Političen list za slovenski narod. P« poftl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta ti gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2 Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 7 Ljubljani, v soboto 11. avgusta 1888. Letnili XVI. Svaril« pred izseljevanjem na Rusko. V poslednji dobi se često pretresava v čeških listih osoda Čehov na Ruskem. Skoro vsi listi se strinjajo v tem, da usoda Cehov na Ruskem ni ravno zavidua. Vsak je bil mnenja, da bode Cehom možno prebitek njihove inteligencije prevažati do neizmerne države pobratimske, da, ker na Češkem preostaje poljedelskih sil, da te dobe na Ruskem neizmerna zemljišča, skoraj veleposestniška, ki so primerno rodovitnejša, nego kjerkoli si bodi v se-verno-ameriških državah. »Nekoliko let postalo je pri nas geslo" — piše „Ceeh" v svoji letošnji štev. 126. —: »Ne selimo se v Ameriko, nego na Rusko! Približujmo se največjemu cesarstvu slovanskemu, gojimo vzajemnost z Rusko; nalog Čehov je, postati kulturno seme v obče v Slovanstvu, a osobito na Ruskem. Dandanašnje oglaša se z vseb strani trpka prevara. »N. L." piše se o Ruskem in z Ruskega, da Rusi inteligencijo našo odrivajo kot nesalonsko, da se naši profesorji, pivovarniki, tehniki itd. vedejo v olikani ruski družbi kakor medvedje, da celo v i 1 i e ne umejo spodobno držati v rokah in vsled tega se omikani Ceh prej udomači med Nemci, nego med ruskimi brati. In kar se tiče usode čeških kmetov na Ruskem, je ta še mnogo žalostnejša. V tem oziru prejeli smo na ogled od zelo čislane strani dopis češkega kmeta na Ruskem, iz kojega posnamemo doslovno naslednje vrstice: .D......18. maja 1888. Ne vem, kam se imam obrniti, kje mi je prositi sveta, da ostanem ali pa se osvobodim Ruskega: tu od nas zahtevajo, da postanemo pravoslavni; nekateri so se že udali, toda večina neče in se ne nda, in jaz z obiteljo svojo se odtodi raje vrnem nazaj na Češko, raje pertrpimo največje težave, nego bi vero svojo zapustili, naj potem z nami na-rede, kar jim drago. Vse to so zakrivili trije duhovniki, ki so sem prišli iz Češke; tu so se požeuili, ljud premotili, ker je vsak hotel imeti svoje veroizpovedauje. Gosp. Iv a š par je v Ilalči, ta je učil evangelski (protestantski). Gosp. Saška je na Hlinskem, ta je zopet učil češko-bratovsko vero, in g. lir d lička je v Podhajci, je tudi evangeljski, toda mi niti jednega, ni druzega nismo poslušali; dokler je bilo možno, hodili smo k izpovedi, h krstu in zaradi pogrebov k poljskim katoliškim duhovnikom, toda zdaj pa to ni več mogoče. Gosp. Saška je prestopil k pravoslavui veri in je postal — pop. Gosp. Kašparu, ker ni hotel sprejeti pravoslavja, odvzeli so pred štirimi dnevi vse matrike iu spise; na to so pa še cerkev v Hulči, bivšo katoliško cerkev, uradno zaprli; o. g. Hrdlički ne vera, kaj je ž njim, ker je daleč od nas. Kakor sem rekel, vsega tega so krivi samo ti trije možje. Najprej začeli so se toževati, vsak je hotel imeti pravo, a zdaj zaradi njih trpimo vsi. V poljske katoliške cerkve ne smemo, ker imajo Poljaki tu malo pravic in Rusinom branijo, da bi se ž njimi bratili; oni le vedno zahtevajo, naj sprejmemo pravoslavno vero. Nekateri Cehi so jo že vsprejeli, toda nekateri, koji imajo gotovo premoženje, vrnejo se na Češko ali pa gredo v Ameriko, kajti tu je zakonito zaukazano, da Cehi, ako ne bodo pravoslavni, nimajo prava, česa kupiti in prodati, torej se njih imetek pioda v »publičnem targu" (na javni dražbi), in po odbitih troških, ako kaj ostane, dado mu nekaj. Radi bi vse prodali, toda komu? tu ni tako kakor ua češkem, tukajšnji »mužik" nima ko-pejke, Poljak pa zopet pravice nima kupovati, druzega pa tu ni. Torej nam ne preostaje druzega, nego zapustiti vse tu in bežati iz te ruske Sodome. Gosp. Saška dal je v Kijevu tiskati češke pravoslavne koledarje iu te so potem ruski popi delili med čehe. V tem koledarji zasramujejo in psujejo našo katoliško vero, da je kar strah to citati; lit vam pošljem dva listka iz tega koledarja. Samo v pismu po dva listka je to možno, kajti človek je tu kmalu nesrečen. Z iskreno prošnjo se torej obračam do vas. Blagovolite nas sprejeti kot izgubljene ovčice pod svojo oblast in varstvo, svetujte nam, kako se osvobodimo odtodi. Z veseljem storimo vse na C.eškem, samo da tu ne ostanemo in postanemo pravoslavui, vere svoje nikoli ne bodemo zatajili. Prosim tudi, naj se ne objavi podpis moj, kajti hudo bi se mi potem godilo; tu ni tako, kakor na Češkem. Dodatek. Dne 12. maja. Danes smo zvedeli, da morata g. Kašpar in g. Hrdlička odpotovati v drugo gubernijo (t. j. iztirana sta), in g. Saška je prejel penzijo in lahko tu ostane, ker je zatajil svojo vero iu prestopil k pravoslavni; med Čehi so vsled tega prepiri navstali; zdaj se smejo jeden drugemu, pravoslavnim se smejo, ker so jim spodili kozle, in ti, koji so pravi katoličani, čakajo tiho osode svoje; čujemo, da ima kmalu priti odločba. Nesrečni smo in izgubljeni, s posestvom propadamo, in iz nas ne bode nič. Zlata Češka nad vse! Zdaj ste uverjeni, kako nas tu ljubijo. Udano prosim za svet, kako priti odtodi. Kmalu vam pošljem zopet kak list iz tega krivega ruskega koledarja. S spoštovanjem......1 Te priproste besede češkega izseljenca iz Ruske slikajo tu strašno prevaro Čehov na Ruskem. In kako kletbo so si nakopali s t o p r a v na- se ti trije češki v od i tel j i, koj i so češki ljud zvabili na Rusko in se sedaj prepirajo sami med seboj. TJsojarao se s tem uljuduo poprositi češki klub na Dunaji, da bi vpliv svoj porabil pri vladi v to, naj avstrijsko poslaništvo učini pri ruski vladi potrebne korake v tem oziru, LISTEK. 0 poludne... (češki spisal V. Štein-Taborsky, preložil J. Z.) „Ena, dve, tri . . . deset, enajst, poludne!" Tako oznanjale so ure, nekatere prej, nekatere poznej, kakor v Pragi drugače ne morejo; zvonovi v zvonikih so se zazibali. Tovarniške piščalke so zazvižgale, polagoma in polagoma se vrte stroji, dokler ne obstanejo. Ljudstvo vsuje se na piano iu hiti, kajti z vsako minuto ima računati — nekateri gredo domov, drugi v krčmo, tretji v prirodo obedovat, odpočit si. Zidar odloži žlico z malto, nabaše pipico, stopa z odra, za njim ženske, in čez trenotek je tudi tu tiho. Tem večji je v tem času šum po ulicah. Eden dirja sem, drugi tijii; vsak hiti h kosilu . . . Tudi na steni pisarne viseča ura je zabren-čala . . . »Dvanajst!" Pisarne gospodar oz.