tretjem, četrtem in petem setu sta oba igralca igrala zlasti z dolgimi žogami. Sreča se je
Slovenski kmet, ki je od nekdaj živel s svojo zemljo in vztrajal na njej, čeprav mu je le skopo delila darove, ki si jih je moral vse prislužiti z žulji na rokah, je učil svoje otroke ljubiti domačo grudo. Ta ljubezen, ki se je podedovala od roda do roda. je omogočila, da je slovenski kmet kljub težkim raz,meram, ki so ga v preteklosti tolikokrat ovirale v njegovem razvoju, ostal svoji zemlji zvest. Težave, ki so se tako rade ponavljale, so v največji meri izvirale iz premajhne plodnosti zemlje, s katere je nujno sledila nesposobnost, tekmovati v cenah pridelkov z bolj bogatimi pokrajinami. Poleg majhne rodovitnosti so bile vzrok majhnemu in slabemu pridelku nesmotreni načini obdelovanja zemlje, morda lepa, a ne koristna konservativnost pri obdelovanju zemlje, po izkušnjah dedov. Majhna kmečka posest, ki je značilna za slovensko zemljo, je vse te slabe strani kmečkega gospodarstva še podčrta-vala in tako smo videii, kako je morala kmečka mladina odhajati iz svojih domov s trebuhom za kruhom. V krajih, ki niso preda'eč od tovarn, je postala kmečka mladina glavna delavna moč tovarniškega delavstva. Drugod gred« kmečki fantje v mesta za hlapce in v druge službe, ki so jih zmožni prevzeti, dekleta pa po vsej deželi za natakarice. Tako je naša mladina povečavala kader vseh tistih ti-sofev in tisočev odvisnih ljudi, katerih večini nikdar v življenju ni bilo usojeno, da bi postali samostojni, gospodarji na lastnem, morda še tako majhnem domu.
Današnji čas, ki obeTa prinesli nov red, bo dal tudi kmetu in kmečkemu delu večje priznanje. Prav tako pa bo omogočil in dal tudi sredstva, da se kmečka proizvodnja čim bolj izpopolni. S tem bo nastalo kmetovo delo bolj donosno, ne bo se mu treba več bati, kako bo shajal. Prav V današnjih časih, ko mora biti sleherna ped zemlje obdelana in ko vsaka dežela skuša sama čim več pridelati za prehrano svojega prebivalstva, je postalo kmetovo delo zopet mnogo bolj spoštovano. Še več! Medtem, ko svoj čas od mest oddaljeni slovenski kmet ni mogel tekmovati z uvozom pridelkov iz bolj odaljenih bogatih pokrajin, lahko danes vsak kmetovalec s pridom in dobro proda svoje pridelke. Časi hude kmečke krize, ki se jih mnogi še dobro spominjajo, so daleč za nami. Medtem, ko je tedaj morila prezadol-žitev vsako podjetnost slovenskega kmeta, je danes prav gotovo najbolj ugoden čas, da slovenski kmet poplača vse dolgove, ki mu obremenjujejo rodno hišo in polja. Tudi bo lahko z izkupičkom od svojih pridelkov nabavil sodobno ali novo orodje, ki mu bo lajšalo delo in pomagalo povečati donosnost polja. Pred leti v večini kmečkih družin starši niso zaslužili pri hiši toliko, da bi mogli dodobra obleči svoje otroke. Danes so se razmere za kmeta toliko izboljšale, da varčen kmečki gospodar tudi lahko poskrbi za bodočnost svojih otrok.
Vsak kmečki oče bo gotovo svojim otrokopi najprej skušal vcepiti v srce ljubezen do rodne zemlje, do doma. Če bo res skrbel, da grunt ali mala kmečka domačija ne bosta propadla, bo že zgodaj odločil, kdo bo za njim vodil domačijo. Temu bo posvetil najprej vso svojo ljubezen in ga uvajal v vse posle kmečkega gospodarja. Skrbel bo pa tudi, za druge svoje otroke in ne bo dovolil, da bi po nepotrebnem odšli ob slabem zaslužku v mesto, ki kmečkemu človeku tako rado le zagreni življenje, ne omogoči pa mu tistega razvoja, ki bi mu po njegovi sposobnosti pripadal. D.elo v tovarnah in v mestnih težaških in hlapčevskih službah hitro izpije kri tudi mlademu človeku, ki je prišel krepak in zdrav z zelenih travnikov in sončnih polj. Res, danes ni čas, da bi kmečka mladina še povečala število vseh tistih brezposelnih, ki v mestu le životarijo z rok v usta. Vsak kmečki otrok, ki zaradi majhne kmetije ne bo mogel ostati domači zemlji, mora dobiti delo in zaposlitev v bližini svojega doma. Naj ostane v okolju, na katerega je navajen in ki mu je znan, V tem primeru bo mnogo lažje s pomočjo prijateljev in sorodnikov prebrodil težave, ki ga bodo v teku življenja morda zadele.
Kako naj kmečki oče, ki ne bo mogel vsem svojim otrokom rezati kruha na domači mizi, poskrbi za bodočnost svojih otrok? Omogoči naj jim, da se posvete obrtniškim poklicem, ki edini v naših majhnih razmerah omogočajo malemu človeku pot v samostojnost. V obrtništvu je uspeh odvisen le na polovico od gospodarskega položaja in gospodarskih razmer, druga polovica uspeha pa vedno zavisi le od obrtnikove sposobnosti. Obrtnikovo delo je prav tako važno in častno, kakor kmečko delo. Oba, obrtnik in kmet ustvarjata dobrine, potrebne v vsakdanjem življenju, potrebne revnemu in bogatemu. Kolilco najrazličnejših poklicev je zastopanih dandanes že v vsaki vasi, mj kmet potrebuje obrtnike prav tako, kakor
menjavala in končno je zmagal Romanoni po dolgotrajni in živahni igri.
Rezultat: Romanoni : Punčec — 6:2, 0:6, 6:2,
3:6, 6:1.
V	drugi igri sta se udarila Cucelli in Mitič. Oba igralca sta pokazala kaj različno tehniko, opaziti pa je bilo, da je imel Cucelli slab dan, medtem ko je bil Mitič zelo siguren. Po štirih setih je Mitič odločil igro v svojo korist. Rezultat: Mitič : Cucelli: 6:1, 4:6, 6:3, 6:2.
V	soboto je bil odigran double, pri katerem so zmagali Hrvatje. Za Italijo 6ta nastopila Cucelli in Del Bello, za Hrvatsko pa Punčec in Pallada. Igra sicer ni bila bogve kako lepa, vendar sta hrvatska igralca dokazala, da sta na domačih tleh skoraj nepremagljiva, čeprav je bilo videti, da že dolgo časa nista igrala skupaj. Igra v doubleu se je končala po treh setih z naslednjim rezultatom: Pun-čec-Pallada : Cucelli-Del Bello: 8:10, 6:3, 6:2.
Za izpopolnitev sporeda sta nastopila v ekshi-bicijski igri še Branovič in Del Bello. Branovič je lepo zmagal s 6:8, 6:3 in 6:3.
V	nedeljo popoldne j« bil zaključni dan teniških tekem v Zagrebu. Zanimanje občinstva je bilo zelo veliko in je prihitelo 4000 gledalcev. Kot prvi par sta nastopila Romanoni in Mitič. Romanoni je začel z lepo igro in je zmagal v obeh prvih setih. Mitič pa je igral prav vztrajno in je zlasti pokazal, da je mojster v kratkih in dolgih žogah, pri igri ga je podpiralo tudi razpoloženje občinstva. Zato se mu je posrečilo, da je v tretjem setu z velikim naporom in sijajno igro zmagal v razmerju 10:8 in nato še odločil oba naslednja seta v svojo kori6t. Tako je vrnil poraz, ki mu ga jo zadal Romanoni pred nekaj meseci v Bratislavi. Rezultat Romanoni:Mitič 6:4, 7:5, 8:10 , 3:6 in 2:6.
Še bolj živahna in pestra pa je bila igra druge dvojice Cucellija in Punčeca. Cucelli je zaradi živahne in hitre igre večkrat doživel nagrade občinstva, ki je navdušeno ploskalo. Cucelli je sicer igral odlično in je imel prav dober dan, vendar je Punčec, ki je že nekaj let poznan kot eden najboljših igralcev, dosegel zmago v treh setih. Rezultat Punčec:Cucelli 6:3, 4:6 in 6:3. S tem je bilo tekmovanje zaključeno in je hrvatsko moštvo zmagalo s 4:1. Rezultat je izredno dober in je večina pričakovala 3:2.
Prireditev ljubljanskega kajak kluba
V	nedeljo dopoldne je priredil ljubljanski ka-jaški klub na Ljubljanici tekme v veslanju 6 kajakom. Proga je bila določena od klubskega obrežja blizu javnega kopališča na Ljubljanici, po Gruberjevem kanalu do Karlovškega mostu in nazaj. Dolga je bila približno 1200 m. Prireditev je bila interna in so tekmovali samo člani kluba med seboj in sicer v dveh skupinah, starejši in mlajši posebej. Temovalci so vozili progo posamezno vsi z istim čolnom, zaradi česar se je prireditev močno zavlekla. Vretni red v posameznih skupinah plasiranih tekmovalcev je naslednji:
1.	Skupina (skupina starejših): Trošt Metod 6'50", Dr. Bonač 7'08", Predalič Franc 7'21", Kritz-berger 7'27", Kveder Janez 7'27'/5.
2.	Skupina (skupina mlajših): Drofenik Branko 6'12", Janež Leon 6'24'\ Hondalič Mira 6'25", Kosec Miloš 6'35", Malahovsky R. 6'45".
Novi lahkoatletski sodniki
V	soboto popoldne so opravljali na športnem igrišču v Tivoliju izpite za lahkoatletske sodnike. Izpit se je sestajal iz teoretičnega in praktičnega. Prijavljenih je bilo 12 kandidatov, od katerih pa g. Lončarič Rado ni bil pripuščen k izpitu, ker po najnovejših pravilih še ni dovolj 6tar. Ostali so delali izpit v dveh skupinah. Vodja obeh skupin je bil g. Oorjanc Jaka. V prvi izpraševalni komisiji so bili Dr. Kuhelj, Finec Milan in dr. Nagy Ernest, v drugem pa geom. Černe Miroslav, Hvale Jože in Zupančič Miljutin.
Vsi prijavljeni kandidati so pokazali dobro voljo, da bi postali sodniki, toda nekateri je z znanjem niso preveč podprli. Novi sodniki so postali naslednji kandidati: Smodiš Janko, Rozman Dušan, Hafner Andrej, Mevlja Franc, dr. Žebot Franc, Banko Slavko, prof. černetič Silvo, Perovič Jože, Vahtar Zdenko in Boltavzar.
Dobili smo torej 10 novih lahkoatletskih sodnikov in upamo, da bodo zaradi novih moči bodoči lahkoatletski mitingi bolje organizirani in šli hitreje od rok.
Tekma v vvaterpolu v Florenci. Te dni je bila v Florenci tekma v vvaterpolu za naslov državnega prvaka med kluboma Florentia in Cavagnaro, ki se je odigrala neodločeno z 2:2.
Plavalne tekme Italija : Madžarska. V okviru mednarodnih športnih tekmovanj je tudi plavalna tekma med Italno in Madžarsko, ki je določena za 17. avgust. Kje se bodo te tekme vršile, še ni odločeno.
Mednarodni teniški dvoboji v Livornu. Italijanska teniška zveza je objavila, da bodo mednarodni teniški dvoboji v dneh 5, 6, 7, 8, 9 in 10 avgusta na lepem in modernem teniškem igrišču v Livornu. Tem dvobojem bo prisostvovala tudi švedska teniška reprezentanca, če ji bo le omogočeno sodelovanje in če potovanje skozi Evropo ne bo zvezano s preveč neprijetnostmi. Italija bo dala za ta tekmovanja svoje najboljše igralce, ženske in moške iz vseh treh kategorij.
Skrb za siromake -narodna dolžnost
>Re>eie boste vedno imeli med sobojc — ta svetopisemska beseda je resnična ter je doilej nobeno stoletje in noben nov socialni nauk in še tako popolna družabna ureditev ni mogla deman-tirati. Vsak čas pa prinaša na dan vedno nove tipe siromakov, zlasti po vsaki veliki vojni nastajajo nove vrste siromakov, ki so morda še pred kratkim bili premožni ljudje Tako je začetnik Vincencijevih konlerenc Friderik Ozanam začel svoje veliko karitativno-socialno delo v Času. ko so vojne naplavile na površje rele množice novih siromakov. Tudi v sedanji vojni nastajajo novi tipi siromaštva.
