Štev. 212.
POLITIČEN LIST ZA
KI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dverllče nad tlikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu iter. 14•
V Lijubljani, v soboto, 17. septembra 1904.
Jshaj* r.ak dan, Izvzemši nedelje in praznike, H polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: za cela leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četr. leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up ravnil tr* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za ietrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
ii 111
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah itev Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. Iiurall ae računajo enostopna petitvrsta (dolilna TI milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa Irlkral
9 b, za več kot trikrat a b. V reklamnih noticah atane enostopna (armondvrita 96 b. — Pri večkratnem obj>vljcn|n primeren popaai.
UprarniSkega telefona iter. 188.
Ime žurnalist sicer ni povsod na najboljšem glasu, a vendar je res, da se žur-nalistom klanjajo ministri in oni, ki bi — radi bili ministri . . .
Sicer mednaroden shod časnikarjev raznih držav, raznih jezikov in raznega mišljenja ne more šteti med svoje uspehe natančnih detajliranih sklepov, vendar je gotovo, da se ugled in moč časopisja po takih shodih le povzdigne. Bili so zastopani tu svetovni listi, ki delajo z velikanskimi sredstvi in s svojimi korespondencami omrežujejo celo zemljo. Mi vidimo, da časopisje raste iz strank, a slednjič se razvije poseben stan časnikarjev, ki hrepeni po samostojnosti in lastni moči.
Tudi pri nas Slovencih se mora časnikarstvo povzdigniti na višjo stopinjo. Mi imamo zdaj lepe začetke in smo z majhnimi sredstvi že primeroma veliko dosegli. A ravno pomanjkanje sredstev je krivo, da tiči velik del našega časopisja še v takem diletantizmu, da je treba, da skrbimo za strokovno izobražen naraščaj.
Tudi tu je še široko polje za delovanje katoliške stranke. Seveda mora največji del časnikarskega dopisovanja sloneti pri nas na ramah prostovoljcev, ki iz ljubezni do stvari, katero zastopajo, podpirajo z dopisi glasila svoje stranke. V tem oziru zlasti naši somišljeniki store silno mnogo, in mi izvršujemo le svojo dolžnost, ako izrekamo gospodom sotrudnikom svojo najtoplejšo zahvalo. A pri vsakem našem listu morajo biti v uredništvu časnikarji-strokovnjaki z obširnejšo žurnalistiško izobrazbo, in zato se bo moralo pri nas storiti še marsikaj. Naši listi rastejo po številu, po nalogu in po obsegu. Da bomo mogli časopisje izpopolniti in dvigniti, nam je treba, da za bodočnost vzgojimo in izobrazimo strokovno temeljito izobražene časnikarje, katerim moramo zagotoviti tudi primerno eksistenco. Marsikateri list ne napreduje zato, ker mu niso preskrbljene izvežbane sile, katere bi
ga vodile s tako čilo močjo, da bi mogel prodirati in se razvijati. Zato je pa naša dolžnost, da vzgojimo tudi krepak časnikarski stan, ki bi bil gotovo jako močna opofa katoliški organizaciji. ' • Z^to je treba, da se pri snovanju listov postopa po'dogovoru, k&j ti če kje, je treba tu postopati ekonoliiiško, da se moči ne cepijo preveč, ampak da se ustvarijo le listi, ki imajo gotovo bodočnost in trdno materialno podlago. Največjo pozornost moramo posvetiti časnikarstvu, in naši somišljeniki v raznih slovenskih pokrajinah naj v prvi vrsti pazijo na to, da dvignejo svoja tiskarska podjetja, katera se naj med seboj podpirajo. Le taka podjetja, ako so v razumnih in delavnih rokah, bodo mogla tudi najti sredstev, s katerimi se naj izšolajo tehnično in znanstveno popolnoma zmožni časnikarji.
Ta stvar je tako važna, da je od nje v prvi vrsti odvisna naša bodočnost. Za časnikarja ni vsakdo dober. Imeti mora široko izobrazbo, gibčnega duha, ki hitro pronikne vsako malenkost, izurjeno oko, katero takoj zasledi, kaj je važno in koristno, kaj pa škodljivo in sovražno. Biti mora mož, ki je zmožen kazati drugim pot naprej in voditi ljudskega duha po potih omike in pravega napredka. Brez šole se to ne doseže. Za liberalnega časnikarja je dovolj, da zna biti sirov in pikanten — za katoliškega časnikarja pa je treba mnogo več.
Zato pa pozivljemo vse merodajne kroge v raznih pokrajinah naše domovine, da naj posvetijo največjo pozornost vzgoji temeljito izobraženih katoliških časnikarjev slovenskih.
Pri velikih narodih dobi časopisje že iz svojega lastnega razvoja dovolj sredstev, da si ustvari tudi strokovno izobražen časnikarski stan. Kar pri nas nedostaje vsled omejenega števila našega naroda, to mora izpopolniti vneta skrb za razvoj katoliškega tiska. Ker pa mi ravno v časopisju nečemo
Časnikarstvo.
Prošli teden so zborovali na Dunaju časnikarji iz raznih držav. Govori se mnogo o »najnovejši velevlasti", katera se ne vojskuje s topovi in smodnikom, ampak s peresom in papirjem. Kar nas pri tem zanima, je to, da je avstrijski ministrski predsednik dr. pl. Koerber delal časnikarjem najnižje poklone in jih tako povzdigoval, da če ne bi bili doslej že prepričani, da vodijo človeštvo, bi jih bil moral voditelj avstrijske vlade pregovoriti.
Naglašal je važnost časopisja, ki je postala svetovna mednarodna sila, ki spaja najbolj oddaljene dežele tako, da v nekaj trenutkih izvemo, kaj se godi v raznih delih sveta. »Največji zmagovavec sveta in najmogočnejši vladar zemlje je tisk", je klical avstrijski ministrski predsednik. Dnevno časopisje je po svojem vplivu mnogo mo-gočneje od znanstvenega slovstva: česar ljudje nečejo čitati v učenih knjigah, to jim časnikar podaje zanimivo v obliki novic. Zato se pa tudi strokovni znanstveniki že vedno bolj poslužujejo dnevnega časopisja za svoje razprave. Prav rahlo je opomnil tudi slabih strani časopisja, katero hujska narode v strastne borbe, a priznal, da se s policijskimi sredstvi proti časopisju dandanes ne d& nič več doseči. »Časnikarstvo je glavna struga, skozi katero teče reka resnice v duha narodov", je klical dr. Koerber, a opominjal časnikarje, naj goje ono ponižnost, h kateri prisili znanost vsakega mislečega človeka. Koerber je šel tako daleč, da je obžaloval v napitnici, da mu je usoda odrekla talent za časnikarja!
To je prav lepo od takega gospoda, kakor je ministrski predsednik. Če je morda Koerber tudi nalašč nekoliko pobarval svoja čuvstva, vendar je res, da je dandanes časnikarstvo sila, pred katero se klanjajo najvišje glave ter se poganjajo za njeno pomoč in naklonjenost.
LISTEK.
Slike iz Lurda.
(Dalje.)
VIII
La procession du T. S. Sacrement.
Najimenitnejša in najpretreBljivejša ver ska manifestacija v Lurdu je procesija z Najsvetejšim (»la prooesbion du T. S. Sacre ment«) ki se vrši za časa romanja vsako popoldne ob pol 5.
V tej mogofini in sijajni manifestaciji katoliškega krščanstva Be, rekel bi, koncentrira vse, kar znači Lurd poleg Rima kot najvažnejo postojanko vesoljnega krščanstva.
Kdor je bil priča tega cerkvenega opravila in pojavov, ki je spremljajo za časa velikega narodnega romanja, ta ve, kaj je Lurd, in naj bode kadar hoče, nikdar do tvoje zadnje ure se ne bode iznebil mogočnih vtiskov one ure, ko je gledal Najsvetejše v taborišču bolnikov, na esplanadi pred cerkvijo rožnega venoa.
Bilo je v ponedeljek, 22. avg. t. 1. Ža ob treh popoldne so zasedle množice mo-
gočno rampo okoli esplanade, da si osigursjo prostor, b kojega je mogeča zasledovati do godke doli na prostoru, namenjenem za sveto opravilo.
V poštev pride terasa pod cerkvijo rož nega venca in pa esplanada pod to teraso notri do sohe »Kronane Matere B^žje«. Brankardjeji odločijo del esplanade v širjavi terase in — po množini bolnikov — v primerni dolžini. To je za bolnike reservirani prostor.
Kmalu se prične privajanje bolnikov. Najhujše bolai se položijo najbližje terasi. V dolgih vrstah, na levi in desni, je postelj poleg postelje. Vrste nadaljujejo v smeri proti »Kronani M. B.« bolniki v vozičkih ; nazadnje pridejo bolniki, ki morejo še ho diti, ki torej niBO ne v postelji, ne v vozu.
Ker je število bolnikov veliko, sežejo vrsto notri do »Kronane M. B.«. V sredi, med vrstami bolnikov, je širok prostor za procesijo.
Veliko število brankard;ejev brani ljudstvu vstop v reservirani prestor. Ljudstvo se torej zbira okoli roBerviranega prostora in tvori širok okvir okoli bolnikov. Za vsa-
kim bolnikom stoji strežnica ali strežaj, pred njim brankardij6. Uzoren red vlada povsod.
otiri je ura. Vrste so sklenjene. Vse je pripravljeno za sprejem Najsvetejšega. Za opravilo odmenjeni prostor je velikanski pravokot, obmejen po širokem okviru, ka terega tvorijo spredaj dolge vrste bolnikov in zadaj ogromne množice ljudstva.
Na terasi stoječ duhovnik intonira pobožno pesem — in iz trideset tisoč ust odmeva slovesna melodija. Kakor vihar se dviga proti nebu, iz dna vernih src molitev :
Vierge, netre Esperance, Etend« sur nouB ton bras, Sauve, Bauve la France, Ne l'abandonne pas.
O toi, More chorie, Qji nous aimas toujour?, Pitie pour la Patrie En ees funestes jours. »Devica, naše upanje, iztegni roko svojo. Reli, reši Francijo, ne zapuati je! O Ti, iskreno ljubljena mati, ki si nas \edno ljubila, usmili se naše domovine v teh žalostnih dneh 1«
Kako ginljiva je ta pesem v današnjih dneh, ko brezverska družba vlada Francijo,
zaostajati za nikomur, ampak hočemo nad-kriljevati druge narode, ker vemo, da je časopisje naša najboljša bramba in duša vsega našega gibanja, zato upamo, da bo tudi pri nas pogled na veliko svetovno moč zunanjega časopisja iznova povzdignil na vseh straneh vnemo za veliko, temeljito in vsestransko popolno slovensko katoliško časnikarstvo.
Moč nove dobe je v besedi in v peresu.
Idrijsko mestno gospodarstvo.
(Slovenskim županom v pouk in zabavo.)
II.
Ko je bil šestindvajsetletni Drag. La-pajne izvoljen idrijskim županom, ie bilo veliko veselje v Izraelu. Ne zlepa v kaki m za-stopu niso bili pri volitvi vsled svojega usptha tako očarani, kakor so bili veseli naš novi župan in njegovi pristaši. Pros avljali so liberalizem, napivali svobodi, in radosten klic »habemus principem" odmeval je od Urala do Bilkana, hočemo reči, od Bele do Fare in od G)doviča gori do Vojskegv, splsh po celem našem z živim srebrom zalitem kotlu. Prejšnji župani: D dič, Treven, Serjun bo bili prave starokopitne muhe v primeri z eUgmtnim novim občinskim predstojnikom. — On je obetal Idriji zlato dobo in vzbujal nado, da bo v finih rokovicah s klakom v roki vodil usodo idrijskega mesta. Tudi pro-bujajoči socialni ideji je bilo treba ugoditi, in zato so upeljali rdtča ovratnike, ob slovesnih procesijah pa bo na oknih gorele rdeče sveče, da se je pokazalo, na kako resen način se ie pričelo reševati težko socialno vprašanje. Bolj skeptični ljudje so sicer jeli majati z glavo, videč počasnost pri zidanju občinske hifle, katero so gradili trije polirji in ki se je po županovej svojeglav nosti in »objektivnosti" podraž'la za celih 40.000 kron. Veljala ni samo 60 000, temveč čezlOOOOOK. Prav natančne svote pa tako nobeden ne ve, ker pri zmedenosti računov tudi župan sam nobenemu povedal ni natančnega računa.
Zopet ni bilo večini prebivalcev po misli, ko se je na občinske stroške napravil »tennis« na pustem, deloma močvirnem travniku, kar je mnogo stalo, a s'užilo le ne-
preganja vse, kar je krščanskega in v svoji slepi strasti tira lastno domovino svojo v nesrečo! V mnog h očeh bleste solze. Bolniki pa na Bvojih posteljah, v svojih vozičkih, na svojih prostorih, mirno in tiho, rožni venec v roki, pošiljajo iskrene molitve proti nebu. Marsikateri si misli: bode li danes toliko zaželjeni dan sreče, bodem li danes dosegel milost, ali bodem danes zdrav zapustil ta prostor, ali bode danes konec mojega trp ljenja?
In bolj in bolj vroča postaja molitev ubogih trpinov — tupatam male družbe glasno molijo rožni venec — množica pa vedno živahneje, vedno krepkeje, vedno iskre-neje prepeva pobožno peimi v čast nebeški Kraljiei.
Pol petih je — Najsvetejše se bliža.
Množica utihne. Od daleč in potem bliže in bliže začujejo se liturgični spevi. Procesija koraka od čudežne jame ob vnanji strani rampe, mimo romarske hiše in tik »Kronane Matere božje". Potom se obrne proti cerkvi rožnega venca.
Najprej korakajo v dveh dolgih vrBtah moški posvetnega stanu, goreče sveče v roki. V sredi, med obema prstoma neso ro-
katernikom, ne pa skupnosti, kakor bi pra vilno moralo biti. Tudi ni ijilo prav, da se je določil učitelj Bajželj za sestavo občinskih računov, dasi je v občinski pisarni dovolj moči, ki so v to poklicane, in je župtn s vsemi odborniki dolžan sam račun voditi in pregledovati, ne pa najemati popolnoma tujo osebo. Čedalje bolj se je spajala pristranost pri vsem poslovanju, kajti tupan je izrabljal svoje atališče, da je podpiral z dovoljenjem ali brez dovolj*nia le svoje pristaše z občinskim denarjem. N. pr. cestarju je odvzel zaslužek pod pretvezo, da ne izpolniuje pravilno svojih dolžnosti ter da ljudje niso z njim nič zadovoljni. — A ko je dotični s podpisi prizadetih dokazal, da vestno in točno vrši svojo dolžnost, ni vse nič poma galo. Zaslužek je izgubil le zato, ker je bil na sumu, da je klerikalec. Podpore so se zmanjšale aH odvzele kaki revi, če je bila vpisana v Marijino družbo itd. Župan sam se je parkrat izrekal, da mera stranka iz koriščati sedaj, ko je na krmilu, svoje stanje. Da bi bil kedo v občinskem svetu ugovarjal, si zastonj pričakoval, kajti svoje ki-movce je imel popolnoma na vrvici, in kdor ni pariral, tega je obdeloval v famozni »Jednakopravnc sli* do koetij. Oiobnosti — takoimenovane „«,enče" kultivirale so se v tem lističu na čudovit način, napadali bo se mirni ljudje z ostudnim natolcevanjem, a seveda vedno le politični nasprotniki, kajti njfgovi privrženci so lahko pofitP, kar bo hoteli. Ako je bil kedo primoran skoii okno telovadit', da je ušel pestem, tega niso obe lodanili. a če bi bilo le kaj malega pri na sprotnikih napačnega, povečalo se je, kolikor Ie mogoče.
V pisarni je gospodaril po svoje, brez pritrdila obč. odbornikov je zidal, kupoval in denar razmetaval, tako da je (oavedimo le en slučaj) brez cbč. dovol|enja pri zgradbi realke prekoračil proračun za mnogo deset tisočakov. Pri tem pa je bil nedostopen, če se ga je pozvalo, naj pokaže račune ali pride s proračunom na dan. Če je bila pa le huda sila, pomagal je tudi izgovor ali pa neresnica, kakor se je 7godilo lansko leto, ko je neki odbornik trdil, da so računi v redu, da jih je sam pregledal, a slednjič niti vedel ni, za katero leto. Sploh se je izkazalo, da ni bilo nobene revizije. Da ni bilo nikdar nobene škontracije, da je župan imel ključe večinoma sam, to je ob sebi umeino. Semtertje se je pri sejah tudi kak posameznik raztogotil, a ostal je osamljen, kajti župan je bil zanesljivosti svojih ljudi gotov, imel pa je tudi strupen jezik, da mu ni pri šel vsak na konec, če je bil o resničnosti svojih besedi še tako prepričan. Je pač mnogo ljudi, ki imajo dar poštenja, a nimajo daru govorjenja !
Vegov spomenik.
Kdor hoče zidati novo čedno hišo, naj prej preskrbi stavbišče; potem si omisli primernih načrtov. Pri načrtih se je treba tudi pri navadnem poslopju ozirati na teren in okolico. Ako to pravilo velja o načrtih za navadna poslopja, koliko bolj je je treba uva-ževati pri spomenikih, katerih namen je ne samo obraniti spomin na slavne može, am pak prav tako krasiti javne prostore. Prešernov spomenik spada med drevje, recimo v »Zvezdo« ali v Latermanov drevored. Sedaj siromak v livarni čaka, kdaj ga bodo rešili, in menda še ni sklenjeno, kje bode stal.
Sal sem si nalašč Valvaiorja pogledat. Kako nevoljno ti zre Valvazor tja proti sta remu obzidju. Zdi se opazovalcu, kakor bi hotel z dolgimi prsti svoje orjaške desnice izraziti negodovanje, češ, v to samoto bo me postavili in še pogleda na glavno ulico in šetajoče občinstvo mi ne privoščijo. Zdelo se
marske zastave. Dolge, dolge vrste so. Za moškimi posvetnega stanu pridejo dolge vrste duhovnikov, v navadni noši francoskega »abbe«, tudi z gorečo svečo.
Za njimi Najsvetejše.
V tem hipu, ko prineso Najsvetejše v okvir bolnikov, preneha liturgično petje, in množica se obrača z burnimi, viharnimi klici proti nebu. Duhovnik, z mogočnim glasom, ki preobvladuje vseh trideset tisoč zbranega naroda, prične s klicem, katerega množica ponavlja.
»Seigneur, nous vous adorons. — Gospod, mi Te molimo!
Seigneur, nous esperons en voub. — Gospod, mi zaupamo v Te!
Seigneur, nous vous aimons. — Gospod, mi Te ljubimo!«
Med tem celebrant — navadno kak škof ali drug visok prelat, to pot, če se ne motim, nadškof iz Aiza, — koraka najprej ob desni vrsti bolnikov in jih blagoslavlja z Najsvetejšim. Vse oči so obrnjene na Najsvetejše, odnosno na bolnike, ki Be ž Njim blagoslavljajo. Vsak hip se pričakuje »le miracle« — čudež 1
Klioi duhovnika in množice postajajo
mi je, da ae mu je obrat razjasnil, da se ga je zopet en tujec čez dolgo časa spomnil. Obiskal sem tudi slavnega Rideokega, thimo katerega sem že tolikokrat šel, pa Be nisem dosti menil zanj, ker takrat še ni napočila doba spomenikov za Ljubljano. No I Njegova kipa se podasta pred Tivolskim gradom in v »Zvezdi«, kakor je paradiral slavni vojsko vodia proti Lihom tam po laških planjavah in mestib. Drugače je z našim Vodnikom. Ubogi Vodnik ne ve, kam bi skril svoja široka pleča. In ti, pozabljeni Vega, kje boš Bpominjal svoje rojake na to, da nebvalež-nost ie plačilo sveta?
Na praznem Kongresnem trgu! .Zakaj? Na tega vodijo »Vegove ulice«. Tam blizu je realka in deželni dvorec, s katerima ima Vega tudi nekak stik kot član kranjskih deželnih stanov.
»Dom in Svet« je v št. 9. t. I. objavil o načrtu sa Vegov spomenik ostro kritiko nasproti neomejenim pohvalam v raznih li stih. Vendar pa se mora v bistvu strinjati ž njo vsak misleč človek. Prešeren v ženski družbi, recimo pred justično palačo, to bi še bilo. Vegov Bpomenik pa ne potre buje ženske, katero nekateri imenujejo bojno boginjo drugi »Vedo«, tretji kdovč kako. Hudomušni ljudje jo bodo krstili drugače. Ako kdo opravičuje nagoto s tem, da je videl na Dunaju, v Neaplu in drugod še kaj druzega, še ni dokaz, da bi moral Vegov Bpomenik biti tak v Ljubljani. Vega naj bo v svojem položaju v belgrajskib utrdbah. Boljšega se ne bo doseglo po razpisu še tako vabljivih konkurenčnih nagrad Pa tudi Marta morda ne kaže zavreči. .Kajti v Vegi gledamo pač premišljujočega učenjaka, toda premalo junaka To pa nadomesti bojni Mart s svojim srditim obrazom in žilavimi udi, od katerih spodnji se lahko malo b>lj zagrnejo v smodnikov dim. Skoro tak, če ne boljši utis pa bi napravilo par težkih turških to pov ob obeh straneb, katerih je menda cele skladovnice v dunajskem »rzenalu, ali kaki drugi bojni trofeji. Vpoštevati je treba tudi to, da bi pomen obeh kipov ne bil v nobenem razmerju s ceno vsega spomenika ; — 70.000 K ne bo kmalu nabranih. Prepričani smo, da ta misel ni osamela, da pa bo tudi centralni odbor za Vegov spomenik pravo pogodil.
Obisk Vegovega doma.
Moravški odbor za Vegov spomenik je to poletje prav lično popravil že na pol raz palo Vegovo rojstno hišo v '^agorici. To si je štel v svojo dolžnost, kajti že zelo stara in zanemarjena hiša je bila na robu razpada in zato ne ravno vabljiva za obiskovalce, stilce slavnega rojaka, ki bo zadnji čas začeli prihajati v zakotni njegov rojstni kraj. Njena posestnica, katere mož se je podal v Ameriko, kakor mnogo naših rojakov, da bi si tam kaj zaslužil in obvaroval popolnega propada, pa se je siromak tam ponesrečil do smrti, pa ni mogla v tem oziru prav nič storiti. Smelo trdimo, da je tako odbor iz kazal ne samo lepo delo usmiljenja, ampak popravil Vegov najdražji, pa razpali spomenik. Vzidal je v hišo tudi lepo spominsko ploščo, katere okvir je izklesal peški kamnosek Vetorac iz domačega črnega kamna in vdelal belo, iz kararskega marmorja z napisom: Rojstni dom Jurija baron Vega # 23. marca 1754. f 26. septembra 1802, Ob 150letnici rojstva.
Kogar vse to bolj zanima, pa naj se udeleži v nedeljo, dne 2 5. t. me s. , obiska Vegovega doma. Ne bo se namreč vršilo navadno formelno odkritje spominske plošče, ker to je bilo že 1.1865, ko so obesili na hišo znano leseno desko. Dalje se je spominska slavnost vršila že lani
vedno glasneji, vedno viharneji. Naravno človeško oko vidi le hostijo, nadnaravno oko vere pa vidi Izveličarja korakati ob vrstah bolnikov.
Množica Ga viharno pozdravlja:
»Hosanna, hosanna au fiis de David. — Hozana, hozana sinu Davida!
B6ni soit celui, qui vient au nom du Seigneur. — Blažen bodi, ki pride v imenu Gospoda!
Vous etes le Christ, fils du Dieu vi-vant. — Ti si Kristus, sin živega Boga!
Vous etes mon Seigneur et mon Dieu. — Ti Bi moj Gospod in moj Bog!«
Od vsklika do vsklika se povzdiguje gorečnost in viharnost pozdrava.
Toda sicer ni nič posebnega opaziti
Vskliki se prekinejo in začuje se trikrat slovesni spev »Adoremus in aeternum«. Ogromna množica poje unisono. A vse oči so obrnjene vedno le na Najsvetejše. Je to, kakor če ljubljen in če-ščen vladar pride med svoje ljudstvo. Toda n i k d a r še ni bil vladar od svojega ljudstva posdravljen tako goreče, tako iskreno, s takim češčenjem, s takim zaupanjem, kakor se tu pozdravlja Najsvetejše.
v Moravčah in čaka nas v nekaj letih slo vesno odkritje Vegovega spomenika v Ljubljani. Tudi bi bdo nemogoče dostojno spre jeti društva in goste v gorski vasi. Da pa bb vendar nudi vsem, ki se zanimajo za slavnega učenjaka rojaka, prilika, obiskati njegov rojstni dom, zato se je odzvalo »Slo vensko planinsko društvo« oovabilu odbora, da priredi w nedeljo, dne 25 t. m., izlet v Zagorico. To bo tem umestne je, ktr bo se daj zaznamovana vsa prta od postaj Laze, Kresnic-), D mžale *ez moravško pogorje, v katerem se nahaja Zagorica.