-e se, čudi se, kako hitro čas poteka, ponjuha in v duhu hvali v tem trenotku uro. »Poludne!" vzdihnil je upali pisar, zapenjaje poslednji gumb svoje repate, nekdaj črne suknje. Otresel je z močjo pero, da bi opozoril gospoda šefa, da je »minila", uredil je registre, pogledal gospoda koncipijenta, nalahno vstal ali bolje zlezel z visokega stola na vijavec, vzel že zaraaščen klobuk in globoko se klanjajoč na vse strani, voščil je vsem dober tek, ter ne čakaje »hvale" ali »tudi vam", prekoračil tiho pisarno, iu že je bil za dvermi. Zdaj stoprv nataknil si je čapljini nogi ter hiti iu hiti — kakor bi Bog ve kaj dobrega čakalo ga za kosilo! Iu prihitevši do najožje ulice viuogradske, pri-sopši do četrtega nadstropja ozke hiše, kjer je množica gostij bivala, ter vstopivši v svojo izbico, vleže se na kratko, pred davnimi leti rabljeno zofo in sanja o krasnih zlatih časih. Pod golim grmovjem na klopici Viiclavskega predmestja sedi mož jedoč iz velikega, glinastega lonca krompirjevo juho, iu poleg njega žeua pestujoč malo dete, igrajoče se z ročajem koška, v katerem je njegova mamica prinesla kosilo. Pred klopico na zemlji kleči nekoliko starša deklica pri košku, v katerem je ostanek kosila — črn kruh in kaša. Zdaj pogleda deklica v košek, zdaj zopet v otca, kako mu tekne. Iu tekne mu! Dasi je kos blata, koji je brizgnila kočija dirjajoča na jutranji obisk, onesnažil louec, dasi mu je blato ustavilo na lici madež — tekne mu — eu pogled na kočijo — in spet drug pogled ua ženo, na otročiča in spet mu tekne . . . To blaginjo opazuje z na hrbtu prekrižanima rokama iu polagoma sprehajaje se mladenič v obnošeni suknji, mladenič zgodaj ostarel! V saujavi globini njegovega očesa videti je na prvi pogled nekaj sosebnega. Morebiti se mu v glavi rodi svetovna misel . . . Potem motri onega delavca — morda mu zavida — morda iz dolzega časa — kajti še-le po eni uri pojde h kosilu — v kavarno — čitat novine iu pri tem plačat kozarec kave — prej ne sme tijii, mislilo bi se, da niti kosil ni — tedaj po eni uri — in zato čakaj želodec, čakaj — prej se ne smeš nasititi — čakaj, bodi potrpežljiv, tako, kakor je tvoj gospod, čakaj . . . Srečni mladenič! Kako mu mineva čas! Priložnost ima pozabiti, oko njegovo ima se s čim motiti — kako zvončki veselo zvene — kako konjiči hite — tramvaj! Kdo bi hodil peš v Vinohrade, imajoč pet novcev v žepu? Kaka blaznost! Ilajdi! Voz je žo prenapolnjen — vse se mečka, znotraj ni se treba držati jermenov — nihče se ne more ganiti — vsak stoji kakor prikovan, na mostku zadej, spredaj polno, polno! Samo stopnice na obeh straneh most-kov so prazne! Brzo! In že stoje gospodiči ondu z jedno nogo, z drugo odrivajo in pomagajo gnetiti se navzgor. da bi bil Čehom, koji nečejo postati pravoslavni, brez škode na njihovem imenji in osebne svobode omogočen povratek v domovino. Duhovščino našo pak prosimo, blagovoli naj obseg gori objavljenega pisma v svarilen vzgled sporočiti onim obupajočim, koji nameravajo zaradi letošnje slabe letine preseliti sena Rusko. Tržne lope v ljubljaui. (Dalje.) Tudi za javno varnost nič kaj ne ugaja naš trg in kaj težaven je promet; človek mora paziti, da se mu ne pripeti nesreča, ker le zelo malo prostora preostaje za voznike, posebno okrog sicer toliko lepega vodnjaka in proti škofiji, kjer se itak dokaj zožuje naš mestni trg. Da bi se torej naš glavni mestni trg (pred škofijo in rotovžem) oprostil tega hudega nakopičenja posebno o tržnih dneh ter mogel ohraniti v vedno čednem stanu, bilo bi umestno preseliti tržišče za zelenjad in mlekarske pridelke in je spraviti na drug prostor s pokritimi tržnimi lopami. Ivaka nesnaga se nahaja na trgu za sadje! Popoludne je videti ves prostor kar naravnost nastlan, kakor tla v hlevu. Preostaja mi sedaj govoriti o vtisu, ki bi ga napravil ta naš predlog na naše občinstvo. Trezno misleči bodo takoj zadovoljni, kakor hito izvedo me-ritorične razloge in tudi finančne razmere tega predloga. Nekatere prodajalke bodo sicer v začetku zagnale hrup, a ko bodo videle prijetnost nove naprave in tudi vživale njeno dobroto, polegel se bo njihov ugovor in kakor drugod tako bodo tudi naše ženice in možaki vedeli celo hvalo za tako dobre-tvorno zgradbo. Radi bodo dajali male novce za klop prostorno, na kojo bodo lehko postavljali košarice; varni bodo v zavetji strehe ter se bodo le bali zapustiti zavetni prostor, ko bo treba iti domov v hudem dežji ali snegu. Kak hrup so zagnali prodajalci v Gorici, ko se je otvorila ta naprava, spominjam se še dobro, a kaj kmalu se je polegel; in ko bi jim sedaj zaukazal mestni magistrat, da morajo zopet prodajati na prostem, prepričan sem, da bi prodajalci napravili upor. Tudi naši mesarji niso bili nič kaj navdušeni za novo klavnico, in vendar so se je že privadili. Naša namera pa ni le konsumentom, marveč je tudi prodajalcem mnogo ugodniša od klavnice, ki je le bolj v prid javnemu zdravju prebivalstva; gotovo bodo tudi mesarji radostno pozdravili to napravo ter tekmovali, da dobe stalne mesnice v tržnih lopah. Treba mi je navesti ali priti v okom še ugovoru, da se bo v tem slučaji podražil živež, ker bode od „mize" morala plačevati kmetica po dva krajcarja. Nadejam se, da bodo prodajalke rade žrtvovale ta mali znesek, ker bodo v pokritih lopah našle njihovemu zdravju ugodniši prostor. Koliko manj prehljajenja in bolezni! Sicer pa se ne sme slavni zastop strašiti takih malenkostnih ugovorov, ko se ravna za obče dobro napravo. Jaz sem gotovo odločen prijatelj in pripadam po svojem poklicu kmetijskemu stanu, a ne bojim se zagovarjati ta predlog, ki bo provzročil par krajcarjev troškov tudi našim kmetovalcem-prodajalcem; kajti njihova korist mi je očividna ter vsled tega trdno upam, da bodo kmetice same radostno pritrdile tem malim troškom, ki jih bodo pa obvarovali drugih nevšečnostij. Pa tudi iz človekoljubnega ozira že bi želel, da bi se napravile pokrite tržue lope, ker usmiljenja so vredne uboge kmetice, ki vse premočene in zmrzle morajo po več ur stati v dežji, snegu in mrazu; v