V nedeljo, 20. julija je v ljubljanskem Mari-janišču zboroval občni zlior Vineencijeve druibe, ki so se ga udeležili zastopniki vseh konlerenc. Na tem zborovanju je imel predsednik Karitativ-ne zveze prior g. Valerijan Učak zanimvio predavanje, kakšne so sodobne naloge karitativnega dela in Vincencijevih konlerenc. Njegovo predavanje jo sila važno ter ne kliče le vsakega Slovenca in katoličana h krščanski dobrodelnosti, h krščanskemu izpolnjevanju zapovedi ljubezni, marveč je bil ta govor tudi klic vsakemu Slovencu na pomoč.
Pred svetovno vojno je delovanje Vincencijevih konferenc bilo precej preprosto, ker so imele skrbeti le za nekaj ostarelih ljudi, ki si sami niso več mogli pomagati. Po svetovni vojni je prišel na površje iiov plaz siromaštva, tip brezposelnih, ki je nadomestil med svetovno vojno nastale vrste začasnih brezdomcev ter lačnih in raztrganih stra-dalcev. Toda po vojni so se te vrste naglo raz-gubile, ostali so brezposelni.
Sedanja vojna nas pa postavlja pred docela nove naloge. Te naloge so zdaj toliko težje, ker so se strahotno razredčile vrste tistih krščanskih Slovencev, kateri so od svojega premoženja radi dajali za svoje revne brate. Zdaj je marskido tistih, kateri jc še včeraj mogel podpirati revne sobrate in rojake, sam zašel med popolne siromake. Vrste ljudi, ki so čez noč ostali brez vsakršnega premoženja, ostali brqz najnujnejšega, so se v slovenskem narodu cadnie čase strahotno pomnožile. Ni tukaj prostora, da bi obravnavali vzroke in povodo za to dejstvo, pač pa hočemo vso slovensko javnost opozoriti, da je zdaj čas, ko mora vsak Slovenec, najbolj pa še katoliški Slovenec, do skrajnosti žrtvovati, da pomagamo revežem.
Če se tega ne zavemo v največji meri, jo naše krščanstvo prazno in naša narodna zavest ni vredna piškavega oreha.
Lavantinski duhovniki na Hrvatskem
Bratušek Franc, Glina; Božič Leopold, De-sinič; Bratanič Rajmund, Samobor; Benedik Valentin, Ludbreg; Bosina Ivan, Remete; Grešnik Ivan, Bjelovar; Cebašek Jakob, Ceh Adolf, Duh Ludvik, Kupinec; Dokša Dušan, Gornja Rijcka; Feguš Ignac, Cirkvena; Grobler Franc, Tuhelj; Grobler Ignac, Ozalj; Grajf Ivan, Marija Bistrica; Gašparič Janez, Sv. Klara, Zagreb; Golob Gaudenc P., Bednja; Gojkošek Marjan P., Br-dovec; Granola Ivan, Gaj; Hazemali Lacko P„ Marija Bistrica; Hočevar Anton, Horvat Alojzij P., Klošter, Zagreb; Jere Jožef, Vočin, Slavonija; Jerman Rudolf, Sunja; Jenko Janez, Jam-nik Oskar Rudolf, Belgrad; Jark Konrad, Iva-niča Kainenica; Jaš Karel, Koprivniški Ivanec; Jazbinšek Franc, Oborovo; Kalan Janez, Stilja; Kodrič Jožef, Kotnik Janko, Radoboj Krapina; Kovačič Alojzij, Bednja; Krištan Martin, Lepo-glava; Križaj Janez, Krstovič Miloš, Martinjska vas; Kupčič Ivan, Lukač; Kušar Štefan, Slado-jevci; Lekšan Ciril, Kloštur; Luckar Jožef, Lovšin Anton, Vetovo-Požega; Magdič Franc, Zagreb; Markeš Franc, Labor; Medved Anton, Ma-ksimir; Molan Franc, Bukovina; Murko Franc, Vinagora; Neubauer Matija, Zagorsko selo; Occ-pek Konst P„ Dalmacija; Omik Fric, Buševo-Požegaj Petan Janko, Zelinja Donja; Pečar Fr„ Rovišče; Polak Frapc, Veliki Bukovec; Polak Anzelm, Semič; Poplatnik Jožef, Biškupec; Prat-nar Jožef, Savski Marof; Kušnjnk Rupart, Du-brava; Rajner Janez, Razbornik Ivan, Kašina; Rehar Jožef, Ivanec; Rupnik Karel, Plešivica; Snvinšek Jožef, Dubranec; Savinšek Štefan P., Vinkovci; Skuhala Alojz, Posavski Bregi: Selan Anton, Škamnec Ognjeslav, Zagreb; Škoda Ivan,
Dinjica Petrovsko; Škof Franc, Sveta Jana; Špindler Franc, Sv. Ivan, Žabno; Štuhec Franc, Orijevac; Tomšič Danijel P., Podravska Slatina; Tom Franc dr„ Tetovo; Torkar Anton, So-bor; Voda Ivan, Draganič; Vraber Jakob, Sop-je; Vrbanšček Jakob, Lipovljani; Zavadljal Pavel, Zagreb; Zagradišnik Franc, Margičani: dr. Zdešar Anton, Jastrebarsko; Zidar Anton. Sisak; Cerer Gregor P., Leskovac; p. Mirko Godina, Zagreb; Medved Martin. Stara Ploščica; Glavač Božidar P., Podravska Moslavina; Vatovec Andrej P.. Kaptol pri Požegi; Vesenjak Pavel, Ja-ger Avguštin, Zagreb; Babič Anton, Petrinja.
Na Hrvatskem se nahajajo nadalje naslednji lavantinski duhovniki: Adamič Adolf dr., Aleksič Jankov Cafuta Anton, Cestnik Anton, Ciglar Alojz. Cede Jože, Cepin Martin, Cižek Jože, Dolinar Ivan. Erhatič Martin, Ferinc Got-hard. Glavnik Franc, Gorogranc Martin, Gril Pavel, Guze Jurij, Horvat Štefan, dr. Jehart Anton, Jeler Karol, Jelšnik Ivan, dr. Jeraj Josip, Kač Franc, dr. Kociper Janez, Kokošinck Janko, Kolenc Leopold, Kotnik Simon, Kovačič Peter, Kren Franc. Krošelj Franc, Krušič Janko, Lasbahcr Anton, Leber Ivan, Logar Josip, Lončarič Josip, Lovrenčič Vinko, Lukman Fr., I.under Viktor, Malejner Karol, Malej Ignac, Medvešek Matija. Meško Franc Ksaverij, dr. Me-ško Josip, Mikolič Jurij, Mikuš Valentin. Mlakar Josip. Močnik Franc, dr. Močnik Vinko, Munda Vinko, Oblak Anton, Oblak Janez, Ober-žan Drago. Ocvirk Alojz, Ozimic Jože. Pavlič Alojz, Paviič Vid. Pečnak Jože. Petančič Franc, Petrovič Jožef, Pirš Alojzij. Pohraškv Ferdo, Potočnik Jožef, Primožič Jurij, Primožič Peter,
Rakun Franc, Rančigaj Ivan, Ranlaša Anton, Ravšl Anton, Rihter Jakob, Sagaj Alojz, Sagaj Marko, Sajovic Jakob, Satler Franc, Sinko Fr., Slavič Janko, Somrek Anton. Strnad Friderik, Stergar Anton. Strinšek Franc, Suntič Alojz, Šegola Franc. Šeško Konrad, Škaban Ivan, Špar Avgust, Tovornik Franc, Urleb Fran, Vogrinec Ivan, Vrbnjak Alojz, Vrzelak Martin, Weiss Matej, Zafošnik Gregor, Zagoršak Franc, Zorko Melhior, Zivortnik Pavel, Zličar Ivan, Zolnir Jožef, Jurkar Leopold, Lorger Evgen, dr. Žagar Ivan, Zdolšek Alojzij, Hožner Mirko, Bogovič Ivan (?). Božič Božidar (?), Breznik Alojz, dr. Cukala Franc, Časi Franc, Čoki Janez, Dreven-šek Franc. Drofenik Anton, dr. Držečnik Maks, dr. Hanželič Rudolf, Holinjec Franc, dr. lloh-njec Jožef, Jakopina Aojz, Janežič Rudolf, Ja-ger Franc. Jevšnikar Vilko. Juneš Rado, Karo Anton, Klančnik Ernest, Klemene Josip, Kolarič Josip, Korban Franc, Kordeš Zdravko, Kotnik Jaroslav, Kranjc Franc, Križan Franc, Lah Stanko. Lasbaher Franc. Les jak Drago, Lipičnik Franc, Lupše Martin, Merz Viktor, Merkač Fr., Miverič Leopold, dr. Mirt Jožef, Modrin jak Fr., Nadrah Ignac, Orešnik Franc, Orešnik Jožef, dr. Osterc Alojzij, Paltic Ignac, Petančič Davorin, Piki Adolf, Potekel Pankracij, Presnik Josip. Rojht Ivan, Saveli Vinko, Sem Jakob. Smole Franc. Stakne Andrej, Šivanec Martin, Škafar Ivan, Šmirmal Alojz, dr. Schondorfer Alojz, Štukovnik Franc, Toininšek Franc, Vahčič Rudolf, Veselič Franc, Vodeb Ivan, Vogrinec Anton, \VeingeI Stanko, Zalar Alojz.
Slovenski frančiškani na Hrvatskem
P. Anastazij Bajuk, p. Vladimir Bobek. p. Kasijan I'"arič, p. Kornelij Gorše, p. Urban Grgorič, p. Mohor Horvat, p. Gratus Kostanj-šek, p. Ildcfonz Langerholz. p. Pelagij Majhenič, p. Hubert Marovt, p. Dominik Nabernik, p. Ladislav Pinter, p. Gabrijel Planinšek, p. Rnpert Suhač, p. Hrisogon Tišler, p. Bonvenut Wink-ler, p. F'ortunal Zorman.
Po hoji spoznaš človeka
Študij značajev se je v zadnjem času tako močno in vsestransko razvil, da je postal že prava znanost, ki iz možnih in nezavednih izjav in gibov 6kuša prodreti v notranjost človeka. Poleg roke, pisave, potez na obrazu in njihovega izraza, je posebno važen tudi študij hoje.
Hoji utisne med drugim svoj pečat že sam poklic. Vojak hodi čisto drugače kakor pa plesalec na vrvi, mesar zopet drugače kakor znanstvenik, gospodinja zopet drugače kakor pa prodajalka. Prav tako se razlikuje hoja. strastnega človeka od hoje flegmatika. Tudi lahkomiselnež hodi čisto drugače, kakor preudarnik. S proučevanjem načina hoje so ugotovili značilnosti za gotove lastnosti značajev. Tako pomenijo veliki koraki in pri hoji naprej nagnjeno gornje telo častihlepnbst, toda brez potrebne odločnosti. Lahko pojmovanje življenja kakega veseljaka se izraža tudi v lahki hoji. Ljubezniv in odkrit človek hodi s simetrično iztegnjenim sprednjim delom noge, s postransko držo glave in v zibajočem sc ritmu. Slično hojo imajo tudi delovni in nezlomljivi ljudje, samo da pri hoji ne premikajo ramen in tudi glave ne drže postrani. Ljudje, ki se pri hoji v kolenih zelo šibe in se nato zopet vzrav-navajo, so duševno zelo obremenjeni. Približno enako, samo bolj počasi, hodi tudi pesimist. Njegova drža je vase pogreznjena in njegove roke so pri hoji skoraz mrtve. Preudarnega človeka takoj spoznaš po njegovih preudarnih in pozornih stopinjah. Tak človek se premfka enakomerno naprej s pogledom, uprtim v zemljo. Ravno nasprotno pa lahko ugotoviš pri trmastem človeku, ki hodi hitro in izzivalno in se tudi zelo nerad izogiba. Modrovalec, človek, ki brska po vseh problemih. se pri hoji drži bližine hiš, da lažje v miru sledi svojim mislim Ljudje, ki se spodtikajo in zadevajo, so navadno raztreseni. Proti zemlji nagnjena glava in drla telesa odkriva človeka, ki ima nagon za prikrivanje Radovedneži in ljudje, ki vse radi povedo in izl.lehetajo, se pri hoji vedno zaletavajo v svojega sopotnika.
Lepo darilo Eksc. Vis. Komisarja Cvetku Golarju
Ljubljana, 21. julija.