Ob 10. uri bo v podružni cerkvi pri Sv. Križu sveta maša. nato obisk Vegovega doma (10 minut od Sr. Križa). Givor, petje, godba. Preskrbljeno bo za dobro pijač" in mrzla jedila. Popoldne odhod nazaj v Dol sko. V gostilni gosp Zupančiča (pri Joslnu) ljudska veselici; smemo tudi računati na dobro gorko postrežbo.
Pri lepem vremenu je zagotovljena v tem lepem planinskem svetu najpriietnejša prosta zabava brez prisiljeno iti in oficijelnih formalnosti. Znto posamezniki in društva dobro došli! Osebna vabila s«) ne bodo razpošiljala. Natančnejši vzpored se še objavi o pravem času.
Resnica o umoru in samomoru na Vrhniki.
Z Vrhnike se nam poroča: »Slovenski Narod" je objavil v št. 201 z dne 3. t. m. poročilo o žalostnem dogodku v Verdu pri Vrhniki. Po svoji navadi napada v tem poročilu poleg druzih tudi vrhniško duhovščino, češ, da je ona kriva tega dogodka. Čujem, da naši duhovniki ne marajo odgovarjati na tako podla obrekovanja, zato Vam jaz stvar pojasnim:
Znani tukajšnji slikar g. Matej Strnen seznanil se je za časa svojega bivanja na Dunaju z modistinjo Frančiško Zelich, hčerjo nekega rokodelca na Dunaju. Posledica je bila pred 2 letoma rojena hčerka Frančiška. Prejšnji dobri odnošaji Frančiške Zelich so postali tem žalostnejši, ker je baje zaupala ves svoj prihranek M. Strnenu v nadi, da jo v bližnji bodočnosti poroči. A umetnik M. Strnen je porabil njen d nar in imel je poleg Frančiške Zelich še več modelov za svojo slikarsko umetnost Frančiška Zelich je bila v največjem siromaštvu. V tem položaju ni ji preostajalo druzega, kakor poiskati očeta svojega otroka v njega rodnem kraju. Umevno je, da sestra Strnenova, sama vboga šivilja, ni bila ravno prijetno presenečena, ko pride tuja mlada ženska z otrokom v hišo. Ko je Dunajčanka spoznala, kako bridko se je varala, segla je po strupu. — Mala Franci je bila hitro mrtva, a nezakonita mati še živi. Bila je vže baje dvakrat previdena. Ker ni naš namen komu jemati dobro ime, — hoteli smo zamolčati celo stvar, — posebno še iz ozirov do slikarja Strnena. Ker ja pa „Narod" to raz-bobnal med svet in zraven po krivem napadal poštene ljudi, tudi njemu kratek odgovor: 1. Prednica vrhniške dekliške Mar. družbe ni sestra slikarjeva, marveč gospodična Frančiška Stržinar že od časa njenega pričetka 2. Če je bila sestra slikarjeva kedaj „za strašilo v turšici" in „ne sama", ni znano tukaj. Kaj pa če bi bil .Narodov" dopisnik v bližini, ker je tako dobro poučen o teh zadevah? 3. Kaj porečejo vrhniški duhovniki? — No, ti pač niso odgovorni za to, kar se godi morda tuintam v turšici ali na pr. na kaki žagi! 4. Kako in česa se uče Marijine device, lahko vidi in sliši vsakdo na očitnem kraju v župni cerkvi pri vsakokratnem mesečnem zborovanju. 5. „Vi (duhovniki) zbirate krog sebe vse smeti".
Nepopisna čustva polaste sa src. Duševno oko vidi Gospoda Izveličarja korakati ob vrstah bolnikov.
Do Njega se obrača množica vernikov z novimi vskliki, s podvojeno gorečnostjo. Vihar narašča !
»Seigneur nouB croyons, mais augmentez notre foi. — Gospod, verujemo, toda pomnoži našo vero!
Vous etes Ia rčsurrection et la vie. — Ti si vstajenje iii življenje!
Sauvez-nous, Jdsus, nous perissons. — Reši nas, Jezus, mi poginemo !
Seigneur, si voub le voulez, vouo pou vez me guerir. — Gospod, če hočeš, me lahko ozdraviš!
Seigneur, dites seulement une parole et je serai guori. — Gospod, reci le eno besedo in zdrav bodem!
Jo9U8, fils de Marie, ayez pitie de moi. — Jezus, sin Marije, imej usmiljenje z menoj!
Josus, f i Is de David, ayez pitie de nous. — Jezus, sin Davida, imej usmiljenje z nami!«
Vihar je dosegel svoj vrhunec. Nane-
pravi „NarodoV dopisnik. Le počasi! Duhovniki ne zbirajo krog sebe vseh smeti, — pa tudi odstraniti ne morejo vseh smeti, za kar je živa, kričeča priča .Narodov" dopisnik sam. 6. .Vse poštene ljudi izročate javnemu zaničevanju." Ubogi revež dopisnik! Ker je „poštenjak", izročen je — po lastnem pripoznavanju, — očitnemu zaničevanju. Ako pa ni pošten, potem je pa dvakrat milovanja vreden. Naše ;../.uo sožalje ! Pa vsaj niste bili na predvečer zlezli pod mizo! Kdo pa je rešil življenje nesrečni Dunaj čanki, vsaj začasno ? ! To, to razglasite po „Narodu"!
Jeseniške novice.
j Po čem se poana purman? Po
tem, da ves rd«č in višnjo« postane od jeze, kadar zagleda rlečo cunjo in kriči z nepri jetnim in zoprnim glaso n.
j In po čem se pozna Pongratc, tovarniški uradnik na S»»i? Kadar so zgodi kaka nerednost, kriči po »Narodu« : »To je katoliško, to je katoliško!« Vse, kar jo slabega, je niemu katoliško, gr stilne, kjer je godba in ples, so katoliške gostilne, pretepi in poboji so katoliški itd. Bjgve, kaj je to, kar on počenja?
j Vlak je povozil gosp. Pongratza psa. Ubjgi Cuvai! Kako je Pongritz rjovel nad njim! Zmerjal ga je bolj kot psa, dajal mu najgrše priimke. Gospod Pongratz, kako imenujete pa to početje? Kaj ne, to ni katoliško? Prav prav t®, enkrat ste vendar pravično govorili
j Svoje mnenje je Pongratz v sobotnem »Narodu« povedal o strokovnem društvu pa je tako neumno, da ni vredno odgovarjati. Naši delavci imajo sami toliko pameti, da ao koj spoznali, kam pes taco mol>.
j Zloraba družbo sv. Cirila in Metoda? Pod tm naslovom je napadal
nekdo v »Slov. Narodu« od ponedeljka družbo sv Cir.la in Metoda. Pisava kaže, da je to berostratsko junaštvo učinil znani Janko Pretnar. Priliko mu je dala veseliea, ki jo je priredilo tukajšnje »Katoliško delavsko društvo« s sodelovanjem akademič-nega društva .Danica« v korist družbi svetega C rila in Matoda Če se je njemu zdela prireditev strankarska, za to pač ni družba sv. C riia in Metoda odgovorna, saj ni imela nobene besede pri določitri programa. »Da-ničarja« Marinkota zmerja, da je brezvesten in nadut. Ali zato, ker je v slavnostnem govoru, da bi se treh drultev na blovenskem ne smelo nikdar dotakniti, strankarstvo, to je: družba sv. Cirila in Metoda, slov. planinskega društva in pa družbe sv. Mohorja? Verjamemo, da mu igra »Za resnico« ni ugajala, ker ideje v nji so njegovim nasprotne, a raditega naj bi se ne znašal nad družbo sv. C rila in Metoda. Kaj more ona za to, da on ne more videti »Daničarjev« in da 8) »Dmičarji« drugačnih nazorov, kot je on? G. J*nko, tako se ne dela za pro sveto naroda!
j Mine polaga učitelj Fabinc pod klerikalno trdnjavo »ia Jesenicah. Kakor pripoveduje, bo kmalu v zrak zletela. Če ne bo on prej zletel ? !
Štajerske novice.
š Odvetnik kot prodajalec časnikov. To je pa gotovo z jpet tam kje v Ameriki, si bo mislil marsikateri naš čitatelj. Pa ni tako! Ta slučaj imamo v Kozjem na štajerskem. Odvetnik dr. Z i r n g a s t je prosil c. kr. namestništvo v Gradcu, da mu dovoli prodajati list „Stajerc" v niegovi pisarni, seveda z namenom, da ga usiljuje ubogim
Dalje v prilogi I.
besno je vpitje množice. In Gospod ima usmiljenje se svojim ljudstvom!
Tam gori, blizo terase, dvigne se bleda žena od svojega ležišča — prvikrat, čez toliko let!
Valovje nepopisne radosti užiga množico. Živahen temperament Francoza tirja svojo pravico.
Navdušeni klici se razlegajo: »Hozana sinu Davida 1 Živela Marija!«
V	trenotku obsuje množica ozdravelo, ki hoče korakati za Najsvetejšim. Pri vsakem njenem koraku narašča navdušenje. Hozana — hozana — hozana! Brankardjeji obkolijo ozdravelo, jo branijo pred množico in peljejo nazaj na njen prostor.
Vse je delo kratkih sekund.
V	istem hipu se dvigne na drugem koncu zopet en bolnik. In tam doli zopet eden — in še eden!
Vihar, ki sedaj nastane, presega vse, kar je doslej bilo. To ni več vihar, to je orkan, orkan v človeških dušah, orkan odu-ševljenja! Ljudatvo — moški, žene, otroci, — vpije, moli, joka. Iz trideset tisoč grl doni gromovito proti nebu: Hozana sinu Davida, hozana, hozana, hozana 1
kmetom, ki jih je, reveie, dobil v kremplje! Id glej, o. kr. namestništvo mu je dovolilo prodajo z odlokom štev. 1842. Licenca se glasi: C. kr. nameBtnifitvo v Gradcu daje dr. Ribardu Zmgaatu, odvetniku v Kozjem, dovoljenje, da sme v svoji odvetniški pisarni v hiši št. 38. * Kozjem prodajati periodični list »Štajerc«. C. kr. namestništvo v Gradcu, dne 24. jun. 1904. — Da ga ni sram odvetnika, ki je postal kramar.
š Slavnost v Gor. Radgoni. V nedeljo, dne 25. sept. t. 1., se vrši ob VBakem vremenu velika slavnost, namreč desetletnica borbepolnega obstanka » K m e 11 j b k e g a bralnega društva« v Gor. Radgoni. V trajni spomin si je društvo oskrbelo krasno zastavo, katera se bo omenjenega dne blagoslovila. Kumoval ji bode gosp. dr Miroslav Ploj, dvorni svetnik in dri. poslanec. Za zabavo in ktatek čas bodo skrbeli: Slavni „Murski Sokol", andraševska godba, jurjevski, ljutomerski, kapelski in domači pevski zbori ter domači tamburaši.
š Ia Rajhenbnrga. Dne 8 sept. predstavil se je volilcem sevniškega sodn okraja dr. M i r o b 1 a v Ploj. Pozdravil ga je v imenu katol. jolit. društva »Sava« g. I v. Z a I o k a r. Nad 200 voliloev je pazljivo sledilo besedam gosp. poslanca, ki je razvil program svojega bodočega delovanja. Z navdušenimi iivio klici so pritrjevali voliloi njegovemu govoru in enoglasno obljubili, da bodo volili za Bvojega poslanca dr. Miro* slava Ploja. V nekoliko šaljivih besedah je označil gosp. kaplan L o r e n č i č neizmerno skrb za gorenje štajerske Nemce in preziranje spodnje štajerskih Slovencev ter spodbijal »Stajerčevo« geslo „Kmet naj voli kmeta" kot nemogoče. Ob koncu se zahvali g. Z a 1 o k a r g. poslancu, da Be je potrudil priti k svojim volil cem in z živio-klici na g. poslanca zaključil shod.
š Na političnem shodu pri Sv. Ro-pertn v Slov. gor. je poročal v nedeljo, 11. sept., poslanec R o b i č o svojem delovanju, mladenič R o š k a r je govoril o no vih volitvab. Razun enega so ae vsi zboro valci izrekli za dr. P 1 o j a, R o b i č u se je izreklo popolno zaupanje.
š Politični shod v Blin, sklican od lenarškega katol. polit, društva, se je v ne deljo, 11. sept , jako lepo iavršil. Prišli bo poleg Bolfenčanov sosedje Urbančani, Go flovčani. Shod otvori predsednik Z u p e , zbor pa iskreno pozdravi župan Ljubeč O novih volitvah je jako dobro govoril po-slanec Z m a v e o od Sv. Roprta. Od Sv. Antona v Slov. gor. bo nastopili trije govorniki. Kaplan Š k a m 1 e c izvrstno pobije razne ugovore zoper udeležbo pri volitvah in vBeatranaki pojasni važnost volitev. Mla denič S t e 1 c a r priporoča geslo »Svoji k svojim«, mladenič P o 1 j a n e c pa vspod buja navzoče k pravi ljubezni do domovine in maternega jezika. Kaplan G o m i 1 š e k od Sv. Benedikta pojasni velike krivice, ki ae nam Slovencem gode v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Soglasno so bile sprejete resolucije: Vlada naj, kar mogoče, zatira pročodrimsko gibanje po naših mestih in trgih, ker je obenem protiavstrijsko in našemu narodu skrajno škodljivo. Slo venci tirjamo slov. izobraževališč od ljudskih in meščanskih šol do slovenskega vseuSiliSča v Ljubljani, tiijamo uradnikov našega jezika zmožnih, oddelek namestništva in dež. šol. sveta za Slov. Stajer, zimsko kmetijsko šolo v Slov. goricah. — Na zboru je bilo veliko navdušenje za našega kandidata dr. Ploja.
Zbor so izborno poživljali benediški pevci. Bilanci in sosedje, pokažite 20. Bept, da ate si v sice zapisali krasne nauke tega shoda 1 i Volilne lomparije v Celju. Med
VBemi tiskarskimi uslužbenci v nemški ti Bkarni »Celeja« ga ni človeka, ki ne bi bil dobil legitimaoije, a stavci so večinoma Prusi, nemški državljani, med njimi celo taki, ki so komaj po par tednov v tiskarni uslužbenk Eden je celo dobil legitimacijo, dasiiavno je stBr šele 18 let. To je samo en alučaj, pri enem delodajalcu, in tako se je godila povsod. A kako se je delalo b slovenskimi volilci. Večje lumparije ni mogoče pomisliti. Ljudje, ki so volilci v mestu i zaetop in v deželni zbor, ker plačujejo toliko davka, da, celo akademično izo braženi možje, ki so se zglssili na meBtnem uradu, ne dobijo izkaznic. Koliko pa Ie šele izpuščenih delavcev! Slovenci bodo 20. t. m. na volišču ostro pazili na nemške volilne sleparije.
š Slovenski gimnazij v Celji ima
zasigurani za prihoonje leto paralelki v pr vem in drugem razredu, tako da bo zavod {tel 6 razredov. Za sprejem se je v jesenskem terminu 16. t. m. oglasilo 84 učencev. S tem je najbolj dokazano, kako potreben je ta zavod kar Nemci vedno zanikujejc. Številke govore!
Zadeva dalmatinskega cesarskega namestnika.
Zadrski uradni list je z ozirom na znano zadevo dalmatinskega cfsirakega namestnika prinesel izjavo, v kateri pravi, da je neresnično. da bi bil dalmatinski namestnik žalil fast Dalmatincev in pravi, da nekateri uradniki niso v tej zadevi postopali pravilno. Ministrski predsednik je odredil o tej zadevi uiadno preiskavo.
Trgovinske pogodbe.
»Budap. Hirlap" poroča, da bo trgovinska pogodba z Italijo podpisana 18. t. me«. Vprašanje o vinski klavzuli so rešili tako, da bodo smeli Italijani letos 400 000 do 450.000 meterskih stetov vina uvoziti v Av Btrijo proti še enkrat višji carini, kakor do slej. S 1. januarjem 1905 bo pa znašala carina za uvoz italijanskega vina v Avstrijo 60 K za hektoliter.
Iz Nemčije pa dohajajo poročila, da pogajanja med Nemiijo in Avstrijo še niso tako UBpela, kakor med Nemčijo in Rusijo. Pogajanja med našo državo in Nemčijo bodo trajala več tednov.
Dne 18. t. m. bodo podpisali trgovinsko pogodbo med Italijo in Sviao.
Glavno zborovanje „Leonove družbe".
Dne 13. in 14. t. m. je zborovala v Hallu na Tirolskem »Leonova družba". MeBto ja zborovalce gostoljubno sprejelo, poslopja so bila v zastavah. Navzočih je bilo več drž. in dei. poslancev, vseučiliških profesorjev, med njimi tudi rektor dunajske univerze, dvorni svetnik Schindler. Zastopana bo bila tudi dijaška katoliška društva.
Zborovanje so brzojavno pozdravili kardinal Katachthaler, dež. glavar K a -t h r e i n ter mnogo drugih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov. Obenem b tem zborovanjem Be je vršilo tudi zborovanje »Leonove družbe« za Tirolsko in Pred-arlsko. Udeležba je bila tudi tu velika. Ta zborovanja so pokazala, kako važna je »Leonova družba", ker dela za pozitivno krščanstvo na polju znanosti v času, ko hočejo svet
odtujiti krščanstvu. Pokazalo ae je pa tudi, kjko Tirolci poznajo pomen te družbe, katere zborovanje bo tako simpatično pozdravljali.
Zasedanje češkega deželnega zbora.
Mladočeška stranka je razposlala okrož-nioo, v kateri ae peča s prihodnjim zasedanjem češkega deželnega zbora. Nemško češko vprašanje bo le takrat rešeno, kadar ne bo med češkim deielnim zborom in državnim zborom načelnih zvea, ki bi taktiko za državni zbor naredile odvisno od taktike če škega deželnega zbora.
»Moravska Orlice" piše: Ne verujemo, da bi prenehala nemška obetiukcija v češkem deželnem zboru. Le če se stranke speraz umejo ali pa če vlada posreduje, bi morda Nemci opuafrli obstiukcijc. List nasvetu|e posvetovanje nemških in čeških zastopnikov.
Novo barbarstvo pruske vlade.
Pruski ministr. predsednik je izdal na stopco odredbo, nad katero mora Btrmeti ves civilizirani svet. Glasi se tako: »Nedavno je javila »Preuesiache Lehrer /jeitung«, da je v južnih pokrajinah mnrgo učiteljev, ki sicer uče v šoli v nemškem jeziku, ko pa zapuste šolo, no skrivajo poljske svoje narodnosti ter se pogovarjajo samo poljsko bodisi s poljsko deco, bodisi s šolskimi od borniki. Tako poBtopanje pruskih učiteljev moramo nazivati nedostojno ter uporno. Zaradi tega odredujemo, da se odalej uii-telji poslužujejo samo nemškega jezika, posebno v pogovoru s takimi osebami, o ka terih se lahko sodi, da znajo zadostno nemški. Zahtevamo poleg tega, dase razgovarjajo učitelji s svojo rodbino samo v nemškem jeziku, a gospodom nadzornikom nalagamo dolžnost, da Be pri vsaki priliki prepričajo, posebno pri vsakoletnih nadziranjih, v koliko izvrSujejo učitelji to naredbo. Zategadelj je treba posebno pazit', da učiteljeva deca lahko govori nemško, ko hodi v šolo. Ko ti Be našel kateri učitelj, da ne bi storil tega, imajo nadzorniki dolžnost, to naznaniti kraljevski vladi, in takemu učitelju se ima vzeti »Ostmarkenzulag«. Ako bi pa to ne pomagalo, mora se začeti proti takemu učitelju disciplinarna preiskava, da se isti izključi iz službe«. Res, pruska okrutnost proti Poljakom je brtzmejna in v sramoto kulturnemu narodu.
Shod zastopnikov nemških mest v Toplicah.
Zastopniki nemških mest, ki zborujejo v Toplicah na Češkem, so izrazili na predlog poslanca Volkla željo, da bi pričel drž. zbor zopet redno delovati. Protestirali so tudi proti ustanovitvi slovanskih vzporednic v Šleziji in zahtevali, da mora vlada ščititi nemško posest. Deželni poslanec Taiek je pozival vse nemške poslance, da naj tako složno nastopijo proti slovanskim vzporednicam v Šleziji, kakor so svoječasno nastopili proti slovenskemu gimnaziju v Celji.
Italijanski prestolonaslednik.
Kakor smo včeraj poročali med brzojavkami, je itali anska kraljica povila sinčka. — Brzojav je pa tudi obenem sporočil vest, da bo naslov italijanskemu prestolonasledniku: Humbert, princ piemonteški. V monarhistič-mb italijanskih krogih bo zaradi prinčevega rojstva brez dvojbe vladalo veliko veselje, kakor tudi v kraljevi rodovini. Saj je doae-
Ljudstva se je polastil paroksizem.
Gledalec ne ve, kaj iz tega naetane.
Toda na estradi, pred cerkvijo, se dvigne iz tisoč moških grl slovesni spev :
Parce Domine, parce popu 1 o tuo, ne in aeternum i r a s-caris nobis!
Slovesni glasovi vplivajo pomirljivo na razburkano valovje navdušenja.
Brankardjeji so tačas tudi storili svojo dolžnost; mirno in odločno so napravili red.
Cimdalje večji del množice se pomiri in pridruži petju, in ko se »Parce Domine« v drugič ponavlja, že poje zopet cela množica unisono.
Sveto opravilo se nadaljuje. Celebrant z Najsvetejšim gre mimo terase na drugo Btran in koraka, blagoslavljajoč bolnike ob levi vrati doli nazaj v smeri proti »Kronani M. B."
Zadnji čas je, doseči daneB iarke nebeške milosti. Ta vtisek preobvlada množico, ki zopet gleda Izveličarja, ko koraka ob dolgi vrsti bolnikov. Za vsacega ima prijazno to lažbo, za vBacega duševno pomoč — tega in onega pa pokliče, kakor nekdaj, ko je kot človek hodil vidno na zemlji: V b t a -ni in hodil
Toda nebeško kraljestvo trpi silo--
Iznova se obrača ljudstvo s pretresujo-čim krikom do Goapoda:
»O Dieu, venez & notre aide, hatez-vous de nous secourir. — O Bog, pridi nam na pomoč, hiti nam pomagati
Seigneur, celui que voua aimez est ma-lade. — Gospod, tisti, ki ga ljubiš, je bolan!
Seigneur, faites que je voie. — Gospod, naredi, da vidim!
Seigneur, faites que je marche. — Gospod, naredi, da hodim!
Seigneur, faites que j'entende. — Gospod, naredi, da slišim!
In v podkrepljenje svoje prošnje obrne se ljudstvo do matere Izveličarja:
„Mčre du Sauveur, priec pour nous. ■—■ Mati Izveličarja, prosi za nas!
Salut des infirmea, priez pour nous. — Rt šitev bolnikov, prosi za nas !"
Trikratni mogočni spev „M o n b t r a , te esse m a t r o m" konča prošnje do brezmadežne Device. . . .
Glavno opravilo, blagoslovljenje bolnikov z Najsvetejšim, je končano.
Celebrant z Najsvetejšim se poda po sredi reserviranega prostora na teraso cerkve
rožnega venca, od koder blagoslovi vse zbrano ljudstvo.
Sveto opravilo je končano. —
Jaz hitim v zdravniški urad. Toda že se je bila v isti smeri uaula množioa in zapira vhod. Le težko se prerijem skozi, pomaga mi križ na prsih, ki me znači kot or gana ravnateljstva bolnišnice.
Prične se delo zdravnikov. Devet oseb se jim predstavi, ki trdijo, da bo ozdravele pri tej procesiji. Zabeležijo se najvažnejši podatki — poglavitno delo se odloži na drugi dan. Nemogoče je sredi viharja, ki oblega urad, mirno delati. Veda pa potre buje miru za svoja raziskavanja.
Za ljudstvo pa je stvar že dognana. Navdušeno pozdravlja vsakega ,ozdravljenca' in ga v triumfu spremlja domov.
Preiskavanja zdravnikov bodo tekom časa dognala, ali je ozdravljenje resnično — ali se je le za trenetek pojavila življenjska energija.
Več ozdravljenj je bilo po zdravnikih konstatiranih takoj drugi dan — seve le pogojno, to se pravi, da čas potrdi stanovitnost hipoma zadobljenega zdravja!
Dr. Ivan Šusteršič.
daj italijanska kraljica v osemletnem zakonu povila dve hčerki. — Kakor je bilo cb Nevi povodom rojstva oarjeviča prestolom)stednika veliko veselje, tako je tudi aedaj ob Tiberi in na Italijanskem. — Morebiti ae ne vesele rojatva italijanskega prestolonaslednika oni besni sovrainiki katoliške cerkve zato, ker bo želeli, da bi nesil novorojeni italitanski prestolonaslednik naalov -rimski princ* in bi tako tudi ob tej priliki žal li katoličane. A to ae ni zgodilo in upati je, da bo Čai premostil ono brezdno, ki še zija med eavojsko vladarsko rodovino in med Vatikanom.
Angleško-tibetanska pogodba.
Kakor poročajo iz Londona, so Angleži z uspehi v Tibetu zelo zadovoljni. O angleških četah se je dejalo, da bodo 16. t. m. zapustile Tibet. Pogodba s Tibetanci obsega sledeča določila: Odškodnino za troške angleške ekspedicije, zadoščenje za razžaljenje angleških poslanikov in za napade na neko pošiljatev kakor tudi olajšave za trgovski promet med Indijo in Tibetom. Stroški angleške ekspedicije cenijo na 60 000 funtov šterlingov. Angleški krogi hočejo, da bo Dalaj Lama odstavljen in tibetanski vladar postal Taše Lama. Ker stoje Angleži na stališču, da ima Kitajska vrhovno oblast nad Tibetom, bo morala pogodbo med Angleško in Tibetom odobriti Kitajska.
Nemčija v škripcih.
Nemci so v škripcih zaradi svoje kolonialne politike v južno-zahodni Afriki. Od časa do časa so prihajale vesti, na kak surovobarbarski način so Nemci širili nemško kulturo med zamorci v Afriki, v krajih, ki so jim bili določeni po velevlastih. Zamorcem je končno zavrela kri in, kakor že itak znano, so se uprli Hereri. A medtem, ko 4000 mož vodi ne ravno z veliko srečo boj proti Hererom v Kalahari, so se pa na jugu nemške naselbine uprli Hotentoti, in se upor domačinov proti nemški oholosti jako hitro širi. V boju s Hetentoti so nemške čete že izgubile enega poročnika in enega seržanta. Hotentote vodi Marengo, kateremu se vsak dan pridruži veliko število bojevnikov. Nemci priznavajo sami, da je položaj nad vse resen. Generalu Trothi se ni posrečilo, da bi bil popolnoma porazil uporne Herere, a sedaj pridejo še Hotentoti. Nemce bo stalo dokaj vojakov in tudi denarja, predno bodo užugali uporne zamorce.
