PoStnlna plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 10. septembra 1927 St. 204. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevno Itdala za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12.0 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celole.no vJuqo-slavill HO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petil-vi sto malloglaM polSO ln 2 D, večji oglasi nad 43 mm vl»lae po Din 2-3«, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din D Pr. veciem O norocilu popual Izide ob 4 zjulraj rožen pondeDKo ln dnevu po prazniku t • a* '. * Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici Ht. 6111 lloltoplal se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 232S Političen list sa slovensKi narod Uprava le vKopltarlevl ul.SI.fi ( cko vnl račun: Clubltana Stev. 10.630 In tO.349 xa Ins-.rate, SaralevoSl. 7563, f.agrel) St. 39.011, Praga ln Vunal SI. 24.797 .Demokratski blok' - izmišljotina Žerjava in Kramerja. V Siovenijl zlorabljajo esdeesarji ime Davidoviča kot svojesa »zaveznika' - v Srbiji pa ga i juto napadajo! Med Dčvidovičevo demokratsko stranko in Pribičevičem ter Žerjavom vsako sodelovanje i v bodoče popolnoma izključeno. Nova vlada se sestavi k celega radikalnega kluba, Davidovičeve demokratske stranke, SLS ter protiradičevskih Hrvatov. Ker jih nihče ne mara, so se esdeesarji lotili zopet denuncijacij. Pribičevič, Žerjav in Radič vpijejo v prazno. Proglas Davidovičeve stranke na Hrvate, da naj pomedsjo isdafalsko SDS! r Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Vaš dopisnik je imel danes priliko, raegovarjati se z odličnim poslancem Davidovičeve demokratske stranke. > Kakšno je razmerje vaše stranke do Pribičeviča?« >Kakor znano, nespremenjeno.« »Pa vendar (pri tem mu pokaže »Jutro«) se vida nekakšno približevanje. Ti ljudje vendar agitirajo z g. Davidovičem.« »Tako? Ali je tem ljudem v Sloveniji zmanjkalo vsake lastne parole?« >Zakaj podčrtavate: v Sloveniji?« »Prihajam iz Vojvodine z agitarijskih shodov. MoJi prijatelji so me opozorili, da Pribi-oevci agitirajo v Sloveniji v Davidovičevem imenu, v Srbiji, Bosni hi Hercegovini ga pa ljuto napadajo. To je spričevalo uboštva.« »Kaj pravite k vabilu, da davidovičevci podpirajo Žerjava?«, in Vaš dopisnik mu pokaže »Jutro«. »Ne klubu, ne glavnemu odboru, ne meni ni nič znanega.« »Pa recimo načelno vprašanje: Ali je ne-gled/e na trenutno konstelacijo možen sporazum med vami in Pribičevičem ?« Privatni nameščenci: SLS Vam je v finančnem zakonu rešila »Trgovsko bolniško in podporno društvo«. - Ali boste volili SDS, ki Vas je hotela z zakonom o zavarovanju delavcev oropati tega društva? Rudarji: Zakaj ne bi sami izvolili dr. Gosarja, da se bo moral ves vam posvetiti? - Izvolite samo njega, pa boste imeli 20 poslancev, ki vas bodo morali braniti in podpirati! -Kdo je dosegel, da dve leti sploh niste plačevali dohodnine? Ali ni bil to dr. Gosar? - Kdo je izvojeval olajšave pri esdeesarskem davku na ročno delo? Ali ni bil to dr. Gosai"? - Kdo vas je ob mezdnih gibanjih, ob divjanju Orjune in vedno in povsod podpiral in branil? Ali niso bili to edinoie le poslanci SLS? Zato: če hočete sebi dobro, volite vsi SLS! »Vi vendar veste, kdaj in zakaj smo šli narazen, da je bila naša stranka takrat v položaju, da bi prevzela vodstvo države v svoje roke, če bi nc bil toga preprečil Pribičevič, da je takrat sledil zloglasni PP režim, iu med nami in njim se je izkristaliziralo načelno nasprotje. Kaj niste čitali Davidovičevega govora in odločnih Marinkovičevih izjav?« »Kaifeo si sploh razlagate možnost takšne agitacije?« »KDOR SE POTAPLJA, GRABI IN BIJE OKROG SEBE. KAR MU PRIDE POD ROKO. MU JE PRAV.« »Torej ničesar skupnega?« »Ničesar.« r Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Kljub le-mu, da je vsa politična delavnost osredotočena na borbo v posameznih okrajih, je vendar v Belgradu osrednji predmet političnih razgovorov včerajšnji govor dr. Korošca v I jiiblju-m. Tako v radikalnem, kakor v dcmokralskeni klubu se smatra govor kot zadnji veliki govor vladne večine v volivni kampanji, kot ex of?i-cio govorjen v imenu celokupne vlade. Gotovi pasusi se podčrtavajo naravnost kot odkritja, ker je Korošec v imenu vlade dejal, tla bo Vakičovič sestavil novo vlado z narodnim radikalnim klubom, SL»S .Davidovičevimi demokrati, dr. Spahom in tistimi Hrvati, ki bodo neodvisni od Radiča, da jo vladni delovni program tako absoluten, da hi se moglo računati z novimi volitvami za slučaj, da bi te prve volitve ne prineslo zaželjenega rezultata. Velike komentarje je vzbudila konkretna napoved dr. Korošca o gospodar,-kem svetu, kjer pridejo pri gospodarskem delu za državo do besede vsi gospodarski krogi. Nič manj zanimanja ni vzbudilo dT. Koroščevo odkritje o slovenskih samostojnih demokratih, KI VARAJO JAVNOST Z NEKIM DEMOKRATSKIM BLOKOM, O KATEREM V BELGRADU NIHČE NIČESAR NE VE in ga nihče ne kombinira. Kakor prinašamo na drugem mestu, ga Davidovičevi demokrati sami odklanjajo. Korošcev govor je radičevce osupnil. Na samostojne demokrate je vplival naravnost porazno, ker vedo, da je bil govor govorjen v imenu celokupne vlade. Samostojne demokrate je najbolj zbodel odstavek o edinem sredstvu dr. Žerjava v Sloveniji, ki agitira z nekim »demokratskim blokom«, KI GA NITI DEMOKRATI NITI KDO DRUGI NE VENTILIRA NITI Z BESEDICO. Niti v skrajni strankarski agitaciji »e ne omenja. Zato so šli PriMčevei na zadnjo nič kaj privlačno pol denunciacije. Danes zmerjajo v svojem listu Korošca ko* bivši) zaupno osebno.;! Halvburgovoev in eksponenta njihove politike na slovanskem jugu. Dalje pravi, da je dr. Korošec zrastel na Dunaju, ledaj v karikaturi parlamenta, ter da ima carstvo fantazij in želj, ki so propadle skupno s Habsburgovci in njihovo državo. Te denunciacije so nateletele na gluha ušesa. Zadnji dan pred volitvami se le podčrtava: Pribičevič iu Radič vpijeta \ prazno. Volivna vlada se ho spopolnila v delovno vlado z označenimi skupinami. Zagreb, 9. sept, (Izv.) Izšel je volivni proglas Davidovičeve demokratske stranke na Hrvate, v katerem Davidovič pravi: »Samostojno demokratska stranka Sveto-zarja Pribičeviča je. izdala demokracijo v času, ko je bilo treba, da triu ni lira demokracija nad reakcijo, reševala je hegemonijo srbstva v naši državi. To jc stranka, ki je kakor Radi-l čeva branila vse koruprijoniste in posebno svojega ministra g. Kdo Lukiniča, ki je na škodo hreatskef. in srhsketta kmeta, na škodo države dvignil izpod sekv.' trn eelo premoženje tujca kneza Thurn-Taxisa.« „3utrova" laž o Sagadinovi okrožnici Davidovičevcem. Maribor, 9. septembra. Ker je »Jutro« priobčilo okrožnico demokratske stranke iz Belgrada svojim prijateljem, smo se informirali na pristojnem mestu, to jc pri organizaciji Davidovičeve demokratske stranke v Mariboru, kjer smo zvedeli tole: Odbor krajevne organizacije v Davidovičevi demokratski stranki v Mariboru izjavlja, MINISTRI SE VRAČAJO V BELGRAD. r Belgrad, 9. sept. (Izv.) Danes dopoldne se jc vrnil z agitacijske turneje po S.-crnu predsednik Vukičevič. Časnikarjem ni hotel dati nobene izjave. Podal sc je naravnost v notranje ministrstvo. Predsednik vlade bo stalno ostal v Belgradu. Ljuba Davidovič ima jutri zadnji shod. Za jutrišnji dan se pričakuje prihod veime ministrov v Belgrad. Danes sta sc vrnila v Belgrad t. agiUcij-skega potovanja minister za vere Jbradevič in prometui minister general Milosavljevid. da ni dobil v zadevi volitev v narodno skupščino od glavnega odbora v Belgradu, kakor to piše »Jutro«, nobenega obvestila ali navodila. Sploh je glasovanje za SDS kandidate proti intencijam glavnega odbora demokratske stranke in je popolnoma izmišljeno, kar poročajo samostojni demokrati, četudi stokrat priobčujejo v svojih listih faksimile. DK2AVNI ODBOR, r Belgrad, 9. sept. (Izv.) Državni odbor, ki vodi priprave za vohtve narodnih poslancev, je imel danes dopoldne pred volitvami zadnjo sejo pod predsedstvom Marka Trifko-viča. Prihodnja seja se bo vršila po volitvah. NOVA POŠTNA URADA, r Belgrad, 9. sept. (Izv.) Poštni in brzojavni minister je dovolil, da sc otvonta v Prečni pri Novem ineslu in Krikovcu v območju ljubljanskega ravnateljstva nova poštna in brzojavna urada. Delavci Kdo je reši! ministrstvo socialne politike gotove likvidacije? - SLS je dosegla, da lo ministrstvo ostane ter se razširi. — Volite SLS! InvaSidi: Iz proračuna in dolarskega posojila, ki ga je najela vlada ob sodelovanju SLS, boste letos prejeli na zaostankih invalidnin iz prejšnjih let 57 milijonov dinarjev. — Koga boste torej volili? Uavni nameščena: Tz proračuna in dolarskega posojila, ki ga je najela vlada Uzunovič-Korošec, se vam lc dni izplačujejo zaostali prejemki za vsa prejšnja leta. — V o 1 i t c SLS » Iskrena beseda dr. Kramerm Iskreno.--! je znak volivnega boja. Iskrena beseda zasluži iskren odgovor, iskren odgovor zasluži tudi »iskrena« beseda. Da ne bo ipre-rekauia: iskren je bil samo članek v »Jutru«, št 17, z dne '24. februarja 1925. Ta je povedal vse jasno in točno! Iskreno jo bilo preganjanje n< ljubih uradnikov, n. pr. dr. Vidica, dr. Me-gužarja, prof. .larca. Muzovca, Ribariča, Mlakarju, Počovnika, prof. Remca, nadz. Štruklja, Slapšaka, štrckija, < idra, Piinata, Wagnerja itd., iskrena je bila odslovitev prof. dr. Bajca. Pol/cinika in dr. Zalaznikove, iskreno je bilo vse, kar je delal dr. Pcstotnik v prosvetni upravi, iskreno povedano naj bo tudi od uaše strani, DA 311 NE'ZAUPAMO VEČ V ISKRENOST SDS. Alj nismo imeli uradniškega poslanca? Kaj je bilo z dr. Reisnerjevim mandatom? Ali nismo imeli cvetočih denarnih zavodov in mnogo privatnih uradnikov pri njih? Kdo je kriv njihovih redukcij, da pritiskajo sedaj v državno službo in so postali konkurenti državnim uslužbencem pri popoldanski postranski službi? To je prava iskrenost SDS. O tej govorite, g. dr. Kramer, lo nam povejte, ker ste tako iskreni! »Uradnik tvori jedro slovenske inteligence, bil je vedno naijačja tvorna sila in opora naše kulture, ki trpi, odkar je javni nameščenec zapadel v bedo,« pravite. Lepo kaj ne, da to konstatira kandidat stranke, ki je do danes živela cd uradniških glasov, kandidat stranke, ki je bila v vladi pri sklepanju raznih proračunov, ki je imela v začetku besedo pri merodajnih činiteljih, dokler je niso dobro ogledali. Toda v tistih časih je dajala samo ukaze uradništvu, samo premesti In e dekrete, samo kamen mesto kruha! To je zasluga stranke, ki je odvisna od uradniških glasov, uradniških naročil na liste, uradniškega sotrud-ništval Tistikrat je bila državotvornost glavno, kakor da uradnik sploh more biti proti-državen! Ali g. dr. Kramer ne veste, da je JDS izglasovala ustavo in s tem sceniralizirala uradništvo? V Slovence so bile uprte oči v Belgradu, da bedo oni postavili vzor uradnika, da bo prav slovenska oprava prekvasila upravo v drugih pokrajinah. S centralizmom je prešla slovenska uprava v s!er» balkanizma in najhuiše stvari smo doživeli prav v onih resorih, kjer so sedeli ali sede ljubljenčki stranke' SDS. Ali naj omenimo razne »prijetnem zadevščine pod g. Baltičem? Grožnje gotovega gospoda kliki SDS, če ga bo izročila državnemu pravdniku? Ali stvari lz agrarne reforme, nakupovanje sekvestri ranih velepo-sestev itd.? Ali se zdaj morda čudite, zakaj uradništvo kandidata SDS ne mara?! Ni pra\, gospod doktor, skrivati se za uboge načelnike! Očitati jim tesnogrudnost! Ali ne veste ničesar o glavni kontroli? S centralizmom: je prišel k nam tudi ta zakon. Prej v Sloveniji ni bilo kontrole nad finančno oblastjo, zato ker je bil Slovenec pošten in vesten in natančen. Kaj ti pomaga široko-grudnost, ako po tem zakonu odgovarjaš sam Nosilec vseh naših list je dr. Anton Korošec Skrinjice SLS so: Na Kranjskem: 2 druga 2 Na Štajerskem: 1 prva V Ljubljani: 1 prva 1 malerljelno, če nekaj ne storiš točno po predi pisih! In li kontrolni predpisi vežejo urednika, da često ne more rešili stvari po vesli, temveč po črki! Posebno pa pri uradniških prejemkih! S centralizmom se je odprla pot slovenskemu uradniku V MACEDONIJO IN ČRNO GORO in za ta centralizem je zatajila Vaša stranka | svoj narod. JDS je glasovala za ta cenlrali-I zem. Ali bi bila slovanskemu uradništvu po ustavnem programu SLS sploh potrebna nova pragniatika? Saj smo imeli dober zakon za uradnike in državno učno osebje! Dober precizen in pameten zakon! SAJ SMO IMELI PO TEM ZAKONU STALNOST! Stranka gospoda bivšega ministra zji izenačenje zakonov je pomagala izenačiti z glasovanjem za ustavo tudi uradniško mizorijo! S tem glasovanjem je predrla vse jezove in vsa balkanska miselnost o uradniku je udarila tudi v Slovenijo, Slovenec* ni več mogel vplivati pod tem navalom na našemu narodu tujo miselnost o zaradi, partizanstvu itd., na javno upravo, ker je postal nestalen, odvisen rd ljudi njemu tuje uradu i.-kc; miselnosti. — čitrnio \ Vaši iskreni besedi, kaj so aktualne uradniške zadeve. Gotovo niste pomislili,' da te Vaše konstatacije uradnika žalijo, sicer ne bi jih zapisali. Ali mislite, da uradnik ni toliko razsoden, da ne bi vedel, •kako je s to stvarjo? Če ste se tega zavedali, potem je Vaša iskrena beseda zlobna. Gospod dokior, ali šele zdaj konstatira te te zadeve, ko je stvar bila že lela 1924. radi razlik pereča, PA JE NARODNI BLOK TISTIKRAT DA VI-DOVIČEVO VLADO SPODKOPAL V HIPU, KO JE HOTELA RAZLIKE PLAČATI! Ali še niste teh stvari uredili? Ali ni bila SDS po letu 1924. nič več v vladi? Kdo je priboril državnim uradnikom znižano vožnjo? SLS v letu 1924.! Alj nI bila SDS prej in poiem še v vladi? — Še nekaj! Strinjamo se, da ima sposobni odprto pot navzgor, toda gospod doktor, dokler je le količkaj možno, da zavlada pojmovanje SDS v tej stvari, ne. Kajti potem bomo doživeli, da bo la -sposobni« uradnik SDS šef in val pet v uradu, RES SPOSOBNEGA BODO PA OCENJEVALI PO STRANKARSKI PRIPADNOSTI! Zato je najprej treba, da vržemo vsi javni nameščenci to liidro SDS, ki zastruplja uradniške vrste s svojo strupeno sapo in sele potem bomo res mogli brez skrbi pustiti pol sposobnemu prosto! — Tudi o stanovanjski uradniški mizeriji veste povedati, gospod doktor. Pustite to stvar! Da SDS tega ne razirme, je dokaz v »Jutru« na isti strani, kjer stoji Vaša iskrena beseda. List, ki ste mu direktor, hujska proti trošarini 50 pr.r, IZ KATERE SE BODO ZIDALA STANOVANJA V LJUBLJANI, hujskalo je proti nočnemu davku, s katerim so se zvišale plaže mestnim uslužbencem. Vaš list hujska proti raznim davkom, a na drugi strani obetale višje prejemke! .Kolikor je nam -znano, vsi razni svinčeni fondi, ki so izginili, ne zadoščajo za razne' uradniške poti'e1b'e, sicer bi mislili, da namerava zdaj SDS zidali iz teh fondov sianovanja /a uradništvo in kriti razlike, ker bo odpravila davke. NAM VSE BOLJ IMPONIRAJO TOPLE. JASNE IN ODKRITE BESEDE G. DR. KOROŠCA, voditelja slovenskega naroda, uradnikom, kakor pa Vaša iskrena beseda, ki jo pobijajo dejanja, pisanje in govorjenje klike SDS. Kako je to usodno, g. doktor, /a Vas, da ste se pojavili v Ljubljani kot kandidat v času, ko se vrši plebiscit slovenskega naroda proti tej kliki! Da tega ne čutite, to Vam zamerimo. To je naša iskrena beseda! Državni uradniki. ( Somišljenikom Narodne radikalne stranke. PRIVATNI NAMEŠČENCI, URADNIKI DENARNIH ZAVODOV! Kdo je kriv propada in likvidacije Jadranske banke, konkurza Slavenske banke ter likvidacije šr' raznih drugih denarnih zavodov? Kdo s tem nastale mizerije uradništva denarnih zavodov? Kdo se je hotel polastiti Ljubljanske kreditne l>anke in tako ogrožal eksistenco — poleg drugega ogromnega zla — tudi toliko rodbin bančnih uradnikov? Kdo jc kriv, da so industrijska podjetja omejila obrate in odpuščajo delavce in nameščence? Kdo je kriv brezposelnosti, bede in redukcije piac privatnih nameščencev? Nihče drugi ni tega kriv ko »gospodarska« politika SDS! To vemo vsi! Zato v nedeljo v boj proti SDS in glasuj-mo vsi za Slovensko ljudsko stranko, ki je noornadeževaim. Doli SDS — bodi klic vsakega poštenega človeka! Volitve v nedeljo 11. septembra naj nam i {-.o svobodni volji naroda dajo novo delazmož-no Narodno skupščino. Tej skupščini je predložen delovni program, kojega izvršitev pomenja velik preokret v naši notranji politiki, preekret v smislu želja širokih vrst našega naroda. Nova orientacija zahteva poštenost in red v upravi, izgraditev samouprave v najširšem smislu, izenačenje državljanov pred zakoni. Pogoj za izvršitev teh nalog je močna cnodušna večina v zbornici, ki jo vodi stabilna vlada. Na ta program ,ki je življenjskega pomena za našo državo in za njeno nofranjo konsolidacijo in ki je dobi! svoje odobrenje na naj-merodajnojših mestih, so se sporazumele Narodna radikalna stranka, Demokratska zajed-nica in Slovenska ljudska stranka. Dolžnost vsakega patriota in resničnega nacionalista je, da ol> volitvah da svojo sankcijo temu programu, to jo, da odda svoj glas predstavnikom in vršilcem programa. Predsednik vlade g. Velja Vukičevič nam je dal parolo: »Ko nimate svoje liste, glasujte sa naše prijatelje in zaveznike.