Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLI. — Izdan in razposlan 23. dne maja 1912.
Vsebina: (Št. 100 in 101.) 100. Ukaz, s katerim se izpreminjajo določila o davka prostem dobivanju davčnega rudninskega olja. — 101. Razglas o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Höffingerjeve ulice k Streckerjevemu dvorcu v Griesu pri Bolcanu (Gunčna železnica).
100.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 6. maja 1912. L,
s katerim se izpreminjajo določila o davka prostem dobivanju davčnega rudninskega olja.
Točka 3 d) priloge k § 1 izvršitvenega predpisa o davku od rudninskega olja z dne 9. julija 1903.1. (drž. zak. št. 143) se izpreminja in naj se glasi takole :
„d) Za proizvajanje električne luči se sme z davka prostim bencinom kurjeni motor z nastopno navedeno izjemo rabiti samo toliko, kolikor služi proizvajana luč edino le za razsvetljavo prostorov, v katerih so postavljeni motor in stroji, ki jih goni kakor silotvorec. Finančna deželna oblastva so pa pooblaščena na prošnjo proti vsakočasnemu preklicu dovoliti, da se smejo drugi nego spredaj oznamenjeni prostori razsvetljevati z motorjem, kurjenim z davka prosto dobivanim bencinom, tedaj, ako stranka dodatno plača davek za množino bencina, ki se porabi za ta namen.
Obdačevati je treba z domnevkom, da porabi za enoto luči (normalno silo sveč) in
uro svetilnica z ogljeno nitko 3'75, svetilnica z kovinsko nitko pa l-35 wattov in da je za hektowatt-uro treba (M)7 kilograma bencina.
Za obločnice je vzeti, da se porabi 50 wattov toka za 1 ampère.
Množino bencina, ki jo je dodatno obda-čiti, je ovedeti ali s poprečnino ali s pomočjo preskušenega elektroštevca.
ua) Poprečnina se sme dovoliti samo v obratih manjšega obsega, v katerih je proizvajanje luči postranski obrat, naprava priprosla in pregledna in v katerih se more podlaga za poprečnino ovedeti brez težave.
Pri njej je s komisijsko ovedbo, ki se opravi na stroške stranke, privzemši stranko ali njenega zastopnika, ter organa tehniške finančne kontrole, dognati, koliko električnih svetilnic je v zgoraj omenjenih prostorih, katero jakost imajo in koliko ur se sme vzeti poprečno, da gori vsaka svetilnica na dan.
Na podlagi teh podatkov je preraču-• niti množino bencina, ki se obdači, upo-rabljaje gori navedeni ključ.
Stranka je dolžna eventualne izpre-membe v električni obratni napravi, če
(Slovenbch.)
71
imajo vpliv na merilo poprečnine, naznaniti finančnemu oblastvu prve stopnje, še preden jih opravi.
Poprečnino je preračunih kakor letno poprečnino in finančno oblastvo prve stopnje naj jo predpiše v plačilo.
Dodatno obdačene množine je izkazovati ločeno v izkazu o davka prosto dobivanem bencinu.
bb) Ako se rabi elektroštevec, ga je postaviti na stroške stranke komisijsko s posredovanjem organa tehniške finančne kontrole in izvedenca v elektrotehniški stroki tako, da se tista električna sila, ki služi za do-tične prostore za proizvajanje luči, v njeni skupnosti meri z elektroštevcem in da ni moči odvajati te sile, preden.gre skozi števec.
Delno množino bencina, ki se ob-dači dodatno, je preračunjati četrtletno na podlagi napovedi elektroštevca uporabljaje gori navedeni ključ.“
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem julija 1912. 1.
Hkratu se razveljavljata ukaza z dne 3. decembra 1908.1. (drž. zak. št. 247) in z dne 15. februarja 1910. 1. (drž. zak. št. 45).
• Zaloški s. r.
toi.
Razglas ministrstva za železnice z dne 16. maja 1912.1.
o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Höffingerjeve ulice k Streckerjevemu dvorcu v Griesu pri Bolcanu (Gunčna železnica).
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v po-razumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, gospej Elizi Ueber-bacher-Minatti v Griesu podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom, ki se napravi kakor železnica na vrveh od Höffingerjeve ceste k Streckerjevemu dvorcu v Griesu.
§ I-
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v Členih VI—XII zakona z dne 8. avgusta 1910.1. (drž. zak. št. 149).
Doba v členu X gorenjega zakona omenjenih oprostil se ustanavlja na 15 let.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najdalje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mo'ra koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
§ 4.
Kolikor bi se za napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonarka dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Koncesijonarka se mora ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustil-nice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) upo-
Kos XLI. 101. Razglas ministrstva za železnine z dne 16. maja 1912.	349
rahljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še po tem, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
Koncesijonarki se daje pravica, da s posebnim dovoljenjem državne uprave in s pogoji, ki jih določi državna uprava, ustanovi delniško družbo, ki stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarke.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne uredbe, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih uredb in se stroški pravilno izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem načrtu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se iz-dadô, potrebujejo odobrenja. državne uprave.
§ 7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordoriancain, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zinislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. GO) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne hrambe.
§ 8.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi izkaznicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s popotno prtljago vred brezplačno.
§ 9.
Koncesijonarka je dolžna, pošto ter uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem načrtu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ 10.
Koncesijonarka je dolžna, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonarka zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Pravila pokojninske blagajnice, ki se eventualno ustanovi, ter vsaka njih izprememba potrebujejo odobrenja c. kr. državne uprave.
§ 11.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje öd današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, če bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 13.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne velja gledé dopuščene železnice.
§ H.
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam.
§ 15.
G. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 16.
G. kr. državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Forster s. r.