Lepa frančišk anska dvorana je v petek zvečer sprejela odlično občinstvo. Bila je srednje dobro zasedena. Se vedno krepki, vzravnani, viharjem kljubujoči Cvetko Golar, gorenjska Krča, je imel svoj literarni večer. Njegov večer je počastil kot zastopnik Eksc. Visokega Komisarja g profesor Urnberfo Urbani, ki se prav vneto zanima za Golarjeve pesmi in njegovo prozo, odsev gorenjskih tajinstvenih gozdov in polj, odraz lepih ljutomerskih vinskih goric.
G. Vaelav Deržaj je v kralkih uvodnih besedah pozdravil navzoče, prav prisrčno g. profesorja Urbanija, omenjajoč, da ie Eksc. Visoki Komisar po njem naklonil Cvelku Golarju primerno in lepo darilo. Po uvodnih besedah so sledile točke skrbno izbranega programa, na katerem so bila le dela najnovejše Golarjeve dobe, ki kažejo, da ima Cvetko še vedno tnnogo pri-rodne ustvarjalne pesniške sile v sebi. Iz njegovih del veje dih in poezija gorenjskih gozdov okoli Škofje Loke in Sorškega polja, njegove pesmi so polne življenjskega soka, ki se preliva po čudovito lepih ljutomerskih goricah, kjer je našel Cvetko po dolgih borbah in težavah zavetje in uteho.
Večer je bil res prav lep in globoko literaren. Po Deržajevih uvodnih besedah je ga. Branka Vrhovnik-Rasbergerjeva začela podajati
Koledar
Torek. 22. julija: Marija Magdalena, spekor-nica; Lavrencij Brindiški, gpoznavalec.
Sreda, 23. julija. Apolinar, škof in mufenec; Romula, devica. — Začetek pasjih dni.
Novi grobovi
t V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala soproga akademskega slikarja gospa Fani Gasparijeva, stara šele 47 let. Pokopali so jo v nedeljo popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ljubljani je umrl v nedeljo zvečer na svojem stanovanju v Ipavčevi ulici 6 g. Franc Me-gusar, železniški uradnik v pokoju. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 22. julija, iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnik zapušča dva sinčka Francija in Janeza. Žalujočim naše iskreno sožalje, umrlemu naj sveti večna luč'
Rdeči križ poroča
Zadružniki, stanujoči v hiši Občekoristne zadruge za sobe in stanovanja v Ljubljani so darovali 106 lir Rdečemu križu namesto venca na grob umrle članice, gospe Gaspari Fanike, sopro. ge akademskega slikarja. Plemenitim darovalcem se iskreno zahvaljuje
Pošto naj dvignejo na Poizvedovalnem oddelku: Benko Marija, pri g. Fortunat, Žabjak 3, Brezigar Milena, bančna uradnica, Čolnar Janko, Keržičeva 6, Gostinčar Meta. upravnica pošte; Grčar Dušan. Dolenjska 90. Grilj Viktor, orga-nist, Grmek Nada. Šiška. Hribar ženko, Tyrševa 90, Kafler Alojzija, Kolezijska ul., Kuhar Nada, Tyrševa 33, Liliia Melhior, Kodeljevo, Ločniškar Franre. Križevniška ul., Mevlia Vekoslav, Glavna pošta, Modic Ljudovik. Vič, Mravljak Ivan, prof. real. gimn.. Ložar Nikolaj. Novak Ivan. Ižanska c.. Pik Boris, Cesta na Rožnik, Potočnik Martin, Vič, Ravbar Ivana. Tobačna ul. 14, Remec Vera, Krakovski nasip 18.1. Roth Danijel, Marijanišče, Skušek-Tsu Marija, Karlovška c., Škerjanc Ivan, Tabor, Zega Nikolina, Zelena pot 2, Zupančič Silva, Tyrševa c.. dr. Jenko France
Gospod Cvikl Alojz je poklonil Rdečemu križu 100 lir. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala.
Svojci vseh onih vojnih ujetnikov, ki so se oglasili z dopisnico ali s pismom, kjer je bila označena točna številka taborišča in ujetnikova številka, naj prinesejo domovnice o pristojnosti v Ljubljansko pokrajino v pisarno Rdečega križa na Miklošičevo cesto 22 b, da jih odpošljemo na pristojna mesta. Svojji vseh onih vojnih ujetnikov pa, ki se do danes še sploh niso oglasili, pa naj to javijo s točnimi podatki pogrešanega vojaka v isti pisarni R. K.
Obvestila o pogrešancih naj dvignejo: Robič Ladislav, Dacar Pttar, Gobec Vekoslav, Vranies Ljubica.
Primarij
dr. Henrik Heferle
specijalist za notranje bolezn', Gledališka 14, telefon i8 59, zopet redno ordinira cd 11
do 12 in od 14 do 16. Elektrokarbiografija. Ukodiatermia
—	Zdravstvena avtomobilska kolona v Žalni.
Dne 17. julija zjutraj ob 9 je prispela v Žalno zdravstvena kolona notranjega ministrstva pod vodstvom dr. Duceja. Pozdravili so jo župan občine Slivnica-Žalna g. Kastelie, župnik g. Žnidar-šič Anton ter šolski upravitelj g. Weber. Sprejema se je udeležila tudi šolska mladina z uči-teljstvom in občani. Takoj po sprejemu so pričeli z ordinacijo. Zdravniki so imeli lakoj polne reke dela. čakajoče pa ie kratkočasil kolonin radio s poskočnimi popevkami in poročili. Ob 3 popoldne je bilo v nabito polni šolski sobi predavanje o negi ter bolezni zob. Nalo se je nadaljeval pregled do 7 zvečer. Pri odhodu sta se zahvalila zdravnikom, predvsem dr. Duceju, ki je bil z obiskom ter pregledom nadvse zadovoljen, v imenu hvaležnega ljudstva gg. župnik in šolski upravitelj. Pregled je podal zelo zadovoljivo sliko zdravstvenega stanja naše cbčine. Pregledanih je bilo 1054 oseb. od teh 200 otrok, in sta samo dva primera jelike, sicer pa samo lahki prehladi in obolenja zob. Ljudstvo je zelo hvaležno italijanski oblasti 7.a ta obisk, kar je dokazalo s svojo veliko udeležbo.
—	Hladno Vreme. V ponedeljek okoli 4.15 je ombrograf meteorološkega zavoda v Ljubljani zaznamoval prvi naliv, ki je trajal dobrih 15 minut, drugi naliv pa ob 5.55. Oba naliva sta bila za polje blagodejna. Dobro sta pomočila njive, vse gredice in nasade. Ta dež je bil dober za fižol, krompir, peso, paradižnike in druge pridelke, ki so jih vsadili Ljubljančani in okoličani po novih njivah, kjer so bili poprej obširni travniki. Do 7. ure v ponedeljek je v mestu in okolici padlo 7.6 m/m dežja. V ponedeljek čez dan je vladalo hladno in oblačno vreme. Opoldne je bila najvišja temperatura +20°, najnižja jutranja pa +15.1" C.
—	Razprave proti navijalcem in veriinikom. Okrajno sodišče v Ljubljani je konec preteklega tedna zaznamovalo 29 kazenskih zadev, ki vsebujejo prestopke po členih draginjske uredbe in uredbe o cenah. Takole 26 zadev datira še od prejšnjih tednov, zaznamovane pa so bile v preteklem tednu tri nove kazenske zadeve. V 12 za-
s toplimi in čustvenimi izrazi prvi Golarjevi pesmi, ki sta bili na programu »O kresu« in »Gorenjska romanca«, zadnja polna gorenjske hudomušnosti in šegavosti. Nato je a. Vaelav Deržaj, ki je znan kot res miren in rutiniran bralec, podal lepo. vso Golarjevo ljubezen do grude in vinograda izražujočo »Stari vinogradnik«. Tudi naslednje pesmi, ki jih je brala ga. VrhoVnik-Rasbergerjeva. članica Narodnega gledališča v Mariboru, kakor »Pelin roža«, »Jeruzalemske gorice« in »V proslost z menoj« so podale vso Golarjevo ljubezen do prirode brez vsakih navlak in primesi. Lepo je nato bral g. Deržaj odlomek iz Golarjeve proze »Mož z leseno nogn«, ki obravnava slar zločin, ko mlada deklica spozna v možu z leseno nogo onega morilca, ki ji je v nežni mladosti umoril mater. Tudi naslednje štiri pesmi »Jutranje zdravje«, »Mati zemlja«, »Pismo Maji« in »Gozd pozimi«, ki jih je brala ga. Rasbergerjeva z vsem notranjim čustvom, so pokazale vso Golarjevo pri-rodno ljubezen do vsega okolja in lepega sveta. G. Deržaj je nalo večer, ki je bil res lep in prisrčen, končal še s štirimi Golarjevimi novimi pesmimi »Pomladni viharji«. »Pelin roža«, »Grob na polju« in »Morska pesem«.
Poslušalci so pesnika Cvetka Golarja na koncu, kakor tudi že med večerom, ohstili s toplim aplavzom in mu čestitali k njegovemu uspehu. Sam je bil globoko gin jen in vzhičen.
devah vodi sodišče še nadalje poizvedbe,v štirih zadevah je bila izrečena oprostilna sodba, obsojenih je bilo pet navijalcev cen in v osmih primerih je stvar predložena okrožnemu kot priziv-nemu sodišču v končno rešitev. Največ prestopkov draginjske uredbe, 16 po številu, se nanaša na člen 8, devet pa na člen 2, ki kaznujeta navijanje cen in prodajanje blaga čez maksimalno, od oblast-va določeno ceno. Pred kazenskim sodnikom-po-edincem na okrožnem sodišču je za ta teden razpisanih 12 razprav proti raznim obtožencem, ki so prodajali mleko, maslo, sir, fižol in krompir po višjih cenah, kakor jih je določeval uradni cenik o cenah. Vsi obtoženci se navadno izgovarjajo, da so kupovali maslo, sir in mleko kakor tudi krompir in druga živila po višjih cenah in so bili zato prisiljeni primerno zvišati prodajno ceno živilom na drobno. Nekatere mlekarne so tudi ovadene, ker so zahtevale za enotni kruh za 50 centezimov višjo ceno, kakor je bila uradno določena.
Ljubljana
Nedelja izletov
Deževje, ki je v soboto na videz marsikomu hotelo pokvariti nedeljske načrte, v nedeljo zjutraj ni moglo uplašiti pogumnih izletnikov. Že v soboto zvečer se je namreč zjasnilo in vsi so računali z lepo n>deljo, ki je v ranem jutru z gosto meglo tudi obetala sončen dan. Zato so bili jutranji vlaki, ki so odhajali iz Ljubljane proti Dolenjski in Notranjski, lepo zasedeni. Čez dan pa je marsikdo napravil še krajši izlet z vlakom v isti smeri. Tudi Planinsko društvo, ki opozarja svoje člane na lepe izletne točke na Dolenjskem in Notranjskem, je priredilo lep izlet, ki je imel lepo udeležbo. Ljubljana se je pač hitro preusmerila, medtem ko je bila 6voj čas le Gorenjska tista pokrajina, ki jo je Ljubljančan poznal, cenil in obiskoval, se danes v Ljubljani hitro uveljavlja mnenje, da smo svoj čas mnogo preveč zanemarili druge pokrajine. Iški Vintgar, Pekel, Krim, Cerkniška dolina so sedaj dobrodošle in prijetne izletniške točke. Še več, obiskovalci prihajajo večinoma prvič in se kar načuditi ne morejo, da so vsi ti lepi kraji naše domovine ostali toliko časa izletnikom nepoznani. In vendar se morejo po naravnih lepotah in po razgledih kar meriti z lepo Gorenjsko, čeprav so svojski in seveda čisto drugačni kot z vršaci obdana Gorenjska. Mnogi kopalci, ki so svoj čas hiteli na Soro, iščejo sedaj drugih kopališč izven Ljubljane. Celo oddaljeno Cerkniško jezero je že privabilo Ljubljančane. Seveda so se mnogi, ki so zadnjo nedeljo odšli na Cerkniško jezero prvič, urezali, saj jezero že usiha in kopalcu ne nudi več tistega užitka, ki ga je. Priložnosti za kopanje pa ostane seveda še mnogo. Prav tako je priljubljeno kopališče v Višnji gori in tudi v Stično prihajajo kopalci. Najbolj zanimivo je bilo opazovati množice izletnikov na večernih vlakih, ki so prihajali v Ljubljani. Oba dolga vlaka, tako z Dolenjskega, kakor tudi z Notranjske. 6ta bila pošteno polna.
Na Dolenjsko in Notranjsko gredo v velikem številu tudi kolesarji. Eno snifcr poti navadno opravijo 6 kolesom, drugo pa z vlakom. Vse kaže, da bosta Dolenjska in Notranjska pri.
dobili mnogo prijateljev izletnikov.