Generalna stavka v Italiji?
Iz Milana poročajo, da je bilo zaradi krvavega spopada med kmeti in vojaki v Castelluziu v Monzi pri Mihnu veliko zbo romanje, na katerem je b lo 10.000 delavcev, ki so ae izjavili za splošno stavko. Nadalje je sklenil shod milanske delavske zbornice, na katerem je bilo 3000 delavcev, soglasno ustaviti vae obrtno delo. kakor tudi izdelovanje živil, prevoze m tiskarne časopisov. Vrše au poulične demonstracije.
Sestanek ruskega in nemškega cesarja?
Dunajsko vest, da se ima vršiti v Skri ernievicah sestanek cesarja Viljema s carjem, potrjuje peterburška korespondenca, ki pri čakuje od tega dogodka za Rusijo dobrih poaledic ter pripisuje cesarju Viljemu obsežne kolonijalne načrte. Rusi upajo, v teku vojske ae bolj naalanjati na Nemčijo, ko se je to doslej godilo. Tudi je čuti opetovane opazke, da je Rusija razočarana vsled zveze s Francosko. Londonski listi o tem še ne pišejo, ker se večinoma vbi pečajo s protesti proti razsodbi pomorskega razsodišča v zadevi parnika „Kalhas«. It Berolina pa priha jajo vesti, ki demontirajo poročila o sestanku,
Stanje nemške socialne demokracije v Avstriji.
Povodom četrtega strankarskega shoda nemške avstrijske socialne demokracije je le ta priobčila svoje poročilo od 1. julija 1903 do 30 junija 1904. Poročilo naglaša, da je napredovala strokovna organizacija, a nazadovala^ v političnem oziru. V socialno-demokraških strokovnih druStvih ja bilo leta 1903. 135.178, a koncem 1.1903. že 154 635 delavcev. Junija leta 1903. so imela socialno-demokraška izobraževalna društva 31.310 članov, a to število se je koncem leta zmanjšalo na 22.927. Članarina pri političnih dru štvih je znašala od 5 do 30 h mesečno. Socialna demokracija je priredila cd 1. julija 1903 do 30. junija 1904 ljudskih shodov 1639, društvenih shodov 7981 in 7551 shodov po § 2 zborovalnega zakona, skupaj torej 17.171 Bhodov. Pri volitvah je padlo število socialnodemokraških glaaov. Socialno-demokraški politični listi ao imeli meseca junija 1903. leta 117 750 naročnikov, a meseca junija 1904 je bilo 130900 naročnikov. Strokovnih listov ima avstrijska socialna de mokracija 32.
Rusko-Japonska vojska.
Odločitve na mandžurijskem bojišču še ni. Rusi bo se redno umaknili. Sedaj Be od-počivajo ruski iu japonski vojaki, da skoro zopet stopijo smrti pred obličje. Nikjer niso baje o položaju o japonskem glavnem taborišču tako dobro obveščeni, kakor v Ame riki in če sedaj od ondi poročajo, da večjih operaoij pred koncem septembra ne bo, je to poročilo pač uvaževanja vredno. Kretanje čet bo sedaj še bolj otežkočeno, ker sedaj v Mandžuriji silno dežuje. Obe armadi čakata sedaj pojačenj. Japonci bo imeli pri Ljaojanu Bilne izgube, in maršal Ojama je prosil vojnega ministra v Tokiu sa nove čete. Minister je odgovoril, da pošlje do konca tekočega meseca v Mandžurijo sto tisoč novih vojakov in 225 topov. Tudi ta vest govori za to, da pred koncem meseca septembra ni pričakovati na mandžurijskem bojišču večjih dogodkov. Če ima tudi baje Japonska še dovolj moči, da pošlje še precej novih vojakov na bojišče, je vprašanje, če bo imela dovolj častnikov.
O položaju na bojišču smo dobili še naslednja poročila :
Berolin, 16 septembra. Polkovnik Gaedke brzojavlja »Berliner Tageblattu« : V ruskem taborn imajo najboljše upanje. Ja-poaci niso motili ruskega umikanja, ker ga niso mogli ter so japonske izgube večje, kot so naznanili. Sedaj operirajo Japonoi na vzhodu ter se izogibajo ravnine.
London, 16. septembra. „Daily Ex presa" poroča iz Tokia: Maršal Ojama je dobil povelje, da zopet prične s ofenzivo, kakor hitro bodo čete za to sposobne.
Berolin, 16 septembra. »Lokal-anzeiger" poroča iz Mukdena. Vesti poro čajo, da se snuje četrta japonska armada, katere namen naj bi bil obiti levo rusko krilo, sestajala bo iz treh divizij.
London, 16 septembra. Reuterje vemu uradu poročajo od včeraj preko Tjen-eina iz Kupance, da so Ruii še vedno gospodarji ceste Mukden-& i m m i n t i n. Svoje desno krilo čuvajo s celim desnim armadnim koroni na des nem bregu reke Hun. Japonci vedno izkr cavajo pomožne čete v Njučvanu ter pošiljajo zimske zaloge ter orožje po reki Ljao.
Berolin, 16 septembra. Ii Peterburga poročajo : Da Japonci ne prodirajo, se d£ razlagati vsled njihovih velikanskih izgub ter pomanjkanja streliva. Rusi bo se jako hitro opomogli cd zadnjih bitk.
B e r o-l i n , 16 Beptembra. Kakor poroča polkovnik Gaedke »Tageblattu" iz Tjenlina, so dogodke pri Ljaojanu napačno slikali. Rusi pred Ljaojanom in Jantajem so odšli nepremagani. Odhod Kuropatkinov iz Ljaojana se je vršil vzorno. Kuroki je bil celo v veliki nevarnosti, iz katere ga je rešila le prenagljenost neke ruske divizije Japonci manevrirajo navidezno proti vzhodu, ter se ogibljejo ravnin. Japonske izgube so bile mnogo večje, kakor bo jih priznali Ja ponci. Še danes niso pri Ljaojanu pokopana vsa trupla. 14.000 ruskih ranjencev bo prepeljali v Harbin. Bojna sila ruska na jugu in vzhodu ni oslaljena. Torej pri Ljaojanu ni bilo odločilne bitke.
London, 16. septembra. 20. japonski polk je po poročilu maršala Ojama izgubil 1200 de 1300 mož. Padli so vsi štabni čast niki in v nekaterih stotnijah so padle vse šarže, da so morali prevzeti prostaki poveljstvo stotnij.
Pariz, 16. septembra. V Peterburgu menijo, da sta vojna atašeja G u v e r v i 11 e in Hentschel padla v roke kitajskim roparjem.
Pariz, 16. septembra. Iz Peterburga poročajo : Rusi so zasedli postajo Sahe med Ljaojanom in Mukden o m.
Peterburg, 16. septembra. Kuroki ima zt8eder>e vse točke pri Jantaju. Kuropatkin je mnenja, da bodo Japonci vsaj prihodnji večji napad izvršili šele sredi meseca oktcbra.
Port Artur.
Peterburg, 16. septembra. Ruska brzojavna agentura je dobila iz Harbina sledeče poročilo: Došla poročila pravijo, da leže okrog Port Arturja v velikem številu trupla, ki okužujejo zrak. Sovražnik zabra-njuje njihov pokop ter strelja na našo sa-niteto. Bombardement traja še vedno, akoravno v presledkih. Na zahodni fronti je opaziti ojačenje sovražnikovo. Japonci močno utrjujejo svojo postojanko pri ožini Kinčav ter se zakopujejo okrog Port Arturja. Port Artur je pripravljen na dolgo in trdovratno brambo. Garnizija je dobre volje.
London. 16. Beptembra. Reuterjev urad poroča iz Čifua: Kitajec, ki je zapustil 12. t. m. Port Artur, poroča, da so si Japonci med 8. in 10. sept. osvojili utrdbo na Visoki gori, 2 milji zahodno od Zlate gore. Japonci so se vzdržali ondi vsled slabega smodnika, ki so ga Rusi rabili na Zlati gori. Japonci skušajo utrdbe podminirati, kar pa je težavno in zamudno delo.
London, 16. septembra. Iz Sangaja poročajo »Daily Mail«, da napada pred Port Arturjem prva divisija na zahodu, deveta v središču, enajsta na vzhodu. Enajsta in deveti imata dos'ej največ izgub. Vsi častniki 7. topniiarskega polka, ki spada k deveti diviziji, so mrtvi ali ranjeni in drugi polki imajo jednake icgube. V nekem polku je ostalo troie podporočnikov ter nekaj podčastnikov. Utrdbo Ponlungsbau so baje Japonoi osvojili. Dva moža sta se priplazila k jarku, vrgla dvoje večjih eksplozivnih teles ter s tem povzročila toliko katastrofo, da so se Rusi takoj umaknili.
London, 16. septembra. Pred Port Arturiem je zdaj 30.000 kulijev, ki jih rabijo Japonci za kopauje nasipov in podzem skih rovov. V Daljni prihajajo vedno nove čete; bolnišnica so prenapolnjene z ranjenci.
Kaj hoiejo Japonoi?
Zupan japonskega glavnega mesta Tokia, bivši minister, je rekel na javnem shodu: „Nečemo biti neskromni. Za našo varnost zadostuje, da vzamemo Port Artur, Mukden in Vladivostok, da vržemo Ruse nazaj v zapadni del Mandžurije, na dobre zavarovanih krajih postavimo močne vojne oddelke in ohranimo svojo oblast na morju. Posredovanja tujih držav si ne želimo. Ko bi potrebovali kdaj tuje pomoči, damo samo eno znamenje Kitajski, in vsa njena armada plane pokonci. A bolje je, ako se izognemo takemu splošnemu vstanku." — Tokijski župan pravi, da ni neskromen. Kaj je potem še neskromno v japonskih očeh ?
London, 16 septembra. Dopisnik „Daily Telegraph" je „izvedel", da namerava Japonska po zavzetju Mukdena si osvojiti otok Sahalin; potem šele bo pripravljena sprejemati mirovne pogoje, ki pa morajo obsegati sledeče točke: 1. Mednarodni sindikat prevzame mandžurijsko železnico, ki naj služi le trgovini. 2. Rusija naj plača 2 milijardi mark vojne odškodnine. 3. Rusija prepusti vse ruske vojne ladje, ki se nahajajo v Kitajskem morju, Japoncem.
London, 16. septembra. Japonski zunanji minister je baje izdal okrožnico, v kateri naznanja, da namerava Japonska po zavzetju Port Arturja ves poluotok Ljaotun dati nazaj Kitajski. (Kako velikodušni so pač Japonci!)
Baska pen>lja za Japonce.
Francoski poslanik v Tokiu je vročil letno penzijo onima dvema rikšakulijema, ki sta ob priliki carjevega potovanja po Japonskem rešila mu življenje. Znano je namreč, da se je zblazneli policaj z golo sabljo vrgel na careviča, ko je ta obiskal kraj Otzu na obali jezera Biva. Oba rikšakulija sta pomagala carjeviču ter mu rešila življenje. Car se je izkazal hvaležnega ter jima je določil letno penzijo, vsled katere moreta za japonske razmere udobno živeti. Ko je izbruhnila sedanja vojska, sta se oba moža že bala, da bosta zopet morala voziti rikšo. Veselje obeh je pa sedaj, ko vidita, da sta se motila, tem večje.
Vstaja na Kitajskem.
Nemiri na Kitajakem postajajo vedno pogostejši in imajo protivladni značaj. V mestu Ličjuanu v provinciji Habej so vstaši ubili katoliškega misijonar-1 a , Belgijca, in dva katoliška Kitajca v Cjansi. Po veljavnem pravu bo moralo prebivalstvo onega kraja, kjer je bil misijonar umorjen, plačati gotovo svoto denarja. Vsled tega bo gotovo razdraženost še večja.
Ljudstvo je zelo nevoljno na davke, zlasti na vžitnino na vino in tobak. Viadasi pa ne more pomagati, ker mora vsako leto plačevati vojni davek Japoncem. Tujcem še zdaj ni izplaSala odškodnine za boksarsko vstajo, in oboroževanje vojaštva jo stane tudi ogromne svote.
Vstaja je bukuila v orovineijah: Anhoj, Cansu, Cjansi, Sanduo, Š=nsi, Gansi in Su čuan. Ko so vstaši ropali mesto Ločaofu, so dobili 30.000 dolarjev, 6000 pušk in 400.000 patron. Odtod bo šli v Čengčou, kjer so tudi vse oropali.
Vlada izkuša nemire zatreti, a je preslaba. Ko so vstaši v Gvansi izvedeli, da gre podkralj nadnje z vojaki; so razpisali nagrado 100.000 dolarjev onemu, ki ga ubije.
Smrt generala Kellerja.
Ksllerjev sluga, ki se je vrnil z bojišča na Rusko, popisuje smrt generalovo: Trideset krogelj so izvlekli iz njegovega trupla. Prsi so mu bile razbite, da so se videle pljuča in srce, obraz je bil ves razmesarjen, oči izbite, nosna kost prebita, leva roka odtrgana. General je padel a konja, sklonil se na velik kamen in v poldrugi minuti umrl. Rekel je edino besedo: pustite!", ko bo prihiteli častniki, da ga vzdignejo. 'L njim je bilo šest mož, od katerih ni bil nikdo ranjen, ker so vsi Japonoi merili na generala Kellerja.
Aleksejev odstopi?
Petrograd, 16. septembra. Dobro informirane osebe tu potrjujejo, da je carski namestnik Aleksejev res prosil za odpust iz službe. To prošnjo je podal zadnji čas ie
večkrat, a brez uspeha. Zdaj je pa njegov poloiaj postal še posebno težaven, ker dolže njsga, da je kriv dosedanjih neuspehov ruskih. Njegov administrativni urad pa je zdaj itak postal brez pomena.
Nova ruska armada?
London, 16. sept. V dispozicijah pri Mukdenu koncentriranih ruskih vojnih čet se po poročilih O jame ni izvršilo nič sprememb. Vse čete, ki prihajajo iz Errope, bodo tvorile novo armado, ki bo združena pri Har ■ binu. Kuropatkin postavlja pri Mukdenu pro-vizorične utrdbe, ki imajo pa le ta namen, zavirati prodiranje JaponciV. Neko rimsko poročilo trdi, da bo Kuropatkia vsa storil, da se izogne odločilni bitki, ker se hoče umakuiti do Harbina ter ae ondi združiti z novo armado.
Mali junak.
Vojni dopisnik lista »Vostočnja Obosre-nje« poroča o junaškem činu trinajstletnega ruskega dečka Nikolaja Lujev. Malega junaka je posinovil ruski poročnik, ki pa je izgubil iivljenje na »Petropavlovaku«. Sedaj se pa mali dečko sam udeležuje voj ske. Zaslužil si je za svoje čine ie dva kriioa Jurjevega reda, sedaj ga pa čaka za nov junaški čin že tretji. Prinesel je namreč iz Port Arturja v ruski tabor poročilo generala Steslja. — Dogodki, ki jih je doživel na tej poti skozi japonski tabor, so kar romantični. Dvakrat se mu je posrečil poizkus brez nezgode, tretjič so ga pa vjeli Japonci. Toda, ker je še mlad, ga niso strogo stražili in to okolnost je porabil ter ušel Japoncem. Ti so sicer zapazili njegov beg ter streljali za njim, toda on jim je, ne zmeneč se za dobljeno rano, ušel ter srečno došel tja, kamor je bil namenjen, v rusko taborišče.
Baltliko brodovje
je menda sedaj v Libavi, kjer je dobilo povelje, naj počaka in naj ne plove dalje. O baltiškem brodovju še poročajo :
Peterburg, 16. septembra. Admiral RostšovenBky, poveljnik bal-tškega brodovja, je obole na ledvicah. Ako sa mu stanje ne izboljša, bo prevzel povelj ništvo tega brodovja viceadmiral B i r i 1 e v. Sicer je pa treba popraviti še nekaj velikih vojnih ladij, predno bodo mogle odpluti. Rostšovensky je v zadnji admiralski soji delal na to, da se potovanje še za nakaj časa odloži.
Vstaja na Balkanu.
V	izvanredni seji duhovniškega in svetnega šteta pravoslavnega oCaka so dne 15. t. m. sklenili, da bo očak z dvema članoma sv. sinode ponovno prosil avdijence pri sul tanu. Ako sultan ne bo dovolil zaslišanja, bo sv. sinoda vložila pri prvem sultanovem tajniku Tahsinu dve spomenici in sicer bo v prvi ugovarjala zaradi nasiUtev nad bol garBkim prebivalstvom v Makedoniji in v drugi bo zahtevala ureditev nekaterih spornih zadev.
V	Makedoniji so vedni boji z vstaši. Jako hud soopad je bil pri vasi Donje, kjer je kakih sto mož broječa bolgarska ustaška četa pod vodstvom učitelja Dančova napadla oddelek turških orožnikov pod vodstvom stotnika Htsana. Boj je trajal štiri ure. Ha san je umoril četinega poveljnika in enega vstaša, a tudi Hasan in več Turkov je bilo ranjenih. Vstaši so se umaknili v vas Le-nište, kjer so jih napadli turški vojaki. Na stalo je grozno klanje, iz katerega sa je rešilo le nekaj vstašev. Turške oblasti trde, da so pri padlih vstaših zaplenili važna pisma.
Prevladuie pa prepričanje, da so ponaredili pisma Turki sami, zato da pozapro neljube jim Bolgare. V MulaSci je prišlo do boja med turškimi vojaki in vstaško četo Dimitrija Stamatoviča.
V	boju so Turki izgubili enega častnika in več vojakov, a padel je tudi voditelj vstaške čete Stamatovič, dočim so se rešili njegovi tovariši. Turki so v pašalukih Solun, Bosovo in Bitolje ustanovili štiri lovske bataljone. Vsak bataljon šteje 800 mož z dvema gorskima topovoma, mitralezami in z bicikliškim oddelkom. Iz Peči poročajo, da so Turki zopet umorili 9 Srbov in sicer v vasi Sinaj 4 in v Ravnici 5. Iz Gjesko-vice pa prihajajo poročila, da Albanci zasledujejo krščanske orožnike. V Senici je Omer Muratov s silo odvedel in posilil s tovariši več krščanskih deklic. V gilanskem okrožju pa Turki ropajo, kradejo in morč. Tudi o napadu Albancev na Šemsi pašo so podrobna poročila. Neki Albanec je stopil pred pašo in mu rekel: „Pes, ti hočeš izročiti deželo krščanskim psom", in ko je to izgovoril, ga je udaril trikrat s palico po glavi in po rami. Zaprli so sicer zaradi tega napada dva Albanca, a napadalec je pobegnil, ker se ga turške oblasti boje, kar pač označuje slabost Turčije.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. septembra.
Žalostno priznanje. Prisilili smo liberalce, da so enkrat začeli resno razpravljati o učiteljskem vprašanju. Pri tem je mo-
ral »Narod« priznati: »Stanje kranjskih deželnih financ je torej, kakor smo videli, nad vse iatostno in treba je korenite izpremembe, treba je bistvene preosnove deželnih finane, kateri ne bo samo namen, dobiti pokritja za svoto 300.000 K, ki jo je treba za sviianje učiteljskih prejemkov, nego tudi pokritja za letni prim*Tjkljaj 600.000 K.« — Torej liberalna stranka priznava ie letni primanjkljaj 600.000 K! K a k o i n s a kaj s o t o-likopreveč i z d a I i g o s p o d je, tega mi ne preiskujemo danes, a pribijemo, daje bilovseres, kar smo mi p i s a 1 i o ž a 1 o s t n en stanju deželnega gospodarstva, in da je bilo vse sam š v i n d e 1, kar je »Narod« pisal o podporah, ki jih je baje »o b s t r u k-c i j a požrla". Tam, kjer 600 000 kron manjka, tudi obstrukcija nima več kaj požreti, in bilo je le slepljenje ljudstva, ako so liberalci govorili o zakladih, ki jih imajo pripravljene za ljudstvo, ako odneha obBtruk-cija. To je tudi naš odgovor na prazne besede, ki jih mečejo v našo stranko glaBila nemških liberalcev. Kako bodo spravili liberalci iz ljudBtva še okroglo en milijon kron, ki ga takoj rabijo za svoje namene, to je pa vprašanje, ki nam ga ie niso rešili.
Bailifina mladina. Ravno takrat, ko so zborovali v Ljubljani .Daničarji" in razvili zopet pred nami svoj vzorni program, ki jih vodi do najvišjih idealov, so tudi liberalni mladeniči morali pokazati svoj ideal:
V	„Narodu" neki Gvido Sajovic zopet dokazuje, da človek izvira od opice. Tako imata mladini obeh taborov svoje ideale. Liberalni ideal je opica. Mi smo že prav navajeni, da vidimo liberalce z opicami, iz katerih se razvijajo mačke. A da jim je toliko do tega, da bi tudi znanstveno dokazali svojo sorodnost z živalstvom, je pa več, nego smo doslej od njih pričakovali. Ako so opice res tako razumne, kakor jih „Narod" popisuje, morajo pač njegove akademike imenovati za častne cpice !
Slavnost v Preski pri Medvodah.
V	n e d e 1 j o , d n e 2 5. t. m., praznujeta b 1 a g o 81 o v 1 j enje svoje nove zastave »Katol. slov. delavsko društvo« in »Katol. slov. izobraievalno d r u š t v o 0 v P r e s k i pri Medvodah. Spored: 1. Pozdravi na kolodvoru, nato odhod z godbo na čelu v gostilno g. C o t i č a v Medvodah. 2. Ogledovanje okolice. 3. Ob četrt na 3. uro od hod društev od gostilne g. Cotiča na slavnostni prostor pred iupno cerkev v Preski. 4 Blagoslovljen je zastave pod milim nebom pred cerkvijo po prevzv. gosp. knezoškotu dr. Antonu Bonaven-turi Jegliču. Zabijanje žrebljev po zastopnikih društev. Po govoru pete litanije na prostem, nato govorita imenom »Slov. kršč. soc. zveze" dr. Evgen L a m p a in J o i. G o b t i n č a r. 5. Slavnostni sprevod skozi Goričane, mimo knezoškofovega gradu, Svetje v Medvode na vrt g. Cotiča, kjer Be vrši velika ljudska veseli c a. Spored veselice: Nastop slavne men giške godbe, petje in prosta zabava. Vstopnina k veselici je prosta. — Dohod od gorenjske strani v Medvode z vlakom ob 10. uri 50 m., odhod zvečer ob 10. uri 21 min. — Dohod od ljubljanske strani v Medvode z vlakom ob 12. uri 18 m. popoldne, odhod ob 8. uri 10 m. zvečer. — Vabimo vsa naša društva, da se te slavnosti udeleže v obilnem številu. Dae 25. sept. na svidenje v Preski in Medvodah!
Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda so postali ob priliki, ko bb je vlagal in blagoslovil temeljni kamen družbi-nemu otroškemu vrtcu na Savi pri Jesenicah: Gospod A 1 o j z i j S c h r e y, c. kr. višji poštar in posestnik na Jesenicah, ki je daroval za vrtec 200 kron. Njegova soproga gospa Marija Schrey je darovala 20 kron ter postala ustanovnioa tamošnje podružnice. Gospod Anton Treven, posestnik in trgoveo na savi pri Jesenicah, ki je daroval v isti namen 200 kron. Katoliško delavsko društvo na Jesenicah, ki je odločilo za vrtec družbe sv. Cirila in Metoda od dohodkov ob priliki prirejene veselice 250 K. Slovensko k a t o 1 i š k o - p o 1 i t i č n o d r u-š t v o za radovljiški okraj, ki
je uročilo po gospodu dekanu Ivanu Novaku ia družbeni vrtee 200 kron. Poleg tega j« gospod dekan is svojega daroval 50 kron Bog povrni VBem darovalcem! — Drulba sv. C rila in Metoda, ki ima že svoja lastna šolska poslopja v Trstu, na štajerski Muti in v koroškem Velikovcu, dobi torej tadi na Kranjskem svoj fiolski dom, ki se sedaj pridno zida ia bo do konca oktobra tega leta pod streho. Ker bo dražba morala takrat šteti precejšaio svoto denarja, prosi in pričakuje zlasti v tam časa še mnogo izrednih daril za »Je*euiški otroški vrtec«, ki naj se pošiljajo na naslov: »Profesor dr. Ivan Svetina v Ljubljani.« Družba sv. Cirila in Metoda ustanavlja in vzdržuje slovenske šole za vao slovensko deco, ki je v nevarnosti, da se potujči, zato pa tudi opravičeno pričakuje da jo bodo, kakor doslej, tako tudi v prihodnje, vztrajno podpirali vsi zavedni Slovenci; — Vod-h t v o družbe sv. Cirila in Metoda.
Družba ar. Raiaela v varstvo kato-liških izseljencev bo te dni razposlala vsem duhovnijakim uradom na Slovenskem »Kažipot slovenskim izseljencem«. Ob enem se vsi p. g. duhovni, samostojni dušni pastirji, naprosijo, da blagovolijo pre vzeti zaupništve navedene družba. Vsa podoba iz kažipota in iz pri Kdor se zanima za var< a ne bo dobil ta mesec blagovoli ponj pisati na »Družbo sv Rdiela« v Ljubljani ali pa na naše uredništvo.
—	Veroučiteljem na veliki hrvaški gimnaziji v Pazinu je imenovan gospod Fran F r a n k o 1 a , župni upravitelj v Lovrani.
—	Ie Idrije se nam poroča: Smrt je pobrala sedaj menda najstarejšega moža v Idriji, upokojenega paznika Janeza Mi-hevca, 93 letnega starčka. Bil je blaga duša. N. p. v m. I — Neprevidoma je umrla 44-letna gospa M. Š. Bila je že dalj časa umo-bolna. V času, ko ni bilo variha pri njej, zadrlasijevgrlo nož ter si prerezala žilo, da je v kratkem izdihnila. Bila je svoj čas čipkarska učiteljica. Kako je bila priljubljena, pokazalo je marsikatero solzno oko ob njenem odprtem grobu. & fr