tržnih pokritih lopah bodo našle vsaj suho zavetno stališče iu kupčija šla jim bo toliko vspešniše izpod rok, ker se jim ne bo treba truditi z dežniki. Preidem na finančno stran, ker od te odvisi več ali manj naš predlog, ali se bo uresničil. Nadrobnega prevdarka tu ne morem podati, ker bo ta še-le mogoč, ko se izdelajo načrti z ozirom na prostore v to določene. Vsekako pa morem smelo trditi, da se bo povsem dobro obrestovala glavnica, za to porabljena, in tudi lahko popolnoma amortizovala. Naj navedem tu v vzgled in dokaz, kar mi je znano iz lastnega prepričanja. V Gorici stala je pokrita tržna lopa 18.000 gl.; izdelana je iz desk z oklepi od litega železa in pokrita s cementnimi ploščami. Ta lopa ima ob straneh 32 malih prodajalnic, ki se oddajajo v najem mesarjem za letnih 32 do 50 gld., kolikor je namreč ugodniša njih lega, n. pr. blizo vhoda i. t. d. Notranji prostor je razdeljen v več dolgih vrst, po katerih stoje mize po 2 metra dolge in po 1 meter široke; sleherna taka miza ima svojo znamko ali številko. Te mize se oddajajo došlim prodajalkam, ki plačujejo od kvadratnega metra po 2 kr. Mej mizami so primerni hodniki, tako da morejo kupci oziraje se na obe strani kupovati razstavljeno blago. Gelo tržišče je ograjeno, iu se zvečer zapro vhodna vrata, tako da morejo najemniki celo hraniti navadne potrebščine, ker tudi po noči čuvaj čuje v tej lopi. (Konee prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 11. avgusta. 5oti'«*ui]e dežele. Grof Kalnokij je sporočil vsem avstrijskim zastopnikom v inozemstvu, da vlada ni dobila ni-kakoršnih sporočil iz Bolgarije o pretečem prevratku. Dunajsko ministerstvo nikedar ni priznalo princa Koburškega kot postavnega kneza, izreklo pa tudi ni o tem svojega mnenja. To slednje bi storilo le tedaj, ko bi stavila Rusija določene predloge. Tudi ne bo Avstrija ugovarjala, ako Koburžana iztirajo iz Bolgarije, marveč bo smatrala to kot „fait ac-compli". Avstrijsko veleposlaništvo v Berolinu je bilo do sedaj nastanjeno v najetih prostorih, za koje je plačevalo 25.000 mark. Ker je pogodba s knezom Bliicherjem potekla in je slednji noče obnoviti, in ker imajo vsi drugi zastopniki velesil v Berolinu lastne palače, sklenila je baje avstrijska vlada, da si bo zgradila tudi lasten veleposlaniški dom v nemški prestolnici. Belgijski prestolonaslednik Balduin bo prišel dne 15. t. m. na dva tedna obiskat dunajski dvor, od tod pa bo odpotoval v Sinajo k rumunskemu kralju. Priprega je gotova, biči zazvižgnejo po zraku, stegnejo se telesa konj, in že gre — — Voz je ušel iz tiru — radost med ljudstvom. Vozniki in konduktur porivajo voz nazaj — in spet zazvižgnejo biči — opomnijo konje — ti se vpro — priprega sili na desuo — drugi konji na levo — vozniki pokajo — bičajo — vse zamiin — premene konje — konduktur poriva — popolno gledišče — z največjim trudom gane se z mesta — in vže skače valah priprežen z drugimi konji, kojih kože vozniki ne nehajo strojiti, da veselo odmeva od tlaka — hia — hi — hi — to ti je vožnja . . . Kmet iz okolice prodal je seno — prodal je vse. Do poslednjega otepa. Svoje kobile je pozabil. Zjutraj ob dveh po polunoči jo je nakrmil, in ako Bog da — ako se ne zadrži kje v krčmi — be zvečer spet doma. „Stara" je tega že vajena. Tudi mraza se navadi. „Hi, stara — hiii . . In mršava, dolgodlaka kobila, na koje rebrih bi se šolar lahko šteti učil, napravi, kakor bi razumela svojega ljubeznivega gospodarja, uekoliko živejših skokov, a potem vleče, povesivši spet glavo, za seboj lojterski voz, trikrat tako dolg, kakor je sama. Ilodi „po treh", četrto vleče za seboj. Solnee pa obseva in ogreva veliko glavo na zgubanem kratkem vratu kobilinem . . . Tudi mlekarica s kmetov loči se iz Prage. Vozi se po gosposko, s troprežnico. Trije mali, suhi psi, kojih barve od zastarelega blata, posušenega na zježeni dlaki ni možno spoznati, vlečejo voziček z brentami in kositarjevimi bankami. Najmlajši iz trojice ne more z drugoma hoditi vštric in ostaja zadej. „Ali pojdeš, Ferdo?" zakriči nanj rahločutna mlekarica, „ali pojdeš, ali — čakaj, dam ti, hia, hi — ks — ks!" In nazvani psiček obrne proseče oči k svoji kruto naganjajoči, strogi gospodinji. „No, ali nisi slišal? Ti lenuh, ti! Čakaj, videl boš" — in že išče-------In „Ferdek", poznajoč radikalno to sredstvo, s katerim se gospodinja nikdar ni norčevala, stegnil se je, napel vse sile in vleče — in vleče —. Pri tem zalajal je prodirno, v čemer so ga sledila njegova drugova, in peklensko lajajoč vleko navzgor, da je radost gledati, dasi je cesta blatna ... Iu rudeča mlekarica s pisanim predpasnikom in belo ruto na čeli skoči na voziček, „hia — hi — ks —kss — ksss . . ." Pražaui pa gredo h kosilu----- Po dlažbi Viiclavskega predmestja korači z napetimi prsi in trebuhom bradat gospod. Pogled — motreč — Kato! Odbornik društva za obrano živalij . . . Sreča ga znanec. „Ah, gospod predsednik. Ali se vam dobro godi?" — „Dober tek!" Danes teden bode došel ua Dunaj portugiški kralj s kraljico in drugim princem Alfonzom ter bo stanoval v dvoru kot gost našega cesarja. „N. F. Pr." piše dne 9. t. m.: Vojni 1 m-nister Bauer se mudi danes „incognito" v Zagrebu. Sprejel tudi ni župana Kalabara, ki ga je hotel obiskati. Pravijo, da bo F. Z. M. Bauer odšel v Belovar ogledat si pokrajino za prihodnje vojaške vaje. Budimpeštanski politiški krogi ne vedo ničesa o tem, da bo imenovan Kliuen-Hedervary ministrom notranjih zadev. Kakor poroča „Agr. Tasbl.", preklicujejo to vest tudi na Dunaji; mesto hrvatskega baua se bo pa vendar izročilo drugemu možu, toda ne grofu Pejačeviču, ker je predlagan kot hrvatski minister v Budimpešti. Vnanje države. „Osservatore Romano" preklicuje vest, da je bil papež Leon XIII. zadnje dni bolan. Srbskim vladnim krogom se vrši zadeva o ločitvi kraljevega zakona mnogo prepočasi ter vrhu tega tudi nimajo veliko zaupanja do konzistorija. Minister bogočastja je zahteval od metropolita, naj ostreje izvršuje disciplino mej duhovščino. Metro-polit pa ga je odločno zavrnil, da vlada nima pravice vmešavati se v notranje cerkvene zadeve. — Kakor poroča zagrebški „Obzor", razpravljajo ne-koji belgrajski vplivni krogi vprašanje o uamestnem vladarstvu za mladoletuega