1^8 Zagorska : Närodiui pesem. Narodna pesem. (Priobčila Zagorska). Narodna pesem je ista pesem, koja je zložena v preprostem narodovem duhu in jeziku . . . pri kateri se pesnik — ni oziral na določena pesniška pravila i. t. d. Tako nekako, — vsaj približno, če se prav spominjam, smo tlelinirali nedavno »na- rodno pesem« v šolskih prostorih! Po tej definiciji bi bila meni kmalu »narodna pesem« prava pesniška karikatura . . . brezi vsake višje vrednosti ! — Določena pesniška pravila, - ista blosteča posoda, iz katere se dvig-a opojni duh Eratin ... ki je prva ]\Iuza narodne poe- zije, — ista pravila naj bi bila narodnim pesnikom igrača, pravcata malenkostna stvar, — brezi vse veljave ? — Ko bi ne bila pozna- vala narodne pesmi že izza mladih let, — ko bi se bili njeni gdasi nekoč ne spajali harmonično z glasi in občutki mojeg-a srca . . . zavgrla bi jo tedaj ... ne marala bi je več ... po isti suhoparni definiciji ! Dolistkala sem nekoč v knjigi do sestavka : »Narodna pesem — zrcalo narodnega života!« — Da! narodnega života in naše poezije — vskliknila sem vzradoščena, čitaje isti sestavek z oduševljeno rado- vednostjo ! Komu pač ni mila, komu ni drag'a narodna pesem ? — Kedo še je ni slušal v tihi noči, ko jo je veterc iz dalje prinašal mehko, nežno, kakor na perotih ! — Kako se prilega krasna simfonija nočne pesmi srčnim občutkom, kako ti polega v dušo . . . blažeč jo in to- lažeč ! Liki lučice zlatih lustrov v blesteči dvorani sevajcj zvezdice v mik> noč . . . lahen vetrec vrši mej vejevjem -— sicer pa vlada pokoj v vsemirju, — v katerem se ziblje pesemca . . . lahka, ljubka, nežna, kakor je le narodna pesem ! —- Redkeje in redkeje se oglaša slavec v dobravi, — — iz dalje pozvanja zvon ... a za njim priplove pe- sem, narodna pesem — blagoglasna, veličastna trepeta v zraku . . . da se ti srce nehote vzradosti in sladko vznemiri . . . Narodna pesem, — krasna pesem ! Kedo je slušal le enkrat krepak mladeniški spev : Bom šel na jilaiiiiie Na strme ^oré . . . Bom slišal od daleč Zagorske zvone . . ., Čutil je mnogo, mnogo užival, — in doznal — da najde narodna pe- sem, prišedša iz srca — i k srcu pot nazaj ! Zagorska : Narodua pesem. 129 Koliko nežnih čutov . . . koliko srčnih glasov izliva se v pre- prosti, — a ljubko-tožni kitici : ZvDiiiti bom rekel — Kropiti ])a né . . . Kropile jo bodo I,e moje solze ! — Kako jasno, kako določno izraža mladenič tu svojo bol, brezi nepotrebnih fraz, a vendar je ta ljubavna bol vstala iz dnu srca — ljubav iz nova okrepljena, — družeč se z večno zvestobo! —¦ Kdo ne pozna iste ljubkosti, iste preprostosti ... ki veje v narodni poeziji ? — Xi li podobna ista ljubkemu gruljenju golobjemu, — a vendar je ista nežnost tako močna, da ti hipoma prodre v srce ter najde krepko asonanco v njegovih čutih ! ! - Že nagovor sam, — kratek a jedrnat, značajen po svoji naivni odločnosti, ti je hipoma prikupljiv ! Le beri : Al' me boš kaj rada imela, — Ko bom nosil suknjo belo .. . Kako kratko, a kako jasno je izžraženo v teh vrsticah vse . . . kar čuti nepokvarjeno srce . . . kako dostojno je povedana ljubav, — prošnja, — naročilo i pozdrav . . . vse h krati ! — Pač, da je kitica nadštevilna, in da rima ni popolnoma čista, ali pa to kaj škoduje na isti svežosti ... ki diha iz kitice . . . liki mamljiv vonj iz pestre cvetke v mladem jutru ? . . . Kdor ne poznava naroda, ne more umevati njegovih pesmi. V njej se zrcali poleg sveže najivnosti še — odkritosrčnost ... ki je prava milina našega naroda ! — Kakor upraša mladenič naivno in preprosto, — prav tako mu odgovarja dekle preprosto, a odkrito — brezi okolišev .. . brezi izgovora : Jaz bi te ])ač rada imela Kol)' za voljo rnamke smela. Pa mi očlca branijo, Da 'maš ])remalo kajžico ! To je odgovor deklice, brezi modernih fraz, a govor istinit, ka- kor je prišel od srca ! . . . Komu je poznana ta uarodna pesem, — nahaja v nastopni ki- tici, - - odgovoru mladeničevem — več ponosa, samosvesti in dostojne samohvale več, — nego je nahajaš v mnogi umettai ljubavni pesmi ! — Vprašam torej ... ali je res narodna pesem tako ničevna, tako malenkostna, da radi svoje neelegantne oblike nima več ugleda v salonu ... da se zanemarja in da izginja polagoma i mej narodom ? — 130 Vprašam, ali ne greše mladi pesniki zoper lastno kri ; . . . ko zaje- majo iz tujih . . . \-iro\- . . . francoske dekadence . . . dočim je slo\-enska narodna poezija popolnoma osamela in izginja med razumništvom in preprt)Stim narodom ! . . .