« Podpisani Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani Vas torej glasom svojega soglasnega sklepa poživlja, da v smislu danih navodil, ko ni vložena naša lista in ko tudi ni vložena lista Demokratske zajednice, na ljubljanskih voliščih glasujete za kandidata Slovenske ljudske stranko g. dr. ANTONA KOROŠCA. Mestni odbor NRS v Ljubljani. isdeesarski „slovenski" problem. »Glavni socijalni, gospodarski in kulturni problemi Ljubljane, so slovenski problemi.« Volivni proglas »Naprednega bloka«-. tako reducirali prestolico belo Ljubljano na mnlopomcmbno oblastno središče. O »sloven-skem problemu si drznejo pisati tisti strankarski zagrizenci, ki so hoteli iz samega sovraštva do svojega naroda uničiti naš najvažnejši kulturni zavod, slovensko univerzo. O »slovenskem problemu«- govoričijo sedaj pred volitvami esdeesarji, tisti esdeesarji, ki so za skledo strankarske leče. zatajili svoje slovensko ime in svoj materni slovenski jezik, ki so denuncirali naš narod v Belgradu kot proti-državen element, ki ga je trebit zatreti in ki so ga esdeesarji s pomočjo svojih eksponentov tudi resnično hoteli gospodarsko uničiti z vedno večjimi in večjihii davki. O »slovenskem problemu si drznejo danes pridigovati žerjavovci, tisti žerjavovci, ki so iz naših šol in uradov izrivali slovenski jezik, slovenske občinske zastopnike pa brez vsakega stvarnega razloga razganjali in iim postavljali »jugoslo-venske« komisarje in gerente. O »slovenskem problemu« hinavsko piše danes esdeesarska klika, k' ji je bil še včeraj izdajalec domovine vsak, kdor se je priznaval za Slovenca in hotel razobesiti raz hišo — slovensko trobojnico. O slovenskem problemu« lažejo danes esdeesarji, tisti esdeesarji. ki so denuncirali v Belgradu slovenske kulturne delavce zato in samo zate, ker so kot zvesti binovi svojih slovenskih mater si upali trdiii, da jo še na sv.P-tu slovenski nared, slovenska kultura in slovenski jezik. Zato pa žerjavovščina, skrij se za vedno s svoji »slovenskim« problemom! Ta se je kazal v povojnih letih v socijalni zakonodaji ki so jc žerjavovci vodili tako vešče, da l>1 i■ sledila likvidacija za delovni sloj tako važnega — ministrstva za socijaino politiko, ako ne bi bil nasiopil ob 12 uri — dr. Gosar. Praktični »uspehi« esdeesarskega so-oijalnega delovanja pa so: obznana, prenos milijonskih svot delavskega nezgodnega iu bol-niškega zavarovanja iz Ljubljane v Zagreb, davek na ročno delo s podpisom dr. Žerjava, in njegvo imeniten« pravilnik za bratovsko skladuico ter končno pretepanja, mučenja in »justifikiicije« delavstva v Trbovljah in drugod. — ESDEESARSKI KULTURNI PROBLEM. Ta »probleme se zrcali v demoralizaciji naroda, po Jufrovih« šundronianih, v ostudni ■»farški gonji «in v satanskem sovraštvu do vsake izobrazbe, šolske in izvenšolske, ako ne služi strankarskim ciljem esdeesarske klike ESDEESARSKI GOSPODARSKI PROBLEM. Ta esdeesarski »problem« se je kazal in se še vedno kaže v najbrszobzirnejšem boju proti slovenskemu zadružništvu. Posebno pomeni esdeesarski »gospodarski problem«, kot žalostna pričajo propadle banke, ako bi prišel seveda do moči — popoln polom našega narodnega gospodarstva. ŠE EN A O ESDEESARSKEM »SLOVENSKEM PROBLEMU«. O »slovenskem problemu« pišejo danes žerjavovci, ki so z glasovanjem za centralistično ustavo razdelili Slovenijo nn dva dela in Kal le delal g. Pucelj* ko se bil v vladi? Urckuv »Kmetski glasnik.- z dne 6. sep-iembra 1927 poroča pod zgornjim naslovom med drugim sledeče: Radič-Pucljev program. »G. Pucelj. katerega stranka se je sedaj popolnoma podvrgla Hrvatu Radiču, mnogo piše v Kmetskem li-tu o davkih. Tako pripoveduje, da so imeli radičevci in pucljevci leta 1925, ko so stopili v vlado in je postal g. Pucelj kmetijski minister, po besedah g. Radiča tri cilje: j. da pomorejo do ravnoprav-nosti, 2. da ubijejo korupcijo in 3. da dosežejo izenačenje davkov. Radičevski program je ostal — krpa papirja. , O vsem tem nismo ne videli ne slišali ves čas. radičevs&o-radikalske vlade. Vse, kar je g. Pucelj dosegel tekom svojega ministrovanja, so bile neke malenkostne podpore, kar pa ne pomeni nič, kajti za take podpore ne potrebujemo ministra, temveč je minister v vladi za to, da stori kaj trajnega, trajno koristnega in pametnega. Podpore pa se razumejo same po sebi, ako so potrebne. Od onih treh ciljev, ki so jih po Radičevih besedah stavili radičevci v vladi, zanima nas Slovence predvsem vprašanje izenačenja davkov, ker plačujemo Slovenci najhujše davke v državi. Ničesar niso radičevci storili za izenačenje ali omiljenjci davkov. Naši pucljevci so glede izenačenja davkov že mnogo bescdovali. Preden so stopili v vlado, je imel »Kmetski list« stalno rubriko o bobnu, ki poje na deželi. ZaLo srtio se takrat ob vstopu Puclja v vlado tolažili, da..bomo kmalu imeli izenačene in znižane davke. Toda, čeprav je trajala radičevsko-radikalna vlada nad eno leto, izenačenja in omiljonja davkov ni bilo od nikoder. Ko so sc radikali in radičevci pogodili /a skupno vlado, je dejal Stjepan Radič, da jo to prava pristna kmetska vlada in da se bodo začeli lepši časi za kinet-skega človeka. G. Pucelj je imel torej vlado, kakršno so si želeli in vondar jc ta vlada rešitev izenačenja davkov neprestano zavlačevala in končno odložila. Tu ne pomaga nikak i/govor, dn radikali niso hoteli rešiti tega vprašanja. Radičevci bi morali, čim so videli, dn nc dosežejo rešitve za nas najnujnejšega vprašanja, stopiti iz vlade. Vsaj Pucelj bi mo- ral to storiti! Gospodu Puclju pa ae nikakor ni hotelo, da bi se odrekel ministrovanju. . Najueresnejša vseh vlad. Odkar obstoji Jugoslavija, je bila radičevsko-radikalna vjada najueresnejša vseh vlad. Stjepan Radič je s svojim neodgovornim čen-čanjem skoro vsakega pol meseca povzročil vladno krizo, a ves'čas ni prijel za nobeno, količkaj pametno delo. S tem svojim početjem je Stjepan Radič napravil ljudstvu Jugoslavije nepregledno škodo, ker jc onemogočal, da bi se narodna skupščina lotila dela, ki ga je bdo na vseh straneh' dovolj. Kakšne koristi je imel Radie od svojega nastopanja, ve le sam ljubi Bog. Tako je minilo poldrugo leto v brezdelju in edini uspeli je bil, da se je g. Radie do k cisti osmešil doma In po vsem -src tu, ki je 7asledoval našo politiko. Neresnemu gostobesednežu so izročili pucljevci vso oblast. Kljub teniu-se naši pucljevci niso sramovali združiti se z Radičem in si ga postaviti na Štajerskem za nosilca liste. Saj niti ni bilo tako, temveč-so se mu naši pucljevci popolnoma pOdvrgir-in so dopustili, da jim je to »hrvatsko čudo od Radiča« diktiralo, kdo sme kandidirati v Sloveniji. Hrvat, ki je doslej nam Slovencem delal samo škodo, komandira sedaj pucljevcem. Slovenski km6t,"kt imaš kaj časti v sebi, bo? pljunil na tako politiko in boš zapustil Puclja in Radiča, ki je sebi v zabavo prevračal vlade in onemogočil rešitev nujnega vprašanja davkov.« — Gospod Urek je bil vsa povojna leta v najožji zvezi s pucljevci, pozna jih torej prav dobro. Škoda le, da jo sedaj ubral g. Urek še slabšo pot k —' prijateljem Slavenske banke. Slovensko ljudstvo, ki pazno zasleduje medsebojna težka očitanja samostojnih generalov, pa ne bo šlo nc /a Urekom in ne za Pucljem. Tudi dosedanji pošteni urekovci in pucljevci pojdejo sedaj volit edino Slovensko ljudsko strank 3HaH6Hie aToro BajKHoro nojiHTiinecKaro MOivieHTa BT. JKI13HH CTpailH, HXrb npilOTHBlIieft. HenpouieHiiue, mu pyccicie, otuiii cep-^chho npiihiitiii h oojiackahh bt. lOro-CJiaBiH, 6j!aro,n,apji n0K0HH0My H. Ila-nihny h B03rjiaB.TiHBin;eHCfl hmt. pa;i,H-KaJibHoft napTin. Haivn. oi.uia j^ana B08M0JKH0CTb He TOJIbKO CnOKOftHOH, oest crkcHeniii jkhshh, ,n,ana 6i>iJia MaxepiajibHaH noMonib, ^thmt. Ha-ihhm ^aHa 6ujia B03M0JKH0CTb nojiy- iatb 06pa30bahie bt. ij-fejioan. pn^-fe pyccKiixT. ace yne6HbixT> 3ane^euin, C0ft6pJKHMbIXT> Ha npaBIITOJlbCTBCHHlJa cpeflCTBa, — cji0B0Mrb, paA»KajibHofi napTieii cjvfejiauo ajih Hac Bce> H yBaJK6Hie ict. iiaMHTii noKonnaro HL riamuHa n npH3HaT6JibH0CTb aa coA^aHHoe jtJifl nac-b, ecTecTBeraio no6y>Kji,aK)rb Hac-b, pyccxHX, Bbipa3iiTb »TH iyBCTBa, xoth-6u h chmbojih-necKH, rojiocyfl Ha iipeftctojnnjrat. bh-6opaxi> 3a napTiio pa^nicajioBT., 6jio-KnpoBanuiyioaH Tenepb cr. Cjiobohckoh HapoAHofi napTieft (»Slovenska ljudska stranka"), icoTopaji Heo^Hoicparao oica-8ubaaa h Tenepb OKasuBacn. noMoutb pyCCKHMT>. He coMH-fiBaacb, tto Bc-fe pyccKie ckjiohhh dajijiotiipobatb tojibko 3a Ms 1, npe^Jiaraeivn. cjvfcaaTb oto apyjkho, hto6h hh o^hht. pyccKm roji OCb He OCTaJICS H6HCn0JIb30BaHHblMT>. K napadu na poslanca Sušnika. Hudobnež, ki je napadel poslanca Sušnika, je priznal, kdo ga je najel za tolovajski napad, kdo mu je dal puško, kdo ga je napajal in kdo in kaj mu je obljubil, ako napad iivrši. Zahtevamo, da državno pravdništvo iz-vršri takoj vse, kar zahteva zakoni Resno in smotreno delo. Žerjavov »Večernik«, ki izhaja v Maribora, piše: »Trezen preudarek mora naše ljudstvo voditi do aklepa, da izkaže dne il. septembra aa upanje stranki, ki mu nikdar ni ničesar obljubljala, pač pa je ■ resnim in smotrenim delom izvojevala ustavo, Da podlogi katere se naj razvija naše državno življenje in Id je z močno roko potisnila ob tla rovarske in razdiralske komunistične in radičevske elemente. Tako se bahajo žerjavovci sami, da je njihovo edino delo — centralistična ustava in ba-tinaštvo na podlagi Obznane! Živio tako resno in smotreno delo! il. septembra 'bo podan dokaz, da mi Slovenci takega »resnega in smo-trenega dela ne priznamo«! URADNIKI IN DRŽAVNI USLUŽBENCI, KDO VAM JE PRESKRBEL ŽE SKORO IZGUBLJENE RAZLIKE NA NOVE PLAČE? Državni uslužbenci so že vsi obupali, da dobe še kdaj razlike na nove plače, ki znašajo pri nekaterih uslužbencih visoke vsote. Slovenska ljudska stranka pa ni preskrbela samo običajnih deset milijonov, ki so v proračunu, ampak je dosegla potom finančnega zakona, ko je bila samo deset todnov na vladi, da se is znanega ameriškega posojila plačajo že letos vsem državnim uslužbencem vse njihove razlike na nove plače. Vsi državni uslužbenci to veste, ker dobivate te razlike vsak dan in sicer sedaj nižje kategorije in nazadnje višje kategorije. Tudi sedanji finančni delegat g. R upnik je prišel na zahtevo Slovenske ljudske stranke na svoje mesto zato, ker ima srce za vse uradništvo in za slovensko ljudstvo. Že ta nam Je porok, da bodo vsa izplačila, kakor tudi terjatve v redu izA-ršene. Zato volite vsi državnika uradniki Slovensko ljudsko stranko! Poslcvodeči podpredsednik SDS: »Zmaga jo naša! Vae sboa!«--- Našim gospodarskim krosom. Tudi za gospodarske kroge: obrtnike, trgovce in industrijce so volitve il. septembra odločilnega pomena .Kajti tu gre za smernice bodoče zakonodaje, ki bo v odlični meri gospodarskega značaja. Saj se bo ustanovil GOSPODARSKI SVET, ki je stara želja gospodarskih krogov. Zato morajo gospodarski krogi skrbeti, da se jih pri tem važnem delu ne bo prezrlo. Zato morajo tudi oni z drugimi stanovi vred iti na volišče, da se afirmirajo in seveda voliti stranko, ki jim je in bo pomagala v borbi za njihove zahteve. Pa si bo kdo mislil, da je izbira prave stranke težka, ko jih je toliko in vse toliko obetajo! Toda danes je položaj popolnoma jasen. VES SLOVENSKI NAROD, VSI NJEGOVI STANOVI STOJE BREZ IZJEME ZA SLS, in gospodarski krogi nikakor ne bodo hoteli delati izjeme v celem nairodu. Saj je tudi SLS s svojim delom dokazala — in bo v še večji meri — da je zastopala in se borila za upravičene zahteve vseh stanov, med katerimi zavzemajo odlično mesto naši obrtniki, trgovci in industrijci. SLS je vodno branila njih interese, v najtežjih časih, ko je vse moralo iti v nenasitno žrelo centralizma. Centralizem je največji nasprotnik našega gospodarstva kakor tudi njegovi zagovorniki. Ko je bila SLS kratico dobo 75 dni na vladi, je poskrbela za vse stanove. Prvič v naši finančna zgodovini se je zgodilo, da so se davki znižali. V oeli dolgi vrsti let so se davki le zviševali, letos z vstopom SLS v vlado pa so se prvikrat znižali. Poleg tega je v aimandmanih k finančnemu zakonu 1927-28 tolika pridobitev za naše gospodarstvo! O teh pravi mesečno poročilo Hrv. eskomptne banke, ki menda ni klerikalna, da kažejo povsod delavno vodjo, DA SE ZGRADI NA NOVEM TEMELJU VSE DRŽAVNO GOSPODARSTVO. Dosedaj so finančni zakoni prinašali gospodarstvu samo nove težave, nove davke, sedaj pa se je to sredstvo izrabilo za pospešenje gospodarske konsolidacije. Sedaj lahko mirno trdimo, da se je s tem pomagalo našemu gospodarstvu prehoditi najhujšo krizo. Da so s© zastopniki SLS vedno brigali za upravičene želje in zahteve gospodarskih krogov. bi vedeli povedati gospodje pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki so našli pri naših poslancih vedno razumevanje in pomoč, ko so tolmačih potrebe gospodarskih krogov Slovenije. Kdo edini se je zavael za ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj gosoodarskim krogom pripomore do javne bese Je! Kdo je znižal davčne dajatve? Kdo je p pravil tla za gospodarsko sanacijo države? Gotovo nc uničevalci slovonskega premoženja v bankah, ki so radi teh polomov mnogo izgubile na glasu in jim bo težko zopet dobiti nazaj zasluženi glas. Tisti, ki so se najbolj — seveda samo v besedah — zavzemali za gospodarsko delo, so tu najmanj narodali, kar pa so naredili, je pa bolj škodovalo, kakor pa koristilo gospodarskim krogom 1 Zu-to: obrtniki, trgovci in industrijci, storite prav in zase dobro, če poverite z vašim zastopstvom v skupščini poslance SLS jj*sobno načelnika SLS DR. KOROŠCA! Beseda našega ženstva. Slovensko ženstvo je trezno dovolj, da ženske volivne pravice ne smatra za predpogoj sreče ne splošnosti ne sebe