„Glasbena Matica" je opustila
trebna pojasnila loženih tiskovin stvo izseljencev, »Kažipota«, naj
svojo glasbeno šolo v Novem mestu.
—	Hči atreljala na očeta. V Selcu pri Karlovcu je hči zasebnega zemljemerca Adolfa Bohma Sofija streljala na svojega očeta, ker ji je zabranil neke ljubavne odno-šaje E ta kroglia je zadela očeta v čelo ena pa v ustnico. Očeta so odpeljali v bolnico, njegovo hčer pa « 7.apor.
—	V strahu pred akušnjo bo je v Pulju ustrelil enoletni prostovoljec M a r x.
—	Potresni sun*k so čutili včeraj zjutraj na Reki.
—	Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji trgovski pomočnik Janez Nema nič. — V Novem mestu je umrla soproga predstojnika pomožnih uradov gospa Franja K 1 e m e n č i č.
—	Šolske vesti. Imenovana je za uči ieljico v Trinjah na Kc roškem gdč. Margareta C a c a k v Ljubljani. — Za prov. učiteljico v Sembiji, okraj Postojna, je itmm-vana absolvirana učit. kandidatinja gdč. Fr. V i 1 h « r.
—	Cena medu je letos 72 vinar, za kilogram.
—	Cerkven rop v St Vidu pri Vipavi. V noči od 14. na 15. saptembra so udrli neznani lopovi skozi okno na ie>i strani nad zakristijo v župno cerkev v St. Vidu pri Vipavi, odprli tabernakelj in oi nesli sv. hostijo iz monštrance i a okrog 20 malih hostij iz ciborija. Svete posode so pu stili na oltarju nepoškodovane. O liti so hoteli najbrža skozi vrata, ker se pozna, da so imeli pri obeh cerkvenih vratih opraviti. A ker niao mogli odpreti, so pristavili pod okno mizo in stole in po njih odšli ravno tam, kjer so prišli.
—	Poina pomlad. Na župnijskem ■vrtu v Preski ima|o majhno hruševo drevo, ki ima na eni vejici dva krasna sida, na drugi veiioi pa krasen ovat.
—	Sneg je padel po 24urnem dežja ipo koroških planinah
—	Morskega soma, več stoto v težkega, so vjeii ribiči v bližini Poreča.
Slovenski učenjak pred inosem atvom. Minoli mesec je bil v Heidelbergu na Nemškem mednaroden shod matemati kov, katerega so se udeležili ne le zastop niki vseh evropskih držav, ampak tudi odposlanci iz Amerike, iz Azije in iz Avstra lije. Na tem je profesor dr. Krazer opozar jal na Kavčičevo biografijo našega rojaka Vege in je, naglašajoč, da je Vega eden prvih matematikov 18. stoletja, pozval zboro-valce, naj v svoji domovini nabirajo darov
sa Vegov spomenik. Dotlej je nabranih 18.000 kron, medtem ko bi izvršitev večjega Zajflevega osnutka stala 72 000 kron, manjšega pa 47 000 kron.
— Najtežji svon na Slovenskem s 118 stoti imu Qjs?a Sveta na Koroškem;
na Kranjskem se odlikuje sedaj z največjim zvonom krasna dvostolpa cerkev Marije Device vPolju poleg Ljub Ijane. Ljubhanske stolnica veliki zvon cenijo na 63 ali 61 starih stotov. Najbliže mu je po teži liubljanski šentjakobski orjak z 59 stoti (3300 kg). S/. Peter je oddal stari 36 stotov veliki zvon, dar generalnega vikarja Schillinga, svoji podružnici sv. Nikolaja v Bizoviku in se ponaša sedaj z velikanom, ki tehta 58 stotov 48 fantov. Frančiškanski tehta krog 36 stotov. Trnovski veliki zvon ima 35 stotov. Po blagoglasju in teži se odlikuje šmarnogorBki bronasti klicar, ki tehta 52 stotov 48 fantov. V nastopnih vrsticah stoji z»b< ležena t*ža še nekaterih zvonov: Stara Loka blizu 46 stotov; Tržič 46 stotov 20 funtov; Radovljica 42 stotov; Skofja Loka 41 stotov 73 funtov; Smartin pred Kranjpm 40 stotov 92 funtov; Dobrova 40 stotov 70 funtov; Kranj 40 stotov 24 funtov; C-ngrob 35 stotov 70 funtov; Brezovioa p leg Ljub-ltane nekaj nad 34 stotov; Preddvor 28 sto tov 50 funtov; Kamna gorca 28 stotov 37 funtov; Dob 27 stotov 30 fantov; Predoalje 26 stotov 65 fuatov; Sra»rije pod Ljubljano 26 atotov 15 funtov ; Cerklje na G renjskem 25 stotov 96 funtov; Naklo 25 stotov; Sveti J o št 24 ste tov 20 fantov; Horjul 24 »totov 10 funtov; Višnja gora 20 stotov 75 funtov; — sami pritlikavci proti novemu pol;skemu orjaku.
— Slovanska razstava v Cleve-landu Iz Clevelanda v Zedinjenih ameriških državah nam piše slovenski rojak: Kakor ste že svoj čas poročali, bode vseslovanska zveza v Clevelandu, Ohio, (The slavic alli-ance of Cleveland) letošnjo jesen tu v Cleve landu priredila slovansko razstavo. Tem po vodom opozorimo slovenske kroge, naj bi primerne predmete, n. pr. izdelke pristne domače industrije poslali na to razstavo. Posebno želi razstavni odbor dobiti nekaj slovenskih noš, čipk, slik slovenskih krajev, mest itd., sploh stvari, ki so slovenskega izvora in značaja. Kdor bi želel svoje stvari prodati, naj bi ob enem naznanil cene. Odbor razstave bi stvari prodal ter doposlal zahtevano svoto ali pa na svoje troške poslal nazaj. Vsi, ki se zanimajo za slovansko razstavo v Clevelandu, naj pišejo naravnost predsedniku slovanske zveze, mr. A. Svarcu, Broadway Stativu, Cleveland, O., ali pa g. Ivanu Seliškarju, 1763 St. Clair St, Cleveland, O. — United States of America. — Upamo, da slovenski krogi ne bodo prezrli te prilike, ko morejo brez posebnih troškov opozoriti tujce na lepo našo domovino.
— Mina razletela se je pri gradnji bohinjske žtleznioe in hudo poškodovala laška delavca B. C a s a n t a in Lango Petra.
Ljubljanske novice.
Nemški listi se da. Prav bi bilo,
o tej da se
Afera Malitsch. stvari lažejo, kar se
»se vse slovenske nepristranske priče, ki so opazovale Matitschevo izzivanje, da se uradoma dožene lažnjivost nemških listov in hujskajoči namen tukajšnjih Nem cev, katerega gg kazinoti izvestno imajo s svojimi poročili. Zanimivo je, kaj o ranjenem Mal tsehu misli njegov stric Malitsch. Ta je g. dr. V a 1 e n t i, ki se ja ogreval za izzi
Prav
vača Malitsoha. kar naravnost dejal. „ se mu godi. Kar je iskal, je našel. To bo za arogantnega fanta še morda dobro, da bo drugič vsaj drugačen." Tudi naki drugi so rodnik kadeta Militscha je na poročila, da je bil Malitsch napaden samo radi tega, ker je nemški govoril, dejal: »Jaz nemški go vorim, pa mi v Ljubljani zato še nihče ni kaj hotel«. Z nimivo je tudi, da uradno poročilo n Malitschevem izlivanju nič ne ve. To poročilo je v svoji notici samo pihalo, da je Malitsch mrno »soupiral«, predno je prišel ven. S tem se ie menda hotelo pokazati, kako „visok gospod" je Malitsch. No, drugi listi so bili toliko previdni, da so uradno poročilo popravili z besedami „Nachtmahl eingenommen". Naj upijejo nemški listi kar hočejo, Malitsch je sam vsega kriv. Hodil je pol ure pred občinstvom, rožljal s sabljo in p s o v a 1. Tudi napram gg. Schreyjevim natakarjem se je izrazil: „Wird die windische Bagage nichtdavon gehen!?* Naposled je pričel občinstvo psovati s „šufti". Dobil je odgovor „Selber Schuft!", nakar je kakor besen skočil proti občinstvu in potegnil sabljo. Razburjeno občinstvo je nato po svoje obračunalo z izzivačem. Nemci naj si zapišejo za uho, da se Slovenci v Ljubljani ne bodo pustili psovati s „šufti". Nekateri nemški listi pravijo, da je hodil Malitsch le po cigarete v barako, a tolikokrat mu pač ni bilo treba iti „po cigarete", ker bi cigarete lahko dobil v restavraciji, še manj pa mu je bilo treba ljudi psovati. Malitsch je sploh znan izzivač in je opetovano psoval na ulici tudi slov. dame, ako so slov. govorile.
Da takega izzivala brani nemško časopisje, e dokaz, kako smatrajo naši Nemci združeni s aNarodovci" v »zvezi« — nemško n a-o g o proti Slovencem. Nemško jaBopisie tudi trdi, da »Karnijoloi« niso izzivali. Frankfurtariki trakovi so pri nas izzivanje in kdor jih nosi, izziva. — Dodatno k včerajšnji notici poročamo še, da so aretirali tudi jurista Alojzija Lavfta, doma iz St. Jurja pri Celju Radovedni smo, koliko jih pride ša v preiskavo zaradi tega nemčurskega izzivača. Kakor se čaje, so v preiskavi so nahajajoči vložili pritožbo radi interniranja. Preiskavo vodi dr. Kremžar. — Malitscha sta prišla obiskat deželni predsednik baron H e i n in fml. Chavanne.
Umor in posknšeni samomor na Vrhniki. Včeraj so prepettali u zaporov o. kr. okrajne sodnije na Vrhniki v ljubljanske zapore šiviljo Dunajčanko Frančiško Z e 1 i c h radi hudodelstva detomora in poskušenega samomora. Več o tej stvari poročamo na drugem mestu.
Izgredi na državnem kolodvoru. Piše se nam: „Grazer Tagblatt" je poročal, da je neka „druhal" s kamenjem napadla Karni-jolce na državnem kolodvoru. Dotično poročilo, katero je skoval znani uradnik drž. železnice, je povsem zavito in neresnično. Dejstvo je to: Pet minut pred odhodom opoldanskega gorenjskega vlaka je prišlo okoli 30 mladeničev — med temi več vse-učiliščnikov — na peron državnega kolodvora. Imeli so vsi vstopnice. Medtem pride vlak, ki ga je množica sprejela s klici: „Abzug Feiglinge" itd. Bili šo namreč v prvem vozu Karnijolci s čepicami in so se posmehovali iz voza. Nato je iz množice priletelo v voz nekaj paradižnikov, ki so se razleteli. Laž je torej, da bi bil kdo metal kamenje ali da bi bil kdo izmed potnikov ranjen. Tudi nobena šipa ni bila razbita. Mogoče, da se je v glavi znanega dopisnika strlo kolo, ker sicer bi ne poročal neresnice v graški list. G. načelnik postaje in drugo železn. osobje so mirili na obe strani.
Poročili se bodo: G. Karol Pollak, tovarnarjev sin, z gdč. Alojzijo F o • g a r , veleposestnikovo hčerjo iz Perme pri Gorici; g. Anton Finžgar, solicitator, z gdč. Julijo Podbregar; g. Ivan F e m z , blagajnik deželne naklade, z gdč. Marijo P e t e r l i n
Koncert »Glasbene Matice«, »Ljubljane« in »Slavca«. Opozarjamo še enkrat, da Be jutršnii koncert na čast skupšči narjem »Zrez-; slov. pevskih društev« prične točno ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Sedeži po 3 in 2 K, stojiš5a po 1 K, za dijake po 40 h se dobivajo danes še v trgovini gosp. J. L o z a r j a , jutri pa samo zvečer pred koncertom pri blagajni. Spored koncerta se dobi brezplačno istotam. — Po koncertu je sestanek skupščinarjev v areni „Narodnega doma", kjer bo od 9. do 12 ure svirala izborna ^Društvena godba". Vstop je seveda vsakemu dovolien proti vstopnini 40 vinarjev. Novi gostilničar v »Narodnem domu« je obljubil, da bode vae storil, da zadovolji popolnoma slavno občinstvo z najboljšo postrežbo.
Gasilska vaja. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima jutri, v nedeljo, dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne na bivši sladkorni tovarni veliko vajo. Odhod k vaji je ob 7,9. uri z Vodnikovega trga. Za gledalce je določeno levo obrežje, ob vrtu deželne bolnice. Pri neugodnem vremenu se vaja preloži.
Ponesrečil se je gojenec na Rakovniku, Valentin Dovč. Padel je in si nogo poškodoval.
Tekmovalno tekanje Danes ponoči je stavil v Kramarjevi kavarni na Starem trgu bivši nadsprevod lik električne železnice, JožefPetrič, % izvoščekom M o z e r jem, da pride v 30 minutah od Kramar jeve kavarne do garmzijske bolnišnice in zo pet nazaj. Izvošček je spremljal tokalca na bioiklju. Petrič je stavo dobil, ker je ta pri šel v 25 minutah tja in nazaj.
Pobegnil je od zgradbe „Union" 28-letni, v Trst pristojni prisiljenec Alojzij Gru zovin.
18. september nudi obilo užitka. Z utraj
roki. Ko sta prišla na Poljansko ceito, vrle neuklenjeni Sajna v stražnika čevlje ter je pobegnil. Dobro je odnesel pete. ker ga stražnik ni mogel več dohiteti. Dosedaj je bila gonja za tatom brezvspefina.
Umrla je v Ljubljani soproga c. kr. poštnega poduradnika Marija P o č k a r.
—	Marija A r t a č, drvarjeva hči, 16. dni.
—	Cvetana B a n o v e c, posestnikova hči, 41 ur.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
bo imela 2 5. septembra ob 9. uri dopoldne „Pri levu" izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Prememba blagajniških pravil. — 2. Raznoterosti.
Umirovljen je na lastno prošnjo major 7. artiler. polna gosp. Karol Kasti pl. Trannst&tt.
Veliko vinsko trgatev 'priredi pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo, 25. t. m. v puntigamski pivnici, Turjaški trg št 1. — Začetek ob 8. uri zvečer. Svira ljubljanska društvena godba.
Nezgoda na cesti. Mihael Smole, po sestmk iz Šmarja, je daneB dopoldne vozil naglo in neprevidno. Zadel je v voz prodajalca sodavice Ivana Peterka in ma razbil več steklenic.
Aretacija. Mestna policija je izročila deželnemu sodišču Franceta Žagarja, ker je sumljiv vloma v Hradeckega vasi, o katerem smo poročali, da je bilo zidarja Pahorju in drugim ukradeno denar in različne stvari. Žagarja so videli, da je istega večera tam okoli pohajkoval.
Povozil je včeraj neki čevljar na Tržaški cesti z bicikijem Rozalijo Bevo. Povožena je lahko poškodovana,
Muslca saera. V nedeljo, dne 18. septembra, v stolni cerkvi velika maša ob deseti uri: Mašo .Jesu Redemptor" zložil Adolf Kaim, graduale „Dolorosa" in sekvenco Stabat Mater" Ant Feerster, po ofertoriju A te Maria", zložil Moric Brosig.
Jugoslovansko cesarstvo?
„Mdgyarorazag" v svoji včerajšnji številki ojstro napada načelnika našega generalnega štaba fzm. barona B e c k a ter pripoveduje sledeče:
Pred kratkim se je baron Beck v nekem razgovoru izrazil jako neugodno o Ma-žarih in ko so mu pripomnili, da so Mažari edini narod v Avstriji, ki ne teži iz Avstrije in na katerega se torei habsburška dinastija edino lahko opira, je dejal baron B e o k :
»Mažari niso zvesti in ako bodo svoje separatistično stremljenje nadaljevali, bomo ustanovili jugoslovansko cesarstvo in potem bo konec samostojne Ogrske«.
ljubljansemu občinstvu brde kidati v mednarodni panorami Mukden in Mandžurijo, tvorišče vojne med Rusijo in Japonsko. Popoldne ima šišenska „Čitalnica" in ondotni „Sokola tjem, a
pa »Zveza slov. pevskih društev" svoj
vrtno veselico pri Kozlerju s pe godbo in javno telovadbo. Zvečer ima
koncert.
Društvena godba. Tisti, kateri Be hočejo pri godbi učiti in tudi tisti, kateri so izostali, naj se priglasijo od pondeljka vsak dan naprej ob 6. uri zvečer na magistratu pri kapelniku g. Josipu P o u 1 a.
Aretirani tat pobegnil. O tem se nam še poroča: Aretirali so včeraj po nefii v nekem kozolcu spečega znanega tatu Jerneja Sijna, doma iz St. Patra na Kraau, kateri je še le pred kratkim bil izpuščen iz zapora. Našli so pri njem 26 parov čevljev. Ko so ga aretirali, je šel Sajna dobrovoljno s policijem tar nesel ukradene čevlje na
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
P o v o d n j i. 11 Miirzzuschlaga poročajo, da so ondi izstopile reke. Iz Admonta: 01 14. t. m. dalje neprestano dežuje. Na mnogih krajih je povodenj. V Pečuhu se je utrgal oblak. Voda je udrla v hiše. Ena hiša se je podrla. En deček je utonil. — Na vešala obsojen je bil v Kutni gori na Češkem čevljar Franc Donat, ki je zadavil svojo 43 let staro ženo, s katero je živel skupaj 16 let. — Samci na zahodni V i r g i n i j i. Ondi je 908 000 prebivalcev, a med tem številom nobene neomožene ženske. — Turško m o -š e j o dobi London. — Grofa Potočke g a , obtoženega goljufije, so porotniki na Dunaju oprostili. Bili so mnenja, da ni pri pravi pameti. Dobil je 24 ur zapora, ker si je prilastil napačno ime. — L u ž i š k i Srbi na Nemškem otvorijo v Budyšinu dne 26. septembra »Srbski dom«, katerega je zgradila »Srbska Matica«. — Izgredi v jetnišnici. V Nikola-jevu je hotela včeraj uprava jetnišnioe za-braniti izgrede proti nekemu kaznjencu, a je prišlo do nemirov, katere je bilo treba z oboroženo silo udušiti. En kaznjenec je bil ubit, trije pa ranjeni. Tudi en paznik je bil ranjen. — Sest oseb zgorelo. V Halifaxu na Angleškem je ogenj uničil mnogo hiš. best oseb je zgorelo. — Med-narodni shod stenografov se vrši v Monakovem. — Milijonarka tatica. Policija ima baje dokaze v rokah, da je draga kamenja, vredna 40 000 funtov ukradla Amerikaneu Goeletsu hči nekega v New Yorku živečega amerikan. milijonarja. — Prijeta morilca. V Monakovem ao prijeli delavca Huberja iz Gorenje Avstrijskega in njegovo ž«sno Barbaro Huber, doma od Sv. Štefana pri Celju, ker sta umorila pri Monakovem neko deklico. — Mednarodni kongres p r o t i p r o--s t i t u c i j i se vrši vDraždanih od 21. do 24. t. m. — P o r o k a v j e č i. V Srabadki je bil na smrt obsojeni roparski morilec Dimovič pomilošien na dosmrtno jefio. V ječi se je poročil s svojo radi sokrivde pri umoru na 6 let obsojeno ljubo, da tako legitimira svojih 8 otrok. Po poroki so ga odpeljali takoj v ječo, ženo pa v žensko kaznilnico.
Kronanje srbskega kralja.
Kronanja se udeleži mnogo naroda, tolika iz Srbije, kakor tudi ic Hrvaške in južne Ogrske. Vefi posebnih vlakov je na znanienih.
Cena stanovanju je silno visoka, sa mala soba v hotelu se bo zahtevalo 60 di narjev (dinar 96 stot) na dan. Zm one udetoženee, ki ne bodo mogli dobiti sta no vanja. priredi me*to posebne šntor«.
Društva.
(Slov. katol. izobraževalno društvo v Žužemberku) priredi v nedeljo, d n e 1 8, s e p t. ob 4. uri popoldne veselico v župniŠču s petjem, tamburanjem in igro »V a i k i skopuh«. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin.. II. vrste 60 v, III. vrste 40 v. Stojišča 20 v. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Berolin, 17 septembra. Kuropatkin je naznanil vojaštvu: Danes sem imel čast, prejeti cd carja sledečo briojavko: „Ib vsega poročila o bcjih pri Ljaojanu spoznavam, da je bilo nemcgcče držati še dalje dosedanje postojanke, ne da bi bila ruska armada odrezana popolnoma od svojega temelj«. Umikanje cele armade v najtežjih okoliščinah pri sli bem stanju cest brez izgube topništva in drugih vojnih potrebščin je dejanje, ki zasluži prisnanje. Zahvaljujem vas in vojaštvo za junaStvo in vztrajno požrtvovalnost. Bog vam pomagaj ! — Nikolaj II.«
Berolin, 17. sept. „Localan«eiger« poroča i« Mukdena: Japonci bodo utrdili Ljaojan le malo, a iz Jantaja hočejo narediti trdnjavo prve vrste. Njihove prednje čete so Be postavile proti levemu ruskemu krilu.
Peterburg, 17. septembra. (Kor. ur.) »Novo Vreme" poroča iz Mukdena z dne 16. t m.: Zvečer se je z vlakom sem pripeljalo 26 ranjencev od Miščenkovega oddelka, ki se je pričel umikati. Pojasnjeno še ni, ali je bil boj začetek japonskega prodiranje proti Mukdenu ali pa le slučajna praska z japonskimi patruljami.
Mukden, 17. sept. Javlja se, da japonske čete napredujejo v iztočni smeri proti Mukdenu. Ruika armada je pripravljena, da se Japoncem upre.
Berolin 17. septembra. Tukajšnji listi pravijo, da je iz Peterburga prišel izkaz ruskih izgub pri Ljaojanu. Mrtva sta dva gt>nera!a, nadaljne izgube znašajo 250 častnikov, 21553 mož, 200 topov.
London, 16. septembra. Japonska bo mobilizirala narodno gardo, v kateri bodo Japonci stari 35 do 40 let. Ta garda bo imela osem divizij. To je zsdnje, kar premore Japonska ša vojakov.
London, 17. Bept. Kitajski zastopnik v Mukdenu je na povelje iz Pekina protestiral pri Rusih in Japoncih, da bi se kaka bitka vršila ob grobovih cesarjev sedanje kitajske dinastije, ki leže na gričih, 8 milj vthodno od Mukdena. Niti Rusi niti Japonci na to Se niso odgovorili,
Nagasaki, 16. septembra. Neka angleška ladija, sodijo, da .Lucia", je zadela pri Port Arturju na mino. Od moštva je re Sena le ena oseba. Najbrže je ladija hotele prodreti blokado.
Sploina stavka v Italiji.
MIlan, 17. septembra. R%di krvavega nastopa laških vojakov proti kmetom se je pričela splošna stavka v Monzi in Milanu. Stavka se razširi po celi državi. Tu so zaprte vse prodajnlmce in gostilne. Promet s tramvajem je ustavljen. Tudi telefonski promet je ustavljen ; časopisi danes ne bodo izšli.
Milan, 17. septembra. Pri demonstracijah je neki stavkar zaklal zdravnika dr. Gandola, ki je kmalu nato umrl. Vsled socialističnega oklica je nastala splošna stavka v Bolonji in Genovi. Občinski svet v Vidmu protestira proti vojaštvu in je dal 200.000 lir za rodbine žrtev. Socialistični poslanci v Rimu zahtevajo, da se skliče zbornica.
MIlan, 16. septembra. Socialisti in republikanci so izdali oklice, v katerih poživljajo k splošni stavki. Z mestne hiše in s ■tolne cerkve so sneli zastavo, razobešene zaradi rojstva prestolonaslednikovega. Mi-
la neki župan je izdal oklic, v katerem ob soja, da je vlada rabila vojaštvo proti ljudstvu, a svari delavce pred atavko. Tujoi za-puMajo Milan. Ljudskega »hoda se je ude ležilo 40.000 dehvcev. Govorniki so poživljali, da naj stavka traja, dokler sedanje mi-nististio ne odstopi.
Otvoritev sadne razstave v Radovljici.
Radovljioa, 17. septembra. Danes je bila slovesna otvoritev sadne razstave. Navzoči: deželni predsednik s soprogo, deželni glavar, župan Hribar, posl. Pogačnik, dvorni svetnik D r a 1 k a in mnogo druzega odličnega občinstva. Okrajni glavar D e t e 1 a je imel nagovor, nakar je dež. predsednik otvoril razstavo. Razstavljeno je sadje iz cele dežele. Radovljica vsa v zastavah. Navdušenje veliko.
Zagreb, 17 sept. Slovenske izletnike v Belgrad, katerih je okolu 50, so včeraj hrvaški dijaki na kolodvoru sprejeli s petjem »Slovenae in Hrvat«, Sprevod po mestu s petjem. Povsod navdušeno pozdravljeni: veli Slovenci!" »Živele Slovenke!« Pred Je lačičem vsi odkriti poli »Liepa naša domovina«. Skupna večerja je bila na državnem kolodvoru. Peli so slovenski pevci. Sloven skim izletnikom se je pridružilo okolu 100 Hrvatov.
Celovec 17. septembra. Vsled deževja je železniška proga pri Ukvah zopet zasuta. Vlaki re morejo naprej.
Listnica uredništva:
Gospodje dopisniki, ki želč, da ^Slovencu" dopo-slane dopise objavlja tudi .Domoljub", prosimo, naj preskrbč prepis, ker sicer nam ni mogoče ustrezati iiraženim željam.
meteorologijo porušilo, ifiiaa aad morjem 306-2 m, »rednji trato Uak 736-0 a«
17[7.zjutr. I 737 3 1 |2.popol.| 738-0
9 9 j si. svzh. del. jasno 14-0 ; brezvetr. I „
Srednja včerajšnja temperatura 13'3\ norm. 14-8*
Zahtevajte
v »Toj prid nsclej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
»»mo t imrojih i Tanrtreno maska župnika Kneippa in % imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte wU nuuij rodnih posntmkm.