kraljeviča Aleksandra, koje bi se izročilo Nataliji ali pa posebnemu sovetu. Ta vest je malo verojetna. — General Horvatovic je umirovljen. Zastopniki inozemskih velesil v Sofiji so izročili bolgarski vladi zaradi belovskih roparjev skupno noto, v koji izrekajo svoje začudenje o negotovosti osebe in premoženja v Bolgariji kakor tudi o malomarnosti bolgarske vlade nasproti izgredom. Bolgarska vlada je ugovarjala temu očitanju ter je posebno od Srbije zahtevala, naj njen zastopnik Danic prekliče svoj podpis na noti. Srbija pa jej je naznanila, da popolnoma odobruje postopanje Daničevo. Ruski vojni minister je izdal naredbo, da se mora v bodoče kupovati oves in drug živež za vojno naravnost od zemljiških posestnikov ali kmetijskih zadrug. — Vodja mornaričnega ministerstva, admiral Sestakov, je nevarno zbolel v Wiesbadenu, kamor si je prišel iskat trdnejšega zdravja. Predvčerajšnjim je francoskemu minister-skemu svetu naznanil Floquet, da se bo začasno zaprla delavska borza, ki se je že zdavnej odtujila svojemu prvotnemu namenu. Vhode v borzo straži jo vojaki. — General Saussier, poveljnik pariški, je dobil neomejeno pooblastilo. Povodom Eudesovega pogreba je dal posadki povelje: „Pri prvem motenji mirti napasti morate množico takoj z bajoneti ali golimi sabljami. Le ne preveč človekoljubja!" — Pierre Legraud je naznanil, da se bo pariška razstava za gotovo otvorila dne 5. maja 1889. Mnenja angleških listov o Salisburvjevem govoru so jako različua. Mej tem ko „Pail Mali Gazette" čestita ministerskemu predseduiku, pravi „St. James Gazette", da je govor njegov diploma-tičen, nejasen vsled prevelike splošnjosti; le odstavek o Egiptu navaja dejanjske razmere, ostali govor pa pripoveduje samo, kar bi morale velesile misliti, in ne, kar v resnici žele in nameravajo. Tako sodi tudi „Morning Post". „Tiraes" in „Standard" naglašata, da morajo Salisburvjeve besede vsakega zadovoljiti, vendar pa so nekoliko preoptimistične. V „Kreutzztg." se piše iz Londona: Turčija smatra masavsko vprašanje resnejšim, nego se je to sploh domnevalo. Uradno za sedaj sicer še ni ničesa znanega o okrožnici; nedvojno pa je, da je turški ministerski svet obravnaval iu skoraj gotovo tudi sklenil neke korake. Turčiji ni toliko ua ma-savski pokrajini, ki je dejanjski prešla v italijansko posest; boje pa se na „zlatem rogu", da se Italija ne bo zadovoljila z dosedanjimi pridobitvami. Lord Salisbury je včeraj teden naznanil zgornji zbornici, da popolnoma pritrjuje „signoru" Crispiju in njegovi zunanji politiki; s tem pa je pridobila trdna tla že dlje časa obstoječa sumnja, da je sklenila Anglija neko tajno pogodbo z Italijo. Rumunska vlada je izdelala načrt postave po koji se bodo vsa večja mesta v deželi zvezala s telefoni. — Avstrijski poslanik grof Goluhovski bo v kratkem odpotoval na odpust. Izvirni dopisi. Iz Plzne, 6. avgusta. (Slavnost 251etnice plzenskega „Sokola". — Župan Fr. Pe-chilček -j-.) Tužni, žalostni so vtisi, s kojimi prvo mesto po Pragi, kraljeva Plzeu, praznuje včeraj in danes petindvajsetletnico plzenskega PSo-kola". Vendar smrt vzornega rodoljuba, izbornega in neumorno skrbnega župana Fr. Pechilčka, ki je prominol včeraj, ni mogla ostati brez globocega vtisa na misli vsega stanovništva. Poklical ga je Večni k sebi baš v trenotji, ko je sem prihitelo vse Sokolstvo češkega zapada, da vse Sokolstvo češko z južnimi »Sokoli" iz bele Ljubljane in draže- (Dalje y prilogi.) Priloga 184:. štev. „Slovenca" dri6 11. avgusta 1888. stnega, prelepega Mozirja oslavi 25. leto ustano-,• Vt,"itve tukajšnjega »Sokola". Prišli so v trenotji žalja, ne k radostnemu razveseljevanju, temveč da bi spremili velikega rodoljuba plzenskega k poslednjemu počitku, moža, ki je kot skala iz miilole dobe do sedanjosti delal za probudo narodno in vstajenje nekdaj skoro vse ponernčene Plzne, — delal v to, da je danes povsem Plzen — češka! Brez dvojbe bi se bila vsa slavnost odložila, koja je obetala postati velik dogodjaj v našem mestu, ko bi bilo to možno. Vzlic tej okoliščini se je dostojno izvršila vsa slavnost. Pričela se je že v soboto s slavnostno predstavo v Budilo vi areni na Obcizni, gledišče iu park razsvetljena sta bila električno. Včeraj ob 9. uri podal se je plzenski „Sokol" z ljubljanskimi, m oz irskim i in bauskimi „Sokoli" na kolodvor, da pozdravi došle goste. Po iskrenem pozdravu pomikal se je o polu 10. uri im-pozantni sprevod na Obcizno. Sprevodu na čelu korakala je godba planskega „Sokola" iu za njim skoro petdeset sokolskih društev s 20 zastavami. Plzenski „Sokol" je zopet sprevod zaključil. Prišedši na Obcizno razvrste se tii društva in k sokolskiin pridružijo se vsa plzeuska društva s tujimi deputacijami. Plzeuska dekleta pa so okrasila zastave z venci in šopki. Nato sprevod koraka na glavni trg. Vkupe bilo je postavljenih šest slavolokov. Hiše vse v zastavah ; toda črni prapori vihrali so z mnogih hiš, zlasti s plzenskega stolpa, z mestne hiše (radnice), besednega poslopja, i. t. d., v dokaz, da slavnostno veselje ni brez globoke žalosti. Na glavnem trgu vršilo se je slavnostno po-zdravljenje. „Sokole" in goste v kraljevi Plzni sta pozdravila i iskrenimi besedami podžupan g. dr. Houška in g. Schvvarz. Oba se spominjata hudo rane, koja je zadela Plzen s smrtjo Fr. Pechačka, in opišeta velike zasluge njegove. Zahvali se obema | starosta pražkega „Sokola", g. Gabriel Žižka. Popoludne ob 2. uri bila je na vsporedu javna i telovadba. Tu je pozdravil zbrane gosp. dr. Jos. ; Schiaid, starosta plzenskega „Sukola", uato se je j pričela telovadba. Prelepi, nepozabni pogled na telo- ' vadno členstvo, na gozd teh krasnih zastav (naštel 1 sem jib 35) in ogromno množico občinstva bil je fotografovan in tako ohranjen spominu. Zal, da se je proti koncu iz črnih oblakov vsul ! dež ter prepodil vse vdeležnike pod strehe. Že z večernim vlakom so se odpeljali nekateri „Sokoli", večina pak je počakala na tekmovalno telovadbo. Z Dunaja, 5. avgusta. (Jubilejna sadjarska iu obrtna izložba. — Peticija obrtnikov do cesarja. — Zavetišče rokodelskih učencev slovanske narodnosti.) Sadjarska ali ovočna izložba na Dunaji, na koji bodo zastopana vsa kraljestva in dežele avstrijske, obeta — kakor je soditi