same. Zahteva jo, ker je pravično in logično, da tisii, ki je prisiljen sodelovati v javnosti kot gospodarski in kulturni delavec, tudi o javnih razmerah soodloča. Pa če slovensko ženstvo ne koprni baš po ženski volivni pravici kot po kaki izredni sreči ali jamstvu sreče, mu je topot vendar nad vse žal, da ne more neposredno sodelovati pri teh parlamentarnih volitvah S kakšnim veseljem, s kakšno odločnostjo b- se slovensko ženstvo udeležilo sedanjega velikega, zgodovinskega boja med dobrim in zlim v naši domovini, s kakšnim prepričanjem in plamtečo voljo bi oddalo svoje kroglice za SLS! Ni kriva SLS, da v Jugoslaviji še nimamo ženske političnih pravic. Nasprotno jc bila SLS, la sc je v novi državi prva in brez pridržka izrekla in borila za žensko volivno pravico. Uresničenje te demokratične zahteve pa so preprečile stranke, ki se drugače imenujejo demokratične. Zakaj so to storile? Pač zato, ker imajo slabo vest in se boje sodbe poštenega ženstval Pa najsi slovensko ženstvo nima možno sti, da bi pri sedanjih volitvah direktno sodelovalo s kroglico v roki — si pa ne da vzatt pravice, da javno pove, na kateri strani ie z vsem svojim prepričanjem, si nc da vzeti pravice, da manifestira za Slovensko ljudsko strankol Če kdo, je ženstvo interesirano na tem, da se politične in gospodarske razmere v naši državi razčistijo in ustalijo, da se za-jamči varnost eksistence bodisi v javni, bodisi v zasebni službi, bodisi v svobodnem gospodarstvu. Kadar te varnosti ni, je žena dvakrat udarjena. Enkrat v družini, katere stal nost in dobrobit je še vedno najboljši in najzanesljivejši temelj njene osebne sreče, a drugič neposredno. V divjem eksistenčnem boju je ženska vselej potisnjena ob steno, saj za tak boj ni bila ustvarjena in ji manjkajo zanj — vsaj na splošno, vsaj danes še — potrebne sile. Zato mora hoteti ženstvo — in ne samo katoliško! — da zmaga SLS, ki je po svojem programu in svojem delu stranka socijalno usmerjenega, socijalno pravičnega gospodarskega reda. Ženstvo — in ne samo katoliško! — je živo interesirano na tem, da nas struie, Ei se imenujejo napredne, ne osrečijo s svoboščinami, ki bi razbile družine in izročile žena brutalnosti golega nagonskega življenja, v ka terem mora žena pod danimi ncizpremeniji-vimi naravnimi pogoji in nravnimi zakoni neizbežno podleči. — Matere — in ne samo ka-toliškel — so intercsiranc na tem, da so lavne razmere fim najbolj zdrave, da nudijo mladini — nedorasli in dorasli — čim najmanj prilike za nravno okužcnjc. Ali naj skrb wt to upamo od strank, katerih tisk že desetletja zastruplja duše, vlači spolno življenje v najgrše blato, dela reklamo za največje uma-zanosti kina in v svojem reklamnem delu z» par dinarjev daje mesta zvodništvu/ Tudi zato tedaj, da se temeljna celica družbe: družina zavaruje, da se zavaiuje materinstvo in ženska čast, da se zavaruje mladina pred nravno pogubo in s tem dobrobit celote, naša bodočnost — tudi zato je ženstvo — in ne samo katoliško! — z vso dušf; na strani SLS. Od SLS sme končno slovensko in jugoslovansko ženstvo z vso gotovostjo pričakovati, da bo pospešila uveljavlienje ženske volivne pravice in da bo vsikdar v zakonodaji podpirala vse upravičene težnje in zahteve ženstva. Katoliško misleče ženstvo pa vežejo s SLS seveda še posebej kulturno stališče iu kulturni cilji. Njemu je danes dvakrat iiudo-da ne more izraziti svojega prepr'č&ii)a in svoje odločne volje z volivno kroglico. Toda če ženstvu ni mogoče direktni sodelovati pri volitvah, pa si ne da vzeti pravice, da vsaj indirektno služi dobri stvari. Kjerkoli treba pouka, zadnje vzpodbude, odstranitve kakršnihkoli ovir, da morejo morja in sinovi, podrejeni ali tovariši, znanci ali sploh vsakteri volivec pravočasno in prav opraviti svojo volivno dolžnost — bodo sedele caše žene in dekleta pravo nkreniti. Ženska iznajdljivost jc velika, kadar tr-ba pomagati, pravtako njena agilnost in požrtvovalnost — sedaj je vreden trenotek, o a se izkažemo z njim! Slovensko ženstvo je v tej volivni borbi eno s svojim narodom: SLS mora zmagati! MAKSIMIRANI OTROCI! Jutri na volišče za dr. Kramerja! Narcdba DR. br. 47.402 iz leta 1922. V IX. vladi je sklenil ministrski svet maksimirati draginjske doklade slugam. V Ljubljani je smel dobiti sluga kvečjemu samo 900 dinarjev na mesec vseh (osebnih in družinskih) doklad, ali prejemal je draginjsko do-klado samo za 2 (z hesedami: dva) otroka. V tisti vladi je sedel tudi g. dr. Gregor Žerjav. Tako je torej SDS reševala bedo državnih uslužbencev in njen kandidat piše zdaj iskreno besedo! Kardinal Gaspari že prihaja. Nič ondnega ni, Če očetje laži, ki se celo življenje samo lažejo, zdaj dan na dan sip-liejo v »Jutro« laži kakor iz rokava: čim bližje smo volivnemu dnevu, tem debelejše so. Najmogočnejše morajo priti seveda prav zadnje trenutke, da »Jutrov« bravec ne more več uiti očarujočemu vplivu demokratskih varanj. Leta 1925 je tik pred volitvami nastopil za demokrate proti SLS sam papežev tajnik kardinal Gaspari. Če kdo zasleduje sedanje »Ju-trovo« pLsanje, je jasno, da se ta gospod v eni ali drugi obliki zopet bliža. Le par zgledov, kaj prenesejo »Jutrovic čitalci. »Vukičevičev padec je gotov! Vladni listi pripravljajo javnost na Vukičevičev padec.« Vse to seveda v »Jutru«. Kdor hoče verjeti, lahko verjame do 11. septembra. »Zapadna demokracija hiti na pomoč« — očetom kranjske Orjune. Dr. Sagadin poziva Davidovičeve demokrate, da volijo — svoje sovražnike žerjavovoe! Radikalna omladina agitira za demokrate — par od dr. Žerjavovih institucij odvisnih študentov. Premoženje črnogorskih prince v je na-raetlo že čez sto milijonov. Rusi so nastopili v »Jutru« z »brezštevilnimi« podpisi. Kdo ne bi verjel na zmago Kramerjevo, če so z njim Črnogorci in Rusi! »Pramason dr. Ravni h ar izdaja parole za SLS« — piše vernikom pobožno »Jutro«. Korošec je obupal in ne more »do sape«. SLS razpada (namreč že vsa leta, odkar se v »Jutru« preliva tinta posebno pa- pred volitvami). Vsi stanovi so klerikalce zapustili Zmaga demokratov torej na celi črti — do 11. septembra. Da bi nam že razodeli demokratje, kako bo nastopil letos gospod Gaspari! ZDRAVSTVENI POSLI — V OBLASTNIH SAMOUPRAVAH. Na pobudo ljubljanskega oblastnega odbora so se vršila v ministrstvu za narodno zdravje v Belgradu dne 6. in 7. septembra pogajanja za prevzem zdravstva v slovenskih oblasteh. Ministra za narodno zdravje sta zastopala načelnika gg. dr. Štampar in dr. Iva-lanovič, ljubljanski oblastni odbor g. dr. Brecelj, mariborski oblastni odbor pa g. dr. Veble. Sprejeta so bila splošna načela in podrobnosti, da preidejo zdravstvom posli in osebje s 1. oktobrom od ministrstva na oba slovenska oblastna odbora. 30 miljonov dinarjev delavskega denarja je rešil ! dr. Gosar ter del tega določil za zgradbo delavskih stanovanjskih hišic. SDS v Prekmurju pred popolnim porazom. Slov. krajina, 8. septembra. Gotovi ljudje si domišljajo, da pri teh volitvah edino Radič doživi v Prekmurju poraz. Ta poraz je neizogiben, nekatere stranke pa ravno na to stavljajo svoje upe. Predseduje jim v tem oziru ravno SDS, ki je prišla v Prekmurje reševat svojo potapljajočo se ladjo. Vsi znaki pa kažejo, da je upanje na kak uspeh le plod prevelikega, neupravičenega optimizma, ki doživj 11. septembra velik poraz. — Tako klavrne shode, kakor so jih imeli dr. Pi\ko, Godina, Preininger so imeli edino le še radičevski kandidati; o malih strančicah ne govorimo. V vseh občinah, kjer so se prikazali gg. kandidati, tako med katoličani kakor med evangeličani, so :>shodk jasno kazali, do je SDSarjem odklenkalo. Celo v občinah, o 'katerih se je mislilo, da so v (precejšnji meri naklonjene samostojnim demokratom, je poslušalo govornike 10 do 20 ljudi in tudi med temi je bilo več ali manj pristašev SLS. Največ upanja je stavila SDS na svoja prekmurska kandidata Godino in Preininger-ja. Ona dva bi naj kot osebi vplivala na svojo okolico. Varala se je. Dasi nimamo namena trditi, da Godina in Preininger nista moža, ki bi v drugih razmerah lahko imela vpliv, moramo na tem mestu pribiti, da v danem slučaju ne privlačita in sploh nista v stanu, da bi. za SDS kaj pridobila. Mažari so bili za samostojne demokrate že prej izgubljeni in jih tudi sedaj ne marajo. Zoper Godino, ki naj bi potegnil za seboj evangeličance, pa je nastopila vsa evangeličanska duhovščina, ki je na svojem zborovanju sklenila, da pristopa k radikalom. Evangeličanskih glasov na ta način ne dobi kandidat SDS evangeličanski župnik Godina, marveč jih dobi večji del radikal, evangeličanski župnik Fr. šoštarec. Dr. Pivko je imel popolnoma prav, ko je priznal, da nima nobenih izgledov na uspeh. Par sto glasov stranka morda še dobi, a to je ne resi poraza. Kakor se je stranka nepoklicano vsilila, tako bo morala žalostno končati. Kar je mrtvo, pač ostane mrtvo, četudi se prenese drugam. KDQ JE OLAJŠAL STANJE PRIVATNIM URADNIKOM? Privatni uradniki lahko odplačujejo davčne zaostanke v obrokih. Privatnim uradnikom se je znižal davek od 8 odstotkov na 6 odstotkov, razen tega se je zvišal eksistenčni minimum od 5000 na 6000 Din in se je tako imanjšal vsem davek. To jo naredila Slovenska ljudska stranka za privatne uradnike. Zato volite vsi privatni uradniki Slovensko ljudsko strenko! Gostilničarjem v pre- Ljubljanska Gostilničarja zadruga je dne 9. septembra sklicala sestanek pri g. Kavčiču na Privozu zaradi zvišanja užitnine na vino za pol dinarja. Sestanek je pa imel še neko drugo ozadje, kar so dokazovali udeleženci, ki strogo vzeto, niso imeli na njem kaj iskati — med temi g. Rebek ml. — Otvoril je sestanek g. načelnik Kavčič, a poročal je g. tajnik Pintar. V debati so nekateri na vsak način hoteli mlatiti prazno slamo. G. Lož ar je pa položaj temeljito razčistil in povedal, da se je bila pri g. magistratnem komisarju Mencingerju zglasila velika deputacija gostilničarjev, da posreduje zaradi zvišanja užitnine na vino. Za deputacijo se je pa še enkrat oglasil pri g. komisarju načelnik g. Kavčič, ki je izjavil, vda bomo pol dinarja zvišanja že Se prenesli z združenimi močmi«. — Tako tedaj zastopa zadružni predsednik interese zadružnih članov! Potem pa sklicuje sestanke v isti stvari, ki pa imajo čisto druge namene. — G. L o ž a r" je razbistrll pojme tudi glede nočnega davka, ki so ga nekateri na sestanku za lase privlekli na dnevni red. Ugotovil je, na so imeli tisti gospodje tri leta svoje ge-rente na magistratu, a na finančni delegaciji svojega delegata Šavnika. Zakaj niso porabili časa in prilike, da bi odpravili nočni davek? To je zaleglo. Večina se je strinjala z g. Lo-žarjem in sestanek nekim gospodom ne bo redil pričakovanih sadov. Tudt ljubljanski gostilničarji morajo končno začeti misliti na svojo resnične koristi in se osvoboditi vplivov, ki jim že doslej niso koristili, a jim bodo v bodoče še manj. O tem naj gostilničarji resno razmišljajo. Začetek starostnega zavarovanja je priborila SLS z zakonsko določbo, da se ima za one državne uslužbence, ki ne prejemajo pokojnine po uradniškem zakonu, osnovati državni fond za zavarovanje za starost Zadnja dva veličastna shoda dr. Antona Korošca v tel volivni kampanji. Sinoči je imel načelnik SLS zadnja dva 1 velika volivna shoda. Zvečer ob osmih je govoril dr. Korošec v Društvenem domu v št. Vidu nad Liubljuno. Shodu je predsedoval g. bivši minister Josip Gostinčar kot načelnik tamkajšnje krajevne organizacije SIS. Velika dvorana novega Doma je bila natlačeno polna ljudstva. Ko se je pojavil dr. Korošec, se je dvorana tresla v gromovitem pozdravu in ploskanju. Na voditelja SLS se je vsulo z vseh strani cvetje in šopki rož. Med dr. Koroščevim govorom in zlasti ob zaiključku je zbor opetovano dal izraza svojemu veselju in zaupanju do SLS. Ko je dr. Korošec končal, je nastopil še posestnik Izidor Florjančič iz Dravelj in v'imenu ljudstva šent-vidske fare dal načelniku svečano zagotovilo, da bo ves št. Vid v nedeljo volil SLS. ŽELEZNIČARJI VSI BREZ IZJEME ZA SLS! Tudi železničarji drugih strank se jzjavili za dr. Korošca. Sinoči so v Rokodelskem domu železničarji brez razlike barv in branž javno povedali svojo odločitev, da hočejo vsi strnjeno voliti SLS. Velika dvorana Rokodelskega doma je bila zopet premajhna. Po vseh kotih stisnjeni, po hodnikih in stopnicah Rokodelskega, doma so stali najodličnejši možje iz železničarskcga stanu in od osme do četrt na dvanajsto uro ponoči vztrajali na živahnem, navdušenem zborovanju. Shod je vodil načelnik mostnega odbora SLS v Ljubljani dr. Jerič, prvi govornik pa je bil znani borec za železničarske pravice poslanec Franjo Žebot Poslanec je razložil vsa pereča železnicarska ^anovska in osebna vprašanja po vrsti, kakor so se ventilirala v javnosti. Z dokazi je mirno in stvarno zavrnil vse očitke, ki so padli s tega naslova na SLS in naše pctence. Po svojem govoru je pozval vse navzoče, naj se javijo k besedi in razpravljajo o vsakem posameznem vprašanju. K besedi se jo javilo mnogo železničarjev z raznimi vprašanji, pa tudi pomisleki in ugovori ki jih je poslanec Žcbot z izredno sigurnostjo, prijaznostjo in popolnim obvladovanjem vseh železničarskih zadev pojasnil in zavrnil. S pojasnilom so bili vsi govorniki, tudi tisti, ki so spočetka ugovarjali, popnlnama zadovoljni, so to svojo zadovoljnost tudi javno na shodu povedali in izjavili, da bodo oddali glasove stranki poštenja in dela SLS! Govorniki iz zboru so bili sami pristaši drugih strank. Vsi železničarji so naravnost občudovali, kako je poslanec Zebot popolnoma poučen o vseli njihovih zadevah, željah in potrebah ter kako v podrobnosti so mu znane vse razmere n c i železničarji. Ta silen vtis »o odnesli vsi železničarji s shoda skupno s trdnim zaupanjem, da je železničarsko vprašanje v tako spretnih in zanesljivih rokah, da bi ga bolje noben poklicni železničar ne mogel obvladati. Okoli pol enajste ure je stopil v dvorano DR. ANTON KOROŠEC, ki je prišel s shodiai v Št. Vidu nad Ljubljano. Železničarji so ga sprejeli z viharnim ploskanjem in pozdravi, ki so odmevali po vsem tem delu mesta. Dr. Korošec je govoril o splošnem zunanje in notranje političnem položaju in posebej o nekaterih železničarskik stvareh. Svoj govor je dr. Korošec zaključil s pozivom, naj ves železničarski stan v nedeljo voli SLS. Nov val silnega ploskanja je bil odgovor na te besedo. Dokler je dr. Korošec bil med zboroval-ci, mu niso nehali vzklikati. V Komenskega ulici se je nabralo veliko naroda, ki je dr. Korošca sprejel z novimi manifestacijami. Mirno rečemo: Večji, lepši, mogočnejši je bil naš shod enega samega stanu, kot shod vse ljubljanske SDS v Kazini. Vsi železničarji vseh strank, vseh socialističnih in komunističnih vej so si SLS sinoči zbrali za svoje zastopnico in Žebota za svojega poslanca! Bivši socijaini demokrat slavi delo SLS za železničarje. Karakteristično je pismo, ki ga je te dni poslal bivši socialdemokrat našemu poslancu Žebotu: >... Ležim že 14 mesecev. Reuma in ižias me mučita. Ali toliko sem že okreval, da bom mcgel 11. septembra izvršiti svojo volivno dolžnost. Prosim Vas, bodite tako dobri in obvestite voditelja agitaoijskega lokala SLS, da pridejo z vozom po me. Za Slovensko ljudsko stranko hočem oddati svoj glas, naj stane kar hočo. Čeravno sem po rodu Nemec in čeravno sem bil okoli 30 let kot kurjač in strojevodja pri socialnih demokratih, sem leta 1924, ko m: je SLS rešila eksistenco, postal zvest Vaš pristaš. Spoznal sem, da »o socialni demokrati v Mariboru po sedanjih svojih voditeljih sami zapeljivci železničarjev in dclavcev sploh. Blizu 30 let sem plačeval v blagajno so- cialdemokratske stranke prispevke, a ko sem rabil pomoč, me se poslušati niso hoteli. Ko smo jaz in moji tovariši bili v najhujšem položaju, da izgubimo službo, ste bili Vi in Vaša stranka naša zaščitnica. Rešili ste mene in mojo familijo pogina. Niste vprašali, kateri stranki pripadam, kake vere ali narodnosti sem. Ko ste videli, da sem v nesreči in pomoči potreben, ste takoj Vj in Vaši tovariši storili vse korake, da se me reši nesreče. Tega Ee bomo ne jaz ne moji tovariši nikoli pozabili. V socialističnem Ljudskem domu so se mi še posmehoval! in niso hoteli za me in tovariše prav nič storiti. Bodite prepričani, da bodo vsi pametni in poštenomisleči aktivni in penzijonirani železničarji volili Slovensko ljudsko stranko .. Tako misli izkušen železničar. Novo nasilje radsčevske čeke v Sloveniji. NAPAD NA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA. Iz Starega trga ob Kolpi nam brzojavno poročajo: iPucljev govornik je na Mali šmaren s silo napadel starotrškega kaplana. Planil je z mize nanj, a so ga pristaši SLS obrani li.