*
1 Zanimivo predavanje za kirurge. Kirurško društvo priredi v torek, 22. julija ob 18. znanstveni sestanek in predavanje. Predava dr. Bottari, asistent prof. Monaldija na institutu Forlanini v Rimu o endokavernozni aspiraciji po Monaldiju kot zdravljenju pljučne tuberkuloze. Predavanje bo združeno z demonstracijo na primeru. Vabljeni vsi zdravniki.
1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo
iml v torek, 22. julija ob 20 važno pevsko vajo za nastop v radiju, ki bo v Četrtek, 24. t. m. ob 22. Odbor prosi vse člane in članice zbora, da se vaje gotovo udeleže.
1 Slab trg z gozdnimi sadeži. V ponedeljek je bil trg za gozdne sadeže napram prejšnjemu tednu slab, kljub temu, da je bila nedelja lepa in ugodna za nabiranje borovnic, jagod in malin. Na trgu je bilo nekaj košar borovnic, jagod in malin. Mnogo je bilo lisičk, ki 60 bile po 2 liri liter. Gozdni sadeži so bili po starih cenih od prejšnjega tedna. Borovnice in jagode gredo h koncu. Minile so tudi češnje. Na sadnem trgu je drugače opaziti že mnogo iz Italije uvoženiji smokev, ki so po 8 do 10 lir kg.
Narotite ..Slovenfev koledar
1 Maksimalne cene za povrtnino in razne sadeže je mestni tržni urad po pooblastilu Visokega Komisariata spet določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in prodajalk za ta teden. Po določitvi teh cen ne 6me v Ljubljani nikdo prodajati navedenih pridelkov po višjih cenah, pač se bo pa go-
tovo že med tednom nekaj stvari še pocenilo. .Ma-
ksimalne cene so naslednje: koleraba 1.50 L, rdeča pesa 1.50 L. uvoženi krompir 1.80 L, domači ki-leljčar 2,— L, domači nizki fižol 2.— L, zeljnate glave in ohrovt 1.50 L, solata v glavicah 1.50 L, kumare 1.80 L, velike jedilne buče 0.50 L, vse seveda za kilogram; 100 kumaric za vlaganje 6,— L,
4 korenčki v šopku 0.20 L; liter lisičk 1.50 L, borovnic 2,_, namiznih malin 4.— L. Te cstic so
obvezne tako za prodajalke, kakor za gospodinje
ter bo vsaka kaznovana, če bi prodajala ali kupovala navedeno blago po višjih cenah. Enako je prepovedano tudi vmešavanje v pogajanja, še posebno pa otipavanje blaga. Pravtako pa opozarjamo vse prodajalke in kupovalke, da imajo tržni organi strogo naročilo, da morajo vsako gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vreto.
Radio Ljubljana
Torek, 22. julija. 7.30 poročila v slovenščini
—	7.45 slovenska glasba, v odmoru ob 8 napoved časa iz Rima — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 prijetna glasba — 13.00 napoved časa, poročila v italijanščini
—	13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 radijski orkester pod vodstvom Draga M. Aijanca — 14.00 poročila v italijanščini — 14.15 simfonična glasba — 14.45 poročila v slovenščini
—	17.15 pisana glasba — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 operetna glasba — 20.00 napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 pogovor v slovenščini — 20.30 Giuseppe Verdi: »Aida«, opera v štirih dejanjih. V odmorih ob 21.20 pogovor v slovenščini — 22.05 beseda v slovenščini
—	22.45 poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Mosfe-Zaloška cesta 47.
Novo mesto
9 letni otrok padel s svinjaka. Devetletni posestniški sinček Ivan Ciler iz Male Bučne v pre-
čenski občini je zlezel na svinjak. Nesreča je hotela, da mu je na rijem spodrsnilo in da je z njega strmoglavil na tla, kjer je obležal s hudo poškodovano hrbtenico. Na zdravljenje so ga morali oddati v tukajšnjo moško bolnišnico.
Na cesti je padel in si zlomil roko. V bližini Rokodelskega doma v Novem mestu se je na cesti spodtaknil 29 letni Jožef Frimc z Brega v Novem mestu. Pri padcu si je zlomil levo roko. Naravnali so mu jo v kandijski bolnišnici.
Pes obgrizel cigana. 44 letni cigan Matija Braj-dič je stikal okoli hiše nekega posestnika v Vo-levčah. Pes čuvaj ga je ob tej priliki popadel in ugriznil v roko. Cigan se je zatekel v bolnišnico, kar je spričo primera pasje stekline, ki se je pred časom v novomeškem okraju dogodil, vsekakor bilo priporočljivo. Tudi vsak drugi, ki bi se mu kaj takega dogodilo, naj bi storil enako, da pravočasno odvrne od sebe veliko nevarnost.
Iz Spodnje štajerske
Medkrajevni telefonski promet na Spodnjem
Štajerskem. V ponedeljek, dne 21. julija, je Sjx>d-nja Štajerska dobila medkrajevno telefonsko zvezo z Luksemburško, Alzacijo in Lpreno. S temi pokrajinami bo od istega dne mogoč tudi telefonski pogovor z Gorenjske in Koroške.
Podružnica nemškega Rdečega križa v Ptuju. Prejšnjo nedeljo so v Ptuju zaprisegli nove pomočnike in pomočnice nemškega Rdečega križa. Po zaprisegi in razdelitvi naprsnih igel pomočnicam, je imel nagovor na nove člane te organizacije višji vojaški poveljnik dr. Bayer ter ga je zaključil s trikratnim vzklikom »Sieg HeilU.
Huda kazen. Policijski ravnatelj v Mariboru je kaznoval tvrdko Andrej Zupane radi prodajanja blaga po višjih cenah, kakor so pa bile določene, z denarno globo 25.000 RM. Razen tega so veletrgovino tudi zaprli. Istočasno ie kaznovan tudi poslovodja te trgovine Oto Župane z enako globo 25.000 RM in povrh še z zaporom. Podjetje mora tudi izplačevati dosedanjemu usluž-benstvu vse prejemke do njihove nove zaposlitve.
Maribor v številkah. Na področju mestnega župnišča se je aprila in maja meseca t. 1. rodilo 96 otrok, 49 fantkov in 47 deklic. V istem razdobju se je poročilo 27 parov. Umrlo je pa 17 moških in 27 žensk. V frančiškanski župniji so imeli v istem času 15 krstov. Na svet je prišlo ,8 fantkov in 7 deklet. Porok je bilo 27, smrtnih primerov pa 20, devet moških in deset žensk. Pri Sv. Magdaleni je bilo 56 rojstev ter je zagledalo luč sveta 27 fantkov in 29 deklic. Poročilo se je v tej cerkvi 57 parov, smrtnih primerov je pa bilo 89 (bolnišnica!). 56 moških in in 33 žena. Sem so všteti tudi podatki iz bivše župnije v Studencih, ki je ni več.
V	Studencih so iz Drave potegnili trupelce 6 letnega fantiča, ki je verjetno kje višje zaradi neprevidnosti padel v deročo reko in utonil. Identitete še niso mogli ugotoviti.
V	Sp. Radvanju je umrl Janez Ternon. Zadela ga je srčna kap.
Dekliška gledališka skupina HJ iz Eggenher-ga pri Gradcu je pred kratkim obiskala Ljutomer, zdravilišče Radenci in še druge kraje v Slov. goricah ter je povsod nastopala z raznimi gledališkimi, pevskimi in glasbenimi točkami.
Medmestna tekma celjskih in mariborskih športnikov, članov Štaj. Dom. zveze, je končala z rezultatom 5 : 5.
V	Trbovljah je umrl krojač Jožef Novak, ki je v prejšnjih letih deli časa delal v Nemčiji.
V	Ptuju je pred kratkim gostovala skupina nemških deklet iz delovnega taborišča v Arnežu ter priredila neke vrste materinsko proslavo. Ista skupina deklet je obiskala tudi več okoliških krajev, kakor Sv. Vid pri Ptuju, Ormož in še druga mesta.
V	Grajsko vas pri Gomilskem je prišla skupina inženirjev neke veletvrdke iz Kolna ter je kupila vse ozemlje za pridobivanje stavbnega kamenja. Za odvažanje kamenja so pričeli takoj graditi cesto in industrijski železniški tir.
Iz Hrvatske
»Ustanova očeta domovine.« Na predlog ministrov za pravosodje in bogočastje ter prosveto je poglavnik podpisal zakonsko odredbo o ustanovitvi »Ustanove očeta domovine dr. Ante Starčeviča«, ki ima namen pospeševanja ciljev ustaškega pokreta. Z isto odredbo je razveljavljena dosedanja delniška družba »Starčevičev dom, d. d.« v Zagrebu ter premoženje te družbe preide na novo ustanovo.
Imenovanje članov v upravnem poveljstvu »Ustaške mladine«. Poglavni pobočnik Ustaške mladine prof. Ivan Oršanič je imenoval poveljnike za vse odseke, na katere je razdeljena »Ustaška mladina«, edino dovoljena mladinska organizacija na Hrvatskem.
Za velikega župana župe Bilogora je imenovan dr. Josip Barišič, odvetnik iz Bugojna.
Prisilno delo za Žide. Zadnje dni so iz Zagreba odposlali na prisilno delo 400 Židov, ki so poskušali na razne načine izigravati sedanje zakonske predpise. Nekateri od njih se celo niso marali prijaviti kljub večkratnemu opozorilu oblasti.
Hrvatska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. S posebno zakonsko odredbo je ustanovljena Hrvatska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Istočasno je poglavnik imenoval tudi prvih deset Članov te akademije, ki so: Dr. Tomo Matič, srednješolski ravnatelj v p., Mirko Rački, akad. slikar, dr. Stjepan Ivšič. vseuč. prof., dr. Fra- j| njo Fanecv, vseuč. prof., dr Stjepan Zimmermann, vseuč. prof., dr. Ivo Maurovič, vseuč, prof., dr. Stan-
ko Hondl, vseuč. prof., dr. Stjepan Škreba, vseuč. prof., dr. Ljuba Karaman, upravitelj konzervator-skega urada v Splitu, in Franjo Dugan, profesor na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost v Zagrebu. Z istim dnem je prenehala obstojati dosedanja Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Posebna poglavhikova odredba določa, da se lahko državnim ali pa samoupravnim uradnikom in uslužbencem za napredovanje v službi ali pa za upokojitev vračunajo vsa ali pa samo nekaj let, ki so jih prebili v javni ali pa privatni službi, ne glede na čas, ki so ga dejansko prebili v državni ali pa v samoupravni službi.
Za privatne uslužbence. Izdana je uredba o določitvi minimalnih mezd in plač privatnemu na-meščenstvu na področju neodvisne države Hrvatske. Najnižja osnovna mezda za delavce je določena na štiri kune za delovno uro, najnižja osnovna plača za privatno uslužbenstvo pa na 1200 kuu mesečno.
Minister za notranje zadeve dr. Artukovič je izdal naredbo o pobijanju in zatiranju kletve.
Svojo naredbo utemeljujejo z dejstvom, da se je y zadnjih letih preklinjanje Boga, svetnikov, matere, očeta in razno prostaško govorjenje tako razširilo, da je vse to postalo že grd madež na obrazu hrvatskega naroda. Zato notranji minister ne naroča samo svojim podrejenim organom, temveč vsemu prebivalstvu, da mora vsakega preklinjevalca in psovalca in sramotilca raznih svetinj hrvatskega naroda prijaviti najbližjemu stražniku in oblasti, ki bo vsakega preklinjevalca takoj kaznovala z zaporom do 30 dni, v primeru ponovljenega primera pa do dveh mesecev.
Bivši Sokolski stadion na Svetic.ah bodo prihodnje dni porušili, stavbni material pa porabili za graditev stanovanjskih barak za novo ustaško bolnišnico.
Dva kmeta ustaška doglavnika. Na podlagi določil ustaške ustave je imenoval poglavnik kmeta Andrija Betlehema iz Peterancev in Luko Le-šiča iz Bošnjakov za ustaška doglavnika, s čimer sta postala člana sveta doglavnikov v glavnem usta-škem stanu, ki šteje 12 doglavnikov in 5 poglavnih pobočnikov.
Obsodba izrednega narodnega sodišča v Zagrebu. Izredno narodno sodišče v Zagrebu je obsodilo na 15 let težke temnice Božo Miljkoviča iz Broda na Savi, ker je 7. aprila t. 1. opsoval nekemu hrvatskemu kmetu mater. Med drugim je tudi dejal, da eo Hrvati strahopetci, ki so navajeni živeti samo pod jarmom in da Hrvatske več ne bo, ko bo zmagala Srbija, nato pa da bo prišel na vlado Ljotič in bo odvzel Hrvatom vse pravice, ker bo obstojala samo Srbija.
