Vlado Fajgelj: TURSKA GORA ivo se še spominjam dijaškega prepira na šolskem izletu na Raduhi o tem, katero je pravo ime rej čudežni goro: jeli Turška ali Turska. »TuTska je prav,« je končno raz­ sodil profesor, »in desno od nje je Turski žleb!« Takrat še nisem slutil, ikol!ilro prelesti. lahko nudi ta na prvi pogled nepomembna, nepraivilno r~ezana skladovnica '- ':_-_-_-_-_....,...., krušljivih skal zlasti v spodnjem delu. Toda odkar se del mojih poti vije v stenah, mi Turska gora pomeni pomemben člen v seriji intimnih k1otličkov sredi skalnih veli.kanov, v katerih si preizkušamo moči .im. se ponižno pogovarjamo z goro: »Sem li dovolj močan za večje preizlwšnje?« Szalay-Geirinov greben je kot naitasč za take swari: prosta plezarija, razmeroma dobra skala v zgornjem delu, lep razgled in zanimiv potek. Na:ldljučje je hotelo, da sem prav v t,ej smeri pred leti prvič plezal v iZJmenjaivi, se praivi prvi •č vodil navezo. To je pomemben dogodek v alpinističnem življenju, ki ga nrukdar ne pozabiš. Dobro se še spo­ minjam tiste druge dolžine, ki sem jo sam začel, tipaje previdno vsak oprimek z občutkom, kot da lrnadem naravi nekaj velikega; run z vsa­ kiim prijemom mi je rastla zavest, se razplamtela v velik ogenj hrepenenja po nečem novem, tveganem, vzvišenem ... Toda bakr,ait, ko sem se počasi zopet dvigal v vlažnem jutru proti steni, sem ramn:išljal o čisto drugih stvaireh. Pred mano je stopč)jl Cie in moje misli so bile pri najini zadnji turi. Bil.o je v se­ verni steni Ojstrice v prvi ddbi mojega plezanja. Ves navdušen sem drvel po meliščm i2JJ)O(i Škarij - v eni uri sv,a bilai od Korošice do vstopa v OgrinoVIO smer . .ZaJi pa se je isto di,vjan,je nadaijevafo tiudii čez stieno. Cicu je to očividno ugajalo, saj je neusmiljeno, kot le on zna, »gonil« po poličkah levo in desno, tako da sem, mi.silim, v štirih urah pl'ifirča!t na vrh. Od celotne plezari1e nilsem odnesel ničesar: niti nisem poznal smeri, še manj oobe in ves efekt so bile bolečine v nevajenih zapestjih in pozabl1en.i karabinec na, stojIBču! Tu - na vrhu Ojstrice sem sklenil, da takšne plezarije ne smem nikoli več doživeti. Več ima človek IOd sk;rorrme ikrušLJi~ grape, ki jo samo­ stojno dbvlada, kot od i!lnpozantne stene, skozi katero pride kot pes skozi roso a1i kot salama skozi dimnik. Od talkrat se brerz naj:ine krivd.te s Cicem v steni nisva več sre­ čala. Brez stalnega tlovar~a.\ toda skoro vedno samostojen, sem si nabral nekaj osnovnih izkušenj, zawpanja v,ase iin, kar je glavno -:-­ presodil sem sam sebe. Zato sem b:nez p1iemisleka na Cicevo povabilo odpisal nekako v tem--le smislu: »Z veseljem in zelo rad' bi se nave­ zal zopet enkrat na Tvojo vrv, toda ne zato, ker si razvpiit dober plezalec, ampak zato, ker si eden mojih učiteljev in hribovskih tovairišev. Zaito pa grem v naivezo pod pogojem, da grem vsaj polo­ vico stene v izmenjavi ... « Kajt i vsaj d~lha enakopravnost v .navezi omogoča popoln plezalni wžitek in le ta naprava. pravilen vtis.