« SKS bi že lahko vedela, da pri nas Radi- čeve metode sploh ne zaležejo, najmanj pa nasilje. Te ljudi bo korajža kmalu minila in maček bo tem hujši, čim večja je bila korajža. Za to jim jamčimo! Dne 11. septembra jih boste dobili po grešnem hrbtu od slovenskega ljudstva! Nečuveni napad SDS proti stanovanjski akciji mestne občine ljubljanske. Kot zadnjo najbrezvestnejšo huj-skarijo je vrgla SDS v Ljubljani gonjo proti stanovanjski akciji mestnega komisarja in sedanjega sosveta, SDS liujgka gostilničarje proti pobiranju trošarinske naiklade 50 par na liter konzumiranega vina, iz katere naklade naj se zbira fond za amortizacijo &% obligacijskega posojila 30 milijonov za gradbo pre-potrebnih stanovanjskih hiš v Ljubljani. Te dni je namreč mestna občina začela pobirati to naklado in SDS je to priložnost zagrabila za hujskanje. Ugotavljamo, da velika večina gostlftii- čarjer uvidova, da gre za grdo volivno demagogijo SDS in to demagogijo obsoja. Vsa Ljubljana ve, da gre tu za izvrševanj« občekorist-Be, ominontno socialne in gospodarske akcije, ki ji lioče SDS škodovati. Vsi srednji in delavski sloji ogorčeno obsojajo ta poizkus in gostilničarji, ki pri tem itak nobene škode ne trpe, ga sami obsojajo. Ljubljana naj ve: Če bi zmagala SDS, pade stanovanjska akcija mestne občine v vodo. Broflstanovanjei in vsi, ki Imate srce za te nnj-bednejšo, dvignite sto j glas! MAŽARSKI FAŠISTI PRIPRAVLJENI, DA UDEREJ0 V ČEŠKOSLOVAŠKO. v Praga, 9. sept. (Izv.) >Pravo Liduc poroča, da so v Budimpešti širijo vesti o koncentraciji mažarskih fašistov ob meji. Pri Miškol-cu je baje zbranih 25.000 vojaško izvežbnnih fašistov večinoma v civilni obleki in z zadostnim orožjem. Posebno Imajo dosti letal. Komandant fašistov je Gombos. Na Mažarskem J upajo, da bo Rothermerova akcija povzročila na Češkoslovaškem nemire. V tem primeru bi i Giimb6sova vojska udrla v Podkarpatsko Ru-I sl.jo, jo zasedla in Evropo postavila pred iz- vršen čin. Mislijo, da bodo lo akcijo lahko opravičili s tem, da potrebuje Mažarska direktno zvezo s Poljsko v interesu antisovjetske fronte. UPOKOJITVE POLICIJSKIH URADNIKOV V ITALIJI. ▼ Rim. f). *ppt. (Izv.) V Genovi so bili brez navedbe razlogov upokojeni policijski ravnatelj in dva policijska komisarja. Proti dvema drugima komisarjema Je uvedeno disciplinarno pnptopnnjfe, več drugih pa Jfc bilo kazensko prestavljenih ali so bili drugače disciplinarno kaznovani. Fiasko samostojnih demokratov v Kazini. MALO LJUDSTVA. - ŠTEVILNI MEDKLICI. - SDS BO SANIRALA GOSPODARSTVO! V Kazini, v onem poslopju, proti kateremu se je desetletja obračal si d vseli poštenih Slovencev, v katerega pa se je po vojni proti volji pravega lastnika — nieslne občine — vgnezrflila SDS, v tem poslopju se je vršil sinoči ob 8. »manifestacijskir volivni shod samostojnih demokratov. Ti ljudje, ki vedno trobentajo, da imajo vso Ljubljano^ v svojem žepu, niso mogli včeraj zbobnati niti toliko ljudi skupuj, ila bi jim vsaj pošteno napolnili malo in ozko kazinsko dvoranico. Se pred govorniškim odrom je zijal obsežen prazen prostor, v ozadju pa bi se mogla razviti ob količkaj dobri volji udeležencev pravcata promenada. Gneče v dvorani, o kateri naši esdeesarji tako radi govorijo, ni bilo torej nol.ene. In So med tem malim številom poslušalcev ,ie bil ilolitr del pristašev .SDS ian(notnih strank, kar pričajo številni medklici, ironične opazke in ploskanje ob za SDS kočljivih točkah. Kako velika razlika med shodoma v »Unionu« in y Kazini-. Tam preko 4000 sninih naših somišljenikov, tu pa, 70(1—800 poslušalcev in še tu morajo skrbeti za dobro razpoloženje >za red in mir* najeti reditelji! »Jutrom, ki je včeraj omalovaževalo naš shod v »Unionu , je torej krepko udarilo samega sebe po nosu. Shcu je otvoril ravnatelj Jng, na kar je prevzel besedo dr. Kramer. Temu je bil najbolj pri srcu blejski pakt, ki bi ga on rad raztlrl, pa nima za to zadosti moči. Za SDS je predvidel govornik veliko nalog: preskrbeli uradnikom, kmetom, obrtnikom, delavcem in vtem stanovom ugodnosti, povedal pa ni, kako bo SDS to storila, ko je obsojena že v naprej v najbolj brezupno opozicijo. Govornik hoče vse zboljšati: zunanjo, notranjo socialno politiko, hoče izvesti stabilizacijo valute, sanacijo gospodarstva, hoče dvignili naš izvoz in tako dalje! Izjemoma dr. Kramer ni posvetil vsega govora SLS, temveč samo tri četrtine. Ponavljal je staro in dolgočasno melodijo o hudobnem Mihcu iu pridnem Janezku ali jasueje rečeno o >poštenk, >de-uiokratični«, »napredni« SDS in o vsega zanioe vanja vredni, nazadnjaški in klerikalni SLS. Obljubil je podporo slovenskemu delavstvu, katerega da je SLS zavedla — z raznimi hiperirontunUffie-nimi g;:sli v ekslrem. Trdil je. da je SDS priborila delavstvu razne socialne -zakone. Zadel je v črno: preskrbela je zakon o zaščiti države in — Žerjavov pravilnik. Nalo je pa še očital veliko skrb SDS za Slovenstvo! Drugi govornik Vargazon je priporočal vsem zbranim in jih rotil, naj za Boga milega volijo SDS. K besedi se je oglasil še g. Juvan, ki ie baje govoril v imenu narodnih socialistov. Ko pa je pravi narodni socialist naredil k njegovi namišljeni pozi krepak medklic, so medkliculka vrgli ešde-esarski reditelji ven. Predsednik Jug je najprej smatral ia potrebno, da fiesavuira izvajanja dr. Kramerja o ^slovenski« SDS s tem, da je poudaril, da se SDS bori za oe o tatvinah koles. Tako je bilo te dni ukradeno v Cerkljah dobro ohranjeno kolo znamke Rekorde in vredno 1750 Din, last Tomaža Bolke ii Poženka. -k Samolasten lov vasi Vojaka v občini Trata se bo oddal v zakup potom javne dražbe, katera se bode vršila v torek dno 13. septembra 1927 ob 10 dopoldne v prostorih okrajne izpostave v Škofji Loki. Lov se bode oddal1 v zakup za čas od 13. septembra 1927 do 31. marca 1932. Zakupni in draižbeui pogoji so na vpogled pri županstvu na Trati, ki dajo tudi tozadevna pismena pojasnila. ■ ■k Zatiranje predcnice. Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč morajo po svojih njivah, travnikih, pašnikih, poljskih mejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatreti predenico v si j predno začne cveteli. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenicai že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamudnikove stroške. Brezbrižneži se kaznujejo z globo do 100 Din. V slučaju neizterljivosti se -premeni globa v zaporno kazen 48 ur. ■k Tatvina srbskih starin. Mesecsu avgusta je »Slovenec« prinesel kratko poročilo o tatvini srbskih starin, last starinarja Dušana Popoviča iz Belgrada. Iz zaboja je izginilo več starodavnih vezenin \ vrednosti baje 32 tis-oč dinarjev. (Obenem smo poročali, da je bila radi te tatvine prijeta in odvedena v preiskovalni zapor uslužbenka pri D. Popoviču gdč. J. Ternik iz Marenberga. Sodna preiskava je ugotovila na podlagi raznih okolnosti popolno nedolžnost gdč. Ternikovc. Prei. kava -e sedaj nadaljuje, toda v čisto drugi smeri. KUŠAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobo k Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete dobile po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče št. 3. * Pri žolčnih in jetrnih bolečinah, žolč-nem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz-Josef«-grenčica prebavo skoro na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josefc-vodo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, droge r i | a: h in spec. trgovinah. T*r Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. RJRMOTO najsijajnejše čistilno in polirno sredstvo za pohištvo. Ljubljana Agitacijske pisarne SLS v Ljubljani. Centralna agitacijska pisarna je v veliki dvorani Uniona. Tu se dobivajo vse informacije. I. in II. volišče: Alojzijevišče, pritličje, levo. III. in IV. volišče: Florijanska ulica 11, v hiši g. Šerjaka. , V. volišče: Društveni dom, Karunova ul. VI., VI a, VII, in VIII. volišče: Konzum, Kongresni trg 2. IX. in IX a volišče: Vzajemna zavarovalnica (Medijatova hiša), Dunajska cesta. X. volišče: Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, poleg Vzajemne posojilnice. XI., XII. in XIII. volišče: Rokodelski dom (dvorana), Komenskega ulica 12. XIV. in XIV a volišče: pri g. Kljunu v Bohoričevi nlicj 12. XV. volišče: v gostilni pri Ribiču (Majcen), prva. hiša na Ižanski cesti. XVI., XVII. in XVIII, volišče: gosdlna pri Bovcu, Gasilska cesta. v Ženeva, 9. septembra. (Izv.) Angleški, francoski in nemški juristi so nocoj dolgo razpravljali o novem poljskem besedilu resolucije, ki je včeraj prispela iz Varšave, nc da bi se pri tem kaj izpremenilo glede juridič-nega vprašanja. Pred vsem Anglija noče brez Baldvvina prevzeti nobenih novih obvez za sklepanje paktov proti napadanju. Tudi nemški juristi smatrajo sprejem take resolucije za demonstracijo proti locarnskemu paktu. Poljaki pa so se žc odločili. Sokal bo njihov lastni predlog stavil samostojno po možnosti celo v prvotnem tekstu. Poljski in holandski predlog sc bosta odstopila tretji komisiji v nadaljnjo razpravo. Po govoru poljskega delegata bodo o obeh predlogih 14 dni razpravljali v komisijah. Na popoldanski seji pridejo na vrsto Briand, Chamberlain in Stresemann. Vendar ne b o govora o kaki mirovni manifestaciji, temveč imeli bodo velike politične govore k letnemu poročilu Društva narodov. Dopoldanska seja se je začela ob 10.30. Prvi jc dobil besedo Vandcrvelde. Konstatiral je, da je spričo žalostnega duševnega stanja na vsem svetu nujno potrebno, da sc zborovanje še enkrat izjavi o gotovih načelih svoje eksistence in da izjavi, da je napadalna vojna zločin in da razorožitev mora priti. Meseca septembra 1924, ko sc je razpravljalo o ženevskem protokolu, Nemčije še ni bilo v Društvu narodov. Koristno bo, če se sedaj še enkrat skupno z Nemčijo pretresejo temeljna načela ženevskega protokola in objavijo. Za njim je italijanski delegat Vavacconi govoril o socijalnih problemih. Končno je norveški delegat Lange v velikem govoru polemiziral proti grškemu delegatu Politisu, katerega je imenoval modernega Demostena. Društvo narodov more biti samo to, kar napravijo iz njega politiki in dokler nočejo ničesar vedeti o sankcijah za kršitve obveznosti, se moramo temu odpovedati. Lange vidi edino možnost za razorožitev v tem, da se razširi učinkovitost obligatnega razsodišča pri stalnem mednarodnem sodnem dvoru. To bo dalo dovolj varnosti za omogočitev razoroževanja, čegar tehnične priprave ne smejo niti najmanje zastati. v Ženeva, 9, sept. (Izv.) Pred popoldansko sejo je poljski delegat Sokal na obisku pri nemškem državnem tajniku Schubertu izjavil, da se Poljska strinja s tem, da umakne včeraj, predlagano končno formulo. t Ženeva, 9. sept. (Izv.) Popoldanska seja se je začela ob 16.45. Prvi je dobil besedo nemški delegat dr. Stresemann. Obžaloval je, da je bilo v izjavah grškega zastopnika videti tako malo zaupanja v zanosno silo mirovne manifestacije Društva narodov. Znano je, da se bp tudi na letošnjem zborovanju Društva narodov razpravljala misel manifestacije, ki naj da izraza volji, odpovedati se napadu in sili. Smatra, da svečana taka izjava ni potrebna, temveč da vera in ideja ravno toliko pomenita kakor juridična formula. Paragrafi sami ne bodo napravili miru, marveč duh narodov in njihovih odgovornih voditeljev. Tudi se ne sme reči, da je razorožitev odvisna od varnosti. Varnost je odvisna od prava, pravo od morale in konča v nekem: non possumus. Pomembno bi bilo, če bi se odgovorni držav- BILANCA ČEŠKOSLOVAŠKE ZUNANJE TRGOVINE, v Praga, 9. sept (Izv.) Češkoslovaška zunanja trgovina izkazuje meseca avgusta pasi-vum 8.5 milijonov Kč. Trgovinska bilanca januar—avgust 1927 pa izkazuje aktivum 1.3 mčlijarde Kč. Pasivum avgusta se pojasnjuje s tem, da je bilo uvoženih mnogo surovin, živil ln izgoto vi jenih izdelkov. ALBANSKI POSLANIK V PARIZU. v Rim, 9. okt. (Izv.) »Giornale d Italia« poroča iz Tirane, da je bil guverner Tirane, Ekrem beg, imenovan za poslanika v Parizu. FAŠISTIČNA UPRAVA NA POLJSKEM? v Varšava, 9. sept. (Izv.) »Robotnik« poroča, da je poljsko ministrstvo za notranje stvari poslalo v Italijo visokega uradnika, da preštudira fašistično upravo in da hoče vlada po njegovi vrnitvi uvesti na Poljskem fašistično upravo. BIVŠI KRALJ FERDINAND SE VRNE NA BOLGARSKO. v Bukarešt, 9. sept. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnik z dobro obveščene strani, se namerava bivši bolgarski kralj Ferdinand vrniti na Bolgarsko. S svojim sinom se bo sestal v Evksinogradu pri Varni ob Črnem morju. — Kralj Ferdinand je vprašal romunsko vlado, če mu bo dovolila potovanje po Romuniji in romunska vlada je baje na to že pristala. v Bukarešt, 9. sept. (Izv.) Uradno se de-jnantira, da bi bila romunska vlada izdala dovoljenje za potovanje bivšega bolgar. kralja Ferdinanda preko romunskega ozemlja. VELIKA EKSPLOZIJA V CHICAGU. t Berlin, 9. »apt. (Izv.) »Lokalanzeigerc poroča iz Newyorka, da so bile včeraj v Chicagu tri velike eksplozije. Tri hiše so bile popolnoma porušene. Dve osebi sta mrtvi, več jib je ranjenih. Škoda znaša 2 milijona dolarjev. 0 atentatorjih ni sledu. LETALSKE VESTI, v Pariz, 9. sept. (Izv.) Listi objavljajo sezname, po katerih jc v zadnjih dveh mesecih izginilo 26 letal na potu preko oceana. »Ma- niki sporazumeli in izjavili, da čutijo v sebi voljo za vodstvo stvari na svetu in da še enkrat v svečani in obvezni obliki izjavijo svojo voljo, da se difamira oni, ki bi rabil silo in napad. Govornik smatra za svojo dolžnost, da se v imenu Nemčije priznava k temu. Seja še trnja. v Ženeva, 9. sept. (Izv.) Za dr. Streseman-nom je govoril poljski delegat Sokal. Izjavil je, da bi bil eden najvažnejših donosov za mo-:aličnj napredek človeštva, ako bi Društvo narodov izjavilo, da njegovi člani pod nobenim pogojem ne bodo začeli vojne, da bi z njo reševali spore med seboj. Vsako kritiko dosedanjega delovanja za razorožitev smatra za prezgodnjo, ker komisija še vedno ni končala svojega dela. Končno je predlagal resolucijo, vendar pa ne prvotno predlagano in tudi ne izvajanj, ki jih je včeraj poslala varšavska vlada, temveč tekst, ki so ga izdelali juristi treh velikih lokarnskih držav. Vendar je še vedno dvomljivo, ali bo tudi ta resolucija soglasno sprejeta, ker je italijanski delegat Scialoia So-kalovo resolucijo na koncu seje izredno ostro kritiziral. Rekel je: »Zakaj naj si pustim reči od gospoda Sokala, da naj storim, kar sem že davno storil, namreč sklepati pogodbe za razsodišča? Italija je v zadnjih letih sklenila več kfikor deset takih pogodb in ima torej v tem skoraj rekord. Napadalno vojno se hoče razglasiti kot nezakonito, toda nvoj Bog, saj to sloji že v členu 10 pakta, v katerem se člani Društva narodov zavezujejo, spoštovati se in vzdrževati proti vsakemu napadu teritorijalno integriteto ter politično neodvisnost vseh članov. Člen 10 vsebuje neskončno več kakor Sokalova resolucija, saj pooblašča celo svet Diuštva narodov, da sme izvesti sankcije. Kaj bi proti tej svečano podpisani in po tolikih dižavah ratificirani pogodbi mogel storiti samo sklep zborovanja!