po pripravah — mnogo, da v vsaceni oziru več nego obrtna izložba. Osrednji odbor c. kr. družbe potno-logične vse iuače postopa, nego odborniki ob.'tne izložbe. Osobito gleda na to, da bi bile tu zasto-. pane dežele avstrijske ne samo s svojimi predmeti, a tudi zvunanje in po obliki. Zaradi tega ukrenil je, svetovati vsem izložnikom, službujočim pri izložbi, da celo obiskovalcem, da bi prišli k otvor-jenji izložbe v dan 29. septembra v narodnih nošah. V tej pristni popolnosti vidi in smatra odbor vnanji lesk in avstrijski značaj izložbe. Pametno bi bilo, ko bi vsa kmetijska društva in po-jedinci, koji izložbo na kak način podpirajo, vzeli si to k srcu. Pač bi bilo lepo, ko bi se odlikoval v svoji narodni noši Gorenjec. Belokranjec, Vipavec, poleg češke, hanaške, slovaške iu druzih noš, kojih ima Morava v izobilji. Tudi štirski, goriški iu tržaški SJoveuci, Dalmatinci. Hrvatje, Tirolei, Gorenje-avstrijci, Solnogradčani pridejo sem v svojih narodnih nošah, da celo Lahi iz južne Tirolske. Slovensko ovočje in grozdje iz sloveuskih goric delalo bode gotovo poleg lepe noše naše čast sloveuskim pokrajinam. Zaradi tega naj se vsak obleče, kdor obišče izložbo, po domače iu razstavi naj prirodne izdelke kot Slovenec. Toda preidem naj k obrtni izložbi. Ko je bila naznanjena ta razstava na Dunaji, koja se je imela prirediti v proslavo 401etnice vladanja Nj. veličanstva cesarja, bilo je splošujo mnenje, da ima ta izložba podati pregled vsega našega napredka na obrtnem polji, osebito pregled vsega, kar se je v dobi 40 let izvršilo. Tako so svetu razglašali razstavo, prirejeno v „rotundi". Tisoč iu tisoč ljudij iz vseh končin avstrijskega cesarstva prihaja sem na Dunaj, da bi pohodili zanimivo in važno izložbo. Prvi vtis je tudi povsem prijeten, izložba je okusno in krasno prirejena. A ko bliže pogledamo iu obširni katalog skrbno prebiramo, polasti se nas trpka prevara. Nadejali smo se, da bodo tu zastopani vsi narodi avstrijskega cesarstva. V celi izložbi nisem videl ni jedinega napisa v slovanskih narečjih, a le malo tvrdk čeških je tu zastopanih. Ni to torej jubilejna izložba, kakoršua bi morala biti. Tako se je n. pr. pripetilo, da je bila marsikaka tvrdka odklonjena, ki se je priglasila, iu so se ji novci vrnili, koje je poslala za prostor, dasi je bilo še dosti prostora. To je nov dokaz, kako neki krogi zlorabijo ime in pomen jubilejne slavnosti v svoje agitacije. Da, ta izložba — vzlic dražestnim iu ljubkim melodijam, koje tu svira vsak večer godba — pač marsikomu dii misliti. Na vsem tem lesku in blesku je beda in solze. Ni li, vprašam vas, avstrijski delavski stan uajslabše plačan na svetu? Toda, kedo pač misli o tem, ki zvečer sem dohaja. V istini bi ne bil lep prizor, ki se tu nahaja, ako odgrnemo zavoj, s kojitn spačeno časnikarstvo zakriva te stvari, — pogledati jim treba na dno. (i£onec prih.) Iz Ptuja, 10. avgusta. (O skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.) Citali smo po časnikih o veliki skupščini te prepotrebue naše šolske družbe. Dovolite, gospod vreduik, da še jaz kot zastopnik in osebni vdeleženec nekoliko o njej izpregovorim. — Prav srečna se sine imeuovati misel slavnega vodstva, da si vsako leto izbere drug kraj za zborovanje, kajti tako se zauiraanje za družbo širi v vedno večje kroge, in v lepi luči se pokaže tudi požrtvovalnost domačih in stranskih rodoljubov. To smo imeli priliko opazovati tudi v Ptuji. — Ptujski domoljubi so, kakor smo se prepričali, z velikim veseljem sprejeli vest o skupščini v njih mestu in so za stranske zborovalce prav gostoljubno poskrbeli. Oast in hvala ! Stranski pa so pokazali, da jih ne straši ni daljava, ni težava potovanja — in so se kaj domače čutili mej svojimi — saj Slovan povsod brate ima. Že v soboto večer, ko je z vlakom dospelo več vdeležnikov, so se domači in stranski v „Naroduem domu" ktnalu spoznali in prijateljsko razgovarjali o težnjah slovenskih. Za skupščinarje so čč. oo. miuoritje ob službi božji odločili poseben prostor na koru. ker je bila obširna cerkev natlačeno polna, da-si je bilo že prej navadno farno opravilo. In sam prečestni župnik o. gvardijan stopi na lečo ter v navdušenih besedah slika uzorui podobi slovenskih blagovestuikov sv. Cirila in Metoda iu vnema vernike k ljubezni do Boga iu domovine. Upati je, da izborni govor v tem dvojnem zmislu najde odmev v srci skupšči-narjev iu verne množice. — Glede zborovanja je omeniti, da je v njem vladalo lepo soglasje. Zastopani so bili tu vsi sloji našega uaroda — od mož akademiških dostojanstev pa do priprostega seljaka — a vsi težeči po istem smotru boljše bodočnosti za našo šolsko mladež. Naj kdo reče o skupnih obedih, kar hoče, to je gotovo, da veliko pripomorejo k medsebojnemu sprijaznjeuju in boljšemu spoznavanju, in marsikatera beseda ondi izpregovorjena obrodi lep sad. V gostilni sobani na okrog bile so pripravljene mize za skupščiuarje družbe sv. Cirila in Metoda ter zveze sloveuskih posojilnic in nekaj domačih rodoljubov. Nenmoruo uačelništvo ptujske podružnice z vrlim odborom čitalničnim je poskrbel i mej obedom za prijetno zabavo. Najprej je goste razvedrovala dobro izvežbana godba, pozneje pa pevski zbor slov. pevskega društva, broječega dokaj vrlih pevk. (Konec prih.) Dnevne novice. (Srbski kralj Milan) zapustil je včeraj dopolu-due Bled ter se s kraljevičem Aleksandrom odpeljal v Jesenice, kjer je obedoval „ua pošti" pri gosp. Šraju. Ob 2. uri popoludne se je z vlakom odpeljal v Beljak. (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo odlikovalo je dne 31. julija Franca Laha, posestnika v Središči, s srebrnim križcem, ker je rešil dve osebi iz vode. (Veleč. g. Alojzij Košir,) župnik v St. Rupertu na Dolenjskem, imenovan jc povodom zlate maše, katero jutri daruje, konzistorijaskim svetovalcem. čestitajoč k odlikovanju kličemo: Na mnoga leta! (Umrl) je dne 9. t. m. ob 9. uri dopoludne č. g. Josip Za lok ar, župnik v Polomu (Ebeu-thal) na Kočevskem, r. 1832 v Lescah, p. 1855. Naj v miru počiva! (Družba sv.) Mohorja) šteje letos 41.552 udov, torej 6542 več od lanskega leta; novih je pristopilo 9226, starih odstopilo ali umrlo 2695. Razpoailjatev letošnjih knjig pričela se bo sredi oktobra. | (Koledar) katol. tisk. društva za 1. 