Tudi učiteljice ne smejo zapuščati svojega nradnega mesta. Po odredbi prosvetnega ministrstva ne smejo zapuščati svojega uradnega mesta tudi učiteljice in hoditi na dopuste v druga mesta.
cJuA&k
POŠTNI PILOT
VII.
Kapitan Zamašek je izginil Letala in piloti so izginjali drug za drugim. Vse letališče je bilo razburjeno, ko je zvedelo za čudno novico o velikanskem pajku na nebu.
»To je navaden dovtip,« je dejal kapitan Zamašek Suhcu in Mišku, medtem ko se je pripravljal, da odleti.
»Ne vem, kaj bi se bilo pripetilo tem letalom, vendar — na vsak način moram dognati to zadevo! Današnjo pošto bom jaz odpeljal.«
Suhec in Mišek sta stala in gledala letalo, ki se je dvigalo.
»Ivo se vrnem, pa bom poln novic,« jima je še zavpil z letala.
»Namesto, da pravi, ko se bom vrnil, bi bolje storil, da bi rekel, če se bom vrnil,« je pripomnil Suhec.
Kmalu nato se je tudi Mišek dvignil, ker je moral dovršiti število svojih poletov.
»Čudno,« je dejal Mišek, »vidim signal, da morajo vsa letala ostati na letališču. Najbrže kdo norce brije iz nas.«
Nameril je svoje letalo k letališču, kjer ga je čakal Suhec kot navadno.
»Kaj pa je«, je vprašal mali pilot. »Ali kaže slabo vreme?«
»še kaj hujšega,« je vzkliknil Suhec. »Sjto-ročili so nam, da je kapitan Zamašek izginil.«
KULTURNI OBZORNIK
Prof. Umberto Urbani i
Silvin Sardenko - pesnik Rima
Uvod ▼ Sardenkovo pesniško zbirko »Roma«, ki bo izda t« dni.
V svoji prvi knjigi kritičnih razprav o hrvatskih pesnikih 1927 sem podal podobo o pesniku Silviju Kranjčeviču, najizrazitejšem predstavniku hrvatskega pesimizma. On je tudi eden izmed pesnikov, ki so ljubili in opevali Rim. / Le malo pesmi je Kranjčevi® posvetil Rimu, vendar je svoj posebni pesimizem razodel prav tu: med razvalinami antičnega in v temnih katakombah krščanskega Rima. I Razvaline cesarskega Rima govore hrvatskemu pesniku ne le o neskončni minljivosti vsega in o moči razdirajočega časa, temveč tudi o samosilju vladarjev, o bedi sužnjev, o upornosti zatiranih in o svobodi, žrtvi trinoštva. I Forum Romanum, ki ne pozna spanja, zopet oživi v Kranjčevičevem veličastnem prividu in kakor v sanjah zagleda volkuljo, ki hrani svoja dva dojenčka, bodoča rimska orla. / Hrvatski pesnik, ki se sicer čuti tujca v Rimu in ki ga ni vzgojila Italija, se spominja, da ima tudi Hrvatska svoj Forum. Pesnik dopoveduje svoji — vedno tako nesrečni — Hrvatski, da se vselej tedaj, kadar pada svoboda pod trinoškimi osvojevalci, ruši najlepša krona ter propada tudi ljudstvo. / Razprava, posvečena največjemu modernemu hrvatskemu pesniku, mi je draga tudi zato, ker sem se mogel v njej spomniti svojega ljubega prijatelja Njedeljka Subotiča. To je v svoji prelepi knjigi »Na rimskih gričih« najbolje izrazil čustva pettisočerih Hrvatov, ki so 1925 v Rimu praznovali sveto leto in tisočletni jubilej hrvatskega kraljestva, ustanovljenega 925 po kralju Tomislavu, ki mu je papež Ivan X. izročil krono. I Moja študija o Kranjčeviču mi je naposled draga tudi zato, ker sem se mogel pri tem spomniti milega slovenskega pesnika Silvina Sardenka, ki je v svoji knjigi z naslovom »Roma« spletel večnemu mestu venec svežih in jasnih pesmi, ki že v prvih verzih odkrivajo značilne poteze slovenskega pesnika.
To so rože tuja-Niso tiste rože mlade, ki jih včasih je z livade Muza moja trgala.
To so deca tuja. Niso tista, ki je včasi romala po tihi vasi kot kolednik sveto noč.
Tega pa je krivo južno sonce prebogato, ko lepoto siplje zlato v silno morje na večer.
Kaj na bregu koča ribičeva more borna, da se sveti zlatozorna, kakor da je ribič kralj?...1
V začetku se zdi, kakor bi hotel pesnik,razpršiti ljubosumnost slovenskih trat in livad, ki jih je nekdaj opeval s Pascolijevo milobo. Vendar pesnik ne more nič zato, če mu je duša pod rimskim soncem napletla drugačne vence. I Pesnik z jasnim in smehljajočim se obrazom pozdravlja preljub-ljeno mesto: »Ti jasna Roma, zlato večno mestol M~d mojih misli živimi krdeli po tebi dnevi so mi hrepeneli, noči o tebi sanjale so često.« / Resničnost ne razočara pesnika, ki se vesel in srečen sprehaja na Palatinu ali na Janikulu, hodi po vroči rimski Kampanji, se zavzet ustavlja ob fon-tanah Sv. Petra ter se spomni na Očeta krščanstva, ko čuva že pozno v noč pod težo tiare, »ki v slavi nima sestre, v bremenu nima brata.« / V Sarden-kovih pesmih se čuje ubrano soglasje godbe, Topotanje koles gosposkih kočij in šumenje palm ter se čuti vonjava lepih rož in rimskih žlahtnih go-spd. Pesnik prebuja Torquata Tassa in vabi Rafaela, naj pride s paleto, da naslika večni Rim. Silvin Sardenko opeva kolosej in Forum romanum, bazilike in katakombe ter cerkev sv. Cecilije, sv. Katarine Sienske in druge. / Silvin Sardenko povzema svojo ljubezen in svojo bolest v tejle drobni pesmi, polni čustva in niilobe:
Moj Rim — moj mir! Ti mesto svetih mest! Ti Betlehem si moj in moj Jeruzalem in vrt Getzemani, kjer pil sem tolažilo iz keliha umetnosti. f A Golgota — mi boš tedaj, ko moral bom od tebe odromati nazaj, nazaj.. .*
Imamo sicer velike pesnike o Rimu, toda ni ga med njimi Sardenka, ki bi s tako preprostostjo in ljubkostjo opeval to svetinjo sveta. / Dr. Alojzij Merhar, ki se je uveljavif na slovenskem Par-nasu s psevdonimom Silvin Sardenko, se je javil 1896 v dijaškem društvu Zadrugi skupaj s slovensko moderno. / L. 1898. je zbral svoje prve pesmi v rokopisni zbirki »Na meji mladih let«, katero je poleg drugih prebral tudi Ivan Cankar. Zbirka ni bila objavljena. L. 1902. je končal bogoslovne študije v Ljubljani in jih dopolnil v Rimu, kjer je 1906 postal doktor rimskega in cerkvenega prava. Od 1924 je stolni kanonik v Ljubljani. / Svoje prve pesmi je objavil kot bogoslovec v
1 Queste rose sono straniere. Non sono quelle giovani rose, che talora coglieva la mia musa sui prati.
Sono figlie del mezzogiorno. Non sono quelle vaganti talora nel quieto villaggio, nella santa notte siccome il cantore.
Ma la colpa 6 del ricchissimo sole meridionale che spande 1'aurea bellezza nel mare immenso di sera.
Ha forse colpa la povera casetta del pesratore col colle, se splende nell'oro del sole, come fosse una regia?
3 O Roma mia — o pace mia! Tu sei la mia Betlemme, la mia Gerusalemme e 1'orto di Getsemani, il conforto ove succhiai dal calice dell'arte; tu sarai il mio Golgota, quando dovrč tornare, quando dovrč lasciartil
Prof. Urbani je iz »Rome« preložil Se ve? pesmi, ki utegnejo iziti v posebni izdaji. " v
Almanahu bogoslovcev 1901 in v »Marjeticah« 1902. Dve leti pozneje je dozorel v »Mladem jutru« in 1906 v zbirki »Roma«. Med svetovno vojno 1916 je izdal »Nebo žari«, 1922 pa »Dekliške pesmi«. Poleg teh je objavil še več del tudi v prozi, zlasti v Domu in svetu, prvi katoliški leposlovni reviji. / Ob štiridesetletnici njegovega književnega delovanja so izšli trije snopiči lirskih pesmi — »Materi«, »Domu« in »Polju« — povezani v knjigo »Trojno klasje«. Pisatelj Ivan Pregelj jim je napisal uvod, v katerem je podal najznačilnejša svoj-stva njegove poezije, kjer ugotavlja, da je »Sarden-kova pesem naše siovenske katoliške duše edini močni izraz;« / Z veseljem navajam nedavno umrlega hrvaškega kritika Antona Petraviča, v čigar petero knjigah »Študije in portreti« zavzemajo velik del italijanski pesniki in pisatelji. V tretji knjigi, izišli v Splitu 1917, piše Petravič med drugim: »Silvin Sardenko je predvsem religiozni pesnik; vendar ne pesnik religiozne filozofije, temveč lirik nežnega verskega občutja. Po umetniški obliki svoje lirike zavzema Sardenko eno izmed prvih mest med slovenskimi modernimi pesniki, ki so obnovili lice slovenske lirike in jo obogatel z novimi muzikalnimi formami (Oton Zupančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov), Še bolj pa je Sardenko umetnik v »Romi«. Oblika teh pesmi brez prigovora ustreza nežnosti izraženih čustev. Sardenko je po izrazu in slogu neoromantik, po vsebini pa realist, ki prikazuje versko življenje tako, kakršno je v resnici.« / Lepa je tudi sodba hrvaškega pesnika dr. Ivana Šariča: »Poezija Sardenkova je polna rimskega sonca. Človek čuti potrebo, da jo večkrat čita. Ta zbirka rimskih pesmi je obogatila slovensko liriko z novimi oblikami in novimi akcenti. Silvin Sardenko je nežen in čustven, poln milobe in skromen kot seljak.« / Dr. Ivan Dornik je zapisal v ljudskem listu »Naš dom« (letnik XVIII): »Sardenko kom-ponira verze, kot jih je komponiral Prešeren in jih komponira Zupančič. Prav bi bilo, da bi se mu posvetila posebna študija, temu čistemu in velikemu našemu liriku.« / Tudi ugledna nemška revija »Hochland« (letnik XXXVI., junija 1939) presoja Sardenkove poezije: »kot najlepše, ki so se mogle kdaj napisati v slovenskem jeziku. Če hočemo najti podobnih, jih moramo iskati po svetovni književnosti. Po duhovnosti in muzi kalnosti bi se mogle primerjati poeziji Pavla Verlaina, Petra Jakobsena in Frančiška Jammesa.« / Tudi založništvo »Ars sacra« v Monakovem bi bilo izdalo, če ne bi bila tega preprečila svetovna vojna, Sardenkovo »Romo« v nemškem prevodu Jožefa Woworskega, ki je odkril, da Nemci in morda tudi Italijani nimajo podobne knjige posvečene večnemu mestu. Predolgo bi bilo navajati še druge sodbe, slovenske, hrvaške, češke in nemške. Spomniti se hočem samo še članka, ki ga je »II Popolo dTtalia« v božični prilogi 1936 priobčil o sodobnih vnanjih pesnikih, ki so peli ali pisali o Rimu, med katerimi se prikazuje na prvem mestu Sardenko s pesmijo iz knjige »Roma« in ga predstavlja z besedami: Med sodobnimi pesniki ga ni razen Silvina Sardenka, ki bi pel o Rimu s tolikim pristnim in iskrenim zanosom, in z dušo svojega slovenskega ljudstva. / Vse te ugotovitve so zelo laskavo priznanje za slovenskega pesnika, ki je mogel kdaj objeti in razodeti veličino Rima. V njegovi pesmi se odraža vzvišeno pesniška in globoko verna duša slovesnkega ljudstva. / Nova izdaja »Rome« je obsežnejša kot prva in vsebuje v svojih peterih ciklih številne pesmi, ki so bile tudi v oni dobi zložene, pa doslej ne še objavljene. Tudi o tej izdaji bi mogli ponoviti vse, kar so lepega povedali razni kritiki o poeziji prve izdaje. V splošnem pa moramo priznati, da druga izdaja presega prvo. / Ni treba omenjati italijanskih pesnikov, ki so bili Sardenku najljubši — Giovanni Pascoli in Ada Negri — niti drugih značilnih dogodkov iz njegovega bivanja v Rimu, o katerem govori sam v svojih rimskih spominih in ki so prvič objavljeni v tej knjigi. Zame je dovolj, če povem, da so ti spomini, živi v pesnikovi duši, vreli iz njegovega srca ob najinih pogovorih in sprehodih po šentpeterskem predmestju in po ljubljanskem polju. Ti kraji so navdihnili tudi pesnika Murna Aleksandrova, ki sta mu Ivan Prijatelj v svojem predgovoru k »Peo-zejam in romancam« in tudi Sardenko sam v svoji literarno-historični študiji »Okoli Ketteja in Murna« postavila dva neminljiva spomenika. Velika noč leta 1941, ki je bila za slovenski narod polna važnih dogodkov, je našla ■ globok odmev v duši pesnika Silvina Sardenka, ki s svojo »Ro-mo< vnovič kaže svojemu ljudstvu pot, ki naj jo hodi danes v svojem kulturnem življenju. Slovenski pesnik, ki ljubi prirodo kot Giovanni Pascoli in delovno ljudstvo kot Ana Negri, je ljubil in opeval Rim kakor Petrarca svojo Lauro — tako pravi pesnik sam v svojih »Spominih« — zasluži, da se mu zahvalnega izkaže tudi italijanski narod.