« v London, 9. sept. (Izv.) :>Westminster Gazette« izjavlja, da angleška vlada noče pustiti, da bi glede poljskega predloga prišlo na seji Društva narodov do več kakor do izjave, v kateri naj se ustanovijo splošna načela glede poljskega predloga. Angleška delegacija bo odločno odklonila vse, kar bi pomenilo zopet-mo oživitev obvez iz odklonjenega ženevskega protokola. NEMČIJA IN POLJSKI PREDLOG. v Berlin, 9. sept. (Izv.) Pod predsedstvom dr. Marxa je bila danes seja ministrov, ki so prisotni v Berlinu, da razpravljajo o poročilu dr. Stresemanna iz Ženeve in da zavzamejo svoje stališče z ozirom na dosedanje razgovore nemške delegacije z Briandom in Cham-berlainom o poljski in holandski resoluciji. Stališče nemške delegacije v Ženevi so popolnoma odobravali. Učinek taktike Streseman-nove je bil ta, da so Poljaki bili primorani priznati, da jim je pri tem šlo samo za to, da bi se Nemčija prisilila k vzhodno-lokarnske-mu paktu. Nemčija je s tem, da se je izjavila pripravljeno sopodpisati predlog za generalno prepoved napadalne vojne, zopet dokazala, da nima agresivnih namenov, ne bo se pa odrekla mirnim možnostim glede vzhodnih mej, ki se ji nudijo iz člena 19 statutov Društva narodov. tin« pozivlje francosko vlado, da letos najstrožje prepove vsak polet preko oceana.. v London, 9. sept. (Izv.) Na letališču Croydon, ki je bilo vso noč razsvetljeno, so doslej zaman pričakovali prihoda Carlinga, tako da so tudi za to letalo izgubili vse nade. Poročila z morja javljajo silno slabo vreme z močnimi viharji. Tudi na Angleškem se vedno bolj zahteva, da se letos opuste vsi nadaljnji poskusi. Dopisi SLS V DOBERNICU. Dobernif, o katerem so morda samostojneži mislili, da je že v njihovih rokah, je danes pokazal, da temu ni tako. Dobrničanje so se z veseljem in polnoštevilno udeležili našega shoda, ki sta ga priredila drž. posl. g. Brodar in oblastni poslanec g. Pevc. Na prostem pred župniščem se je zbralo do 400 ljudi. Shod je otvoril naš župan g. Koporc. Vsa čast mu — to Je res mož, ki ne pozna omahovanja. Ni so dal zvoditi za nos nekaterim Pucljovioi agitatorjem ter je izjavil, da je in ostane pristaš naše edino prave res slovenske Jjudske stranke. Kot prvemu je dal besedo oblastnemu poslancu g. Pevcu. Cisto po domače ie ta povedal ljudem samo resnico, povedal, da je treba delati z ljubeznijo, ne s strastjo in sovraštvom, kot to delajo Pucljevi tn Radičevi pristaši. Za njim je stopil na govorniški oder narodni poslanec g. Brodar. Kmet med krneli, kar se je takoj videlo, si je naenkrat pridobil vso simpatijo. Saj je tudi govoril tako mirno, v svesti si, da govori resnico, a obenem tako prepričevalno, navajajoč dejstva in številke. — Žalostno je, da se morajo naši poslanci boriti z dvojnim dolom, ker morajo skrbeti tudi za to, da se popravijo krivice, ki sta jih zagrešili SKS in SDS. Ponovno smo videli, kdo lo res naš prijatelj ln kdo zasluži naše zaupanje, kar bomo v nedeljo tudi pokazali s kroglicami, ki jih bomo fpuščali v druno skrinjico, zavedajoč se, da s tem koristimo sebi in celemu slovenskemu narodu- Zborovanje je zaključil g. župan, ki nas je pozval, da naj volimo SLS, ki je edino prava in kl skrbi za naše kmetske interese in koristi. Popoldne ob 3 sta imela poslanca Pevc in Brodar shod v Brezi, kjer se. je zopet zbralo precej poslušalcev, med njimi mnogo samostojnih. Po govorih poslancev se ie vnela debata s samostojnimi, ki so končno popolnoma odobravali delo SLS ter izjavili, vsi brez izjeme, da če je tako, potem bomo mi obračunali s Pucljem ter volili .SLS. Odšli vsi v zavesti, da J« edino SLS res prava borlteljiea za koristi slovenskega naroda. Vsi, tudi samostojni, so odšli s shod* zolo zadovoljni, poslednji tudi drugega mnenja kot so prišli. * Somišljeniki.'Po celi deželi trosijo radičevci vabila, v katerih vabijo naj bi volivci nasedli na SKS lim. V tem oklicu sc usti proti nasilju. Njih pristaši pa so ubili Ta-lana. Njih pristaši so napadli poslanca Suš-nika. Tako njih vabilo laže samo sebi. — Opozorite na to vse volivce, ki prejmejo radi-čevsko vabilo. •k Zaupniki! Ponovno najvljudneje prosimo, da vodite na dnn volitev točen pregled, kdo je volil in kdo ne. Kdor ne gro volit v takih odločilnih trenutkih, ni naš in naj hodi potem okrog nasprotnikov. Prav za vsakega volivca torej stroga evidenca. — Tajništvo SLS. k Zaupnike SLS prosimo, da nam v nedeljo zvečer takoj iz vseh volišč brzojavno ali teleionično sporoče izid volitev. Vsi brzojavni in telefonski uradi so odprti celo noč. Telefonska številka »Slovenca« je 2050 ali 2887. Na brzojavkah zadostuje naslov: Slovenec, Ljubljana. Uredništvo »Slovenca«. k Našim poročevalcem sporočamo, da je poštno ravnateljstvo naročilo poštnim uradom, da ne smejo dovolili telefonskih pogovorov na račun poklicanih naročnikov, ampak mora vsakdo, ki pogovor zahteva, plačati sam. Zato prosimo naše poročevalce, naj pristojbino za pogovore z uredništvom založe iz svojega, obenem pa zahtevajo potrdilo poštnega* i !a in ta potrdila predlože upravi »Slovenca«. •k Ne motite se! Vsa Štajerska brez izjeme voli v prvo skrinjico. Vse, kar spada pod volivno okrožjo Maribor—Celje, torej tudi okraja Brežice in Laško, ki sta v ljubljanski oblasti. Vsa Kranjska razen Ljubljane voli v drugo skrinjcio, Ljubljana-mesto v prvo. *k Žerjavovski agitatorji za neudeležbo so se pojavili zlasti v kamniškem okraju. Kjer vedo, da ni mogočo ljudi dobiti za SDS, hočejo doseči, da ostanejo volivci doma. Zaupniki, bodite na to pozorni. Tudi v drugih okrajih bo podobno. ■k Spremembe pri ooi kapucinih, Pro-vincialno predstojništvo: p. Linus Prah, prov., p. Donat Zupančič, p. Odilo dr. Mekinda, p. Vinko Deeač, p. Bernardin Skri-vanič, definitorji. Samostanski predstojniki: Celje: p. Donat, Krško: p. Rafael, škotja Loka: p. dr. Odilo, Studenci pri Mariboru: p. Žiga, Ptuj: p. Anton, Varaždin: p Ludovik, Osijek: p. Joahim, Karlobag: p. Odorik, Split: p. Bernardin, Dubrovnik: p. Metod. — Prestavljeni so: p. Dionizij iz Celja v Studence pri Mariboru, p. Čiru Goričan iz Osijeka v Varaždin, p. Gregor Pašalič iz Varaždina v Osijek. ■k Ali morajo biti lovci člani Lovskega društva? Na številna vprašanja/: »Ali se res ne sme nihče drugi udeležiti licitacije občinskega lovskega zakupa kot oni, ki je član Slovenskega lovskega društva«, odgovarjamo sledeče: Veliki župan dr. Otmar Pirkmajer je dne 24. decembra 1926 pod štev. 739/37 izdal vsem okrajnim glavarstvom odlok, da mora biti vsak zakupnik občinskega lova član Lovskega društva. Bivši veliki župan se sklicuje v svojem odloku na tozadevno rešenje ministra za šume in rudnike z dne 28. septembra 1926 št. 27.944. Ker pa mnogi kmetski lovci niso dobili članstva pri Lovskem društvu, je samo mestna gospoda bila pripuščena k dražbam lovišč. Sedanji veliki župan dr. Schau-bach je izdal pod G. br. 388/38 dne 31. maja 1927 naslednjo Okrožnico okrajnim glavarjem: »Dodatno k okrožnici z dne 24. decembra :1926, G. br. 739/37 pojasnjujem in odrejam sledeče: Pogoj, da smejo biti zale upniki samo člani Slovenskega društva je razumeti tako, da se sme priznati po izvršeni dražbi kot zakupnik le tisti, ki izpolnjuje zakonske pogoje in ki se izkaže s člansko izkaznico Slovenskega lovskega društva. Dražbe pa se sme udeležiti vsakdo, ki položi določeni vadij, ne glede na to, ali je v trenutku dražbe član Slovenskega lovskega) društva ali ne. Dokaz, da je član Slovenskega lovskega društva mora prinesti izdražitelj torej še le, predno ga potrdite za zakupnika lova. Isto velja tudi za zakupnike in podzakupnike. To dopolnilo izdajam sporazumno z velikim županom ljubljanske oblasti.« ■k Letošnje sv. birme v lavantinski škofiji «o končane. Birmanih je bilo: V Mariboru 861 in v Celju 410; v dekaniji Pluj 2394, Gornji grad 1260, Laško 2061 in Sv. Lenart v Slov. goricah 2108 t j. skupno 9094. •k Mednarodni kongres hišnih in zemljiških posestnikov (Svojine) se letos vrši v času od 12. do 15. septembra v Haagu ua Nizozemskem. Kongresa se udeleže zastopniki organiziranih posestnikov iz cele Evrope in Amerike. Jugoslavijo bo zastopal prvi podpredsednik Glavne zveze j>osestnikov v Belgradu g. Ivan Frelih iz Ljubljane. •k Slovenska planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se zatvorita 12. L m. Coj-zova koča na Koknskem sedlu in Češka koča na Ravneh. Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja svoje člane, naj nikar ne prestopajo italijanske meje brez rednega potnega lista*, ker delajo s tem društvu in našim oblastem veliko posla, sami pa od ture, če jih polovijo Italijani, nimajo nobenega užitka. Za prestop meje v Nemško Avstrijo, zadostuje m vlak, kakor tudi peš, legitimacija SPD, potrjena od policijske direkcije v Ljubijaui; potreben je kolek 5 Din. To potrdilo velja za oelo leto, 0 Ljubljanskim volivcem! Na dan volitev 11. septembra 1927 se dotičnt volivci, ki niso vpisani v onem volišču, kamor so šli volit, nujno opozarjajo, da nc izpra-šujejo volivne komisije, kam naj gredo volit, temveč naj se tozadevno informirajo na magistratu v sobi št. 2.1 (volivni kataster), fci v to svrho uraduje ves čas, kar trajajo volitve. Ta opozoritftv velja onim volivcem, ki so «pm-menili stanovanje po decembru 4)926, pn ob reklamacijskeni postopanju niso /jahtevali, da -e jih vpiše na novo stanovanje odnosno volišče. © Polomija SDS pri Sv. Krištofu. V sredo je SDS imela volivni sbod pri Kačiču na Dunajski cesti, in sicer v »gosposki sobi, v veliki sobi pa so bili »klerikalci«, ki so poslušali skozi vrata puhle fraze dr. Kramarja in Vargazona. Ko je poslednji začel napadati dr. Korošca in Hodžarja, so klerikalci« glasno posegli \nies in g. Varga/.on je moral obljubit', da bo odslej govoril zmerno. Pa se mu je kmalu feržmagalo, da so »klerikaki« obvladali položaj in je rekel, da je že prepozno, da morn iti. Klerikalci« so veselo spremljali njegov odhod s klici: >Živio dr. Korošec!« ■ Električna cestna železnica v Ljubljani. Pod en' naslovom prinaša >Jutro« od petka 0. t m pamflet o delovanju sosvetnika mestnega magistrata g. Pirca v pogledu cestne električne železnice, češ, cla agitira za klerikalno stranko in končuje ta pamflet, ki je mešanica nezrelih m is. I i in proste demagogije, z indirektnim pozivom, da ne bodo volili uslužbenci cestne električne železnice klerikalno;' volilno skrinjico. Uslužbenci cestne električne železnice, ki žele, ua se ne bi vprašanje cestne električne železnice vlačilo v volilno borbo, pošiljajo uredništvu sledeč odgovor: Član komisarjevega i-osveta na Mestnem magistratu g. .lože Pire se je res pogosto sukal okoli uslužbencev ceslue elektr. železnice v Ljubljani, pa ne z namenom agitacije, kot trdi člankar v Jutru-., ampak se je obračal do poznavalcev razmer med uslužbenci cestne električne železnice za potrebna pojasnila v čisto strokovnih vprašanjih. Ako pa je agiti-ral kje politično — pa bodimo odkriti — je storil svojo strankarsko dolžnost, kot bi jo storil pripadnik katerekoli politične strunke — tako seveda tudi SDSarji. O Pirčevem prizadevanju in o obljubah »klerikalcev«, ki so jih zatajili - ;ar pa ne drži — ker so z novo pogodbo o prevzemu cestne električne železnice ugodno ešili jako muogo vprašanj za osobje tega podjetja, pa ne more biti govora v škodo SLS, ako bi prišlo to vprašanje na politicn tehtnico. Ako dopisniku niso znane razmere, ki naj zavladajo med uslužbenci in podjetjem |>o uveljavljen,ju pogodbe o prevzemu cestne eleklrične železnice, pa naj bi se preje oglasil pri tovariših, ki jim je vprašanje znano, da bi dobil primerna pojasnila in ne bi obogatil »Jutra*, z novo demagoško cvetlico. Nova pogodua govori namreč tudi o soci.iaim strani ustanove in je zadevno une-sena določba v pogodbi tako glede ravno teh vprašanj, o katerih trdi člankar v .»Jutru«, da so uslužbenci fiozabljeni. Člankar naj se ne boji za volilne kroglice — ker smatramo vse uslužbence električne žcleznice za dovelj zavedne, da bodo znali, komu naj oddajo svojo volivu) kroglico. Dopisun Jutra« jih gotovo ne bo dobil. © Nemški katoliški dijaki bodo peli danes zvečer ob 8 v .. „.ac. - u svoje mladinske nemške narodne p e-> m i. Vsi ki se zanimajo za mladinsko gibanje, prijazno vabljeni. Vstop prosi. © Spomenik sv. Trojice postavljen. Dela za postavo starega spomenika sv. Trojice, ki je stal svoječasno pred kavarno Evropo, so sedaj končana. Spomenik je prišel na svojem novem me-tu pred Nunsko cerkvijo do polnega u veljavi jenja in tudi bojazen, tla hi ka-zil tu f asa Jo cerkve, se je izkazala za neupravičeno. Kongresni tig pa je pridobil lep okrasek. © Gledališka razstava. Uprava velesejma, ki vocii administrativni del razstave Gledališč e-Ljudstvo-Dnižbac prosi vse one korpora-tije in privatnike, ki Lmajo v svoji posesti fotografije, slike, skice, ro.iop.