52-48
(
Medicinalni - konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camls & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5-— 7, » „ 2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Dva sodarska učenca
išče Jože Pire, sodarski mojster, Lesko v ec pri Krškem. 1634 6-5 1
1863 1—1
Izjava.
Na dopis iz ljubljanske okolice v „Slov. Narodu" št. 200, v katerem se hudobno napada in blati naš preč. gosp. Gregor Sil-bQr, izjavljamo podpisani, da je ta napad hudobno obrekovanje. Gospod župnik prebiva med nami že celih 14 let in ga predobro poznamo; vsled tega uživa med nami popolno spoštovanje in zaupanje. V znak tega spoštovanja in zaupanja smo ga farani, odkar imamo samostojno občino, vedno volili za Občinskega odbornika. Enakozaupanje uživa tudi v cerkvenih zadevah. Odločno povemo »Narodovemu" dopisniku, da s svojimi lažmi ne bo vzel spoštovanja gospodu župniku, ampak le sebi. Naj le naznani svoje ime, in potem mu bomo pokazali, da naši možje niso ne backl, ne pijani koSfriinl in tudi ne klmOVCl.
Županstvo Rudnik, 15. sept. 1904. Ivan Babšek,
župan.
Anton Garbajs, Fran Babšek, Alojzij Babnik, Fran Jager, Fr. Tome, Matija Vrečar, svetovalci.
Zahvala.
1553 1-1
Sorodniki rajnega Ivana Gnjezda, konzistorijal-nega svetnika itd., so izročili lj ubljans kemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu darilo 100 K.
V	imenu društva se za veliki in nepričakovani dar, kakor tudi za naklonjenost in dobrohotnost, najtoplejše zahvaljujeva.
V	Ljubljani, dne 14. septembra 1904.
Fran Barle, Ludovik Štricel,
blagajnik.	načelnik.
Naznanilo.
1573 2—1
Naznanim, da moj oskrbnik pri Sv. Ani, gospod Henrik Skreta, zapusti mojo službo in daje njemu dano pooblastilo ugasnilo.
Sk. Ana, 16. septembra 1904.
Baron Friderik Bom.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pog-ačarjev trg.
Fotoplastiška umetniška razstava.
Optiška potovanja po celem svetu = v polni istinl. ==
V soboto, 17. septembra 1904:
- Zadnji razstavni dan =====
Zanimivo potovanje po
VZHODNI AFHIKI.
V nedeljo, 18. septembra 1904:
Mukden ® Mandžurija
torišče vojne med
Rusijo in Japonsko.
Zgodovinski, domoljubni itd. dogodki.
Eno potovanje 40 vin., za dijake, otroke in vojake od narednika nazaj 20 vin. Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K, dijaki, društva, otroci in vojaki polovico.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer.
prodajalka
th	pridna in poštena, vešča slov. in nem-
l	škega jezika, se sprejme v trgovino z
j	mešanim blagom takoj. Ponudbe naj se
»	pošiljajo na tvrdko Oton Wolflinfl, Bled.
Obvestilo.
Prodam prostovoljno vse svoje posestvo to je premičnino kakor nepremičnino, obsegajoče: tri lepe hiše, tri druga poslopja (hlev, pot in kozolec) tri vrte, 33 ha 85 a 74 m1 lepe mlade hoste, 6 ha 34a 78 m* travnikov, 4 ha 28 a 81 m2 njiv, potem trgovino z mešanim blagom z vso opravo. Nadalje vse gospodarsko orodje, živino, žito, seno in druge pridelke.
Vse to v nizki eeni za 80.000
Kupci naj se oglasijo najpozneje do 1. oktobra 1.1. pri Jldolf Pečjaku, trgovcu in posestniku v Višnji gori, Dolenjsko. 1561 i—i
p/^ieetlvu/ 'bol
piipoioiota
§zičaz & SlCej ač
iSju-Slja-vta, ŠfteA&znova ntica
4-dojo Solato zatoc^o TaznormtniPi o&-
taait za dečUi
e w
cie&Ci
■vce t> x>i>c$\, -de-
tiHodt-ifa. in cena.fi, zac^olavtjajoca i>o-
■Cidne -poatrež&e. _L__ 1536 6-5
= Na prodaj =
je lesena z opeko krita
Velika baraka
nasproti topničarske vojašnice na Dunajski cesti. Poizve se v baraki.	1567 3-1
Pouk v klavirju
doma in tudi zunaj daje
Marija Zoffmdnn
Kolodvorske ul. 11, pritličje, ki sprejme tudi dve učenki v eni uri. 1531 1—1
Marija G rili
državno preizkušena učiteljica za
francoščino 1630 1 1
na domu in zunaj. Tudi se otvorijo tečaji. Kolodvorske ul. 11, pritličje.
iz Londona \
16/9. 1904, ob 11. uri dop. ;
v
Naročeni najnovejši modeli slede. Jon Robinson.
Izvirna brzojavka na gospoda Bernatoviča naslovljena se lahko vpogleda v izložbenem oknu »Angleškega skladišča", Mestni trg 5.
Za učeče se p. n. gospode in dame kakor tudi za šolsko mladež je oblekaše 100/0ceneja nego doslej.
V jako živahnem trgu na Dolenjskem odda se dobro vpeljana
gostilna
katera že čez 100 let obstoji, poleg farne cerkve. Zraven iste je kegljišče, gostilniški, sadni ter sočivni vrt, gospodarska poslopja, več polja in nekaj vinogradov. i56o 3-1
Poleg gostilne vpeljala bi se tudi lahko mesarija ali kaka druga trgovina, ker so jako pripravni ter veliki lepi lokali. Pogoji jako ugodni. Kdo odda, pove upr. „Slovenca".
Deklice ali dečki,
1572 ki si žele privatno priučiti (1)
igranja na glasoviru
in obenem teoriji, naj se zglase pod šifro: „Dober uspeh",posterestante v Ljubljani.
fimo-bel, na ime „Hohtor" slušajo?, se je dne 14 t. m. zatekel Naiditel] ae prosi, da c dla pia pr ti nagradi v B»m-bergovi tskarni v L>ubliani i56i 2
1543 3-3
Šivilje in učenke
se takoj sprejmejo. Gospodske ulice št. 3.
Poduk v klavirju
za zači trnke, ?li pa če so se eno le o že<
učili, se sprejme po nizki ceni.
Kje, po»6 upravnut^o »SlcVenc*"
1526 B—5
Podpisana zadruga je na svojem izrednem občnem zboru sklenila vsled podraženja usnja ln vseh drugih potrebščin za črevljarsko stroko, podražiti čevljarske izdelke za 10°/0, na kar se slavno občinstvo tem potom najuljudneje opozarja.
Črculj«r5Ka zodrtiga
1466 4-4 v Ljubljani.
V najem=
daje se dobro idoča gostilna, na
lepem prostoru, sredi vasi v Gor.
® Q Q <3 Q Q Logatcu. Q Q Q Q Q Q
Natančni pogoji se zvedo pri g. Mariji Urbas v Gor. Logatcu hiš. št. 49. 1547 2-2
Služba organista
se odda v Bošfanju.
Oglasiti se je pri župnem uradu.
Žlahtnih jabolk
raznih vrst se dobi naprodaj v župnišču v Preserji.	1509 3—3
Enonadstropna hiša
v Ljubljani, s prodai&mo za specerijsko trgovino m c vrtom za zelenjavo se
proda iz proste roke
pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov povd upravništvo BSlovenoa«.	1487 2
Novo istrsko vino
belo in črno,
v vsaki množini, kakcr tudi »refoško", se dobi po zmernih cenah pri gosp. Šlme Defar, posestniku ir trgovcu v Tinjanu (pri Pazinu) Istra. Železniška postaja: Sv.
Peter v Šumi. 1554 10-2
Za pristnost se jamči v vsakem oziru
Gospodična,
slovenskim in nemškim učnim jezikom, želi privatno poučevati. 1545 3-
Natančneje: Rimska cesta 13.
izprašana iz francoščine in za ljud ske šole s
1513 3-3
Razglas.
1122 100-23
Št. 7651.
O oddaji dimni^arsKih del v c> K«*- tobačni glauni touarni j Ljubljani razpisuje natečaj za leti 1905 in 1906.
Pismene, z 1 krono kolekovane ponudbi, katere morajo biti opremljene s pobotnico c. kr. blagajne o položitvi 10% vadija, vposlati je najdalje do 30. septembra 1904 do 11. nre donoldne v o. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani.
Natančnejši pogoji o oddajalnih delih se vpogledajo lahko vsak dan v uradni pisarni.
C. kr. tobačna glavna tovarna
v Ljubljani, dne 7. septembra 1904.
P* f