*
Vestnik Prosvetne zveze v Ljubljani. Izšla ie 6.—7. številka Vestnika Prosvetne zveze v Ljubljani za meseca junij in julij 1941. Letos obhaja »Vestnik« svojo 20-letnico in postavlja na laž ljudi, ki so ob njegovem rojstvu malo-verno zmajevali z glavo, češ da ta list pač ne bo doživel več ko 3—4 leta. Zdaj pa je »Vestnik« med nami že 20 let in s sleherno številko iznova dokaže, kako je potreben posebno naši prosveti med slovenskim ljudstvom. Nič koliko klenih člankov je že izšlo v teh letih v »Vest-niku«, a raznih vesti in novic o našem društvenem življenju je že kar brez števila. Ze samo če naštejemo naslove te pričujoče številke, si lahko vsakteri čitatelj ustvari podobo »Vest-nikove« notranjosti, in presodi pomen, ki ga ima za naš narod. V tej dvojni številki je članek *Zuezde žarijo« iz predavanja s skioptični-mi slikami, ki ga je imel prof. Fr. Šušteršič na prosvetnem večeru. Dalje je »Igrski seznani Prosvetnega odra za prihodnjo sezono«. Nadalje globoko zamišljen članek »Umetnost in morala v filmu*. Nato tehtne besede: »AJaSe sodobne naloge*, nakar sledijo »Pravila Družbe treznosti« in *Ofetovska beseda« (papeža Pija XIII. iz radijskega nagovora na vse katoličane sveta) in »Veliko zanimanje za knjige«, »Ostanimo na grudi« in članka *Sv. Ciril in Metod« in »Oh 50-letnici ,Rerum novarum'« ter »Društevni obzornik«. — »Vestnik« izdaja Prosvetna zveza v Ljubljani in ga urejuje Vinko Zor v Ljubljani. Toplo priporočamol ^	km
Španska filmska igralka Imperio Argentina
pripravlja v Rimu film »Tusca« po istoimenski Puccinijevi operi.
Iz Goriške pokrajine
Slovenski lazarist pel novo sv. mašo v Tu-rinu. Na praznik sv. apostolov 29. junija je turin-ski kardinal posvetil v mašnike 39 bogoslovcev. Med njimi je bil tudi g. Ciril Carga, misijonski duhovnik-lazarist, doma iz Idrije ob Bači. Naš rojak je drugi dan 30. junija obhajal praznik svoje prve sv. maše v pijemontski prestolnici. Gospodu novomašniku, ki je zelo nadarjen mlad mož in vnet za dobro stvar, želimo v svetem poklicu obilo božjega blagoslova!
Novi maši dveh kapurinov. V nedeljo, dne 13. julija, smo slovesno praznovali obe prvi sv. maši novomašnikov - kapucinov, o katerih smo pred dnevi že kratko pisali. V Steverjanu v Brdih je pel novo mašo g. Jožef Perše, sedaj pater Matej. Po končani ljudski šoli v Pevmi pri Gorici je 24. septembra 1928 vstopil v kapucinski samostan v Rovigo. študiral je potem še v Bassano di Grappa, v Padovi, v Vidmu in končno dovršil v Benetkah noviciat, kjer je bil 7. julija tudi posvečen v mašnika. Novomašni praznik so mu vrli Števerjanci skušali napraviti lep, prijeten in sve-čanosten. Dolgo pot od njegovega rodnega doma v Grojni do župne cerkve v Steverjanu so okrasili in postavili tri slavoloke, pri sv. maši so mu domači pevci požrtvovalno peli in še na številne druge načine so mu izkazali svoje spoštovanje in ljubečo vdanost. Pridigal mu je podgorski župnik g, Stanko Stanič, ki s svojo kleno in krepko besedo zna ogreti in dvigniti duha. — Druga nova sv. maša je bila v Mirnu pri Gorici. Daroval jo je g. Mirko Ožbot, sin čevljarja Ferdinanda Ožbola. Za vse dobro vneti Mirenri so praznovali že prejšnjo nedeljo z velikim sijajem novo mašo svojega rojaka g. Efrema Mozetiča. Kljub temu so zastavili ves svoj trud in vso svojo požrtvovalnost, da je bila tudi druga novomašna slavnost v veselje novomašniku in v čast zavedni vasi. Pri slovesnem cerkvenem opravilu je govoril široma po vseh slovenskih pokrajinah znani p. Odilo. Novo-mašnikova družina je globokoverna. Od petih otrok so trije redovniki. Najstarejša hči Helena je redovnica pri uršulinkah v Gorici In je letos položila večne obljube, novomašnikov mlajši brat David študira pa že drugo leto bogoslovje v Padovi. Pač božji blagoslov v preprosti delavski družini, v kateri vladata molitev in strah božji. — Obema novomašnikoma toplo častitamo, se veselimo z njima in želimo, naj dobri nebeški Oče obilo blagoslovi njuna pota I
Dve smrtai nesreči ▼ enem letu. V majhni, prijazni vasi Idriji ob Bači v bližini Sv. Lucije, se je pred dnevi pripetila smrtna nesreča, ki je globoko pretresla vso vas in še soseščino. 48 letna Marija Leban, mati 6 otrok, je na pobočju nad vasjo grabila seno. Visoko gori v griču je neki fantič — tako pravijo — nehote zganil težak lesen čok, ki se je začel valiti in prekopicavati nizdol. Nesreča je hotela, da je čok pri tem prekopica-vanju zadel ob prestrašenp mater in jo pri priči ubil. Zadel jo je tako močnd v srčno stran oprsja, da se je takoj zgrudila mrtva. Naj sveti dobri materi večna luč! — Za božič smo imeli tudi nesrečo, ki je vžalostila vso duhovnijo. Ko se je že priletni delavec Franc Maver vračal po sv. opravilu iz cerkve, je v bližini cerkve padel tako nesrečno v potok, da se je močno poškodoval in kmalu zatem umrl. N. p. v m.!
Mnogi interniranci doma. V Trst in okolico so se v zadnjih tednih vrnile številne osebe, ki
bile ob izbruhu vojne na Balkanu internirane v notranjosti države. Tržaški škof msgr. dr. Anton Santin se je v apostolski ljubezni živo zavzel zanje ter je zaprosil najvišje čini-telje, naj jih z velikodušno gesto osvobodijo in jim dovolijo povru'tek v domače kraje in v družinski krog. Na to prošnjo je načelnik vlade velikodušno odločil, da se večje število slovenskih inlernirancev pošlje domov. To plemenito dejanje je močno razveselilo več stotin družin po mnogih kraških vaseh. Ne bomo pozabili, da je bil škof msgr. Santin tisti, ki se je po zgledu sv. očeta trudil, da obriše toliko solz in olajša življenje tolikim družinam. Pri tej priliki izražamo upatije, da se bodo tudi tiste družine, katerih svojci se niso še vrnili, mogle po daljnovidnem ravnanju načelnika vlade kmalu vzra-dovati, ko se bodo tudi v njihovo sredo vrnili njihovi dragi.
Vesel napredek ▼ majhni kraški duhovnifi. Sela na Krasu spadajo pod občino Opatje eelo, kot duhovnija so priključena pa Brestovici. Prijazna vas ima lepo cerkev, ki je posvečena Materi vnebovzeti, čije oltarna slika je mojstrovina Toneta Kralja. Poleg Marije sta na oltarju še kipa sv. Mohorja in Fortunata, ki ju Selani pobožno častijo in njun god vsako leto slovesno praznujejo. Letošnje cerkveno slavje s procesijo je bilo pa še izredno svečano, kajti letos je pri sv. opravilu prvikrat pel domači pevski zbor. Do zdaj se Selani niso mogli povzpti tako visoko, da bi imeli lasten cerkveni zbor, letos se jim je to posrečilo. V osebi g. Mirka Špacaipana, župnikovega brata, so dobili veščega pevovodjo in oklenili so se ga vsi, ki so pri glasu. Z veseljem in vnemo 60 se pričeli vaditi in so dosegli prav lep uspeh. Peli so iatinsko mašo in številne slovenske cerkvene pesmi. Zlasti navdušeno so prepevali pri ofru, katerega so vrli Selani poklonili svojim vnetim pevcem.
Iz Belgrada
Nemški poveljnik v Srbiji general von Sehrii-der opozarja srbske oblasti na komunistično akcijo r Srbiji. Vojaški poveljnik za zasedeno srbsko ozemlje general protiletalske obrambe von Schro-der je poslal komisarju za notranje zadeve Ači-moviču poseben dopis, v katerem ga opozarja na komunistične poskuse sabotaže ter o ukrepih, ki jih bo v slučaju zopetnega poskusa take sabotaže uporabil. Vojaški poveljnik daje sedaj belgrajske-mu meščanstvu priložnost, da pokaže svojo voljo za pobijanje komunističnih poskusov neredov ter je odredil, da mora belgrajsko prebivalstvo nadzorovati vzdrževanje reda v mestu. Izvedba teh ukrepov je zaupana belgrajski policiji v sporazumu z nemškim-poveljnikom.
»Donauzeitungc že izhaja v Belgradu. V torek, dne 15. t. m., je v Belgradu izšla prva številka nemškega dnevnika »Donauzeitung«. V članku, ki ga je napisal glavni urednik lista Staring, o nalogi tega dnevnika, med drugim pravi: »Želimo v mejah svojih zmožnosti služiti ob strani mladih sil zmagi in bodočnosti in to izključno in brezpogojno. Vemo, da se danes zgodovina novega Časa piše s krvjo in ne, s črnilom in smo zato tudi skromni pred vojaki. Vemo pa tudi to, da so v tej borbi potrebni tudi misel, beseda in črka in da so mnogo koristnejši, kakor so pa v preteklosti mogli sanjati o časnikarstvu.« Nato novi nemški dnevnik objavlja poročila iz vseh dežel evropskega jugovzhoda. Med drugim tudi članek o ministru za narodno gospodarstvo Reicha Fun-ku. V članku »Skupnost napredka namesto bal-kanizacije« gospodarski urednik dnevnika poroča o nemški gospodarski politiki na jugovzhodu ter ugotavlja, da politična struktura balkanskega prostora nikakor ne odgovarja njegovi gospodarski strukturi. Pesnik Maks Hell opisuje zatem lepoto Spodnje Štajerske, politični urednik lista Her-mann Hbnig objavlja članek »Kje pričenja B*l*
Aerofoni italijanskega protiletalskega topništva, ki jih opravljajo slepci - prostovoljci.
kan«, dr. Lipper je pa napisal sestavek pod naslovom »Pot in izgledi Srbije«.
Slovaška vlada je svoje dosedanje poslaništvo v Belgradu spremenila v konzulat slovaške re. publike.