^e in druge dokumente, ki se nanašajo na zgodovino In razvoj slovenskega gledališča, bodisi drame ali opere, da ji -lavijo material za čas razstave na razpolago. Ker je čas do otvoritve že kratek, prosimo vse, da dopošljejo obljubljene in nabrane stvari do 9. ali najkasneje 10. t. m. dopoldne. © Karamboli. Na kmetskem vozu z eno- vprežnim konjem so se peljale na praznik štiri osebe iz Iga v Št. Vid. Blizu Dravelj jim je privozil nasproti avtomobil, katerega se je konj ustrašil in pričel dirjali, tako, da se je voz prevrnil v jarek in so vse štiri osebe padle z voza. Slučajno >e je nahajal na avtomobilu neki zdravnik, ki je hitro skočil k ponesrečencem, hoteč jim nuditi prvo pomoč. Ugotovil pa je, da se k sreči ni ni]Jt-e ranil. Poškodovan je znatno le voz. — Mehanik S. P. se je v Vod matu produciral na kolesu. Vozil se je po cesti, sedeč na kolesu s hrbtom proti balanci. Pri tem je zadel neko staro vdovo, ki je dobila znntue poškodbe. Mehanik se bo moral radi svoje otročarije zagovarjali. © Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v januarju 1927 zastavljenih predmetov v četrtek, dne 15. t. m., ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici. © Toči :ie poritizalka pri Bobenčku. © Specijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-B-ičar, Stari trg. Posredovanje dela bodo po pravilniku ar. Gosarja sprejele samoupravne oblasti, kar bo delavcu le v korist! Maribor VOLIVNE PISARNE SLS. Za I. okraj (volišče I. in II.) Koroška c. 1. Za II. okraj (volišče III., IV. in X.) dvorana Zadružne gosp. banke. Za III. okraj (volišče V.) gostilna Vla- liovič. Za IV. okraj (volišče VI. in XI.) gostilna Voh, Koroška cesta. Za V. okraj (volišče VIII. in IX. gostilna Vollgruber, Frankopanova. JAVITE NAM BOLNIKE — NAŠE SOMIŠLJENIKE, da jih prijavite danes ali vsaj jutri v nedeljo dopoldne, da vemo pos'ati vozove. Prijave sprejema tajništvo SLS, Koroška cesta. KJE IZVEMO IZID VOLITEV? Za naše somišljenike bomo objavljali vse izide volitev v dvorani Zadružne gospodarske banke. ' SVOJIM PRISTAŠEM in onim, od katerih pričakujemo, da bodo volili SLS, smo poslali natančno po volivnem imeniku izpisano številko, obenem z obvestilom, kje je njihovo volišče. Da se bo vsak lažje našel, naj si vsak številko, pod katero je vpisan, zapomni, najbolje pa, da vzame naše obvestilo seboj, posebno še, ker je na njem napisano najvažnejše: voiite vsi v prvo skrinjico SLS. VOLITE DOPOLDNE. Zelo, zelo važno jc, da vsi naši zavedni pristaši volite že dopoldne! Popoldne je čas za to, da popeljemo še druge na volišče! Tudi našim volivnim pisarnam ustfežete najbolj, če volite dopoldne! — Torej volit pojdimo ko-bkor mogoče vsi že dopoldne! »VEcERNIK« sc hudujc, da smo poslali svoj poziv na volišče in za volitev v 1. skrinjico tudi nekaterim demokratom. Naj pa on ve, kdo je danes še demokrat? Mi bi smeli to poslati vsem volivcem, ker je že lahko vsakega sram, ki še voli demokratel ONIM, ZA KATERE JE SLS INTERVENIRALA! Mnogo jc Mariborčanov, ki sicer niso našega političnega mišljenja, a vendar so v času stiske poiskati pomoči pri SLS, ki jim je v svoji nepristranski skrbi za vsakega slovenskega človeka vedno rada pomagala. Jutri je dan, ko se vsi ti lahko oddolžijo SLS. Zato naj vsi taki brez razlike političnega mišljenja — volijo SLS v 1. skrinjico! ONIM, KI POTREBUJEJO INTERVENCIJE pa se mislijo pozneje zateči po pomoč k SLS, ki bo v vladi, svetujemo, da jutri volijo SLS in se prijavijo v volivnih pisarnah SLS! Sedaj je treba SLS podpreti, da bo močna v Belgradul □ Zahvala poslancu /ebotu. Prejeli smo: Podpisana R. terjan se javno zahvaljuje poslancu Žebotu, ki se je toliko trudil, da je bila moja prošnja za pokojnino, na katere rešitev sem čakala par let, po njegovem posredova-luu kmalu ugodno rešena. □ Umria je gospa Ana Gselman, pocestnica na Teznem. odlična žena in gospodinja, soproga našega, zdaj že rajnega, nekoč zelo požrtvovalnega delavca Štefana Gselmana. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. □ Pobalinstvo. V noči od srede na četrtek je nekdo s katranom zamazal napis na mariborski podružnici zagrebškega nemškega dnevnika Morgenblat". Odkod to pobalinstvo izvira, ni težko uganiti. □ Težka avtomobilska nesreča se je pripetila v četrtek na cesti med Pekrami in Lim-bušem. Avtomobila industrijalca g. Rosen-berga in odvetnika g. dr. Rapora sta se zaletela drug v drugega ter se razbila. Pri ka-rambolu si je zlomil g. dr. Rapor nego nad kolenom, njegova spremljevalka g, Š. je pa dobila težko rano na obrazu. Oba sta bila prepeljana v bolnico. Potniki nasprotnega avtomobila so odnesli le lažje praske. □ Pes vzrok nesreče. Mehanik Franc Z se je peljal iz Maribora na Falo z motornim kolesom. Blizu Fale se mu je zaletel nenadoma pod motor pes ter povzročil padec, pri katerem je dobil Z. težje poškodbe. □ Gospodarja okradel. Mariboiska policija je aretirala nekega Vrbnika v Jomnevi, da je ukradel neko kolo. Izkazalo pa se je, da je radi tatvine kolesa nedolžen, pač pa je došla orožniška prijava, v kateri se dolži Vrb-nik tatvine na škodo posestnika Josip* !,u skarja v Gotovljah, pri katerem je bil Vrbnik nekaj dni zaposlen kot dninar. Ukradel mu je iz omare listnico 7. vsebino 6300 Din ter pobegnil. V Mariboru je že precej denarja zapravil, ostanek je skril v postelji v gostilni, kjer je prenočeval. Denar v iznosu 3200 Din in listnico, v kateri je bila celo ena dopisnica, naslovljena na Luskarja, je policija našla. Vrbnika je policija izročila sodišču. □ Vlomilec v stolnici. Včeraj dopoldne je zasačil cerkovnik v stolnici kovaškega vajenca Ferdinanda K., ki je ndprl 7. nnfrm nabiralnik ter hotel ukrasti denar, da bi lahko šel zvečer v kino. Fant je dobil na policiji ukor ter bil izročen nato mojstru. □ Ukradeno dvokolo. Zidarskemu mojstru Ivanu Špes je bilo ukradeno iz njegovega stanovanja dvokolo. □ Zasačen tat Na koroškem kolodvoru so zasačili avstrijski železničarji brezposelnega, že večkrat kaznovanega ključavničarja 1 Josipa Vračuna, ko je skušal odpreti na stro-j ju zaboj, v katerem so imeli spravljeno svojo ' gotovino. Oddali so ga policiji, kateri je Vra-, čun izjavil, da si je hotel na stroju prižgati cigareto. Vračun je bil pri slični tatvini žt parkrat zasačen. Celje CELJANI! V ponedeljek ste neustrašeno in iskreno manifestirali svojo ljubezen do voditelja Slovencev g. dr. Korošca. Moč te manifestacije je zaprla sapo nasprotnikom, ki si o shodu niti poročati ne upajo, ker bi morali priznati, da su osamljeni. Jutri boste to svojo ljubezen pokazali v dejanju s tem, da boste napolnili prvo skrinjico do vrha z volivnimi kroglicami. Celje se nc sme izločiti iz vrst slovenskega ljudstva, ki ni bilo še nikoli tako strnjeno zbrano okoli svojega najboljšega sina dr. A. Korošca, kot je ravno sedaj. Vsaka kroglica, kj jo jutri dobi katerakoli druga skrinjica, je za bodočnost slovenskega naroda in tudi za razvoj Celja ne le izgubljena, temveč jemlje naravnost Celju pravico do blagodati, ki jih bc lahko Celje po volitvah vsled ugodnega položaja SLS deležno. Nasprotniki lažejo s samo njim lastno spretnostjo ter skušajo v vas vzbuditi sovraštvo do SLS. Vi pa veste, da je edina pobornica zdrave državne, gospodarske in slovenske politike ravno SLS in lažem, ki prehajajo že v naivnost in otročarijo, ne boste nasedli. Kdor ne gre jutri na volišče, jc prav tako naš nasprotnik kot oni, ki voli proti nam. Celjani bodo zato jutri kompaktno iu po večini že dopoldne volili prvo skrinjico iu tako najučinkovitejše obsodili laž in natolcevanje nasprotnikov. ★ & Volivna pLsarna Slovenske ljudske stranke /.a obe volišči v mestu Celje se nahaja v prostorih tajništva SLS, Cankarjeva cesta 4, telefon št. 8. Volivci Slovenske ljudske stranke naj se po izvršeni volitvi takoj zglase v volivni pisarni. 0 Volivne izide iz celega celjsko-vranske-ga okraja naj krajevne organizacije takoj zive-Čer, čini jim bo znan rezultat na njihovih voliščih, najkrajšim potem javijo tajništvu SLS v Celju, ki ima telefon štev. 8. Celjani bodo lahko zvedeli rezultate v volivni pisarni, ki bo zvečer odprta do dohoda zadnjih poročil. & Volišči v Celju. Celje ima tudi pri jutrišnjih volitvah dvoje volišč. Pirvo volišče se nahaja v telovadnici meščansko-šolskega poslopja v Celju z dohodom iz Strossmajerjeve ulice. Na I. volišču volijo volivci, ki stanujejo v mestu severno od Ljubljanske ceste, Prešernove in Aleksandrove ulice, izvzeti pa so volivci, ki stanujejo v kolodvorskem poslopju, Aleksandrovi, Klavni, Mntije Gubca, Kovaški in Aškerčevi ulici ter na Krekovem trgu. — \ol šče II se nahaja v sobi štev. 2 v prvem nadstropju mestnega magistrata. Na tem volišču volijo oni volivci, ki stanujejo v mestu južno od Ljubljanske ceste, Prešernove in Aleksandrove ulice ter volivci iz kolodvorskega poslopja, Aleksandrove, Klavne, Matije Gubca, Kovaške in Aškerčeve ulice ter s Krekovega trga. — Vsak volivec se lahko v volivni pisarni SLS informira, na katerem volišču mu je voliti. -©• Predstavniki Slovenske ljudske stranke na celjskih voliščih pri jutrišnjih volitvah so: Na L volišču: predstavnik ravnatelj Ljudske posojilnice g. Franc Jerič, njegov namestnik vpokojeni finančni preglednik g. Josip Pret-r.er. — Na II. volišču: predstavnik posestnik in pekovski mojster g. Makso Janič, njegov namestnik kiparski mojster g. Miloš Hohnjec. & Glasbena Matica v Celju. Sprejemanje gojencev v šolo Glasbene Matice v Celju se ■podaljša še do 15. septembra. & Demokratska polomija. Da bi demokrati zakrili rušenje svojih postojank, se poslužujejo lažnega poročanja in svoj shodič, ki so ga imeli v torek zvečer v Celju, označujejo kot zmagoslaven pohod združene napredne demokracije na Štajerskem. Človek bi ob takem poročanju mislil najmanj na tisoče zboroval-cev, za katere bi vsi prostori Celjskega doma bili daleko premajhni. Resnici na ljubo pa bodi konslatirano, da se je ta »zmagoslavni pehod« vršil v mali dvorani Celjskega doma, cla so zborovali pri pogrnjenih mizah, da je zuašalo število stoječih komaj do 100 glav in da je bilo na shodu navzočih najanadj 50 pristašev SI/S iu drugih p roti demokratskih strank, ki uisrf ničesar videli od zmagoslavnega pohoda, tomveč so bili le priča in nemi posluša vci pogrebnih govorov v slavo »združeno napredne demokracije na Štajerskem«. ^ Z letaki in lepaki bombardirajo zadnje dni volivce po celjsko-vranskem okraju radičevci in urekovci v taki meri, da se ljudje čudom sprašujejo, odkod toliko denarja. Splošno je mnenje, da bo kmalu po volitvah spet faliraln kaka hanka. Na tem potrpežljivem papirju pa kar mrgoli laži in nekateri stavki naravnost' žalijo naše ljudstvo. Ali si ta hrvaška in demokratska gospoda res misli, da so naši ljudje tako zaplankanl, da bodo radi kopice propagandnega papirja volili »voje nasprotnike? Kranj STRAHOVI KRANJSKIH DEMOKRATOV. V kak-tih zadregah da so kranjski SDS. . ji, kaže njihov nad vse zmedeni dopis v >Jutru« dne 9. t. m. Ne vedo, koga bd napadli in kaj mu podtaknili, da bi odtegnili dr. Korošcu tiste glasove, ki mu jih U. t. m. nameravajo oddati tudi premnogi naši politični nasprotniki. Uvidevajo namreč tudi, da le dr. Korošec edini kaj velja iu more storiti dobrega za Slovenijo, dočim se dr. Žerjava drži le polomija in podrtija. Mnogi leh bi radi očitno to priznali, pa se boje še terorizma lastnih pristašev. Gospodje, le oddajte svoje glasove po svojem prepričanju v drugo skrinjico, saj tam nihče več ne smo prisluškovati: samo (ir. Korošec bo rešil Slovenijo! Kar se tiče posameznosti, samo tole: »Narodni dnevnik« prihaja v več kot 50 iztisifa v Kranj. Da se ga bojite, je razumljivo, ker kot neodvisen list pove resnico jasno in odločno. Da je klerikalec Gorjanec dovolil en izvod afiširati na svoji hiši, govori le za njegovo politično zrelo.it in zavednost ter strankarsko strpnost. Dr. Sabolija mu vendar ne bo treba vprašati zato? — Prozoren je namen stavka o profesorskih premeščen jih in celo (!) osebe gimnazijskega direktorja. Ščuvanje proti.SLS! Mar mislite, da lx> SLS posnemala SDS v premeščanju? Kdor bo vršil svojo službo vestno in natančno ter je ne bo zlorabljal v strankarske nanipue, se mu ni bati! Ali ima pa kateri kaj na vesti? Ali se spomni nekdo, kako je našim profesorjem res pretil s premestitvami ? Sploh so vse besede v >Jutru« le izraz strahu pred bodočo vlado reda in dela. Da se pa SLS in nam naklonjeni krogi razumemo, je umevno, ker hočemo res dobro državi ne pa posameznikom, ki tega ne zaslužijo. Več pa boste izvedeli 11. septembra, ko bo mnogo dosedanjih vaših pristašev volilo SLS, kar je najbolj ptaonetno in modro! Vr&niRa VRHNICANI! Vabimo vas na sestanke SLS, ki bodo danes 10. septembra zvečer za Hrib pri Čam-puhu, za v as pri Turšiču, za B reg pri Francu. Somišljeniki, pridite vsi. Povabite znance, ki ne bi zvedeli sicer za te shode. Cerkveni koncert. Sredi oktobra se bo vršil pri nns tretji cerkveni koncert. Izvajale se bodo skladbe priznanih naših mojstrov. Zastopani so: Foersler, P. H. Sattuer, Premrl, dr. Kimovec, Mav, Hochreiter in drugi. Natančen spored in dan koncerta bomo pravočasno objavili. Roparski napad. Upokojeni orožnik g. Vovk je Sel v nedeljo, dne 4. t. m. ob It' zvečer po cesti, ki pelje iz Logatca na Vrhniko. Pod Snežno goro ga nenadoma napade močan tolovaj, ki ga najprej udari po glavi, nato pa ga prične daviti. Tolovaju se je posrečilo spraviti ga na tla in bi bil g. Vovka morda ubil, če bi ne bil istočasno privozil po cesti neki avtomobil, katerega se je ropar tako prestrašil, da ni utegnil izropati svojo žrtev, marveč je zbežal v gozd. Ves prestrašen je g Vovk prišel na Vrhniko in je zadevo prijavil orožnikom. Krsniska gora SPD. V soboto zvečer se je vršil v hotelu Razor ob dobri udeležbi izredni občni zbor tukajšnje podružnice SPD. Za delegata za skupščino SPD so bili izvoljeni soglasno: načelnik Lavtižar; notar dr. Ivan Grašič in podr. blagajnik Andrej Černe. Na tem občnem zboru so se odobrili dale-kosežni sklepi in načrti za bodoče delo. Tako namerava podružnica takoj drugo leto graditi zopet več novih potov: 1. po severni steni na Razor; 2. zvezo Razor-grebeni Mlinarice-Prisank; 3. po severni steni na Škrlatico. Kot izhodišče za ta pota bo služila obsežna koča, ki se bo tudi drugo leto gradila v Krnici tik pod Razorjem. Že te dni se bo vršil pregled terena in izbira prostora za koča Z veseljem pozdravljamo te korake in ukrepe agilnega podr. odbora in mu želimo, da bi kljub nekim zaprekam srečno izpeljal in uresničil vse načrte. Volivni slod SLS. V nedeljo po deseti maši je bil v dvorani »Ljudskega doma«- dobro obiskan volivni shod SLS. Poročal ie dr. Puntar. K besedi se je tudi oglasil tukajšnji komunist Arih in blebetal, naučen prav po »Julru«, o črnogorskih princih. Po primerili lekciji našega govornika pa je klavrno umolknil. Pevska prireditev. V nedeljo zvečer je priredilo »Pevsko in izobraževalno društvo Sava« iz Jesenic debro uspel pevski koncert. Za lepo pete pesmi so želi pevci burne aplavze povsem polno dvorane in so morali celo več pesmi ponavljati. LeloviMarji. Dočim lansko leto ob tem času že ni bilo skoraj nobenega letoviščarja, jih je letos v vasi §» okrog 150, in to večinoma Srbi ter Nemci. fAtifa Shod SLS v šmartr.em. Zanimiv je bil ta shod zato, ker so skrbeli za zabavo prisiaši SDS. Sijajno sta govornika Kremžar in Lebinger odgovarjala neslanim medklicem, tako da je vsa teža s podvojeno silo padla nazaj na demokrate. Če bi ne bilo demokratov, hi shod ne bil tako zanimiv. Volivci so vkljub dežju vz.rajali in se z zadovoljstvom smejali. Za demokrate ni več obstanka«, s takimi razgovori so se razilajali zborovalci. — Tudi Šmarčani so morali izprevideti, kje je resnica, in se ne bodo več ravnali besedah nekaterih, ki besedo »šmarčani« istovelijo z SDS. Klavern shod SDS v Gradcu pri Litiji. V noči na sredo so nabili innogobrojne plakate, vabeč na shod SDS v gostilno naprednjaka šribarja -•na pošti«. Napovedali so oba govornika, A. Kramarja od SDS in H. Juvana od bivših' narodnih socijalcev. Shod se je vrši! ob devetih po službi božji na Marijin praznik. Zbralo se je okrog 60 naprednjakov s komunisti vred. Naši ljudje so shod popolnoma ignorirali. Prvi je nastopil A Kramer, ki je še enkrat ponovil vse. kar njegov lajbžumal »Jutro« vsako jutro piše. Čemu g doktor? Saj imajo vsi liberalci »Jutro« naročeno Puclja 90 je rahlo, samo z rokavicami, dotaknil Isto je |>onavljal kandidat Juvan. Opoldne je bilo komedije kooec. Klaverua udoieiba in klavem uspeh, če pomislimo, da ima- Luka Bizjak (sedaj SDS) vso predilnico v roknhV.Kako vb* drugače veličasten shod je bil ravno Isti dan po »v. maši v Šmartaojp. kjer je zborovalo dp 300 vgjiv^v SLS! Vseh liberalcev je bilo ravno za en majhen pogreb. Ogenj v Šmartnem pri Litiji. V sredo zvečer je gorelo v Cerkovniku pri posestniku PovŠetu, po domače pri Škratu. Domači sin je hotel iz hleva in je v ta namen zažgal, da bi muho dim otnotil. H lov je sicer obokan, a ima lijak, skozi katerega spuščajo mrvo, ki je nad hlevom. Iskre