« 66 Prišla sv,a do skal. Misli in vtisi so se razblinil!i, vsa pozornost je veljala vznomim skalam, preko !katerih sva se skušala izog::niti grušču :in 1 kraj!l'l!i. rpoči, kajti jullija tega leta je bilo pod srednjimi ste­ nami Turske gore še precejšnje snežišče. B1la sva usmerjena proti kotu med vzhodno. in severovzhodino (čnno) steno, kjer je srednje težak kompakrtlen svet obetrul lepo plezarijo. Nenavezana sva pleza:La vzporedno, se drug za drugim dvi• gala ter mimogrede pridobila že lepo višino, ne da bi se bila zavedalia, da sva že v steni in da se je smer že začela. Iz te, lahko bi rekel, zasa­ njanosti me vzdrami Cicevo vprašaltlje: »Veš, kaj je to?« »Kaj to?« - mu odgiovorim. »To je že lepa trojka,« odgovori, sname vrv in se začne navezovati. »To?« - obstanem na malli poJJi.čki in se obrnem. Saj Tes, stvar je že resno strma, čeprav niti najmanj izpostavljena - toda ... Naveziain nadaljujem prijetno ,plezanje do vrha velikega stebra, vrh katerega se vsidram iin se ob varovanju ,razgliedujem po vlaž­ nem, na pol meglenem okirešeljskem jutru. Nič kraj prijetno vreme, kot nek'.jft jeseni.i. ali spomladi. Toda ob lepem vremenu mora biti na tem stojišču nad vse prijetno. Povsod okoli tebe levo in diesno na vid~ stirme stene: na levi Szailia, y-Ger.inov greben, na desni seve­ rov.zhod:ni greben, nad tabo in pod stojišč-ero plošče in prepadi, na­ sproti pa Mrzla gora, ki je od tu še posebej markantna. Grušč pod steno je videti popolm!oma rav,en in čudno se ti zdi, ko spustiš velik kamen, zakaj talko visoko skače od ital :im. se šele daleč od S'tene končno ustavi. Cie je prilezel do mene in pričela sva debaikati o nadaljnjem poteku smeri. P.lezaJ,a bova čim i l:lolj v levo tal ko, da . prideva pod levo zajedo, ki je iz dol,ine videti kot ozek kamin. »No, saj ta po.hloka bo pa, čisto lahka in enostavna!« sem diejra:l, ko se je Cie spravljal na -pot. Zopet se je pdkazalo, kako resll!ične so besede Copov.ega Jožeta: »Dokler skale ne ,pošvata.š', ne veš, kakšna je ... !« ~čnica v levo je bila zelo km.ršljtiva, »naJožena«, kot pravimo, 1111 Cie je na imoje prijetlllo presenečenj'e pridno zalbijal. Sledil sem mu po viseči .prečnici do pod strehe, prestopil v desno in ga našel v dobrem stojišču. še preden sem začel s pleaanjem, sem :nad sa'bo dobro za-bil prečni klin, se vipel in v tegu vrvi premagal prvi meter. Nato je $ledi! zopet '.kilin., ki pa je slabo držal in je zato dobil soseda, vendar tako, da se je upor zaradi ovinka obČU!tno zviečal. Za temi klini sem dviakrat preprijel v prostem plezanju in se znasel v kočljivem po,lo­ žaju. Poonalo se mi je, da nisem v treningu, saj je bila to druga tura v sezoni. KljU1b dobrim oprimkom in stopom sem težko stal in se ogledoval po rešitvi. NU(jno je bi'lo zab:iJti klin ali pa spustiti. Tedaj najdem špranjo, zalbijem vanjo do glave prečni hlj.n, vpnem in se z olajšanjem o'besim !11a11j. Teoretično je biila stva 1 r rešena: nad sabo sem imeli še dobra dva metra, to se pravi v rn,ajslabšem primeru štiri metre padca, za kar je dobro zabit klin povsem jamčil. Toda dejansko viendatrJ.e še nisem bil na stojišču in z zadll1!jim klinom sem 67 podesetoril rtJrenje, kajti vrv je šla mimo štirih klinov, ki so bili zabiti v nekaki špiral:i z ostrimi robovi. Tako sem se, moram pri­ znati, res težko potegnil za en preprijem, posebej s telesom vlekel vrv in vpil Cicu, naj popusti, čeprav je imel vrv že kar v rokah. Ko sem s konci prstov končno otipal zadnji oprimek, ki je 1 bil že na stojišču in k sreči tak, da sem se nanj lahko obesil, sem kakor brez moči visel nekaj :minut na njem tako, da je trup :Ležal na hrapavi plošči, noge pa so visele prosto v a,tmosfero - kot bi se v meglo upr,1 (po Copu). Moči so se mi ves občutno povrnile, s tnienjem sem se skobacal, zabil in vesel naslonil ob varovaltn.i klin. Cie je še neiko- 1:iko počakal, da sem se odpočil, 1I1ato pa vise na vrvi veselo izbijal kline s takšno ihto, da sva pozabila, da bi bilo dobro enega pustiti v stebru, in sva ga zato na stojišču. Deitajl, ,ki sem ga opisa.1, pa nikak-0r ni tako težak, ikot je morda po teh wsticah. Upoštevati je treba mojo neizurjenost. Glavna teža­ va pa j,e trenje wvi in zato priporočam ta del plezati z dvojno-vrvjo, saj je detajl kratek (10 m) in bo tako nudil obilo mi.tika. Vodstvo je prevzel Cie. fabral si je i:orazito .poličko, ki drži v levo preko :krušljivih odlomov, illrimo razpok, ki se zajedajo med bloke in jih režejo od matične osnove. S1,edil sem mu po teh tisotlet­ nih sledovih preperevanja in užiViainja nad prijetno izpostavlj,enostjo blokov 1n plošč. Nato sem nadalj,eval mimo Cica naprej po pcilici proti giladiki plošči z razipoko v oblik!i črke S. Obtičal sem na !koncu in žalosten dognal, da mi je za ploščo zmanjkalo vrvi, čeprav so plošče moje posebno veselje. Brez debate se je torej Cie lotil prijetne plezarije, »zakrcal« nekaj klinov, od katerih sva enega pustila, šel nad ploščo malo proti levi, nato pa desno proti »volovskemu« stojišču. Na njem sva nare­ dila možica, ki ščiti škatlico z listikom. Medtem se je vrreme občutno poslalbšalo. Prišla sva v pas megle, iz katere je začelo rositi in padati 'babje pšeno. Rahel veter je brez ritma dirigiral dinamiki v ozra<':ju: zdaj ·c11ež zdaj babje pšeno zdaj megla . . . Tu je bila priložnost, da sva si oblu cca 8 m, prestop v lievo in dalje po žlebu do o~ črne poči - varovališče. Po poči nekaj metrov, prestop v desno in navzgor do strehe (varovališče zaradi padajočega kamienja). Prestop v levo in naravnost navzgor, po prodnati polici pod črno streho. Po polici 6 m v levo in navzgor do pod strehe - prečka naV"Zgor v desno (klin) na slabo stojišče previsno v levo (ktlin) - ne proti veliki črni st1-ehi - tmikotu na desni! - in po ~lebu do dobrega stojišča (lopa). Iz lope v desno do strehe, prestop v lievo v žleb in po njem na dimast lahek svet pod whom. Višina stene cca 400 m. Dne 3. VII. 1954 iplezala Debe1jak Ciril in Fajgelj Vlado 5 ur (V.). Mitja Sarabon: OČNIC.II j (1945) Tiha roka je na vrh prepada, kjer se sonce na skato nabada, kjer šepeče mir in vihra vzklika, kjerfogn3en!1!1,odratlin grozen sika, - za.sadila cvet, na kamen pripet: tebe, bela očnica - planika. Svetlobe čolni ob tvoji beli volni prist~jq..- Tvoji listi se zganejo, žarke - veslače kot drobne igrače obesiš na cvet. Ce lije grom v tvoj svet - viješ se, lomiš, in vendar ne dvomiš v življenje in v rast in v sonca oblast. V skalnih žlebeh, po strmih poteh se napijemo zvezd tvojih cvetov. Kakor roke kmetov božajo klase, božamo ti lase in tonemo v tvojih očeh. 70