Zgodovina poštnih nabiralnikov
Njihova zgodovina sega precej daleč nazaj ter imajo svoje predhodnike v poseiinih lesenih napravah, ki so jih že v 16. stol. postavljali po flo-rentinskih cerkvah za razne anonimne nasvete in zarote. Te naprave so imenovali »tambure«. Pozneje so vanje metali tudi vsa pisma, ki so bila namenjena za duhovščino florentinskih cerkva. Priprava se je tekom let zaradi praktičnosti zelo udomačila ter 60 jo pričeli uporabljati že tudi nekateri poštni uradi. Prvo odredbo o uvedbi poštnih nabiralnikov je izdal cesar Ludvik XIV. Močno so se pa razširili šele pozneje za časa francoske revolucije. Iz Pariza so si nato poštni nabiralniki utirali pot v ostale države. Najprej so se razširili v 1'orenju, ki je bilo tudi prva nemška pokrajina, ki jih ;e uvedla. Leta 1818 se je pruski glavni poštni urad obrnil na poštni urad v Kolnu s posebno vlogo, s katero je prosil za pojasnila o uporabnosti in koristnosti nove poštne naprave. Kolnska poštna uprava v svojem odgovoru ni mogla v zadostni meri prehvaliti praktičnosti poštnih nabiralnikov in velikih koristi, ki jih imajo od njega poslovni ljudje. V podkrepitev svojih trditev je navedla tudi ugotovitev, da najdejo še vsako jutro, potem ko so nabiralnike med deseto in enajsto uro ponoči popolnoma izpraznili, še vedno nad 300 pisem. Toda Prusija je kljub tako lepemu in toplemu priporočilu rabila še vedno polnih šest let, preden jih je uvedla na svojem področju. Lela 1824 so jih najprej postavili nekaj v večjih mestih, kjer se pa poštna no-votarija ni mogla nič kaj preveč razširiti ter so še na pr. leta 1828 poštni uradi v Dtisseldorfu, Konigsbergu, Stralsundu in drugod poročali, da prav lahko izhajajo z enim samim poštnim nabiralnikom. Berlin in Koln sta imela tedaj v vsem dva poštna nabiralnika, Stettin 3, Danzig 4, Mag-deburg 6, kar je pa bil za tedanje čase že rekord. Šele po uvedbi poštnih vrednostnir, so se pričeli poštni nabiralniki hitro širiti tudi po Nemčiji. Prej so namreč mogli oddajati v nabiralnike samo pisma, ki jih ni bilo treba frankirati.
Celofan nadomesfuie kovino
V drugi polovici lanskega leta je neka nemška tvrdka za prodajo kavne primesi prihranila 19.333 kilogramov kovine, ker je dotedanje kovinaste posode zamenjala s posodicami iz celofana. Druga taka tovarna jc pa prihranila celo 70.227 kg kovine. Že samo ta primera dovolj močno govorita o velikem gospodarskem pomenu celofana.
Nadomestilo za svinec
Da bi prihranili svinec, ki ima specifično težino 11.42, je pričela nemška industrija v vse večji množini uporabljati kovinski cement, ki postane nad ognjem tekoč kakor voda, kmalu nato se pa strdi in postane čvrst. Kovinski cement je od vseh dosedanjih tvarin najboljši za zalivanje, ker ne propušča vode, ni občutljiv napram kislini in ne menja svojega obsega, ko prehaja iz tekočega v trdo stanje. Strokovnjaki pripisujejo kovinskemu cementu še veliko bodočnost.
Velik sovražnik mačk
Poleg številnih ljubiteljev in še številnejših ljubiteljic imajo mačke, posebno po mestih, tudi mnogo sovražnikov. Tak njihov sovražnik je bil tudi Mr. Rok\vel Sayre v Sidneju, ki je vsakomur, ki mu je dokazal, da je pobil 50 mačk, takoj izplačal nagrado 10 avstralskih funtov. Pokon-čevalcev mačk se je spomnil tudi v svoji oporoki, ki so jo pred kratkim našli po njegovi smrti. V njej je večino svojega premoženja zapustil najbolj zakrknjenim avstralskim sovražnikom te živali. Razna društva za zaščito živali so pričela protestirati ter so s pomočjo sorodnikov pokojnega bogataša organizirala pravcato gonjo za razveljavitev oporoke. Češ, d normalen in razsoden človek ne more preganjati živali z bolestnim sovraštvom še preko smrti. Vsa javnost sedaj z zanimanjem pričakuje razsodbe sodišča, ki se mora baviti tudi s to nič kaj prijetno zadevo.
Umrl nam je naš dobri ata, brat in svak, gospod
France IHegusar
železniški uradnik ▼ pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 22. julija 1941, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu.
Priporočamo vam ga v molitev in dober spomin.
V LJubljani, dne 20. julija 1941.
Franci in Janez • otroks družine: Megušar, Žumer in Košir.
Matija M a le i ii	24
V zelenem polju rožo
izvirna povesi
■»Šopek .. .c zašepeče v skrbeh Metka, da sploh kaj reče in zajezi naval misli. >Sedaj, koncem septembra ...« Preleti v mislih svoje rože po oknih in vrtu. »Pa če ne bo tak, ko bi ga rad?«
»Samo da ho! Da bo od tebe!« In Tine jo pogleda, da je tretjič v nevarnosti jerbas in jedila v njem. »Torej ga dobim?«
»Ce mora biti! Kedaj prideš ponj?«
»Pojutrišnjem zjutraj pred odhodom. Ko pridem po slovo, mi ga pripneš.«
»Ali...«
»Vem, zopet se bojiš, kaj porečejo ljudje?«
Očitek Metko strezni in ji prežene strah. S to svojo slabostjo, s tolikim strahom pred mneniem ljudi ko nobena v vasi naj še bolj zagreni Tirietu že itak grenke ure? In reče odločno: »Pridi! Dobiš ga! Naj reče, kdor hoče, kar hoče.«
»Taka mi ugajaš! Nihče ne odhaja k vojakom brez šopka, nekdo ga mora tudi meni pripeti. Zakaj bi ga meni ne dala ti ?«
In v Tinetovih očeh zablešči odsev tistega ognja s poti domov od Grozdeka one nepozabne novi po igri.
Metka je kar pobegnila od samotne podrtine.
7,večer je igral Tine na harmoniko. Devetindvajseti september je bil hladen, skoraj že mrzel. Tine pa ko da ne čuti hladu in mržlote.
Metka pri oknu, obraz zarit v rožmarin, tudi tako ko da ne čuti mraza. Sestra po svoji navadi pikra in godrnjava.
»Toliko je študiral, pa je bolj prismojen ko lant, ki zna komaj podpisati svoje ime.«
»Tiho. sestrica, za slovo si igra .. .<
»Misliš, da sem počasne pameti? Sebi igra?
To povej komu drugemu! Tebi, tebi igral Da se nista domenila?«
Tesno je Metki pri srcu. Pa ni kdo zavohal njunega razgovora pri podrti zidanici? »Pojutrišnjem odrine) K vojakom! Tam ne bo prilike, igrati na harmoniko...«
»Kaj ne poveš?! K vojakom torej?« In sestra se dvigne na postelji. »Odkod veš? Saj se zadnje čase ogibljeta drug drugega.«
Mari bi Metka molčala! Zvoki Tinetovih pesmi zazibljejo človeka v deželo sanj in hrepenenj, pozablja, da je na svetu, na. 6edaj pa razlagaj radovedni sestri, ker si se zago%'orila!
Tretjič že nocoj igra Tine:
bela j, delaj dekle pušelc za to rajžo žalostno...
»Spi, sestra, jutri ti povem!«
Noče sestra spati. Govoriti hoče, vedeti hoče vse. In Metka ne more bili osorna z njo, drugače pove materi in ji Bog ve kaj natrobi o teh Tinetovih pozdravih in obiskih.
Sitna sestra je zagrenila Metki ves večer.
Dolgo v noč Tine tisti večer ni igral. Sredi pesmi »Oj, zdaj gremo...« je nehal. Ko da je prišel kdo h njemu in ga je nenadoma nagovoril.
Metka se je tolažila in veselila na prihodnji, zadnji večer pred njegovim odhodom. Oj, ta večer mora biti lep, lepši ko kateri drugi večer, ko je igral Tine na vrtu njej na čast in v pozdrav.
Ali Tine zadnji večer ni igral. Kaj ga je res kdo včeraj prekinil in z nepremišljeno radovednostjo oplašil?
Dolgo, dolgo v noč je čakala Metka. Mučile so jo misli, zakaj ni prišel Tine po tako slovo, ki bi bilo njega vredno in primerno? Menda je še 6estra čutila njen nemir in pričakovanje.
»Ne bo ga!«
Ah. sestra je včasih res neznosna in hudobna. Ko je človek najmanj željan njene besede in bi najrajši bil sam s svojimi mislimi, začenja pogovor.
Tisti večer bi se Metka od žalosti in potrtosti, ki si je ni mogla razložiti, najrajši jokala.
Zaspala je šele proti jutru. In zjutraj je bila nestrpna, nemirna, slabe volje in nasajena.
Tudi Tine je bil potrt. Mislila je, da pride po svoji navadi vihravo ter v veselost zakrije svoje skrbi. Ko da tudi on ni spal vso noč. Še več. Metka se ni mogla ubraniti domnevi, da je včeraj le prišlo do razgovora z materjo. Tinetov pogled je bil plah in nemiren, skoro zbegan. Bled je bil po licih, ustnice 60 mu rahlo drhtele.
»V kasarno bom stopil korajžen vesel, bom puško zagledal, jokati začel.. .«
»Taki niso za vojake, ki jočejo!«
Metka je bila jezna na očeta. Kaj ne vidi, kako se trudi Tine, da bi skril svojo žalost? Ali mu res zaradi Vekoslava ne privošči prijazne besede za slovo?
»Saj menda res nisem! Šopka nimam!«
Kri je udarila Metki v lica. Da bo Tine tako naravnost, smelo in brezobzirno prosil za šopek, si ni mislila. Prepričana je bila, da zavije prošnjo v tako obliko, da bo izgledalo, ko da se le žali in le mimogrede prosi, kakor pač prosijo fantje, ki odhajajo k vojakom.
»Cuješ, Metka, šopka nima!« jo je podražila sestra.
Še bolj v zadregi je Metka. Ali si me videla, sestra, ko sem odrezala vrh rožmarina?
»Cuješ, Metka? Ce se me ne usmiliš ti, poj-dem res ko deseti brat. Mislite, sosed, da bj se človek včasih ne razjokal nad svojo zapuščenostjo in osamelostjo?«
Oče ni bil pri volji, da bi danes pomodroval s sosedovim študentom. Ali mu je res bilo toliko do tega, da bi bil na njegovi novi maši? Metka je videla, da išče prilike, kako bi pikro napeljal pogovor na novo mašo. In se je hitro vrnila iz sobe s šopkom, prehitro, da bi domači ne opazili, da ni v taki naglici mogla povezati takega šopka.
Pa Metki je bilo sedaj že vseeno Edina skrb ji je bila, da kdo domačih ne užali Tineta.
»Ne bom jokal, sosed! Glejte, kak šopek!«
»Morda se razjoče mati, ko ga vidi.«
Grdi oče! Kaj ga je obsedlo? Ali pa se ne zaveda, da z nobeno opazko ne zadene Tineta bolj ko s to?
Metka se je zbodla v prst, ko je pripenjala Tinetu šopek na levo stran suknjiča. Vse skozi srajco, telovnik in suknjo je slišala, kako mu nabija srce. Na njegovi sapi je čutila, kako je razburjen in vznemirjen.
Očetova opazka je zadela v živo. Tine ni rekel na njo nobene besede. Le še bolj je potemnel njegov pogled, še večja bledica je legla na njegova lica, le še bolj so mu zadrhtele ustnice, vztrepetale so mu tudi nozdrvi. Segel je vsakemu v roko.
»Z Bogom!«
»No, no, no.. .< je skušal mencati In onega-viti oče.
Ali Tine je bil že v veži.
Metka je stekla za njim. Hotela mu je reči lepo besedo, potolažiti ga, zabrisati sled očetovih besed. O, saj ni nihče drugi na svetu razen nje vedel, kaj hrumi in poka sedaj v Tinetovem srcu.
»Tine!«
»Pisal ti bom!«
Ni ji segel drugič v roko. Odvihral je.
Metka je čula Lokčkin jok. In ji je bilo hudo, hudo pri srcu, da bi se najrajši tudi sama razjokala. Prav gotovo bi se razjokala, če bi je ne bilo sram pred domačimi. Saj sama ne bi vedela zakaj, ali tisti dan bi jokala.
Ce bi šel Tine v bogoslovje, bi ji gotovo ne bilo tako hudo. Ne, ne. gotovo nei Tedaj bi mirno pomolila za njegovo srečo..,
VI.