1889 v I tiskarni lepo napreduje. Na jeseu sprejmo ga brez-! plačno vsi dobrotniki in ustauovniki, pa tudi tisti udje letniki, kateri bodo dotlej vplačali letnino za 1888. Nedruštvenikom bode lični koledar naprodaj za zmerno ceno. (Katol. tiskovnemu društvu) je kot dobrotnik pristopil ter sto goldinarjev daroval č. g. Andrej Iva I a n. Naj bi mu prirastlo obilo nasledovalcev! (O volitvi v velikovškem okraji) poroča se „Miru" iz Črne, da grofa Thurna gozdarji najhuje pritiskajo za nemško - liberalno stranko. Kmetje se jih boje iu si ne upajo k volitvi. Prišlo jih je k volitvi naših samo 22, nasprotnikov pa 25. Euega naših volilcev so nasprotniki domov pognali, druzega napojili in zaprli. Grof Thurn je v črnski župniji uakupil nad 30 kmetij. Za črno je potrebna posojiluica, da bo kupovala zadolžene kmetije, sicer pridemo zopet v tlačanstvo. — V Šmarje ti je izmed 184 volilcev prišlo k volitvi samo 24. Ali so doma zaspali? (V bogoslovno semenišče) so sprejeti gg.: Useničnik Aleksij iz Poljan, Levičnik Alfonz iz Planine, Cestnik Anton iz Čemšenika, Šaree Alojzij iz Preserja pri Kamniku, Rihar Štefan iz Polhovega Gradca, B e n k o v i č Josip iz Kamnika, P o renta Gašper iz Virmašev pri Loki, Poljak Martin iz Ljubljane, R a k t e I j Leopold iz Ribnice, K e r i n Martin iz sv. Križa pri Kostanjevici, Š e š a r g Maks iz Trebnja, Gruden Josip iz Ljubljane, Abram Ivan iz Idrije, Debelak Ivan iz Tržiča, Mihehč Jakob iz Krope, Češ a rek Alojzij iz Nemške vasi pri Ribnici (v 2. leto), Češ are k Frauc iz Nemške vasi pri Ribnici (v 2. leto). V bogoslovje kot e k s t e r -nisti: Dornik Karol iz Tržiča, Cukale Ivau z Vrhnike, Zabukovšek Viktor iz Kostanjevice, Pavlin Frauc iz Vipave. Pogojno: Med ved Anton iz Kamnika, Šare Feliks iz Ljubljane, C e g n a r Josip iz Stare Loke, G i k Karol iz Ljubljane, K o 11 e r Gustav h Ljubljane. (Klub slovenskih biciklistov) priredi danes zvečer ob 9. uri na čast svojemu predsedniku, gosp. dr. V. Gregoriču, podoknico povodom njegove poroke z gdč. F. Lenarčičevo, ki bo prihodnji ponedeljek. Biciklisti uvrstili se bodo namreč na biciklih z lampijoni pred stanovanjem gdč. neveste na Poljanah, čitalnični pevci zapeli bodo tri pesni. (Glas izmej občinstva.) Nadležnost takozvanih barab in prosjačev je v Ljubljani že tako velika, da isti sedaj z muhami tekmujejo ne le po gostilnah in javnih šetališčih, marveč tudi po zasebnih sta-i novanjih itd. Ako odženeš pijanega barabo brez i daru, silno kolne in ti preti! Temu kriva je po-i tuha onih, ki vedno podpirajo lenuhe in postopače z darovi. Čas je, da se zopet objavijo paragrafi po-| stave z dne 24. maja 1885, št. S9 d. z. ravno sedaj ! v pasjih dneh, ko nas že tako drugi mrčesi nadle-! gujejo in pikajo. (Za II. občili avstrijski katoliški shod,) ki se i bo vršil v novembru, delajo se že priprave. Delo ! je razvrščeno po sekcijah in sicer: I. sekcija za ! vnanje priprave (načelnik grof Pergen); II. sekcija j za šole in pouk (za ljudsko šolo pododsek načelnik , preiti t Al. Karlon, za srednje šole uačelnik Jakob I Meister, c. kr gim. profesor, za velike šole Mih. ! Gitlbauer, c. kr. vseučiliščni profesor); III. sekcija ; za socijalua vprašanja (načelnik dr. Fr. Schindler, c. kr. vseučiliščni profesor na Dunaji); IV. sekcija za tiskovue stvari (načelnik Fr. Schuh); V. sekcija za krščansko umetnost iu vedo (načelnik Nj. eksc. j baron Aleksander Helfert, pododseku za krščansko vedo in slovstvo načelnik dr. Fr. Polzi, c. kr. vseučiliščni profesor, pododseku za krščansko umetnost načelnik o. Gerard Bautraxler O. S. 13.); VI. sekcija za katoliško življenje in društveno delovanje (načelnik Anton Schoptleuthuer, pododseku za katoliško življenje načeluik Janez Dorfler, pododseku za ka-toliško-politična društva baron Maks Vittinghoff-Schell, pododseku za niisijone Jos. Mord, pododseku za dobrodelna društva Štefan Worell, pododseku za katoliška dijaška društva Gustav Lantin, cand. med.). (Slov. del. pevsko društvo »Slavec") imel bo prihodnji ponedeljek poluletni obfni zbor v gostilni »pri kroni" v Gradišči ob 1ji9. uro zvečer. — Prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. pel bode v Kamuiku s pevskim društvom „Liro" pri slavnosti povodom cesarjeve 401etnice. Vožnja bo stala 50 kr., obed 60 kr. Listki dobivajo se do 16. t. m. v prodajalni« g. Zalaznika na glavnem trgu. (Posojiluica v Dravbregu) dobro napreduje. Podpira jo duhovščina cele dekanije. Doslej imela je že 6000 gld. prometa. Slovenski napis na hiši nasprotnike hudo bode v oči. (Za nemško šolo) iu proti poslancema prečast. gg. Klunu in dr. Gregorcu oglašajo se po vrsti koroške uemčurske občine. Temu pa se ne smemo čuditi, ker možje plešejo, kakor jim godejo celovški liberalci. V Celovci se je naselil s Tirolskega advokat dr. Luggin, ki razpošilja občinam že tiskane pole, da jih podpišejo proti slovenskim šolam. Tako se torej delajo »Zustimmuugs - Kundgebungen", katerih nekaj je objavila „!\lg. Ztg." (Koliko Gradec metla potrebuje!) Leta 1887. izdala je graška občina za metle, s katerimi se ceste in ulice pometajo, 680 goldinarjev 45 kr. in to: za 1121 metla po 5 kr., 56 gld. 5 kr.; za 10.190 metla po 6 kr., 611 gld. 40 kr. in za 650 palic po 2 kr., 13 gld. Za pesek, s kojim je posipala ulice zlasti po zimi, kedar je bil led, izdala je 490 goldinarjev. Raznoterosti. — Rokopisi sv. Alojzija Gonzage so se našli pred kratkim, kakor poroča »Hlas", v župniji Vizek pri Boskovicah. Strokovnjaki so potrdili, da so izvirni. Skoraj gotovo imajo ti sp si svoj izvir v občevanji sv. Alojzija s kardinalom knezom Dietrichsteinom, ki sta bila ob jednem gojenca jezuitskega kolegija v Rimu. Rokopisi so prišli v posest knežje družine Dietricbsteinov, kojih last je bila tudi graščina Boskovice. — Vrednost iznajdeb. Edison je prodal svoje pravice do »fonografa" za več nego eden milijon dolarjev lastniku tekmovalne iznajdbe »grafo-fona". — čin zblaznele žene. Kmetica Ana Matijevič iz Prizne v senjskem okraji je bila že dlje časa blazna, a obnašala se je vedno mirno. Zaradi tega je tudi niso dali v norišnico. Dne 19. julija, ko je bila sama doma, obrnilo se je revici na slabše. Zaprla je vrata ter zapalila