zaslužek,
zelo dober in trajen, slovenskega in nem šket>a jeiiba ustmeno in pismeno zmožnim čez 24 let starim moškim. Pojasnila le proti vposlani poštni znamki. Naslov: »Tekmuj deluj !" upravništvu „Slovenca" v Liubljani
1436 6-6
Služba organista
se razpisuje do 30. sept. t. 1.
in se lahko takoj naBtopi v Dobrepoljah. Plača okoli 550 K brez stanovanja.
Župni urad Dobrepolje,
1528 3—3 d'č 11. septembra 1904.
*sr Uccnec
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. 1514 3-3
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.
Lep vinograd
10 minut od postaje Videm-Krško, se proda s trgatvijo ali brez trgatve. Natančen naslov pove upravništvo.
1444 5—4
Dober, pošten in zanesljiv
■4	1548 2—2
=daear=
sprejme se takoj v službo pri odkupnem društvu za vžitnino v WH»>»«M>«M>MI> Logatcu. <wiv«<»»rw<v»
Plača po dogovoru. Prošnje naj se vlagajo na: Ivanka f^ihat* v Gof. Ltogafceu.
Knjigarna

Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga >n godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ia nre In limna trgovina Most it. 956, Češko
Prsta »mer. nik. remontolr - ur« ■ »Uro, • .	^
•litem Boakopf patent t trpežnem futrslo	mil	9 \0
U Jelenorega usnja t eleg. rerlilco Ii nik-	" Jv*
||> ln priveskom, komad —————	——'


Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
VSeh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
ifcjr šolskih knjig ^mm
v najnovejših izdajah, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah,
po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.	1521 io-6 i
^	— Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja.
(O —
mm
J
i
Ravnokar izšlo:
Jisočdelni ključ"
za
preračunjanje tekočin v polnili in nepolnih sodih
1639 3-2	od
-Ignacija Štupica. =
Četrti neizpremenjeni natis.
Cena 2 KronI po pošti 2 K 10 v.
Dobi se pri Uršuli Stupica, L ubijam«. S '. Martina cesta št, 12 m v L Schwentnerjevi knjigarni, D orski t « 3.
ki Domača slovenska turdka!

10-6 S 1
pre S. <Li\h<yoicivio.	<jo»pocl«.
efidot	natančno i;&vtoeno
cMetfio po vneti
naj, oe o&ine do
lob. G^oja/vva,
£tf-	1431 6—6
ji^-btjavva,
SeCvnSuigovc tdicc št. 5.
Sfonvur uitiežem, pridem tadi mere tudi «a dom.
%>a gospode.	S?<» pzco. d-ufvocoižvno.
y
479 104 53
anton Preskeb
izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
CGoršičev učenec)
LJubljana, Cerkvene ulice
se najuljudneje priporoča 26-21
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II
se priporoča preč. duhovščin v izdelovanje vsakovrstna
duhovnUKe oblek*
Iz trpežnega In solidnega blagi pa nizkih oenah.
Opozarja na veliko svoje zalogo
= Izflotovljene obleki
posebno na haveloke v naj
večji izberi po najnižjih cen a t
v Izdelovanje
novih cerkvenih orgelj,
Vs-Kovrstna popravila po najnižjih cenah.
jibaflteljlaulform avstrijskega društva ieleinlsklh nradnlkm
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38
Učne knjige za vse srednje _in ljudske šole-
v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah
6\glS
W__—--.IL.
alkalična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij" in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
priporoča
L. SCHWENTNER, knjigotržec
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3.
(Od 1. novembra nadalje: Prešernove ul. 3.)
==f)Gz
1520 6—6
fločete li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja 7 Da to dosežete, skrbite za zdrav želodec In vedno urejeno prebavo.	, , ,. ,. .
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27 4
iivireu: Giesshubi Sauerbrunn,
ialaz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih tpecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in rinom.
Zaloga pri Mihaal Kastner-ju in Peter Lassnik-a v Ljubljani.
...........................■■■■m......................................................
II Grenčica ||
Florian" II
II
Germanovi iivl enski esenci
ki se vporablja z največjim uspehom pri: poman|kan|U slasti. Slabem želodcu, pehanju, gorečlcl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili) Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk: in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove, iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne Črnega orla" v Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: Lekarna „prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1'40; po posti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar posije naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.	_______
Gcrmanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Gcrmanovo življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželjenega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bom najtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja. F F	Apoloni ja Haberl, Semnch pn Peggau, Staj.
|! in liker |j
II „Florian" |I
|| najboljša kapljica || 11 za želodec. 1238 431 i
liiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
Zastonj in franko
dobi vsakdo moj najnovejši veliki cenik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in sre-brnine po izvirnih tovarniških cenah -
Tovarniška zaloga ur
jVIaks Bohnel,
1265 b Ufair 6—3 Dunaj IV., Margrarethonstrasse 38 P.
Založnik c. kr. državnih uradnikov.
TBgovlno ustanovljena 1. 1840. Odlikovana z Grand Pt»lx ln zlato svetinjo Panlz 1904.
Otvoritev_ trgovin^e.
Dovoljujem si s tem idjudno naznanjati, da sem otvorila na Mestnem trgu štev. 7
salon za damske klobuke
kjer bodem imela v zalogi tudi Kse v modistovsko stroko spadajoče predmete, kakor-, naličju (Schleier), perje vseh vrst, cvetlice, nagrobne vence in trakove v bogati izberi. Potrudila se bodem vedno, da častiiim p. n. naročnikom kar najbolje postrežem, ter si njih zaupanje z nizkimi cenami, točno in solidno postrežbo tudi trajno obdržim.	1532 3—3
Prosim prijazno za mnogobrojen obisk in naročila ter beležim
8 najodličnejšim spoštovanjem
Antonija Mildner.
1541 3-2
Razglas
Odda se zakupnim potom zalaganje kruha od t. januarija 1905 naprej
proti pogodbi in sicer:
1.	za prisiljence v zavodu v Ljubljani na leto okrog 67.000 kg črnega in 4.000 kg belega kruha ali žemelj.
2.	za oddelek prisiljencev na Jesenicah na leto okrog 14.500 črnega in 800 kg belega kruha ali žemelj.
Vrh tega odda se za leto 1905 zakupnim potom za hrano prisiljencev zalaganje potrebnega blaga in sicer:
govejega mesa	okrog.....
telečjega mesa	„ .....
moke za prežganko	„ .....
pšenične moke 11. vrste „ .....
pšenične moke 1. vrste „ .....
koruzne moke za polento „ .....
krompirja	„ .....
soli	„ ....
fižola	n .....
riža	» .....
grisa (pšeničnega)	„ .....
ješprenja	.......
pristne prašičje masti „ .....
suhih češpelj	„ .....
prosene kaše	.......
To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici, oziroma v ono prisiljen-
čevega oddelka na Jesenicah.
Ponudbeni pogoji in vzorci blaga, katero se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega vodstva, ter je ponudbam pristaviti izrečno izjavo, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Postavno kolekovane, in v dveh zavitkih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega vodstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo „ponudba za zalaganje jestvin", zapečatene pismene ponudbe vložiti je
S&3T do L oktobra 1904
v pisarni podpisanega vodstva.
Vodstvo deželne prisilne delavnice v Ljubljani
dne 10. septembra 1904.
8300 kg		"E	1700 kg.	
250	»	.2,	—	
7000	n	JHj 3	900	
8400	it	Li	1600	»
50	n	>	—	
6600	V)	-a	1400	n
20000	n	"c	14000	»
4000	n	'tž>	1000	D
9000	n	'ZZ a.	3000	»
1000	n	>	600	v
700	»	OJ 0	200	»
2000	n	C o>	500	»
6800	n	Tn	1200	»
300	ir	'C a.	1000	»
—		a 10	1400	Y>
cs u
'5
a)
m
C
>
O)
o
CJ Ol T3
-a o
M N
C
t
Zdravje je največje l>ogr»stvo
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljivc kapljice sv. Murka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike ln male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavostl in prchla.jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in (deželi ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva sc samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-4
"Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36,?polig cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja.
— Cena je naslednja in sicer franko dostavljena_na_vsako pošto: _	_^
-1 ducat-(12~steklenic) 4 - K. J 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8'— K. «
3	ducate (36 steklenic) 11 — K. J
5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
'imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan IJaretinčič, učitelj; ]anko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.______
ustanovljena 1.1360. Mestna lekarna, Zagreb, Ustanovliena '•1360
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
V
Zdravje je največje bogastvo!
- I	'—
I Tovarna za kruh in pecivo
L I. KANTZ, Ljubljana
t
priporoča
vsak dan štirikrat sveže- pecivo: ob 5. uri zjutraj, 10. uri dopoldne, 3. popoldne, (>. uri zvečer in preskrbi točno
dostavo v liišo z lastnimi donašalci.
Prosim p. n. občinstvo, ki želi sedaj po zaključku potovalne dobe nabaviti svoje potrebščine pri meni, naj se obrne ali naravnost na centralo, Rimska Cesta 16, ali pa odda svoja naročila, za katera zagotavljam naj-točnejšo izvršitev, pri mojih filijalkah.	1522 3—3
Filijalke:
Y hotelu „pri Maliču" Cesarja Jožefa trg 11 Sv. Petra cesta 35 Marijin trg 2 Tržaška cesta 8
Sodnijske ul. 4
Sv. Jakuba trg 6
Stari trg 1
Turjaški trg 1
Spod. Šiška poleg cerkve
Pritožbe prosim pošiljati naravnost na mojo centralo, Rimska cesta 16.
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork samo
fl. G0"— z dobro, prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-3
Zastopnik:
FR. SEINIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven šruuge
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.