so šlo skozi, ta lijak in vnele mrvo. Ko je sin zapsazil ogenj, ga je hotel udušiti, a se pri tem Sam opekel. K sreči so ali ravno delavci iz Knaf-ličeve tovarne z dela, da so tako hitro pogasili ogenj. Zgorelo je nekaj mrve in tramovje se je obžgalo. Novo mesto Osebua vest. Imenovan je starejšina državnega pravdništva v Novem mestu g. Gustav Barle za prvega državnega pravdnika na dosedanjem službenem mestu in dosedanji skupini in kategoriji. Proslava rojstnega dne Nj. ViR. kraljeviča Petra dno 6. septembra t- 1. se je vršila v tukajšnji cerkvi z vso slovesnostjo. Ob 9. je daroval v ta namen g. prost Karel Cerin ob obilni asistenci pontilikalno sv. mašo. Po sv. maši je bil Tedeum z molitvijo za kralja. Cerkvenega opravila so se udeležili zastopniki vseh tukajšnjih oblasti in kor-poracij, ljudskošolska mladina z učiteljskim zborom in precej občinstva- Mladina drž. realne gimnazije je imela ob 8. sv. mašo v frančiškanski cerkvi. Z državnih in javnih poslopij so visele državne in slovenske zabave. Zdravstveno stanje v novomeškem okraju. V v«em novomeškem okraja v mesecu avgustu t. 1. ni bilo prijavljenih razun enega slučaja »šena« ni-kakih nalezljivih bolezni. Gotovo ugodne zdravstvene razmere. Bolozni pri živini. Radi svinjske kuge je bil v mesecu avgustu t. 1. zaprt v Rajnušah občina Šmihel-Slopiče 1 dvorec, v Brezovem dolu, občina Ambrus 1 dvorec, radi rdečice pri prašičih po v Koroški vasi, občina Smihel-Stopiče 1 dvorec. Tr&ovlie Volivni lokal SLS bo v nedeljo v Društve-nem domu v gostilniški. mali sobi in v tajništvu strokovne zveze rudarjev na Vodah. Vse informacije «e dobijo tam. zjz Poziv našim zaupnikom! Nasprotniki bodo postavila na volišče, zadnjega svojega moža. Največja skrb naša bodi, da se spravijo na volišče tudi vsi naši volivci. Glejte in opozorite na to volivce še danes. Pravi disciplinirani pristaš voli že dopoldne, nato pa na delo. Volilo se bo na onih devetih voliščih kot pri drugih volitvah. Terorja od fcobene strani se ne ustrašiti in se mora v kali zadušiti. Rudniškim nameščencem. Poslanci SLS to bili vedno oni, ki so se potegovali za vse sloje prebivalstva saj se stranka imenuje ljudska. V spomin mi prihaja leto 1910, ko so naši poslanci ge pod avstrijsko vlado izposlovali, da so bili v >Penzijskl fond TPD- na Dunaju vnešeni vsi pazniki, med tem ko se je prej oziralo samo na one s šolo. Večina onih paznikov-poduradnikov uživa danes to pokojnino in se morajo tudi spominjati na težke boje in persekucije, ki so jo pretrpeli Javno pristaši SLS od TPD. In ko Je bila Davido-vič-Korošceva vlada v 1. 1924 tri mescce na vladi, so zopet k (ej penziji napravili nov pravilnik, s katerim so se dodelile lepe doklade. Tako so bo tudi v bodoče delalo za vse sloje, kakor za kmeta, delavca, obrtnika tako tudi za uradnika. Treba je uradništvu še marsikaj, da postane v službi prosto, da se ne bo ž njim žongliralo kot z žogo — treba mu je predvsem službene pragmatike. S to se bo predvsem odžagalo vsako tštrebarstvoc, uradnik bo postal človek. Danes je rudniški uradnik večkrat večji revež kot delavec, ker nima ni-kakih zakonitih podlag. — Voli SLS, 1. skrinjico, ne bo ti žal. Kakršnega zastopnika si zbereš, takega boš imel. SLS te ne bo nikoli varala. — Poduradnik. s SlovensUa krajina SiHnjska bolezen prenehala. Svoj čas smo poj-ofcali, da je bilo v Turjpišču in GomUici več slučajev svinjske bolezni. Bolezen je Žc prenehala. Ker se napačno misli, Katehet v Dolnji. Lendavi. Kei* se 'prejšnji katehet g. H. Holsedl ni vrnil iz Madjarskega in ga najbrž tudi ne.bo več nazaj, vršiitfegovč"' posle kakor v meščanski šoli, tako v osnoVnih' Rolah g. Ferdinand Herman. Novi hiši d Crenšoucili. Kar »e tiče zidanja se tudi Crenšovci, prestolica g. poslanca Klekla, precej gibljejo. Ravnokar sta dozidani precej velika trgovina bratov Žagar in gostilna in trgovina Kramarja. Se razume, da se zida tudi več kmet-skih hiš. .... M c iranska šola v Dolnji Lendavi. Vedno bolj so vidi, kako neupravičena ie bila lansko leto borba proti meščanski šoli v D. Lendavi z razlogom, da Je malo učencey, kajti teli Je bilo vedno dovolj. Pouk se je redno začel. V- prti razred se :Je vpisalo 10 učencev. . -------- —---■- --• • j i Naše Mjfašifvo TOVARIŠEM ABITURIJENTOM! Človek je družabnp bitfe. Družabu in skupnost, to sta temelja vsakega naroda. Na njih se gradi skupna bodočnost vsakega "-posameznika in vsakega naroda. Mlada moč, ki se poraja v študentu-gim-nazijcu, začne bujno poganjati šele na univerzi. Tu se pokaže, kaj se je fant naučil, koliko ima podlage za višje študije, pa tudi za svoje lastno svobodnejše življenje, tu mu je treba samo časa in dela; čas za delo mora biti odmerjen. Toda dela je mnogo, časa malo. Zato je čas uravnati tako, da se more dijak poleg študija posvetiti tudi skupnemu, društvenemu delovanju. Po tem principu je razdeljeno delo, tako kulturno, politično. in socialno v jugoslovanskem katoliškem akademskem društvu »Danici«. Orro ima v svojem okvirju vsa polja, ki se tičejo kulturnih, političnih, verskih, soci-jalnih, narodnih, pa tudi športnih vprašanj, na katerih vneto in neumorno deluje vse članstvo, tako starejše kot mlajše. Iz ust naših starejših članov prihajajo vedno novi zgledi, nove spodbude, novi vzori, po katerih naj se tudi mi ravnamo in delamo. Tovariši abiturijentje! Vabimo Vas, da se v fcimvečjem številu odzovete klicu našega društva: »Na delo, z Bogom za narod! Jugoslov. kat. akad. društvo »Danica«. SOVJETI IN AMERIKANSKA JUSTI-FIKAC1JA. Sovjetski listi prinašajo dolge razprave o nezanesljivosti električne usmrtitve, katero primerjajo s srednjeveškim pogrebom živega zločinca. Vodstvo strokovne inlernacionale je naprosilo amerikanski ^Komite Sacco-Vanzet-tic, naj mu prepusti ostanke justiftčlfanih, da bodo pokopani na enem izmed glavnih moskovskih trgov. Vanzettijeva sestra pride v Moskvo, da se osebno udeleži velikih protestnih prireditev. FRANCOSKI LETALCI NA RUSKEM. " fMtrasigearit« prinaša potne vtise letalcev Weisa in Asolana, Jti sta preletela 8500 kilometrov dolgo progo Pariz—Odesa—Moskva—VarŠfiva—Praga—Pariz. Letalca hvalita rusko "gostoljubnost. Povsod sta bila počaščena; H' množica je zelo slabo oblečena. Tudi -boljši ljudje, so raztrgani. V Odessi je . OtvorU .predsednik mestnega odbora (župan) banket ...boa! Ceste s« zelo •blatne. Avtomobilov nj videti nikjer po deželi, kar jp zelo čudno zri Francoze. (Ruske eeste pač niso za avtomobile.) V Moskvi sta hotela obiskati letalca Leninov grob, a sla st premislila. Posiviti bi se morala v dolgo vrsto, najmanj 3000 ljudi, ki so se jako počasno pomikali naprej. Z bjeninovimi ostanki se uganja uprav mali-kovalski kult v oni sovjetski Rusiji, ki i divjo nestrpnostjo preganja češčenje svetniških relikvij. BODRI STAREC. 15. t. m. je umrl v 115. letu irski kmet Neal Boy'$. Nikoli ni zapustil domače vasjce Ogerow, razven na dan svoje poroke. Svatba se praznuje na Irskem na nevestinem domu, in se je moral ženin potruditi 20 km daleč. Boys ni jedel nikoli mesa. Njegovo hrano je tvoril ovseni kruh, krompir iu posneto mleko, kakor je to v navadi pri ubogih Ircih. Zato je bil strasten-kadilec. Starec je btl do konca izredno čil. Ob svoji stoletnici je skočil šestkrat zaporedoma čez stol, da pokaže gostom, kako krepke noge še ima. POKVARJENE POČITNICE. Severnj kraji Evrope niso imeli tako krasnega poletja, "kol jo bilo pri nas. O .suši Se celo ni govora. Saj so vestfalski Slovenci pripovedovali. da so imeli le prav malo solfičnili dni. Tako ttidi na Angleškem. Od vseh strani prihajajo pritožbe nad slabim vremenom in zavarovalnice bodo skoraj gotovo morale izplačati visoke vsote onim, ki so se za ta slučaj zavarovali. A ne žariio radi vremena se pritožujejo, pač pa se na mnogih krajih, in celo v holjših kopališčih, niso mogli kopati, ker je bila voda onesnažena po olju. V več kopa- tč.^it Previdnost je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato se mora vsak, kdor kupuje čuvati potvorb in paziti nato, da dobi vedno res prave tablete ie Hoechsta v orlginalnom zavoju z zaščiteno znamko M.LB. liSfj5h je bilo celo solnčfcnje na morskem brega onemogočeno, kor je bil tudi pesek umazan od olja, katerega »puščajo v morje ladje, ki se kurijo-z oljem. Iz Eastbourua pa poročajo, da so v-vc-liki meri izginile pomorske ptice, posebno potapljači. Mnogo jih od olja pogine, ali pa sq preselijo v druge kraje. Posebno v pokrajini Sussex je največ teh pritožb in za lastnike dotirnih kopališč se nič kaj dobri časi ne-obetajo, ker gostje v take kraje ne mislijo več zahajati. Gospodarstvo Deflacijska kriza v Italiji. Iz >Berliner Tagblatta«, posnemamo v izvlečku zanimiva konstatacijc njegovega rimskega dopisnika o deflacijski krizi v Italiji. Čeprav v _javnost — italijanske časopise ne prodro nobene vesti, se vendar opaža ta kriza zelo občutno v gospodarskem življenju. Kriza datira že iz jeseni lanskega leta, ko se je začela deflacijska politika. Da je kriza zelo občutna, kaže naraščajoče število konkurzov ter brezposelnih. Letos je mesečno število konkurzov 1000 normalno, povprečno lani pa jih je bilo okoli 700. Lotos ima Italija okoli '200.000 brezposelnih, lani jih je bilo samo okoli 100.000. Poleg tega pa jo treba vpošte-vati tudi, da je izredno naraslo število delavcev, ki delajo le par dni v tednu. Takih jc bilo lani samo par tisoč, letos pa jih je že nad 100.000. Zastoj se opaža zlasti v avtomobilski in tekstilni ndustriji, ki največ izvažati Sicer se izvoz avtomobilov drži na prav znatni višini, toda to razlagajo industrijci tako, da so eksportne cene nizke, ker drugače izgube vse trge, in da delajo pri izvozu z Izgubo. Zanimivo je, da sedaj zaposluje znana tvrdka Fiat samo okoli 12.000 delavcev, v času dobre konjunkture pa jih je imela 35.000. V tekstilni, zlasti volneni industriji, se dela le par dni v tednu. Eksport .je zelo slab. Slika gospodarskega položaja torej le ni taka, kakor jo rišejo tašistovski listi. Hmelj. Žalec, 9. septembra. Brez prometa. Cene neizpreinenjene. Žalec, 8. septembra Živahnejše nakupovanje. 2400 Kč za 50 kg. Nurnberg, 7. septembra. Tendenca neizpre-menjena. Slabše vr»1e še popuščajo. Zatec, 9. septembra. Cene padajo. 1850—'2000 Kč za 50 kg. Dividenda TPD za tansiio leto ostane noit-promenjena t. j Din 80 za delnico. Zaposlenost družbe je dobra. Le v mesecih maj in junij ter v prv) polovici julija je obrat delno počival. Sedaj pa vsi obrati polno delajo. Dnevna produkcija je fiOO vag., ki se prodajo večino,na v tnzemstvu. Izvoz v Madjarsko je prenehal kakor tudi v Italijo, kjer dela največjo konkurenco angleški premog. Občni zbor se skliče v oktobru; dn se ni vršil proje, jo pripisovati dejstvu, da se je vprašanje valorizacije zavleklo. V principu so našo oblasti že zagotovile Io valorizacijo. Zlata valuta v Češkoslovaški.? Po poročilih praških listov so vrše posvetovanja med čoškoslov. Narodno banko in fin. ministrstvom glede uvedbe zlate valute v Češkoslovaški. Borao 9. septembra 1927. DENAR. Na današnjem deviznem tržišču je bil' promet slab proti pričakovanju. V devizah Berlin in Dunaj ni bilo dovolj privatnega blaga, pa je morala potrebo pokriti Narodna banka kakor tudi v Cu-rihu. Praga je bila zaključena )>o 168.50. višje kakor včeraj. Lira je bila v Ljubljani zaključen* po 308.50, v Ciirlhu p« j-> pridobila 2 točki. Deviz« Pariš je bila iskana oo 222.75, lira pa [x> 307 lil,igo uudena. Ljubljana. Devize: Berlin 13.511—13541 (13.5275, 13.525), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.995—8.025 ( 8.01), London 275.85—270.65 (276.25), Ne\vyork 56.65—50.85 (56.75), Pariz 222.75 den., Praga 108.10—168.1)0 (168.50). Trst 307.50—309.50 (308.50). - Valute: lire 307. bi Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.995—8.025, London 275.85—276.65, Newyork 56.65—56.85, Praga 168.10—168.90, Trst 307.75—300.75. Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.50, Berlin 123.35, Budimpešta tH)70, Bukarešt 3.18, Dunaj 73.08. London 25.21375, Nevvvork 518.60. Pariz '26.3325, Praga 15.37. Trsi 28.20, Sofija 3.75, Varšava 58, Madrid 87.15. Dunaj. Devize: Belgrad J2.4925, Kodanj 180.'0 London 34.49, Milan 38.555, Newyork 709.40, Pariz Mark Twain: ICraifevfč in siromak.8 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. čez nekako pol ure mu je nenadoma prišlo na misel, da kraljeviča vendar predolgo ni nazaj; naenkrat se je počutil samega in zapuščenega in srčno si je zaželel kraljeviča. Kmalu nato je pričel prisluš-kavati in se nehal igrati z lepimi stvarmi okoli sebe. Postal je nemiren, vznemirjen in tesnobno mu je bilo pri srcu. Ako bi kdo prišel in ga zalotil v kraljeviče-vih oblačilih in kraljeviča ne bi bilo, da bi jim stvar pojasnil! Ali ga ne bi takoj obesili in šele potem preiskovali zadevo? Slišal je bil, da so visoki ljudje jako natančni v majhnih rečeh. Obhajal ga je vedno večji strah in tresoč se po vsem životu je narahlo odprl vrata v sprednjo sobo odločen, da zbeži in poišče kraljeviča, ki ga bo ščitil in rešil iz te zadrege. V sprednji sobi je bilo šest sijajno opravljenih plemičev, ki so bili kraijevičevi služabniki, in dva mlada paža iz visokih rodovin, oblečena kot metulja; čim so uzrli dozdevnega kraljeviča, so švignili pokonci in se mu globoko priklonili. Tomažek pa je urno stopil nazaj in zaprl vrata. Dejal je sam pri sebi: Oj, norčujejo se iz mene! Sedaj pa bodo šli in vse povedali. Oj, zakaj sem prišel semkaj, da bj na lak način vrgel proč svoje življenje!« Stopal je po sobani gori in doli; obhajal ga je neznan strah, poslušal je in se zdrznil pri vsakem malenkostnem glasu. Zdajci so se odprla vrata in v bogato svilo oblečen paž je stopil v sobo in oznanil: »Gospica Jana.« Vrala.so se zaprla in proti njemu je prisknkljala ljubka mlada deklica v bogati obleki. Iznenada pa je obstala in rekla s skrbnim glasom: >0j, kaj pa tj je, gospod?« Tomažku je skoraj sape zmanjkalo, vendar je imel toliko poguma, da je za jecljal: >0j, bodi usmjljenaz menoj. Jaz zares nisem noben gospod, ampak samo ubogi Tomažek Kanti iz Ofal Korta v mestu. Prosim, pelji med pred kraljeviča in on bo tako dober, da mi zopet vrne moje cunje in ihe pusti od tukaj, da se mi ne bo nič žalega zgodilo. Oj, bodi usmiljena in resi me! Pri poslednjih besedah se je fant spustil na kolena ih milo proseč vzdignil oči in roke Jt deklici. Mlada deklica je bila videti neznansko prestrašena. Vzkliknila je: »Oj, gospod, na kolenih? — ln pred menoj? : Nato je vsa preplašena zbežala, Tomažek pa se je ves obupan zrušil na tla in zamrmral: »Nobene pomoči ni več, nobenega upanja. Sedaj pridejo in me zgrabijo.« Ko je odrevenel od strahu in grozo ležal na mehkem stolu, je šel po kraljevi palači strašen glas od ust do ust. Šepetaje je šel ta glas — na dvoru so namreč vedno šepetaje govorili — od služabnika do služabnika, od velikašev do visokih dvornic po vseh dolgih hodnikih, oti nadstropja do nadstropja, od dvorane do dvorane. ^Kraljeviču se je zmešalo! Kraljeviču se je zmešalo!« Kmalu so po vseh dvoranah in marmornih sobanah postajale skupine sijajnih velikašev in visokih gospa, in puče blestečih nižjih plemičev, ki so se resnobno šepetaje pogovarjali, in na obrazu vseh je bila videti žalost in skrb. Zdajci se je prikazal bleščeče opravljen dvornik, ki je veličastve-no stopal mimo vseh teli skupin in gruč velikašev in plemičev in je slovesno oznanjal: -V imenu kralja! Nikdo naj ne posluša te lažnjive in bedaste govorice pod smrtno kaznijo, in nikdo naj se ne razgovarja o njej, nikdo naj je ne raztrosi p° mestu, pod smrtno kaznijo! V imenu kralja!