hišo.. Vsa pomoč je bila prepozna — izpod razvalin so potegnili sežgane kosti nesrečne žene. — Zlobno! Žena: »Glej mož, zopet sem izgubila eden rob!" — Mož: „No, ta rob se bo veselil, da mu ne bo treba odslej skupaj stanovati s Tvojim — jezikom!" Telegrami. Dunaj, 11. avgusta. „Fremdenblatt" po-vdarja povodom jutršnje desetletnice ministerskega predsedništva grofa Taaffeja, da je T a a f f e z rodoljubno požrtovalnostjo in vstraj-nostjo v vseh slučajih varoval avstrijsko stališče in državne koristi, na čelu ministerstvu, ki se ne opira na nobeno pravo združeno vladno stranko, vedno stanovitno zagovarjal svoj sistem ter skušal doseči, kar se mu je v interesu domovine najboljše in mogoče zdelo. Okoliščina, da je bil večkrat v navskrižnem ognji prijatelja in sovražnika, iz vseh sitnih položajev našel zopet rešilno pot ter se obdržal izven strankarskega boja, govori za njegov sistem. Naklonjenost parlamentarne večine, akoravno mora biti vladi velike vrednosti , vendar ni nikoli priborila si od Taaffeja tako važnih koncesij, ki bi se mogle imenovati kapitulacija vlade na škodo celote. Pozitivni vspehi Taaffejevi glede na celotno zbornico, povzdigo državnih financ, razvoj armade in skrb na socijalnem polji morajo se priznati. Mnogega ni dosegel , mnogo pa dosegel, kar zasluži opravičeno priznanje. Heidelberg, 10. avg. Zgodovinar W obe r danes umrl, star 80 let. Berolin, 10. avgusta. , Kreuz-Ztg.11 poroča, da bo kraljica Natalija začetkom oktobra odpotovala v Eusijo. Le 70 kr. stane ena Škatljica s 50 krogljicarai pristnih lekarnarja Bih. Brandta švicarskih svaljžkov v lekarnah. Celo pri vsakdanji rabi zadostuje za mesec dnij, tako da iznašajo troški na dan komaj l1, kr. Iz toga se razvidi, da stanejo grenčice, želodčne kapljice, solno pastile, ricinovo olje in I drugi izdolki občinstvo mnogo več, nego pristno lekarnarja | Rih. Brandta šviearske krogljice, in pri tem jih nobeno sredstvo ne preseza glodo prijetnega, neškodljivega in gotovega vspeha. Previden naj bo vsakdo, da dobi pristne Kili. Brandta švicarske krogljice, ker se nahajajo v prometu mamljivo-slično zavite tako imenovane »švicarske krogljice." Listnica opravništva. G. J. N. S. v V Ker se Vain je vpisalo 4, ostaja za letos še 12 gl. G. F. M. v B. Vse poravnano. Hvala lepa! Umrli so: 8. avgusta. Marija Perikle, delavka, 16 let, Emonska cesta št. 17, jetika. 9. julija. Jožefa Hutter, usnjarskega pomočnika žena, 49 let, Merosodne uliee št. 1, prsna vodenica. — Alojzij Mencin, hišnega posestnika sin, 9 let, Tržaška cesta št. 5, davica. — Jožefa Rant, delavka, 24 let, Tržaška eesta št. 19, jetika. Vremensko »porodilo. O v s Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrftkoraeru T miu toplomera po Celziju 10. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 743 2 7423 743 1 178 25-8 19-0 sl. zap. sl. vzh. del. jasno jasno n 00 0 XXXXXXXXXXXXXXXXXX ■Brata Eberl, x izdelovalca oljnatih barv, firnežcv, lakov £ in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ M^J ■*. *» ■ J J S za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. ^ ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse g v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. W Cenilce na zahtevanje. xxxxxxxxxxxxxxxxxx Ilgld. 38 a.v. I : Zjutraj nekoliko oblačno, čez dan in zvečer jasno. Srednja temperatura 20-9° C., za 10° pod nonualom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 11. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 95 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „16% „ 82 „ 80 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 10 „ Pap;rria renta, davka prosta......97 „ SO „ Akcije avstr.-ogerske banke . . . . 868 „ — . Kreditne akcije ..........316 „ 60 „ London.............123 „ 40 „ Srebro ............. — „ — „ Francoski napoleond.......... 9 „ 77 „ Cesarski cekini .......... 5 „ 81 „ Nemške marke ........60 „ 17'/j. (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamentcrijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekoratšr v Ljnt>ljani, Šeienburgove uliee št. 4, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporolcah in nepričakovanih dobitkih. T u j c i. 9. avgusta. Pri Mu,Udu: Velia, častnik, z Dunaja. — Zeleny, častnik mornarice, h Pulja. — J Ranner, uradnik, iz Trsta. — Dvorzak, častnik, iz Gradca. — A. pl. Meichsner, inženir, iz Dalmacije. — Ivan Ziegler, častnik, z Dunaja. — Wild, ces. kr. major, iz Gradca. — Princ Lichtenstein z Dunaja. Pri Slona: M. Schvveiger, soproga okrajnega sodnika, iz Starega trga. — Knopp, Riegg in Dini, e. kr. nadčastniki, iz Gorice. — Brandstatter, major, iz Beljaka. — Konrad Echin-ger, Klinger, Mayr z Dunaja. — A. in H. Hess, Trenner, iz Trsta. — A. Gnirini, stotnik, konjiče, iz Beljaka. — Waida, davkar, iz Črnomlja. F. P. VIDIC & Oo. priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne, gostilne, privatna stanovanja itd. lepe lončene peči po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga izdelane. (8) 5Te zameniti z Radgonsko, to je Ra dkcrsburger. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kot Zdravilna, VOda Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ ... UJ' natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseli boleznih koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, menurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. Kot namizna, VOd fl Vsled obilno °S'ene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega .. ... ...... okusa in močmaga penjenja je radenska kisla voda najbolj pri- ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. U DVarOVfl.l n O zd "Pfl VI 1 O Jak0 razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot " , uuiiu /jui a, v iiu. varstvo in gdiavilo zoper daviC0j škr|ali00j mr2|iC0 in k0|er0 Koneli in St.flTinVflTlifl, K°Peli se Pljujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno , " OUdilUVOillja. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, irganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., eena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščko kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnago. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih seavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajeralcem. (36) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. ZABAVI IN POUKU. ®8©$®093QO®O®S®®®&H OO ®« ® Ze rabljen in šo vedno dobro ohranjen ® ® 9 | mršivalm stroj-« | O (Howe) 8 J p-odii se prav po nizki c?oni na sv. Petra S 9 predmestji št. 6, II. nadstropje. (3) 9 «?© Ustanovljena leta 1847. I 1 J. J. -R 1 j j si 1) 1 j ;i 31 ji , Turjaški tro mogoče nizke/ ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. iS C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov v ^ilslii dolini na Koroškem priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike, ki so najbolj bili odlikovani na koi-amittni lmstavi v Pariasu. Slove že daleč po svetu, ker so lalilii, solidni, lični, po ceni in ker najmanj trpe o.B_jji«'->siB <5'- Mj« s (24) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gijps) gnojenje polja. w M avstro-francoska družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. $ elementarnim škodam in nezgodam. liavnateljstro: mm BWBAXIf I®f VbtUBgemlMSM štev* 43, IinoTina družbo: milijonov gld. avstr. velj. 2 milijona gld. avstr. velj. EHB a" ■ h 'ir. 1».« 'ia človeško življenje v vseli navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za otlgojo po najnižjih premijah iu z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, katero napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narode z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogili: e) proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in to suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar so prične. Zastopstva družbo : V Budimpešti, Wiencrgasse 3 in Schiffgasse 2: v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Sehiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, 1., Hohonstaufengasso 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajno agenture, ki rade dajo pojasnila, in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejcmajo zavarovanja. klavni zastop v lijubljsuii, Šoloialmrj;ovo ulico štev. Ji, pri JOSiril PROSMC-n. (8) Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoroznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis Naš cesar (1848—1888). Zgodovinski spis za slovensko mladino. r* v i i« o d i 1 u <• i t o lj. Slavnostni tli spis, koji so priporočali visoki e. kr. deželni šolski svfcti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličen zaradi svoje patrijotične vsebine kakor 1 udi zaradi bogate opremite svoje v stalen spomin na letošnjo štiri-desctletulco vladanja Nj. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I. Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cona zniža. (9) llazprodajaleem dovoljuje se rabat. II. pl. KleiMfr k M BamUerg. *T* Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da se je nastanil na I ■ ■ ■ ■» ter se priporoča za ♦f Ml ep a r s k a dela t preč. duhovščini, gospodom cerkvenim ključarjem in druffemu slavnemu občinstvu. Podpisani pokriva zvonike iu druga poslopja, pozlačuje križe in jabelka na zvonikih, popravlja stare iu izdeluje nove cerkvene ure in skrbi, da se delo *J* točno i u dobro izvršuje. — Spričevala na *T* razpolaganje. Za blagohotna naročila pripo-roča se najudaneje 4- Matevž Oblak, fk 5041.. 888. (2) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna- in zemljišno-odvezna blagajna kranjska dne lO., IT. in avgusta t. i. strankinemu prometu zaprta. Od deželnega odbora vojvodinje Kranjske. V Ljubljani dne 6. avgusta 1888. Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepi h oblikah. (G) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. f t 4 f t ♦f f t t f •f Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orodjem mestni trg; 1(>., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago. sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskaiii leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (23) t m m P l m m ta C. kr. priv. tovarna za lloj%. Pl KAMNIKU na prjai KRANJSKE Ustanovljena leta 1854. Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P.Vidicu & Comp., Slonove ulice štev. 9, priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični cement (roman-ceinent) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženirjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebno koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nogo izdelki hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in sohe, cementne cevi Blagovoljna naročila se najnatančneje in najtočneje izvršujejo ter jih sprejema gl v Ljubljani pri g. IT", P. Vidion Jte Comp., Slonove ulice št! 9 itd. glavna zaloga (15) ^BSSSSSSB m Raz&lai. 1HSHS. Zaradi oddaje naprave nove strelie pri lavni cerkvi in farovškili poslopij -v Potlzemlji pri 31 etlil < ■ 1» .co r* r •vrrrrrr*. proračunjeno, oboje skupaj tedaj na........4213 gl. 96 kr. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti -lOO g-ld. gotovine ali v vrednostnih papirjih za jamčevino (vadium). Pismene kolekovane ponudbo z vadijem 400 gld. vred sprejema podpisani do lO. ure dno a^ » usta. V ponudbi mora biti krstno ime, priimek, stanovanje in ponudnikov stan, najnižja cena s številkami in črkami razločit) zapisana; tudi mora biti pristavljeno, da sprejme ponudnik vse splošnje in posebne pogoje dražbe brez pridržkov. Podpisani s; pridržuje pravico izmed ponudnikov izbrati si po svojem prevdarku podjetnika. Stavbene načrte, splošnje in posebne pogoje, cenilne izkaze in proračune lahko vsakateri pri podpisanem pregleda. Župnijski urad v Poclzeinlji dne 8. avgusta 1888. Jos. Home, župnik. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo HF" zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim. ki imajo skrbeti za rodbine. Našo življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota. ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse to načine zavarovanja upeljane ima -v ■■n ■ ■ c« ■w s« I m« sm, 'J*.** «<«,:», katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/„, 25"/o celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.407 osob za 23.835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila dajo brezplačno (38) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej liiši (Grosposke ulice 12.)