J&B

Razglas.
1
-m-


i
■
4
1
;
Dne 19. t. m., t. j. v ponedeljek, prodajala bosta gg. Matija Hočevar in Jos. Klun potom
mr javne dražbe
v Z a gorici pri Mokronogu: 4 konje,
45 glav goveje živine, med temi 8 volov, 7 krav, 14 juncev in telic, 1 bika ter 15 juncev in telic pod dve leti starih,
25 prašičev,
več vozov ter druzega kmetijskega orodja, 3000 do 4000 centov dobrega sena ter otave,
oves, ječmen ter pšenico, omlačeno ter tudi v snopeh,
razno hišno opravo, kakor omare, postelje, mize z vsemi pritiklinami
Dražba se prične
ob 9- uri zjutraj
ter se bo nadaljevala prihodnje dni.
1524 4—4
........................"t©?8
Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. državne železnice se prod« j a les na drobno po spodaj zaznam o vanili 1689 ^^ cenah.	52-41
							
		Smreka koroška			Uece	sen koroški	
		ln	'orenjsl	ta	ln	štajers	(1
	D 11J e	1	11	III	1	11	III
	Debelina	ena c 01a vin.			ena c 01 a vin.		
	v.	6	5	4	14	10	8
	»/4	8	7	6	14	10	8
		10	8	7 .	15	13	10
		12	11	10	20	18	16
		15	14	12	24	22*	19
	T/,	18	16	15	28	24	22
	•i.	20	18	16	40	30	26
		—	—	—	54	34	29
	Kemelnl						
		: 36	32	26			
		52	45	42			
		72	62	56			
	10/ "1°	110	100	90			
		1	16 1 19	—			
Fllerl od '/, do 4/, h Čevelj' K —'54 Traml „ «/. . "/„ . , > -'70
Kamnosek
IGNACIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniska in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—15
102 52-88
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Mlatilnice, gepeljni, slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobd v zalogi
Fran Zemai-a
Ljubij Poljanska cesta št. 24.
Jako važr^o za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
p^T pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
Tovarna pečij
668 20—24
Založnik zreze c. kr. avstr. drž. uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana
OOOOOOOOOOOOOOOO
o Prva domača = oo o o o o o o
slovenska pivovarna §o
G, Auerjevih dedičev g§
q Ljubljana, Wolfove ulice 12 §'l
O priporoča slav. občinstvu in spošt. go- OO stilničarjem svoje izborno marčno In OQ
na bavarski način	OO
O = varjeno pivo = OO
8 Odlikovana na razstavi živil v Parizu O' z najvišjim odlikovanjem grand prix in Qi q 1008 zlato kolajno. 52—15
q Ustanovljena leta 1854. OO
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ————
Najstarejša svečarska tvrdka.

Ustan. pred 100 leti.
1009 52-15
upcue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
OOOOOOOOOOOOOOOO
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno in pošteno postreči.
LiJU BLi Jflj4fl,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hiša
Jernej Bahovecgjg
trgovina papirja, pisalnega in ri- m salnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-38 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za I ljudske šole, nastenske table za ; ljudske šole, molitvenike v raznih j vezeh, kipe slovenskih literatov, ■ razno galanterijsko blago itd.
i Nizke cene, točna in solidna postrežba.
r^K	to* osr i*«,*.	^--i ur aa ^'f3MC?y^IfbsfSITa^
M
m
Avgus
v Ljubljani, Dunajska cesta.
pf" železoHvarna,
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
n
H
H
M
H
napravo in popravo različnih strojev
fi
li H
s*r 7? n o
Gamase, galoše. Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Co. Dunaj.
133552-50
.m
<7/.
tp.m
V-iN
tmp
<r/.v\",.
•/»-A s
IIKantz-a
v Ljubljani
priporoča : pristni rženi, pše-nični in mlečni krtih, pecivo h kavi, hrioche, orehove in makove rožičke, vaniliski ln fried-richsdorfski auhor i. dr.
1051 52 — 16 Na dan štirikrat aveže pecivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
<T/VY$
■mp.
'A>.\/> ' .V. •/•'A
tm
mm mm
•/--.\>.v ■
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
križe, kotle, peči, vrfne klopi, iplze, stebre, frombe za vodo Itd._
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.	^
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. ^ ^ Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. ^
iL 472 60—40	k ^
y
8 >J
i
-^r-^air-vr-

4
4 ♦
4 ♦
4 +
t ♦
4 4 4 4 4 4 4 4 4
4 ♦
4
4
*
4
*
4 4
4 4 4 4 4 4 4 4
«4
i 4 4
1
iz portland-ceraenta in peska. = Streha prihodnosti. =
Patentirana v 30 državah. 6i-
1012 Patentirana v 30 arzavan. os—16 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri Ljubljani.
i
i <
i 4
J
4
MAGGIJEVA ZABELA
Je edino ln ataroznano aredatvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragu, sočivju itd v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato naj ae ne odd& prevod I
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonialnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	L.:.'	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6'
909
Vedno najnovejši =—
w gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
_ , , , . * ,	1059 100-27
Rudolfu UUeber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Jfribarja.
Prodaja se na obrobe. — Stare plošie se namenjajo.
Za na želodcu bolehajoče!
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katžr, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zažlezenje,
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
Jluberta Ullrich-a zeliščino vino.
To zelličlno vino Je prirejeno lz lzbornlh zelišč z dobrim vinom ln okrepča ln oživi prebavni organizem človeka. Zelličlno vino odstrani motenja pri prebavi ln pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zeliSčinega vina se želodčne bolezni večinoma Že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, koloanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tem močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
KinrtlP m Dip£a neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtrlpanje
""P*	sroa, brezspanje, kakor tudi zsstajanje krvi v jetrih, v vranci in pri
hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz čreves.
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in oslab-
IJrtflj« so večinoma posledice slabega prebavljanja, redoslatnega snovanja krvi in bo-■J^ J 'ezni na jetrih. Ob nedostajanjl apetlta, nervozni oslabelosti in razdra-
ženostl in pogostem glavobola, nočeh brez spanja hirsjo mnogokrat take osebe počasi. Jt|" Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz.	ZeliSčino vino pomnoži
apetit, pospešuje prebavljanje in reditev. oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2'— a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjpm, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojni, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd, kakor tudi po vsem Avstro Ogrskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
SCjT* Pred ponaredbami se svari.	1040 12-11
Zahteva naj se izrecno
Huberta Ullrich-a	zeliščino vino.
Kupuje krompir,
suhe gobe, češminjevo zrnje, bukov žir(bukovce) hrastov želod, divji kostanj in brinje
in pladnje po najvišji ceni
Jos. Lieuz
V Iijubljani pri novem F^sme JožefoVem mostu.
1411 6-5
zavarovalnica za življenje v Londonu
podružnica za Avstrijo: I >1111«j, I. Griselastrasse 1, v družbeni lii&i.
AkflVa družbe 31. decembra leta 1903 ..........K	208,669.245 —
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1903 .....„	31,994.339-—
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848).........„	469,518.100 —
Tekom leta 1903 je izdala družba 5613 pogodb o kapitalu . . .	„	42,992.712 —
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znašal dne 14. aprila 1904 .............K	26,416.938 10
Posestvo na Dunaju................. „	1,050.000 —
Posestvo v Pragi.................. „	490 000 —
Izplačana posojila zavarovancem..........................3.605'734-13
K	31,562.672-23
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce daje brezplačno
===== Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani ===== GVIPON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta Itev. 17.
NB. Tu se spnejmo tudi Izvedeni potovale! in zastopniki.	1241 12—3

Tovarne za centralno kurjavo a. dr.
Ravnateljstvo: Dunaj VIII., Piaristengasse 38. Tvornice: Mor. Ostrova in H Jiinliolz.
Zastopstvo V Ljubljani: Tehniški biro inžener J. MIKULA, Mestni trg. 19
XI
ventilacijske, sušilne in kopališke naprave
po lastnih in patentiranih sistemih, ustrezajočih vsaki potrebi, za javna industrijska in zasebna poslopja.
Izdelujejo se v Veliki množini grelni deli radiatorji, izžarivni aparati pulso-metri, injektorji, zgošeevalni lonci, iz* loeivei Vode in armature.
Specialiteta:
Izvedba sušilnih naprav za keramiško blago in opekarne.
774 12-11 dj
Najboljše vrste laiki za kočije.
e
m
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
Standart Warniseh Works, ]4ewYork
pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
: tovarna za barve, lake in firneže. ................=
1358 12-6
Kis
iHeiiKacioitelni uspehi.
3
9


Važno!
ime,
Za
Važno!
j i
rgovce m živinorejce.
Naiboljša ia najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcljo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—9
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jtnton KailC
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani oenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nlno.optlšklmi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 932 52—18
Dietingerjev"nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od 1'80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila oataaSao, vestno la Jako oeao.
Optični zavod
« f
Fr. P. Zajec,
Ljubljani, Stari trg št. 26.
a		0
		0
u 0.	>0 O	N M
.b		
	<0	H
>	•a 0	O
—^ M <u	a n m	•a 0
ca N	rt a	»r> E?
a	0 0	*
> rt	0 0.	•a
	0	0
t/l	p.	w
O		
C	C	si
•O		si
		O
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—9
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 62-33
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Iz Ljubljane v Icw ¥ork
parniki: ,,Kalser VMIhelm II.", „Kronprli ,,Kalserln M&rla Theresla" (najvei
Zopet znižane cene!
Brzoparniki: ,,Kalser VMIhelm II.", „Kronprlnz VMIhelm", „Kalser VMIhelm der Crosse' ,,Kalserln M&rla Theresla" (največji in najhitrejši parniki)Ostane,vožnja
Prosta hnna že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35
1361 6	nasproti stari „TI5lerJevl" gostilni.
r
a»
v/
iVflfl DOGAfl
mizarski mojster v Ljubljaui, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
1
SVOjO
zalogo
oprave.
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
n<>> točiao iBvmiiuJeio.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 42
„Glasbena Matica" v Ljubljani.
Šolsko leto 1904./05. se prične z vpisovanjem
J^Šir* dne 15., 16. in 17. septembra.
To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, voditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se vrše redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Ger-biča. Šolnina znaša od 1 K na pol leta do 4 in 6 K na mesec. Natančneje se izvd iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah štev. 5.
Odbor „Glasbene Matice
1537 3—3
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o
ooooooooooooooooo
o_o
o
„RED=STAR=LINE"
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelpliia.
O O
o o o o o o o o o o o o o
»3T Gld. 70'— O
za železnico in barko.
O O O O

K
O Hitra in varna vožnja na moderno oprav-O ljenih, novih brzoparnikih te solidne Q družbe s pošteno in čisto postrežbo.
O Natančen, zanesljiv pouk in veljavne Q vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah Q št. 41, od južnega kolodvora na desno.
O Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Resman. ©
O
O O
o o
oooooooooooooooo
)	35 30 Q
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
-m
Varst. znamka
* Marijaceljske kapljice za želodec
jledino prave iz lekarne G. Schopfa
„Pri Materi Milosti" v Marijinem Celju
v steklenicah po 50 in 90 vin.
Edino pristne le, ako je steklenica v zeleno - belo pasasti škatjici z varstveno znamko „Matere milosti" iz Marijinega Celja.
V Ljubljani se dobč pri lekarju Gabr. Plocolll-Ju, dvornemu založniku, kakor tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge, naj se naroča naravnost.
1435 13-3
CurOSpOfllCIlC,
katere se ž lijo izobraziti
v šivanju za domačo porabo in v krojnem risanju po na]no\e,£em sistemu sprejema
FR*NJ* JE5U1
Ljubljana, Stari trg št. 12.
X—SI 8991 ppejg A J0|l|3!d f V A0)|!U{0|BZ IJjUJOAp J)| O
A0)|nq0|)| l|!jelipo|
B0O|BZ B))SIUJKA0J[
•ipsuaa qi5jzi« ouaamud B8«[q psonjsiAonzuj od
'M»|nqo|)| ips -jsunj 'A0)|nq0|)| i|!pjj
U| l|l)|l|dUI ' AOJpUl|p
OS<>tVZ OfOAB 0UJ0qzj tjajep bu ni qr|s9ui a nAisui?qo nuiauAB[s ui ia[35Aoqtip liijsBjajd Bjojodud
i ogutuj, poj 'ltibftqtij>i a
| DI1M0S T
MMMMMMi^MtHHjBiHiHiHit!
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
(zak. zajamčeno) 1098 52-13 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri pr. VI-feku 4 Comp., PraSa, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
kron
50
vin.
najzanesljivejša	K
žepna urazagospode nasvetuIJJ Pošljem pristno
anketa = = pemontoar-Roskopf-ut*o =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu. -
3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14'50 K. Zamenjava dovoljena. Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj
VIIII2 Lerchenfelderstrasse 124—126.|18.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
-u	Hidralične vidre in sesalke
J^umberško, belgijsko in šle^ijsko platno v vseh slinah, namigni prti, serviele, brisalke, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
JOSIP WElBLi
J. Sppeitzer-ja naslednik Ljubljana, Slomškove uliee št. 4,
3*2 hotele in restavracije
po izvirnih tvor n isk^ cenah. "^rU
J zborno blago!	Velika isbera.
Priporočam se preč. duhovščini in si- P• n. občinstvu v obilni obisk
y Uelespoštovanjsm
f[nton Sarc>
specialna trgovina
v Ljubljani, Petra cesta štev. 8. 8og 52-u
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-da.jočih predmetov: il5no omrežja na atroj, obhajllne mize, ograje na mlvodvofu, obmejno omrežje, važno vrata, balkoni, verande, atolpne križe, Štedilnike, atrelovode, železna okna, železne atreSne atole itd.
Specijaliteta: vaijiSni zaatori in aoinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
Podpisana ima v raloiri najrafnovrutuejfre trpežno, krasa«
blago ia bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lame, albe, koretelje, prte itj
uploh vso, kar se rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzem« tudi vezenje, prenovljenje stiire obleke ln vhu popru-tlla. — l/deluje ročno ln polteno po najnižji cen! bandera ln vso drupo obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blaitovole pri naročilih oriiati na domačo tvrdko ter ae uva/.ajejo tujih tvrds. dru-Stev in potujočih agentov.
Zajfotavljaje hitro in najpostenejso postrežbo in najnižjo ceno, tatrjuje, da bode hvaležna tudi ta aajmani* "+roMto Najodličnejšiiu upoitovanjam se piiporiča 1565 2:6 1
Ana Bolbauer,
tirejlteljica zaloge cerkvene obleke, orcdja 11 posoda
v Ljubljani. Wolfove nlloe 4,
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne,
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske F roirfiip^o posojilnice znaša	ti. j>*4j'"4j 4"'
stXg hran K 5,089.883-14. ^promet K 23,8o6'3o6'40. sSr K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185
"T* Y
Ceno kupite
batiste
bluze
tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.;
japonsko svilo
priložnostna cena, 78 kr. za meter;
modno blago
po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi za 6 gld.;
Voile de Laine
franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter;
iz svilenega, perilnega blaga in zefirja, naj boljša kakovost, lastna manipulacija
perzijske preproge
po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld.;
Smirnske imit. pre proge
po tri metre dolge, sedaj 5'90 gld.
Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo po čudovito znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki
Ustanovljeno 1.1832.
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
zaloga modnega in manufakturnega blaga
c Ljubljana, Mestni trg 25. ^
I -K

Zahtevajte pri nakupu
štedilno milo
z znamko „jelen". ^
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
W zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!