Orožnik ni bil človek, ki bi se ustavil sredi pota. Tudi ni bil vajen, da bi mu kje kaj spodletelo.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 19. in 21. ari Izredno napsi illm po Oumasovam romanu
Železna maska (Maschera di ferro)
Borba dveh bratov dvojčkov za francoski prestol. Film v celoti opremljen s slovenskimi napisi Kino llnion, telefon 2221
morje:
Virpinia Bsles'rifri. Luisellii Betrhi, Cesco Ba-seguin, Ugo feseri, f!. Grasso. Olonoka in skrajno napeta lilmska drama iz življenja ribičev v borbi za iivfenski obstanek. Kino Sloga, teleton 27-30
F lm. ki pomeni največji uspeh evropske fimske proizvodnje in ki je milijonom gledalccm ostal v neizbrisnem spominu
PoStarjeva hči ss^M*1-
HEINRIOII OEOKUE, UII.DE KHAHL Kino Matica, teleton 22-41
Rentgenski aparat
starejše tipe prodam po zelo ugodni cenj,. Vprašati : K r e n , Erjavčeva cesta 4-1.	1
Prodam
6 delno novo kletko za zajce, točilno mizo in dvokrilna vrata. - Karu-nova ulica 10.	1
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim. Trgovina »Umetnost« v Kolodvorski ulici 30.
Avtoprevoze
selitve, kolodvorske va-gonske pošiljke — vam takoj opravi prevoznik »JAKOMIN«, Tyrševa c. št 29-111 .(Gospodarska zveza).
Stavba
za manjše industrijsko podjetje naprodaj. Informacije : Opekarska cesta 17, pritličje, desno. p
Stavbno parcelo
1300 kv. metrov na periferiji Ljubljane in blizu tramvaja, prodam. - Ponudbe pod »Ugodno« 9822 na upravo »Slov.« p
£22222]
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najviSjib cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Voltov« nlica St I
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih {e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa fe beseda po L 0.60. Dsvek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu,
| Službe B
Dobe:
Služkinjo
ki zna kuhati, sprejmem. Marija Bernik, Linhartova ulica S.	b
Služkinjo
pridno in pošteno, ki zna tudi kuhati, takoj sprejmemo. Cesta 29. oktobra št. 17, I. "nadstr.	b
Šiviljo perila
sprejmem na dom za nekaj dni. Hrana tudi v hiši. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9813. a
Hišnik
se sprejme v brezplačno novo stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« št. 9790.
BFcUtelKli
Laneno seme
in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat' & Kcmp., Ljubljana, Tyrševa c. la/III., telefon 23'03 in 29-01. (k
gUiutjimB
Oddalo:
Skladišče
svetlo, suho, ognja varno, oddam v najem. — železen štedilnik in skoraj nov platnen dežnik za stojnico prodam po ugodni ceni. Kopač Jernej, Celovška c. 14/11.
B siiižte B
Jšttlo:
Elektro • inženir
mlad, sposoben, jezikov vešč, Išče zaposlitve. -Ponudbe na upravo Slovenca pod »Elektroinže-nir« št. 9825.	a
■ Sobe ■
JSttlo:
Opremljeno sobo
iščem blizu Tabora. Ponudbe pod »Soba« št. 9815 upravi »Slovenca«.	b
Dve opremljeni sobi
s kopalnico, ali eno sobo z dvema posteljema in kopalnico Iščem za takoj. Slavonija furnir, Gosposvetska cesta 13 -tel. 27-56.	s
iTTTr
50.000 lir
posojila iščem. Dotlčne-mu, ki ml jih posodi, nudim poleg obresti s 1. sept. trisobno stanovanje v središču mesta pod zelo ugodnimi pogoji. Natančnejše se poizve v upravi »Slovenca« pod: »Posojilo 9812«.	d
Sprejmemo takoj
8 zidarjev fasaderlev
8 Stukaterjev za fasado
Delniika gradbena družba
Ing. DUKlt & DRUG d. d. LJubljana, Boborileva ul. 24
PHI L! Pa
qualsiasi/ applicazione, prodotte nei. gran« diosi stabilimenti di. Alpignano (Torino^j dotati di ;imacchinario modernissimo e
Bichiedere listini afia i
tmorabe, proizvod znanih
V Alpignano (Torino), opremljenih. » tiajmodemejšimi stroji in- z dovršenimi e k s p e* up e nfeftl ni m ijlab agai.gr ii i«! EahtavsiU celim rtfž.
{MILANO » VIA S. MARTINO, 20'
----- < -- - - v, •	■ _ -
----"-r	-i
Inserirajte v, »Slovencu" I
ČETRTI GOST *
Roman.
Malo preveč je mahal s ključem. Ce bi bil stražnik gledal, da bi Sanders začel odklepati hišna vrata, bi pač ne bilo dobro, zakaj ta ključ je bil ključ njegovega laboratorija za sodno medicino.
»A tako,« je dejal stražnik in je dvignil roko k čepici. »Pa mislim, da bi bilo dobro, če bi šli malo okrog hiše, zakaj na vrtu se skriva neka sumljiva oseba.«
»Sumljiva oeeba?«
»Tako je. Dozdeva se mi, da je to povsem nevaren človek. Ko sem ga pozval na odgovor, me je nahrulil in strahovito ozmerjal.«
»Dragi John,« se je nenadoma oglasila Murcia, »mislim, da stražnik govori o stricu Stanleyu.«
Stražnik je začudeno pogledal in dejal:
»Ali menite, da poznate tega človeka?«
»Ali je imel naočnike in cilinder?« ga je vprašal Sanders. »Je? No, potem je pa to moj stric! Ta je zares nekam čudaški in že razumem, da se je razjezil. Vendar ni prav nič nevaren človek.«
»Žal mi je, če sem se zmotil,« je mirno rekel stražnik, »toda jaz moram izpolnjevati svojo dolžnost. Pravkar sem tekel za njim skozi malinovo grmovje, pa ga nisem mogel ujeti. Vendar, dejal bi, da bi se bil lahko ustavil in mi povedal, da spada k hiši. Povejte mu, prosim, da bo doživel še kaj bolj neprijetnega, če se bo tako nenavadno vedel in ne bo dal stražniku odgovora in ga še zmerjal zraven. Lahko noč, gospa — lahko noč, gospod!«
Z napačnim ključem v rokah, je Sanders napravil nekaj korakov proti hiši. Stražnik pa se ni niti zganil z mesta.
»Lahko noč!« je zavpil Sanders.
Stražnik se še zmeraj ni premaknil.
Sandersu se še nikoli v življenju niso zdele minute tako dolge kot zdaj. Zdaj je bil že pri hišnih vratih in je dvignil roko 6 ključem.
»Ali ne misliš, dragi moj, da bi bilo bolje, oe bi šla v hišo pri zadnjih vratih in bi koj rekla stricu Stanleyu, da je nesmiselno to njegovo čudaško vedenje? Bržkone sedi v knjižnici...« je skušala Murcia razvozlati ta vozel.
»Ali bi ne bilo bolje, da bi najprej vrata odklenili?« je vprašal stražnik in se ni zganil z mesta.
Sanders je zaman poskušal vtakniti ključ v vrata, ker je bil mnogo prevelik. A ko se je pri tem uprl v vrata, se je izkazalo, da so bila le priprta. Globoko se je oddahnil, odprl je vrata in se je mrzko okrenil k 6tražniku rekoč:
»Ali 6te zdaj pomirjeni?«
»Lahko noč, gospod, in ne zamerite mi!«
Sanders je prijel Murcijo za roko, jo potegnil v hišo in je varno zaprl vrata. V medli svetlobi, ki je skozi zastore prihajala v predsobo, je bila nejasno videti ona nedokončana risba na steni. Od nekod je bilo slišati tiktakanje stenske ure.
»Zakaj ne prižgete luči?« je vprašala Murcia. »Ali se ne bo zdelo sumljivo stražniku, če ne bo zagledal luči v hiši?«
»Tega še ne smeva storiti,« je odgovoril Sanders tiho. »Res je, da misliva, da je gospa Sin-clairova v Scotland Yardu, a medtem je mogoče le doma. Pa tudi na sobarico ne smeva pozabiti.«
Zapazil je, kako je dekle poleg njega vzdrhtelo, rekoč:
•Veste, vsa ta reč mi ni niti malo všeč.«
»A saj ste sami želeli, da pojdete z menoj!«
»Nič se ne bojte, saj bom do konca vzdržala! Kaj bi zdaj najprej? Zakaj ste vzeli s seboj tisti strašni lepak za muhe?«
»Zdaj morava najti najprej sira Sanleya. Treba bi bilo, da bi se bila prej sešla z njim, a 6aj nisva mogla storiti tega zaradi onega stražnika. Z lepakom za muhe pa bi neslišno razbila šipo v oknu, če bi ne bila vrata odprta. Zdaj pa pojdiva
skozi hišo, da najdeva zadejšnja vrata. A prej, bi vad rad pokazal še nekaj drugega.«
Podnice v predsobi so na vso moč škripale pod njunimi stopinjami. Sanders je čim bolj tiho odvedel Murcijo v mali salon, kjer je bil dopoldne z Mastersom. Široka in visoka okna so bila zastrta samo s tankimi zavesami, ki je skozi nje sijala luč s ceste. V kaminu je bila še žerjavica. V kotu se je odražal obris klavirji. Na njem je stal vrč z vodo iti nekaj kozarcev. Ura je enakomerno tiktakala.
»Ali mislite da stražnik še zmeraj stoji pod oknom?« je zašepetal Sanders.
Murcia je 6topila na prste in se ozrla skozi okno.
»Da, še zmeraj stoji in gleda sem...«
»Tako. Zdaj pa pazite, da vam pokažem, kaj pomeni negašeno apno in losfor.«
Sandere vzame iz žepa steklenico z negašenim apnom, belkastim prahom, ki si ga je bil vzel dopoldne, in je malce odgrnil zaveso. Potem je po vsej dolžini nasul prašek po okenski polici, nalil v kozarec vode in je z njo skrbno poškropil apno.
Močno je zaudarilo po rezkem vonju, a nato se je zgodila čudna sprememba na šipkh za zaveso. Lahna meglica je začela vstajati po okenskih šipah in v sobi je postalo mračno.
»Zdaj pa še drugo okno,« je rekel Sanders.
Ko se je tudi drugo okno prevleklo z brezbarvnim pajčolanom, je bilo v sobi popolnoma temno.
»Ali vidite, kaj 6e je zgodilo?« je začel Sanders razlagati. »Obe okni sta zdaj .zamrzli', če hočemo temu tako reči, in so šipe mnogo manj prozorne, kakor če bi bile pokrite z najbolj debelimi ledenimi rožami. Kdor pa opazuje okna od zunaj, ne vidi dobene spremembe. Le to, da ne more prav nič videti, kaj se dohaja v sobi, pa čeprav ne bi bilo zaves na oknih. Pa tudi če bi tu orela luč, bi morala biti svetloba že jako močna, a bi bila zunaj opazna. Tako se ljudem od zunaj dozdeva, ko da gledajo v temno sobo.«
Iz drugega žepa je Sanders vzel drugo steklenico, ki je bila zavita v volneno krpo. Ko jo je razvil, se je steklenica rumenkasto-zeleno zasvetila in je bila svetloba toliko močna, da so bili v sobi vsi predmeti razločno vidni.
»To je fosfor,« je rekel Sanders in je dvignil roko s steklenico. Ali razumete zdaj vse to? Dovolj se vidi, kajne, ker so šipe zdaj tako ,zamrzle' in imam fosforjevo svetlobo, ki tako mirno sveti in ker se prav nič ne vidi na cesto, bi midva zdaj utegnila izprazniti magari V60 sobo, pa tega stražnik niti ne bi opazil. Sploh se mu pa brez dvoma niti ne sanja ne, da bi bil zdajle kdo v tej ,temni' sobi.«
»Toda — to gašeno apno in steklenico s fosforjem so vendar našli v torbici gospe Sinclairove? No, ali se vam ne dozdeva zdaj, da je ona morilka?«
»Nak, tega pa nihče ne misli! Te dve steklenici sploh nista njeni, ampak sta v zvezi z osebo, ki ji je jako blizu. Spomnite 6e le na zvezo med gospo Sinclairovo in ...
Murcia ni mogla zadržati krika, ki ji je ušel iz grla. Sanders je bil nehote dvignil svojo fosforjevo steklenico toliko, da je bil viden prostor pred kaminom. Najprej je Murcia videla obrise naslanjača, nato senco nekega človeka, ki je sedel na naslanjaču in gledal vprav na Sandersa in nanjo.
Ta človek je bil — Fergusson.
Enajsto poglavje Fergussonova skrivnost
Sanders je hipoma začutil, kako mu je strah prešinil vse telo, ko da bi bilo treščilo vanj, a pri tem ni niti za trenutek prenehal jasno misliti. Pravkar se je spomnil svojega nekdanjega profesorja, ki je bil prav tako sedel in je imel na kolenih knjigo. Na njegovih prstih je še zdajle videl madeže od črnila.
Toda ta ni imel na kolenih knjige, marveč veliko avtomatično pištolo.
Za Ljudsko tiskarna S LJubljani; Joži Kramarli
izdajatelj: InžJoži Sodja
Urednik: Viktor Cenili