« šepetanje je prenehalo tako nenadoma kakor da bi vsi tj ljudje naenkrat onemeli. Kmalu nato je završalo po hodnikih in začuli so 3e glasovi: Kraljevič! Glejte, kraljevič prihaja! Ubogi Tomažek je počasi prihaja! in stopal mirno globoko se priklanjajočih dvornikov; ^skušal se jim je priklanjati v odzdrav, ponižno in plašno se je oziral po Čudni okolici, debelo gledal in v očeh so se mu svetile solze. Ob obeh straneh njega so stopali veli-kaši, ki so ga molče prosili, da bi se naslan jal nanje in tako lažje houil. Za njim jc sel dvorni zdravnik in nekoliko služabnikov. Kmalu nato se je Tomažek znašel v prekrasni dvorani in slišal, da so se vrata zaprla za njim. Okoli i njega so stali vsi, ki so bili prišli ž njim. V majhni razdalji pred njim je sedel na krasnem naslonjaču nazaj naslonjen jako velik in jako debel možak velikega obraza z mesnatimi, skoraj visečimi lici in izraz njegovega obraza jc bil resnoben in tegoben. Glavo so mu pokrivali popolnoma sivi lasje in zalizci, ki jih je imel kakor okvir okoli obraza, so bili tudi sivi. Oblačilo je bilo iz bogatega sukna, toda staro in na več mestih nekoliko oguljeno. Pod eno njegovih oteklih nog jc ležala blazina in noga je bila zavita v povoje. V dvorani jc vladala popolna tišina in glave vseh so bile spoštljivo povešene, samo ta možak jo jc držal pokonci. Ta bolnik resnobnega obraza je bil strašni kralj Henrik VIII. Rekel je — in strogi, resni obraz mu je postal mil, ko je pričel govoriti: Kaj pomeni to, gosjxx! Edvard, kraljevič moj' Ali si hotel prestrašiti mene, dobrega kralja, svojega očeta, ki te ljubi in rad ima, ki sem vedno dobro ravnal s teboj, ali si mc hotel oplašiti z žalostno šalo? Ubogi Tomažek je poslušal prve besede, kakor mu je pač pripuščala omamljena glava; ko so mu pa besede mene, dobrega kralja zadonclc v ušesih, mu jc obraz obledel in na mah se je zgrudil na kolena, kakor da bi ga podrla strela. Vzdignil je roke in vzkliknil: : Ti si krajj? Potcji) sem resnično izgubljen.« IHEIIIE sc a > r 0 v • e- 5. B. (/) C 5" o 2" ° 2 r J w C n> m - 5 f 5 S ® g. £ 2 ~ g * 5 C. J | Š re e v s. b ' o P O | O > 1 "o 5 o S a- S' | ^ S. 1 8 B-l I I pr o ® S2 o B' S- s ■ * tc „ 2. c F % g t-1 S o N (T> (t> t3 W IO f w K o o ; £•' g 2 B 3 a p -a & M »» - (T) - ° I 2 _ s- 3, (. B < c p S 5' O ® C (D K- I " ^ o I n ^ M to t"1 » ° E? t* c' « "i = s- a a s g. g. -P- g. £ o P ' to m ~ ?* • < n t* n 8. J. £ g i® »T S1 111 = 111 = 27.81, Varšava TO.26. - Valute: dola rji 707.30, angleški fiuil 84.435, dioar 12.486, oeškoslova^k« krona 21.03. Priis«. Devize: Lira 183.45, Zaprreb 39.426, IV m 132.325, London lfH.06, Newyork 33.65. Dinar: v Newyorku 176.05, v Londonu 276.10 in v Berlinu 7.4& VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 197—190, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 75 bi., Praštediona 850 den.. Kred. /.avod 100 den.. Strojne 85 bi, Vevče 135 den., Kranj. in<1. 350 den.. Ruše 260—'270, Stavbna 56 den., fcošir 104 den. ZiipTfb 7",; invest. posoj. 86.75—87, Agrari 51.25—51.50, vojna odškodnina 362, sept 361.50— 362.50, okt. 364—365.50, Itn-, esk. 91—92, Hipo-banka 56, Jugobanka 91—92, Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 140—147, šeeerana 541—545, Dra-va 560—570, Slavonija 10—13, Trbovlje 460—472.50 Vevče 135—140. Dunaj. Dou. sHvske-jadr. 79.25, Živrto —. Hrv. —. Jugo —, Hipo —, Alpine 48.50, Greinitz —, Leykam 11.90, Trbovlje 57.80. Kranjska industr. 48.25, DuSik-Ruše —, Cuitman 32, Mundus —, SVavex —, Slavonija 1.60. . BLAGO: Ljubljana. I ves: bukova drva suha f. v. meja 6 vag. po 21.80, trami pn kupčevi noti f. vag. Sušak 1 vag. po 290; zaklj. 7 vag.; tendenca nespremenjena. Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov. poet., plač. 30 dni. dob. prompt): pšenica bč. 78-79 kg, 2%. ml. ter. 340.50—S4250, bč. 78-79 kg, 2%, tti4. tar. tri oktober 355—357.50 sr. 78-79 kg, ml. tar. 337—339, slav. 78-79 tg, ml. ter. 334—338; koruza bč. nav. vozu. 245—250, koruza bč., ml. tar., 240—245, moka t. Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 500, zaklj. 1 'i vag.; tend. mirna. Nori Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg, 295—297. bč. 78-79 kg 297.50—300, hi. 80 lig 300, bč. 78-79 kg 292.50—295, sr. 78-7.9 kg 292.50—295; oves: bč. 200 —205, sr. 205—207.50, slav. 200—202.50; rž bč. 72 k?, 2%, 280—282.50: fižol bč. beli prebran, 2%, 330—340; koftraa: bč. 190—195. sr. 190-197.50, ban. 150—195; ječmen: i>č. 65-06 kg 260—265, sr. 65-66 ka 260—265; moka: 0 g bč. 430—437.50, št. 2 bč. 420—425, št. 5 bč. 385—395 št. 6. bč. 345—355, št. 6'A bč. 300—310, št. 7 bč. 275—285, št 8 bč. 210—220: otrobi: bč. v juta vrečah 182.50—187.50, sr. 180—185. slav. 177.50 -182.50. — Tendenca/ slaba. Promet, cel leden jo znašal: 99 pšenice, 2 rži, 10 ovsa. 94 koruze. 3 uvoKe, 4 otrobov, skupaj 245 vagonov. Poleg teea .je bile e..s potoni kupljeno 1 vag. otrobov. 5 vag. fižola in 40 vag. koruze. ICsiil^G in revije Navodila za izvrševanje poitne službe. Anton IVolf. poštni tajnik v pokoju, pripravlja novo popravljeno izdajo vseh poštnih pravilnikov, ker so pravilniki, izdani lete 1922. že dokaj zastareli in so 7. raznimi ministrskimi naredbami in razlagami precej izpremenjeni. Knjiga bo dober pomoček za vse panoge poštne službe, zlasti pa bo z njo ustreženo poštnim pripravnikom. Da jo bo s pridom rabil tudi vsak večji trgc-ec in obrtnik, ki oddaja in sprejema po rošti dnevno številne pošiljke, je povsem jimevno. Knjiga bo imela okrog 500 strani. Obsegala bo v okvirju do sedaj izdanih liaredb vso poštno službo (tuze-nski in inozemski promet), blagajniško (čekovno) službo, carinsko poslovanje, ekonomsko in administrativno službo, poštninsko prostost itd. I'teden "a pojde delo v tisk, želi izdajatelj vedet, približno število izvodov, ki jih more natisniti. Naročniki naj se takoj pismeno zglase. Knjiga bo stala približno 100 Din; ako bi bila naklada večja, pa seveda soraz.iiie.rno mani. Plačala se bo lahko v štirih obrokih. Prijave zbira Ivan Zupa-nec, ]>oštni uradnik v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. Plava Si: 100 m prosto Sved Arne Borg 1 min.; lanski zmagov Oper Rarany 1:01. 400 m prosto Borg 5:084; lani : . g . -14.2; 1500 m prosto Borg 19:07.2, Ioni Borg ^i.29.2; 200 in prano Neiuec K. Kademacher 2:55.2, lani S. 2:524; 100 m hrbtna Šved Lundahi 1:17.4, lani Nemec FrfSIich 1:19; stolpno skakanje Nemec Luber 114 točk, lani Lutier 110.94 točk; umetno s kak an te Nemec Riebschliiger, limi Nemec Mund; 4X200 m prosto Nemčija 9:496 (Heitinann, J. Hadeniachar, Berges, Heinrich), lani ista vrsta 9:57.2. Plavalke: 300 m prosio Holandka Vier-diig 1:15; Angležija Coopers isti čas, a so jo sodniki jHvznoje zagledali; 400 m prosto tlolandta Brauu G:lli; 100 m prsno Nemka Schrader 3:29.4; 100 m hrbtno Holandka I'urk 1:24,6; stolpno skakanje Angležiinja White; stolpno skakanje Avstrij-ka Bornett; 4X100 ni prosto Anglija 5:11. Točke držav in njih vrsto smo že zapisali in ni treba nič spreminjati. Evropski pokal si ie priborila Nemčija. FINCI PROTI ŠVEDOM. Danes in jutri se bodo udarili v Stockholnin Dejali smo že, da računijo Švedi s sigurno zmago in da je poleg drugih njih veliko upanje zlasti Eklof. Da bo boj izredno trdovraten, nam pričajo imena finskih tekmecev. Ta boj bo drugi; prvi se je vršil iani in so takrat zmagali Finci 99:85. Na 100 m bosta tekla za Fince HeLle in Tavast, na 200 m Astrom in Wahande.ii, na 400 ni Astrfim in Wilen. na 800 m Ekvist in Li Avendahl, na 1500 m Borg iu Kinunen, na 5000 m Kinunen in Matilaineo (torej ne Nurmi), na 10.000 m Matilainen in Nurmii, 110 lese Sjoestedt in \Vilen, vrsta 4X100 m Helle, \Vehanden, Astrom, V/ilen. Skok na daljavo Tnulos in Sandstriim, v višino Wahlstedt in Yrjola, palica Salo in Liu3-0 72 S 4 4 dež 2 24 14 Split 1758-7 18*0 84 ESE 8 5 dež 5 28 15 Praga • 7 762-4 i 13-0 SW 2 5 dež 28 20 20 12 Najvišje (emperatnre veljajo za prejšnji dan, razven Ijnbljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunaj-k« vremenska napoved za 10. s^pU-mbe.r. Nestanovitno vreme, veliko oMakov, vfesih dež. Temperatura se ne bo veliko izpreiuennia. Izučena šivilja i S č c službe na dom, v trgovino na deželi ali v mestu. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« — pod številko 7061. DVA SIRARJA hi MLEKARJA izvežbana, želita službe. Ponudbe na: Mlekarna KRIŠTOF, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. 7092 Pros/es/isž&e Izurjeno PLETILJO sprejmem. — Frančiška Kavčič, Zg. ŠiSka St. 125. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ld vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali vet Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472 Učenka ki ima veselje za strojno pletenje, se sprejme. Naslov v upravi pod: 7099. Svetov, zavarovalnica išče v vseh krajih Slovenije a g i 1 n e zastopnike. Dopise na tvrd. I. KNEZ, Ljubljana, Gosposvetska 3 Sprejme se takoj UČENEC r trgovino z mešanim blagom in železnino. J. KRAŠOVIC, Žalec. Iščem Žagarja pridnega in poštenega, za takojšen nastop. - Ježe! Celestin, posestnik z mlinom in žago, Sv. Jurij ob južni žel. 7111 2 stare j. ženski katerih ena zna nekoliko šivati, se sprejmeta za hišnici. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7104. HISA NAPRODAJ 1 uro od Ljubljane, pripravna za trgovino, v kateri jc obratovala do leta 1920. preko 20 let; uro daleč ni nobene trgovine. V hiši so 3 sobe, kuhinja,* 2 shrambi, skladišče, klet in hlev za 4 glave živine, drvarnica, 2 svinjaka. — Poleg hiše jc sadni vrl in travnik, da se redi dvoje glav živine. Naslov pove uprava pod številko 7100. Prazna, PRITLIČNA HIŠA s prostorno lopo, priprav, za obrtna ali industrijska podjetja, z velikim zemljiščem v Ljubljani, pri trnovski cerkvi, se ceno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7101. J&ok Suha DRVA odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! PURANI velike vrste, danes dopoldne naprodaj na Vodnikovem trga Prodam SPALNICO rožnati jesen, potitirano. Sprejemam tudi naročila. - Bergant Franc, mizar, Dravlje 108. 7103 Jti/oproda? PIA NIN O dobro ohranjen, kupim. Ponudbe: FR. KRIŠTOF, St. Petra nasip 59. Polhove KOŽE in vse ostale kupuje skozi celo leto v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača D. Zdravič, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9 DVE DIJAKINJI aH GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje; na željo tudi na hrano. — Domobranska cesta 23 -Andlovic. 6994 V GRADCU (Avstr.) se sprejme na stanovanje in hrano dijaka ali dijakinjo, učenca ali učenko. Dobra, snažna oskrba, elektr. razsvetljava, soporaba klavirja, cvent. pripomoč v nemščini. Frida Kottnig. Graz, Rorselmiihlgasse 15 Izurjeno PLETILJO nogavic sprejmem. Naslov v upravi pod: 7098. Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. V pomoč in družbo ji bo domača hči. Naslov v upravi: št. 7091 NA DOBRO DOMAČO HRANO se sprejme več gospodov ali gospodičen v Dalmatinovi ulici 13, pritličje, pri g. Pečnikar.' 7094 Gramofonisti! Vsa popravila vseh Trst gramofonov in drainh različnih gortbciiih aparatov izvrši in strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v moji specialni delavnici za f i n o mehaniko. A. &asberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5. Z dežele prinesena popravila izvršim, če je le mogoče, Se isti dan. Peresa, zobna kolesa in ratličnf posamezni deli so vedno v zalogi. 6782 SNEŽNE ČEVLJE sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Tro-bar, Sv. Petra cesta 6, in P-eSernova ulica 30. Preselitve izvršuje najcenejše »SLOVENJA - TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tcL 2718. 6204 Trgovino s stanovanjem v mestu ali na deželi, mesečni promet 50—60.000 Din, iščem. — Ponudbe na upravo pod šifro: »75.000 — štev. 7076«. NA STANOVANJE IN HRANO se sprejme gospod. — Poljska cesta št. 11, pri Zeleni jami. 7097 Gostilno ali buiet prevzamem na račun. Osebna pravica in kavcija. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod St, 7102. Gostilno ali vinotoč '»c s kletjo, išče v centru mesta na promet, kraju Dalmatinec iz Šibcnika. -Ponudbe takoj na Krste Sunero, hotel Tratnik t Ljubljani, Sv. Petra c. 25. Sadno drevje v najboljši kakovosti nudijo I. slovenske drevesnice I. Dolin-šek, Št Pavel v Savinjski dolini. Pšeniino moko najboljiih mlinov nudi nitjo« noje velofereovina žita in mlevBkih izdelkov A. VOLH. Bjabijjana JRosl jova cesta št. 24 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje do la v najkrajšem fasu prt najnižjih cenah ANTON BOG Šelenbnrgova ulica 6/1. Tovarna Vič-GHnce POZOR! KROJAČI, šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroji na-gajajo, obrnite se na specialno mehanično delav. nico Justin GUSTINČIC, Maribor, Tattcnbachova ul. 14, ker ima ista spec. oddelek za popravila strojev vseh vrst. Priporoča se trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana /.aioska cesta. 01) začetno šole otroShl čevlji poceii! ijijana, Dssalska t Ptuj, Slovenski trg .....■"■"■■'■■»t......*......—nia Jntenssntno brafumrt uspešnem ž^črUh^ka^moo Ihm pošlje brezplačno lekarna pri Odresenihu Ptegall.Mvšshrtdsk* U Stiskalnice in mlini za sadle in grozdje, kotli za žganje po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 1. —Podgane ln miši zatrete najsigurneje z Ratolom, koji je odlikovan t riato kolajno. Stenice s Stenolom, kuhinjski mrčes z Gamadinom. Ta sredstva niao škodljiva ljudem niti domačim živalim. Dobivajo se povsod. Proizvaja Odio Raiol, Zagreb, Strossmayerova ul. 4. Telefon 11-31. 10 dobrih tesarjev plača 6,50 do 7 dinarjev, sprejme takoj Gradbeno podjetje inž. J. Dedek Ljubljana VII., Žibertova ulica 7. Resnična tolažba za bolne na živcih jc moj ravnokar iziali spis ! Tam so opisano mnoge dolgoletne izkušnjo o \zrokih. povstanku in zdravljenju živčno bolnih Pošljem sakomur ta zdravstveni evangelij popolnoma zastonj, čo pišo ponj na spodnji naslov. Tisoči zahvalnic potrjujejo doslej edino do-so4om vspeh neumornega skrbnega razisRuvanj* v blagor trpečega človeštva. Kdor »pada v veliko armado živčno bolnih, kdor trpi nu raztrosenosti, straboputno3ti, slabem spominu^ nervoznostnom glavobolu, pomanjkanju ., !3a, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah v udih. splošni ali delni telesni slabosti ali drugih podobnih bolozenskih pojavih. si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepričanja, da se jo našla enostavna pot rto zdravja m veselja do življenja! No čakajte iu pišite še danes! Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchp 1 atz 13. Abt 761. IŠČEMO hrastove brzojavne droge zdrave, ravne, brez skorje — in sicer: 5000 komadov ... po 8.50 m dolge 3000 komadov ... po 9__m dolge 1000 komadov ... po 9,50 m dolge 4000 komadov ... po 10.— m dolge 1000 komadov ... po 11.— m dolge 1000 komadov . , , po 12.— m dolge 150 komadov ... po 13.— m dolge 100 komadov ... po 14.— m dolge Dobavni rok tekom 4 mesecev, a s takojšnjim po-četkom. Plačilo takoj. Ponudbe na lesno veletrgov Franz Mumelter - Bozen (Boizanoj — Aito Adige, Italia. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel čeč. Izdajatelj: dr. Fr, Kulovec, Urednik: Franc Terseglav: