Leto LIX. Številka ZZ1.
U Ljubljani, v četrteli 30. septembra 19Z6.
Cena Din rso
LOYENSKI
fhaia vsak dan popoldne, izvzem&i nadelte In praznike. — loseratl do 30 petit a 2 D, do 100 vrst i D ,50 p. večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, teklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. roru. — inseratni davek posebej. —   Slovenski Narod4' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i =
Opravnistvo: Snallova ulica štev. 9, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, I. nadstropje.  — Telefon štev. 34
MT      Poitnina plačana v gotovini.
Naš gospodarski parlament v naprednih rokah
Klerikalci s svojimi zavezniki poraženi v trgovskem odseku. — Danes poraženi v obrtnem odseku. — Hud prepir glede žrebanja v I. trgovski
kategoriji. — Klerikalci konsterniram.
Odločitev v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je že padla. Zmaga naprednih stanovskih kandidatov je na celi črti izvojevana. Rezultati ki še niso doznani, ne morejo nič več spremeniti dejstev, da bo nova Zbornica v rekah stanovsko zavednih zastopnikov naše trgovine, obrti in industrije. S tem je zmagovito odbit naskok klerikalne stranke, ki je po besedah svojega voditelja hotela podvreči našo najvažnejšo gospodarsko interesno zastopstvo svoji politiki ter Zbornico pretvoriti v areno političnih strasti, strankarskih bojev in partizanskih demonstracij. Zavedno trgovstvo in obrtništvo pa je tudi ogorčeno obsodilo one grupe in stranke, ki so se dale od SLS zlorabiti za »pomagače«, kakor je njihovo vlogo tako točno označil dr. Korošec.
Ni dvoma, da imajo volitve v Zbornico tudi svoj veliki politični pomen. Klerikalci,  radičevci  in radikali so jih označili kot bitko proti SDS ter so naznanjal vsemu svetu,   da bo sigurna zmaga njihove liste pomenila katastrofalni poraz samostojnih demokratov. V tej napovedi se je skrivala želja, prizadejati  naprednemu,  nacijonalno zavednemu življu v Sloveniji težak udarec- ali da se poslužujemo klerikalne terminologije »streti SDS v prah«. Ako sledimo   logiki   združenih nasprotnikov naprednih stanovskih list, potem bi lahko reki i, da rezultat volitve dokazuje ravno nasprotno: neizčrpno silo in naraščajočo moč jugoslovenske demokracije med naizavednejšim delom našega ljudstva. Za bodoče delovanje Zbornice je sreča, da SDS teh volitev ni nikakor smatrala za čisto strankarsko zadevo, kakor so to storili njeni nasprotniki,    in tako je Zbornici baš vsled zmage naprednih kandidatov za-sigurano z3 bodočnost mirno, trezno gospodarsko delo v dobrobit celokupnega našega gospodarskega življenja. Izvoljeni kandidati stanovskih   list so po svojem  dosedanjem   delovanju in po svojih osebah garancija   za tako delo.
Kakor rečeno, rezultati volitev še niso v celoti dognani. Včeraj ves dan je volilna komisija ugotavljala izide v trgovskih kategorijah. Poročali smo že, da se je v l. trgovski kategoriji izkazala pri kandidaturah za člane enakost glasov. V tej kategoriji ie trgovski in denarni velekapital na vso moč pritisnil za zmago klerikalne liste, za katero so se angažirale skoraj vse banke in nekatere veletvrdke, ki so tako na prav nepremišljen način po-ruš le solidarnost slovenskega zavednega trgovstva. V tej kategoriji bo odločil med kandidati obeh skupin žreb in se bo žrebanje vršilo na koncu skru-tinija, verjetno torej tekom jutrišnjega dneva. V II. in III. kategoriji so s krasno večino pradrli napredni kandidati. V teh kategorijah voli elita slovenskega trgovska, onega trgovstva, ki v poštenem, napornem delu drži pokonci sloves slovenske trgovske so-lidnosti, a ima pri tem bistro oko in bister razum za oceno splošnih narod-nrh, kulturnih in gospodarskih vprašanj. Tu je zmagala tradiciionalna samozavest in napredna doslednost slovenskega trgovca, ki ie brezobzirno obsodil tudi dosedanjega voditelja svoje stanovske zveze, prepuščajoč ga porazen zajednici s konzirmani.
Nad vse razveseljivo znamenje je tudi dejstvo, da je v IV. trgovski kategoriji napredna lista le za par sto glasov zaostala za klerikalno. V tej kategoriji volijo poleg naših malih trgovcev tudi neštete ženske kramarice. sejrnarke. branjevke. jajčarice itd. po deželi. Navalu teh stanovsko popolnoma nezavednih in neorijentiranih mas, ki so dostopne najbedastejšim frazam klerikalnih političnih agitatorjev in ki so svoje glasovnice izročile gg. župnikom in kaplanom misleč, da vršijo kako versko dolžnost, ie podlegla fronta naših malih zavednih privrednikov. a tako častno, da si pač za bodoče volitve sme obljubiti: tudi tu ie zmaga sigurna. Povdariti je. da jo tudi v TV. kategoriji zmagal eden napredni kandidat, ki so ga klerikalci proti njegovi volji postavili tudi na svojo listo.
V IV. kategorijo se je umaknil nekdanji vodja slovenskih trgovcev g Je-laČiP. ki £e p_ač zaveda, da bi bilo za
njegovo reputacijo bolje, ako bi bil še to postojanko izgubil. Omeniti je treba še, da so tudi nemško-nacijonalni kandidati, ki so jih klerikalci poleg radičevcev in radikalov angažirali za svojo listo, doživeli klavern poraz. Nemški trgovci in obrtniki, med katerimi je sicer bilo mnogo častnih izjem, ki se niso dali speljati na nacijonalnopolitični led «Cillier Zeitung», vidijo sedaj v kako nepotrebno in škodljivo zagato so jih spravili gosto-| besedni zavezniki...
Danes dopoldne je volilna komisija ugotavljala rezultate v obrtniških kategorijah. Kakor m bilo drugače pričakovati pri zavednosti našega obrtništva, ie zmagala v I. in II. kategoriji stanovska lista obrtniških zadrtih s svojimi zaslužnimi voditelji. Rezultati III. kategorije bodo znani šele popoldne, a štetje glasov za IV. kategorijo bo najbrže šele jutri končano.
V velikih obrisih je slika nove zbornice sledeča: napredna stanovska veČina znaša najmanj 26 glasov in bo torej v zbornici merodajna. Klerikalci imajo dosedaj izvoljene šele štiri svoje ožje somišljenike (2 v industriji in 2 v trgovini) ter morejo v najboljšem slučaju dobiti še pet do šest mandatov Ostali mandati odpadejo na nevtraice. radičev-ce, radikale in Nemce (2 v industriji). Klerikalni vpliv v zbornici je torej reduciran na minimum in klerikalna stranka bo imela v novi zbornici manj govoriti, nego v stari, kjer je posedovala 14
mandatov. Tako je dobro in prav.
*
Včeraj smo objavili rezultate volitev v 1. in II. kategoriji. Štetje glasovnic v obeh kategorijah je trajalo do opoldne. Popoldne je volilna komisija Zbornice za trgovino, c-brt in industrijo pričela štetje glasovnic v III. in IV. kategoriji. V III. s« zmagali kandidati napredne liste r.druženih trgovskih gremijev. V IV. kategoriji je zmagala lisi a Jelačin-Ogrinove skupine, kakor je bilo tudi pričakovati. Jelačin-Ogrinova ekupina je napenjala vse sile, da si vsaj v tej kategoriji pribori mandate. Njen uspeh je za splošni izid volitev brez pomena.
Vse ljubljanske in tudi druge trgovske kroge najbolj zanima danes od volilne komisije odrejeni žreb v I. kategoriji, kjer so, kakor smo že poročali, dobili kandidati ena ko število glasov (143) ter določa v tem slučaju zbornični volilni red — žrebanje. Včeraj ves dan se je vršila med člani volilne komisije živahna debata, na kakšen način in po katerih načelih naj se izvede žrebanje Ker ni takoj prišlo v komisijo glede tega do sporazuma, je bilo žrebanje odloženo na k> oec štetja vseb glasovnic trgovskega odseka.
Danes zjutraj je javil >SJovenect, da zahtevajo zastopniki SDS v volilni komisiji, da se žreba med obema celotnima listoma, nasprotno pa zahtevajo zastopniki Jelačiiove skupine, da se žreba posamno med kandidati vseh treh volilnih okrožij, to je, da se posebe izžreba ljubljanski kandidat, posebe kandidat ljubljanske oblasti in posebe dva kandidata mariborske oblasti.
Volilna komisija je ob 8. zjutraj zopet načela vprašanje načina žrebanja. Večina članov komisije, tudi zastopniki SDS, so bili za to, da se žreba, kakor je gori omenjeno. Zastopniki klerikalcev in njih zaveznikov ?t danes izjavili, da ne morejo takoj pristati na ta predlog, ker imajo gotove pomisleke in morajo še o tem premišljati. Znamenje, da 60 klerikalci sedaj prisiljeni sabotirati kenčni izid v I. kategoriji in zavleči stvar, ker že culi jo, da se jim bliža končni poraz. Vodijo zato trdo in ogorčeno borbo za vsako glasovnico in za vsak mandat.
Dosedanji  rezultati  štetja glasovnic so naslednji:
III. trgovska kategorija.
Volilnih upravičencev 1305 (ljubljanska oblast 692, mariborska 6t&). Oddanih glasovnic 1061. v poštev je prišlo 1059. Od teh je bilo 10 razveljavljenih, 7 neveljavnih in ena prazna. Izvoljeni so:
Ivan Gregore, trgovec v Ljubljani, 541 glasov;
Ferdo Pintar, trgovec v Mariboru, 511
glasov;
Fran Zehal, trgovec v Rudniku, 541 glasov;
Janko Klun. Slovenjgradec, 541 glasov.
Namestniki: Josip IvančiČ, Ljubljana: Srečko KranjC, Sv. Lenart v Slov. goricah; De Gleria Anton, Dolnji Logatec in Peter Mravijak, Vuhred — so vsi dobili tudi po 541 glasov.
Nasprotna Jelačin-Ogrinova lista je dobila 500 glasov. Nosilec te liste je bil «*adi- j
čevec Stanko Lenarčič iz Nove vasi na Blokah.
IV. kategorija.
Končno je volilna komisija včeraj pregledala In preštela glasovnice IV. kategorije. Snoči ie bil znan rezultat volitev iz te kategorije le aprokslmativno Večino je dobil v tej kategoriji Ivan Jelačin. Danes rjatraj je bila  izvršena definitivna revizija
glasovnic in se Je ugotovilo do opoldne, da je lista Ivana Jelačina dobila 2583 glasov. Lista zdrujenih gremijev je dobila okoli 500 glasov v tej kategoriji manj Jelačino-va Usta je dobila torej doslej v trgovskem odseku 4 mandate, nasprotno gremljalna že sedaj 8. IV kategorija šteje 6643 volilnih upravičencev. Glasovnic je bilo oddanih 4661.
Obrtni odsek
Danes dopoldne je volilna komisija najprej razmotrlvala način, kako naj se Izvede žreb v I trgovski kategoriji Ker nI prišlo do medsebojnega sporazuma, in sicer po krivdi klerikalcev. Je bilo žrebanje odloženo na konec skrutlnlja. Volilna komisija Je nato pričela Štetje glasovnic v obrtnem odseku Dopoldne je absolvirala dve kategoriji Napredna lista združenih gremijev je zmagala na celi črtf v obeh dveh kategorijah. Dobila )e 8 mandatov. Propadel je Jernej Ložar. krojaški mojster m podna-četnlk krojaške zadruge v Ljubljani. Zmagala sta voditelj In organizator slovenskega obrtništva g. Enge'rsert Francheft! v I„ a v II. kategoriji načelnik gostilni carske zveze g. Fran Kavčič.
Rezultati dopoldanskega skrutinija:
I. kategorija.
Volilnih upravičencev 862. Oddanih glasov 704. Količnik 352. Izvoljeni so:
Engelbert Franchettl, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug. LJubljana.
Miha Vahtar, knjigovez In predsednik Slov. obrt. društva v Mariboru.
Fran Plečnik, tesarski mojster, Dol. Logatec.
Ivan Bizjak, modni atelje in predsednik Zveje obrtnih društev Celje
Namestniki: Iv. Kersnič, krojašk! mojster.    Ljubijana,    Fran Sr>es ml., zidarski
mojster, Maribor, Josfp Holv, brivski mojster, Brežice, in Fran Dolžan, Celje.
Napredna Usta je dobila 360 glasov. Nasprotna    OgTinova    lista    je    dobila 341
odnosno 340 glasov. Ogrinovi listi Je oa-čeloval Jože Hafner, lastnik žage In župan v Skofji Loki.
n. KATEGORIJA.
Volilcev 1072 Oddanih glasov 808 Od teh 4 neveljavni, 2 prazna in 8 razveljavi je» nih  Količnik 398 Izvoljeni:
Ivan Žttrman, pekovski mojster, Slov. Bistrica, 417 glasov;
Fran Kavčič, gostilničar, Ljubljana, 417
glasov;
Janko Horvat, slikar, Ljutomer, 416 glasov;
Filip Ogrič, zobotehnik, Novo mesto, 417 glasov;
Namestniki: Josip Türk, gostilničar, Murska Sobota, Ivan % Rozman, čevljarski mojster, Ljubljana, Alojzij Rozman, gostil* ničar, Prevalje, Rudolf Kuhar, mizarski moj* ster, Mokronog.
Nasprotna klerikalna lista ni zmagala. Dobila sta kandidata Jernej Ložar, kroja* ški mojster, Ljubljana in Nemec Valerijan Spruschina, prevoznik v Ptuju, po 378 gla* sov. Blaž Zupane, brivski mojster v La* škem 379 glasov in Karel Stupan, zidarski mojster. Slov. Bistrica 380 glasov. Ravno* toliko namestniki
Opoldne je komisija končala svoje de* lo ter nadaljuje popoldne.
Ako pregledamo dosedanje rezultate skrutinja volilne komisije, vidimo, da se po-eamni mandati razdele po Število tako-le:
1. Zveza industrijcev šteje v industrijskem odseku 8 mandatov, napredna lista 4 in klerikalna Jelačinova lista 4.
2. V trgovskem odseku napredna gremljalna lista 8, Jelačinova 4.
3. V obrtnem odseku dosedaj napredna
lista 8.
V Zbornici torej dopoldne razpolagajo: napredne liste i 20 mandati. Zveza industrij cev z 8, klerikalci z Jelaeinom pa imajo 8
Danes se je vršil na inicijativo predsednika ger. sveta v Ljubljani, g. dr. Dinko Puca sestanek upnikov Slavenske banke. Sklenilo se je soglasno, da se v varstvo interesov upnikov osnuje
odbor upnikov Slavenske banke, v katerega je bilo izvoljenih šest gospodov.  Predsednikom je izvoljen g. dr. Dinko Puc v Ljubljani.
Upniški odbor pozivlje vse upnike, da v njih lastnem interesu naznanijo nemudoma predsedniku upniškega odbora visokost svoje terjatve napram Slaven s k i banki z navedbo, iz katerega naslova izvira.
Upniški odbor bo varoval koristi upnikov, skušal doseči od odgovornih činiteljev jamstvo za popolno izplačilo vlog, bo zasledoval krivce in sodeloval pri pogajanjh, ter bo dajal pojasnila. V interesu vseh bo tudi, da bodo slovenski upniki nastopali kot celota.
Seja ministrskega sveta* — Pavle Radič sili v ospredje. — Narodna skupščina bo sklicana 4. oktobra.
— Beograd, 29. septembra. Vlada se je posvetila zadnje dni podrobnemu reševanju resornih vprašanj, kakor tudi sprejemu če* škoslovaških parlamentarcev. Na včerajšnji ministrski seji je razpravljala o aktualnih vprašanjih, predvsem o pomoči popi avl je* nim krajem. Minister za poljedelstvo je iz* posloval 10'a milijona dinarjev, da zadela prodore nasipov v Vojvodini. Minister pro* svete iMiša Trifunovič je poročal o zasluži nih možeh, ki so umrli tekom svetovne voj* nc v inozemstvu in je predlagal, da se nji* hovi zemski ostanki prepeljejo v domovino. Minister za poŠte in brzojav je poročal o radio*postaajh. Ministrski svet je nato raz* pravljal o delu v Narodni skupščini.
Po vsej priliki je vlada obveščena o pri* pravah opozicije, ki bo napadla vlado radi poslednjih vremenskih katastrof, nadalje radi terorja pri zadnjih občinskih volitvah ter odlaganja skupščinskih sej. Neke opo* zicijonalne skupine bodo tudi načele za vla* do zelo pereča vprašanja, ki so v zvezi s Pašičem, Božo Maksimovičem, dr. Nikičem in Stepanom Radičem. Vlada je sklenila, da bo sproti odgovarjala na ugovore opozicije.
Minstrski predsednik Nikola Uzunovič je sprejel Pavla Radiča. Ta konferenca je vzbudila precejšnjo pozornost političnih krogov. Sodi se, da je Nikola Uzunovič pre« pričal Pavla Radiča ter g pridobil za svoje načrte. Uzunovič je prosil Stepana Radiča, na; zaenkrat ne poslabša položaja vlade in
ne postavlja vprašanja dr. Nikiča. To vpra-sanje bi lahko poslabšalo položaj ter mogl<> Škoditi obenem koaliranim strankam. U/u--novic želi, da se to vprašanje reši pri ugod; nejši priliki. Kar se tiče dr. Nlkiča, se trdi. da je sklenil odkloniti vsak poziv ter §c upreti prostovoljnemu odstopu.
V Narodni skupSčini jo bila izobešena služben- objava o izrednem sestanku Na. rodne skupščine, ki bo 4. oktobra, Tekom tega zasedanja ^o skuSala vlada uzakoniti stanovanjski zakon, ker neha, kakor zna* no, sedaj veljavni začasni zakon s 1. no* vembrom t. 1.
— Beograd, 29. septembra. Danes do* poldne sta se vrgill dve seji anketnega in finančnega odbora. Anketni odbor je raz* pravlzal o aferi subotiske klavnice. Zašli* San je bil bivši minister dr. Kukoveo, ki Je izjavil, ua je vse pozabiL Naprosil je an* ketni odbor, naj mu izroči tozadevne akte, da jih bo lahko proučil, na kar bo podal pismeni odgovor. Nato jc anketni odbor razpravljal o aferi Vakuum Oil Company.
Finančni odbor je vzel poročilo direk* torja rečne plovitbe na znanje. Rečna plo* vitba razpolaga z 52 remorkerji, 19 potni* bkimi brodojri in 583 Slepi. Zavod izkazuje suficit.
V predsedništvu vlade se jc vršila kon* ferenca ministrov. Konfernci so prisostvo* vali predsednik vlade Uzunovič, Simonov i č, dr. Srskič, Nlko Peric in se drugi ministri.
Kraljevska dvojica se vrača iz Pariza
— Beograd, 29. septembra. Snoči ob 9. sta kralj Aleksander in kraljica Marija odpotovala iz lyonske postaje v Parizu v Jugoslavijo Kralj prispe na Bled. kjer ostane par dni. na kar bo sodeloval pri svečanostih na Kajmakčalanu. Snoči le šef lavne varnosti Žika Lazič odpotoval na Kajmak-Čalan.
Narodni poslanci pozvani v Beograd
— Beograd, 29. septembra. Ministrstvo notranjih zadev ie pozvalo vse člane Narodne skupščine z brzojavno okrožnico, naj prisostvujejo seH Narodne skupščine, ki ho 4. oktobra Na dnevnem redu te seje bo svečan sprejem čeških parlamentarcev. Včeraj so prispeli v prestolico zemeljski ostanki v Pragi ponesrečnih lugosloven-skih letalcev. Svečan pogreb ponesrečnih žrtev bo danes popoldne v Beogradu, od koder prepeljejo trupla v Novi Sad.
Novinarska uredba
— Beograd, 29. septembra- »Službene Novine* z dne 28. septembra objavljajo na strani 219. uredbo z zakonsko veljavo o odnošajLh med novinarji in lastniki listov. Uredbo sta podpisala minister za socijalno politiko Simonovič in minister za izenačenje zakonov dr. Srskie. Prvo poglavje uredbe, ki štele 32 paragrafov, obdeluje razmerje med novinarji In lastniki listov. V drugem poglavju, ki pričenja s § 13., se nahajajo določbe o zavarovanju novinarjev za slučaj starosti in Invalidnosti. Penzijski fond novinarjev kraljevine SHS prične delovati s 1. Januarjem 1927. Upravni odbor te popolnoma avtonomne ustanove bodo tvorili po trije delegati Novinarskega udra-ženja, trije delegati UdruženJa lastnikov listov in en predsednik. Poglavje o zavarovanju novinarjev sega do 27. paragrafa. Ostali paragrafi uredbe so namenjeni pre-1»■aim zaključnim določbam«
NOVA UPRAVA JNU
Cetinje, 29. septembra. Danes doput-dne je bil zaključen novinarski kongres, ki je trajal dva dni Za predsednika JNU je bil izvoljen Krešimir Kovačevič za I. podpredsednika šiko MIHČevič, za II. podpredsednika Stanko Vlrant, za. I. tajnika Gjuro Vllovič, za 11. tajnika Ivan Krznarič, za blagajnika Milo rad Ivaneič, v nadzorstvu so g?. Vodvarška, Smodej in Ivkovfö.
MOČAN POTRES NA DUNAJU
— Dunaj. 29. septembra. Centralni me-tereološki zavod javila, da le bil včeraj oh 16.43 zabeležen na Dunaju močan potres. Seismografični aparati so bili deloma pokvarjeni. Ne da se Še ugotoviti, kje je sre-diSče potresa. Potres so čutili tudi v ostal in krajih Dolnje Avstrije In na Štajerskem.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Wien 796.50—799.50. Berlin 13.475—13.505. Italija 213.91—215.91, London 274.40—275.20, Newyork ček 56.428— 56.628, Pariz 156.79—158.79. Praga 167.35— 168.15, Curih  10.9275—10.9575.
Efekti: 7% Invest. pos, 1921 71— 71.25. 2%% dri. rente 301, 305.50—306.50, Ljubljanska kreditna 160—170. Hrv. eskpt. banka 100—100.5, Kreditna banka Zagreb 100—102, Hipotekama banka 55—56, Jugo-banka 91.50—92.25, Praštediona 865—867.50, Eksploatacija 10, Drava d± Osijek 260, še-čerana Osijek 340—350, Isis dd. 50, Slaveks 115, Slavonija 31—32, Trboveljska 294— 300, Union paromlm 310, Vevče 102—115, Agraria 42—43.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1475,   Pariz 14.47, London 25.10, Newyork 517.375. MIlan 19.70 Praga 15.325, Dunaj 73.025.
Trst: Beograd 46^0—46.70. Pariz 73.25 —73.75, London 127^5—127^5, Nework 26.25—26.35, Praga 77.60—76.10, Curih 507 —510, Dunaj 370—372.
■m
^220
75
75
Stran 2.
•SLOVENSKI
• ... ....
NAROD» dne 30. septembra 1926.
$ttr% 221
a^iaiaig.'aia'a
Veliko vprašanje m mmm ie mu«
RDEČA MSS
igra-io
=3 *
Film pnltrstra-t   nov e   z najn ž h b" n c d<> najoo ateisti • »> no A ud Egede Hissen, Paul Richte«-   Margaret* Kupfer, Orla, Paui Morgan. Pxcifltav. o 8
Kino Ideal.
Pride CIKKUS   t AT  & PATxCHON.
EI
□ 13 □
ca
Cene nezvišare.
3rürü[3G3[3
QC3 ''.laaa
Težko življenje naših rojnliou v Italiji
Trst, 25. septembra.
Enako usodo kakor dan prej «Ed:nost» je dioletela 24. t. m. «Istarsko Rijec». Poli* cijski organi so zaplenili vse številke že v tiskarni. Vzrok še ni znan.
Naučili minister je uvedel odpustno postopanje do sedaj že proti devetim slo* venskim učiteljem in učiteljicam. Dopis, ki ga pošilja naučni minister tem nesrečne* lem, se glasi:
Gospod N. N., učitelj v  ..
Vaše blagorodje se je postavilo na sta* lišče, ki je v nasprotju s splošnimi politič* rimi smernicami vlade in ne nudi jamstva za zvesto izvrševanje svojih dolžnosti, z ©žirom na dejansko propagando, katero vo* dite v škodo nacije in režima.
Prišel sem do zaključka, da se ukrene potrebno za odpust Vašega blagorodja iz službe v smislu zakona od 24. decembra 1 1925, št. 2300.
Dovoljujem Vam rok petnajstih dni od dneva prejema tega dopisa, da predlo* žite morebitne opravicbe, ki morajo biti pismene in naslovljene na mojo kabinetno pisarno. Minister Fcdele
Na taka pavšalna očitanja naj sloven* ski učitelji odgovore. Njihov položaj doce* la spominja na onega slovenskih sodnikov in sodnih uradnikov, ki so pred tremi leti prejeli slična pisemca. Seveda je bil konec ta, da so kljub vsem utemeljenim in obšir* nim zagovorom odleteli skoro vsi obtoženi sodniki in sodni sluge. Kar jih je ostalo, pa so bili premeščeni. Pri učiteljih je stvar v toliko drugačna, da se skoro vsi prej pre* mestijo in da se šele potem uvede proti njim odpustno postopanje. Seveda ni z omenjenimi devetimi slučaji zaključeno šte* vilo obtoženih učiteljev.
Na seji direktorija fašistovske stranke, ki se je vršila 23 t. m. v Rimu pod predsed* stvom Mussolinija, je poročal o položaju v Trstu podtajnik stranke, in visoki izredni komisar za fašistovsko stranko v tržaški pokrajini, poslanec Renato Ricci in glavni strankin tajnik poslanec Avgusto Turati, ki je bil pred kratkim v Trstu, da prouči na licu mesta položaj. Zaključek je bil ta, da je bil Ricci kot komisar odstavljen. Da se nekoliko omili ukrep, se utemeljuje preklic s tem da morajo odslej biti vsi rxnftajniki ▼edno navzoči v Rimu.
Na njegovo mesto pride poslanec Car* lo Barduzzi, ki se je že specializiral na vprašanje novih pokrajin, kajti od konca vojne sem je bil na Južnem Tirolskem, naj* prej kot inženjer, potem kot fašistovski organizator in končno kot tajnik tamosnje fašistovske organizacije.
sEdinost«   od  22.   t.  m.  je   bila zaple
njena in zaman se je uredništvo vpraševalo, kje tiči vzrok. Te dni je pa prejelo odlok tržaške prefekture, kjer je rečeno, da je dal povod zaplembi uvodni članek z naslovom s-Breme novih zakonov:. V tem članku je skušalo uredništvo pomirjevalno vplivati na kmetsko prebivalstvo, ki je zlasti na Goriškem silno razburjeno radi novega zakona o spuščava n ju bikov. Zakon na sebi je dober in koristen za izboljšanje živinoreje Ker je Slovanom v Italiji vzeta vsaka možnost, da bi voditelji lahko poučevali svoje rojake celo v najnujnejših gospodarskih vprašanjih, je skušala rEdinosU prevzeti to nalogo in prepričati slovanskega človeka o umetnosti in potrebi novega zakona. Cenzor prizna sicer >Edinostir, da >ima članek do-edevno intonacijo v prilog aplikacije zakona, da vsebuje pa tendenciozne opazke, ki bi utegnile otežkočati izvajanje zakona, in to na škodo javnega reda.« Iu zato je tržaški pre-fekt zaplenil »Edinost s. Logika, ki je v tej utemeljitvi zaplembe, je dpkaj čudna. Posledice seveda tudi niso izostale. O tem pričajo nastopi, ki jih je imel živinorejski nadzornik Klavžar v Idriji in Cerknem, kjer je hotel razlagati važnost in potrebo novega zakona.
Se bolj značilen za razmere, v katerih morajo izhajati slovauski časopisi v Italiji, je slučaj »Istarske R i ječi«, ki je bila zaplenjena dan kasneje kakor >Edinost«. Vzrok zaplembe je bil članek >Čehoslovaeka i ma-njinec, ki je opisal življenje narodnih manjšin na Češkem in ki je končal z besedami: >Ovo je postupanje Cehoslovačke sa narodnim manjinama uzorno. I više je puta naše novinstvo pozivalo i upozoravalo je odgovorne faktore na češki primer postupanja sa njemačkim in drugim manjinama. No, dobilo se je na to odgovor, da se naša ma-njina ne može nikako rajeriti recimo s njemačkim manjinom u Čehoslovačkoj, jer je Njemaca lamo blizu 3 miljuna a osini toga su pripadnici jednog velikog kulturnog naroda.«
>Taj izgovor ni je na m jest u, jer Čeho-slovačka postupa na lijep i kulturan način ce samo s Njemcima, nego i s najmanjira manjinama, o tome se možemo uvjeriti po onome sto kaže zakon o skolama, koji je za sve jednak. Nastavni jezik u Cehoslovačkiiu pučkim školama može biti njemački, ma-djarski, rumunski i hebrejski. Sve te ma-njine imaju jednaku pravicu do svoje Skole i to bez obzira na broj, narodnost i kulturu onoga  naroda, ko jem u pri pada ju.«
Postupanje cehoslovačke a narodnim manjinama u pogledu Skole odgovara pot-puno načelu pravice i istinskom značenju, ko je škola ima u razvoju kulture naroda i države.«
»No. ne samo u školskom pogledu nego a svakom drugom manjioe su u Čehoslovač-
koj poštovane. Država im štiti jezične, gospodarske i kulturne interese.«
»Time si Cehoslovačka stiče ugled i simpatije kulturnog svijeta, dokazuje, da je napredna i da je — slavonska.c
To golo poročilo, kjer se ni nikjer niti uajmanje omenilo naravnost barbarsko postopanje s slovansko manjšino v Italiji, Je tržaški prefekt dal zapleniti.
V isti številki pa je zapleni^ tudi kraten dopis z dežele, kjer se opisujejo žalostne razmere naših kulturnih društev pod kulturno Italijo.
Naučni minister je uvedel odpustno postopanje proti na daljnim petim slovanskim učiteljem in učiteljicam, skupno torej le proti dvanajstim. Preganjanje se nadaljuje
Uradni list  »Gazzetta  Utticiale« od 23 t. m. je objavila kraljevi odlok od 16. sep tembra 1926 št. 1610, s katerim se določi 26. september  1926 kot termin, ki ima pre nehati  tudi  v  videmski  pokrajini,  h kater' pripada Goriško, v smislu zakona od 4. le bruarja t. 1. št  237, redna in izredna ob črnska uprava v vseh občinah i maaj neg« 5000 prebivalci, in da prevzamejo vse posle imenovani podeštati. V drugih krajih, kjer bivajo Slovani v Italiji, ee je ta izpremeriba že izvršila   imena novih pod eš ta tov še nis< znana. Vsekakor so fašisti na svojih zboro vanjih že izjavili, da ne bo smel bili nc^^u Slovenec podeštat, tudi tak ne, ki se je po kazal fašistom naklonjen ali ki je predel ce lo v njihove vrste  Enaka usoda pa čaka tu di ostale občine, kajti pripravlja se ie za kon, po katerem bodo tudi v večjih in naj večjih mestih prevzeli posle občinskega za slopstva in župana imenovani uradniki Grf se samo še za to, kakšno ime naj bi jim dali, ali podeštat, kakor v manjših občinah, ali guverner,  kakoj   rimskemu občinskemu predstojniku, ali kak drug naslov.
19. t. m. se je vršil sejem v Rihemberku pri Gorici Ob tej priliki so kakor običaju? razstavili na stojnicah *voje blago tudi slo venski trgovci, v kar so imeli in imajo ie vedno vso pravico Toda v Italiji ie zdavnaj nJ več pravice, zlasti ne za Slovane Zgodila se je tako neverjetna drznost in proti po alavnosi ravno od strani osebe, ki bi morala čuvati zakon in red Karabinerski brigadir se je pojavil na sejmišču in zapodil vse slovenske trgovce iz njih stojnic in te potem nakazal italijanskim trgovcem.    Zaman so
bili vsi protesti, Slovenec je v Italiji raja, za katerega  ne veljajo ne zakoni  ne pravica Še je v spominu,    kako    so italijanske oblasti ustavile    v Podbrdu slovenske romarje iz Beneške Slovenije, ki so hoteli na božjo pol v Jugoslavijo. Sedaj pa prihajajo še bolj žalostne vesti od naših bratov, ki je čijo že več desetletij pod italijanskim jar mom. Nikdar niso imeli še šole v materin ščini. le s prižnice jim je še donela mila na rodna beseda   Kljub temu pa se je ohranil naš jezik živ med temi našimi brati in tudi najmlajši rod govori po večini še slovensko Med temi Slovenci je precej razširjen molit venik, ki ga je posebno za nje izdala kato liška tiskarna v Gorici. Toda ti molitveniki »o postali trn v peti italijanski oblasti. Ka rabinjerji  ustavljajo  ob  nedeljah domačine na cesti in jim kratkomalo jemljejo slovenske molitvenike. Da, spozabljajo se celo ta ko daleč, da jim sežejo celo v žep- Takih slučajev 'je veliko. Razburjenje med doma čim prebivalstvom je umevno.
Miklošičev spomenik
(Glas iz občinstva )
Ljubljana ima nov spomenik Na kralja Petra trgu je bil nedavne postavljen na starem podstavku spomenik slavista Franca Fiklošiča. Lepo in Častno za Ljubljano, da časti naše velike in zaslužne može Toda pri tem spomeniku je šlo vse hitro in na brzo roko, kakor v kakem filmu Načrti, izvršitev doprsnega kipa in postavitev, vse se je izvršilo takoreknč preko noči
In danes čepi na podstavku obglavljenega bivšega avstriiskega cesarja doprsni kip — Franca Miklošiča. In to na — kralja Petra trgu I Javnost se za ta dogodek ni preveč zanimala In v stvari do danes tudi še nI izrekla svoje sodbe odnosno kritike. Prepuščamo kritiko poklicanim strokovnjake*!, dovolimo pa si za danes samo neka! opazk.
Povsem neumestno se zdi, da je bil spomenik postavljen na trgu kralja Petra Bilo bi pač samo po sebi umevno, da bi spadal na ta kraj samo spomenik našega velikega Osvoboditelja. In za Ljubljano al baš častno, da se Še do danes ni oddolžila onemu, ki je toliko žrtvoval za našo osvoboditev izpod tujega jarma Naša ponosna gorenjska metropola Kranj se lahko smeje Ljubljančanom v pest Ni znano, ali morda obstoja namera, da se trg prekrsti v Miklošičev trg ali pa je namestitev Miklošičevega spomenika satnu začasna Miklošičevo mesto bi bilo pred univerzo ali vsai v Zvezdi, kjer bi se kaj kmalu našel primernejši prostor Napis, ki je bil naknadno vklesan v podstavek, pravi, da je bil Mi klošič slavist, rojen tam in tam Nikjer pa ne pove,  kje in kdaj ie umrl.   Tujec bi si
morda mislil, da mož še živi. Ce se je navedba teh podatkov izpustila samo zato, ker je Miklošič umrl na Dunaju, je to pač malo smešno. Tako daleč vsekakor ne sme segati nacijonalna antipatija.
Podstavek sam se ujema s spomenikom in Miklošičem kot takim ravno tako kot pest na oko. Če že res Miklošič ni vreden novega podstavka, dajte vsaj izklesati one sedaj nezmiselne reliefe, ki niso v nobenem skladu z Miklošičem
Končno naj še omenimo ona dva drogova, ki jih sedaj nameščajo na obeh straneh parka Reč" moramo, da ti drogi ai-cakor niso v skladu okolico, in sploh ne spadajo na to mesto Splošno sliko bolj kvarijo kakor pa krase Če že morata biti na vsak način postavljena, jih premestite vsaj na vhode z Miklošičeve ceste Poleg tega se nam zdi skrajno neokusno pobarvati droge, na katerih bodo vihrale zastave, z belo - modro rdečo barvo Lepo in hvalevredno je, da kažemo svoj nacijo-nalizem tudi na zunaj, toda s kričečimi drogi sred' mesta nacijonalnemu čutu naj-brže ne bo posebno ustreženo Drogi sicer Še ne stoje in tudi pobarvani menda še niso, pač pa smo ;?vedeli, da jih nameravajo pobarvati v slovenskih narodnih barvah. Kakšno sliko b: dobil s tem park na kralja Petra trgu. Vi Je zdai kljub svoji skromnosti zelo lep, si lahko mislimo. Vsekakor bi bilo želeti, da se ti nedostatki in neskladnost; čim prej odpravijo, da ne bodo v posmeh domačinom in tujcem.
Utopljenec v Savi
Dne 23. septembra t. 1. je naplavila raka Sava severno-zahodno od vasi Kleče občina Jezica pri Ljubljani truplo neznanega moškega.
Utopljenec je na videz okoli 60—70 let Htar. je srednje, čokate postave (visok okoü 170 cm), okroglega obraza, rjavih oči. brez zobnih spodnjih in zgornjih Čeljusti in črnih, -sicer £e precej sivih las. Obraz ima poraščen * kratkimi sivimi brka m i in kra*k<< sivo bra lo. Oblečen je v sivo-zelenkast auiujič. enak telovnik in črne hlače. Obleka je v precej ■slabem stanju Dalje ima na sebi spodnjo -»rajco iz domačega (hodnega) platna, a vrh na srajca je iz navadnega belega platna, vo-aškega kroja Čevlji so iz govejega usnja, na zadrgo Kot posebne znake ima utopljenec na sebi močno brazgotino (udrtino) na desnem sencu ter na desni in levi strani čela Dalje ima na sredini prs brazgotino, katera »zvira od opekline.
Utopljenec se je nahajal v vodi že kakih 14 dni Pri sebi ni imel ni kakih listin, po katerih bi se zamogla ugotoviti njegova 'dentiteta.
Kdor bi vedel kaj več o tem utopljencu se naproša, da to sporoči občinskemu uradu na Jezici pri Ljubljani, kjer se nahaja tuli utopljenčeva zapuščina.
Sport
Gene Tunney častni meščan Newyorka
Gene Tunney je danes po svoji sen-zäcijonalni zmagi nad Dempsejem ljubljenec Amerike. Vse ga časti, vse se mu klanja nudijo mu častna mesta, laskave ponudbe za horendne vsote. Če ponovno nastopi proti Dempseiu in mesto Newyork ga je imenovalo za častnega meščana. Gene Tunney, ki je bil popreje vojak pri mornarici, je bil v svetovni vojni V svetovni vojni kljub svoji hrabrosti ni posebno napredoval, zato pa je bil tedai imenovan za poročnika v mornarici. Rodom je Tunney Newyorcan. Newyorski listi so seveda polni hvale o novem boksarskem prvaku in prinašajo cele kolone dolga poročila o njem. Na drobno Doptsuiejo vso njegovo predzgodovino, še bolj točni pa so v poročilih o borbi med njim in Dempseyem. Seveda si ta poročila v mnogem nasprotujejo, zanimiva pa so in ameriška publika iih z naslado čita.
O borbi med Tunneyem in Dempseyem smo že poročali, zanimive pa so še nekatere podrobnosti, zlasti pa trik. ki ga je uporabil Tunney, da svojega nasprotnika užene. V krogu je imel Tunney tri sekundante. Zadnjo uro pred borbo je določil za sekundanta Jacka Kearusa. bivšega manažerja Dempsey Kearus baš toži Dempseva radi neke odškodnine in Tunney je popolnoma pravilno izkalkulirar da bo Dempseya spravil iz ravnotežja. Dempsey je bi ves divji Čim je samo čul Kearusa, ko pa ga je videt med borbo v kotu kroga, ie orišel popolnoma iz koncepta. Trik Tunneya ie popolnoma uspel kakor ie to nekoč uspelo Jeffri-esu v borbi proti Fohnsonu.
Boksu je prisostvovalo 144.468 gle-
dalcev, vstopnino pa je plačalo 118.736 oseb. Dempsey je prejel 800.000 dolarjev (okoli 44 milijonov Din). Tuaney £70.000 dolarjev (okoli 15 milijonov dinarjev), rnanažer Tez Rickards pa je zaslužil 400.000 dolarjev (22 milijonov dinarjev).
* Borbi je prisostvovalo med drugim tudi 25.000 žensk, med drugim hčerka bivšega predsednika Roosevelta Alice Roosevelt Loogworth, predstavniki finančnega sveta, duhovščine, diplomati iz Hollywooda pa so prispeli filmski igralci Charlie Chaplin, Pola Negri, Douglas Fairbanks, Mary Pickfordova itd. Seveda ie bilo v prvih vrstah opar žiti več ali manj prominentne boksače. Neki delavec iz Avstralije je tri leta štedil, da ie lahko prisostvoval borbi.
Stave so Šle v milijone samo v New-yorku. Podjetja, kier se ie stavilo, so zaslužila ogromne vsote, mnogo revnih ljudi ,ki j*» stavilo na Dempseya, pa je izgubilo zadnje beliče.
Mariborski listi e gostovanju
Ilirije
O gostovanju Ilirije prinašajo mariborski listi približno sledeča ooročila: »Tabor« omenja, da je sicer Ilirija dosegla dovolj ugoden rezultat, kljub temu pa ni predvedla igre, kakršne sicer zmore. Izrednega ni pokazala niti v drugem polčasu, ko je znatno nakriijevala domačine Napadalna vrsta le v prvem polčasu igrala jako raztrgano in zavozila dve sigurni šanci, ugodnih pa prav malo. Notranji trio ie kombinatoruo sicer ugajal, predvedel je hitro sigurno igro. vendar v prvem polčasu ni imel uspeha. Šele v drugem polčasu ko je bilo zamenjano desno krilo, je bilo opaziti več homogenosti in ustvarjale so se neprestano nevarne situacije pred Rapi-dovirai vrati. Krilska vrsta je uspešno podpirala napad, oba branilca pa sta bila nekoliko nesigur-na. — Vratar ie imel malo dela Rapidova enajstorica s*» ie kot vedno odlikovala s požrtvovalnostjo m ie ves prvi polčas znatno zaposlila Ilirijane V drugem polčasu -e napad razun desnega krila občutno popustil, dočim ie halveslinija in obramba sploh kljub preobremenitvi nudila dovolj odpora, vendar pa močnemu obleganju ni mogla kljubov&t Gospod Radolič, ki je sodil, je bil v prvem polčasu precej siguren, v drugem pa ni več obvladal igre. Tako je brez povoda prisodil Rapidu llmetrovko, poleg tega ni Iliriji priznal enega gola in povrhu tsga radi protesta izključil srednjega krilca Spregledal je tudi več rok in napak.«
Slično se izraža o tekmi tudi »Marburger Zeitung«
Še nekatere nedeljske tekme«
Maribor: I. SSK Maribor : Svoboda 7:1 (3 : 1), Maribor rez. proti Rapid reiz. 5 : 1 (2 : 1) Stanje prvenstva v Mariboru: I. SSK Maribor 2 točki, Ptuj 2 točki, Mura in Svoboda brez locke. Rapid in Merkur pa še
nista odigrala nobene tekme. Ptuj je izgubil tekmo proti Muri, ker ni nastopil.
Tenis mateh Avstrija : Madžarska je končal v prilog Madžarski v razmerju 6 : 3.
e
_ Sarajevska senzacija.   Sarajevo je v
nedeljo doživelo nepričakovano senzacijo. Hajduk, ki je na tretjem mestu, je porazil v prvenstveni tekmi favorita Saška z 2:0 (0:0). Sašk je bil sicer v polju v kolosalui premoči, zato pa se je Ilajduk boril izredno požrtvovalno. Slavija je zmagala nad zagrebškimi železničarji v razmerju 5*2.
— Praga. Avstrija : Čehoslovaška 2:1. Meddržavna tekma je končala v korist Avstrije, dasi se je splošno pričakovalo zmago C*ehov Reprezentanca Čehoslovaške je bila sestavljena iz igralcev Slavije, Viktorije Žižkov \u L)FC Manjkali so igralci Sparte, ki je na turueji v Ameriki.
— Maribor: Hazena tekma med SK Muro in SK Ptujem je končala z zmago Mure v razmerju 26:2.
„ ^c!NC€AVJ|
najboljše, najtrpdnejše. Zato najcznfcjse.
KOLEDAR.
Danes: 29. septembra 192r>; katoličani: Mihael; pravoslavni. 16. se p is: .bra; Evii-mija; muslimani 21. rebil - ui - evela 1345: Zidje: 21 eiula 5687
Jutri: 30. septembra 1926: katoličani. Hieronim: pravoslavni. 17 septembra Sofija; .nusümaii: 22 rebi - u! - evela 1345-Židje: 22. elula 56S7.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: »Regiment p   ^ls:: grec. Uublianski dvor:   Jobra-.
DEŽURNE LEKARjNE:
Danes: Trnkoczy, Mestni trg; Ramor. Miklošičeva cesta.
Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek. Resijeva cesta.
Solnce zaide danes ob 17 46, vzide utn ob 5.55 in zaide ob 17.44.
Mesec vzide danes ob 23.15, zaide ob 14.14.
•
Kdo bo plačal račun glasovitega kosila v Thoiry ?
O tem je zvedel dopisnik lista «Mor-ning Post» v Franciji od lastnice hotela, kjer sta obedovala gg. Briand in Stresernann.
G. Stresernann je hotel plačati račun za obed.
— O, ne! je dejal Briand: vino in obed plačam jaz, a Vi boste plačali reparacije.
prideva v «Kino Ideal».
Pros ve ta
Koncert koncertnega pevca g. Willi ama Gwina, V ponedeljek, dne 4. t. m. se vrši v FilharmoniČnJ dvorani pod okriljem Glasbene Matice koncert Williama Gwina. Umetnik je odličen koncertni tenorist, rojen v San Frančišku v Kaliforniji ter je dokončal svoje glasbene študije na pariškem kon-6ervatoriju. Posvetil so je popolnoma koncertni glasbi, je vnet oboževatelj francoskih del ter osebni prijatelj mnogih avtorjev. Redno nastopa na koncertih v Franciji, Angliji in Ameriki. Njegov nastop v ponedeljek je njegov drugi koncert v našem mestu. Za ta koncert si je izbral umetniški program, ki sestoji pravzaprav iz treh delov: V prvem delu so uvrščena dela moderni' Erao-coskih avtorjev, drugi del nam prinaša angleško pesem 17. stoletja, tretji del pa ob sega izredno zanimive in originalne zamorske pesmi. K posameznim točkam sporeda se še povrnemo, danes pa opozarjamo u:;>o javnost na ta prvi koncert letošnje sezoue, ki bo nudil vsekakor prvovrstni umetniški užitek. Predprodaja vstopnic od danes na prej v Matični knjigarni.
Najdba reč neznanih del pisateljev Ce hova in Herceua V Detskojem selu pri Lje-ningradu sta se našli v neki privatni zbirki dve doslej neznani in neobjavljeni povesti Antona P  Čehova. Oba rokopisa je ku pila  Ijeningrajska   javna  knjižnica.  V Nov-gorodu je istočasno nekd«> izbrskal roko,ji» doslej neznane knjige pisatelja A. Hercena, ki je svoj čas živel v Nov^orodu v pregnan stvu
Tratorij cSv. Frančišek*, -telo iniin^ga frančiškanskega komponista patra dr. Hart tnanna. se bo izvajal o o**,*7,M i 4«"4efm*toletne proslave smrti sv. Frančiška v Pragi due 4. oktobra v koncertni dvorani Lucema S > deloval bo orkester ter nevski zbor \a rodnega   divad]/»   v Prnrn
! Popolnoma novo !
Veleriim trpljenja, človekoljubja, ljubezni in sreče. — Ogromna lavina se vali tei pokoplje pod seboj biše in ljudi ter povoden! odnese zadnje upe. — Prekrasni na ravni posnetki. - Pretresljivi dramatični prizori. — Predvajanje tega veleti Ima se prične jutri v četrtek.
Elitni
Blno Matica
B E L A
G O L G O T A
groza, obupa in razdejanja v Sloveniji
Besneči elementi se še niso umirili. — Grozote razdejanja v Polhograjskem pogorju. — Strahoviti snežni metežt v naših planinah. — Kaj pravijo o vremenski katastrofi naši
znanstveniki. — Potrebna je nujna pomoč.
Splošna slika
cw le danes, ko je deževje nekoliko ponehalo, ei je mogoče ustvariti približno sliko o obsegu poplave in povzročeni škodi. Slovenijo je letos že dvakrat zadela taka nesreča, toda poplave zadnjih dni presegajo vse dosedanje katastrofe. Voda je poplavila velikanske komplekse, porušila mnogo hiš, odnesla nešteto mostov in brvi. Škoda je tem večja, ker je voda, ki je skoraj v vseh krajih vdrla v kleti in pritlične prostore, uničila malone vse letošnje pridelke, ki $3 jih skrbni kmetovalci že spravili pod streho. Kraji, ki so bili letos že večkrat prizadeti od poplav, so tokrat zopet najhujšo oškodovani. Nesreča je za vse prizadete tem večja, ker poškodovanih poslopij pred zimo ne bo več mogoče popraviti.
Prvi grozeči val je odtekel v ponedeljek dopoldne. Vsled neprestanih nalivov pa je kmalu nato sledil drugi, že hujši naval vodnih mas, ki je v par urah poplavil cele doline, uničujoč vse, kar se mu je stavilo nasproti. Tekom včerajšnjega dne so narasle vode z nezmanjšano silo uničevale polja, hiše in nasipe in še le danes je opažati vidnejše padanje vode. Nevarnost je pa kljub temu še vedno velika, ker se je poplavi pridružila sedaj še nevaruost plazov. Ljudje vsled visokega stanja vode še ne morejo pričeti z reševalnimi deli in morajo mirno opazovati, kako jim voda uničuje premoženje.
Najhujše so prizadeti kraji Z>iri, Poljanska dolina in ljubljanska okolica. Pa tudi v kamniškem okraju je voda povzročila o~ilo škode. Savinja je tekom včerajšnjega dne zopet narasla in kmalu poplavila celjsko okolico, vendar pa poplava vsaj doslej še ni tako katastrofalna, kakor je bila pred dvema mesecema, ko je bilo malone vse mesto pod vodo. Tudi Dravinja je začela naglo naraščati in se je na več krajih razlila preko njiv in travnikov. Iz Haloz in Slovenskih goric še manjkajo poročila, vendar pa je upati, da v teb krajih ni prišlo do katastrofe.
Nesrečnim poplavijencem je prišlo na pomoč vojaštvo, ki je bilo na intervencijo velikega župana odposlano v vse prizadete kraje. Doc im je promet z avtomobili in vozovi v ljubljanski okolici in drugod na mnogih krajih popolnoma nemogoč, je železniški promet na našem ozemlju doslej še popolnoma normalen. Vlaki imajo sicer velike zamude, ki pa jih povzročajo pokvarjene proge na italijanskem ozemlju. Na naših progah doslej še nikjer ni prišlo do kakih večjih ovir.
Položaj danes dopoldne
Na Viču.
Danes zjutraj so začeli pritoki Ljubljanice ca levem bregu: (iradiščica, Mali graben in drugi padati. Od s noč i do danes zjutraj je deloma prenehala deževati v gostih curkih, dopoldne je ves čas pršilo. Gradaščica se je po zjutranjih opazovanjih vrnila v svojo naravno strugo. (ilinšČica, ki je drugače povsem mal in nedolžen Gradaščičin pritok, je še vedno razlita po poljih. Vsi pritoki, izvirajoči v Polhograjskem pogorju, so nanosili Da polja v viški obČiui in drugod rdečo, le-pu slično maso, ki ni plodna in zato je rodovitno polje po nekod zelo poškodovano, ker bo treba kmeiom spraviti ta lep z njiv in travnikov.
Voda je začela, kakor omenjeno, povsod odtekati. Glinščica na Viču se je že vrnila v strugo in teče sedaj pod zelo poškodovanim mostom pri Sokoiskem domu. Na Viču so sedaj vsi prizadeti prebivalci pospravljali navlako in snažiii stanovanja, hleve in dvorišča. Do snoci je še vedno stala voda na Tržaški cesti od mosta do frančiškanske cerkve. Danes dopoldne je voda izginila in ie cesta prosta. Šele sedaj je videti posledice strahote povodnji. Cesta je vsa razorana in ponekod tudi močno spodjedena.
Konja posestnika Zdešarja z Viča, ki ju je v ponedeljek popoldne z vozom vred in tremi moškimi odnesla na mostu voda, sta se zapletla v neko jevševje, kjer sta obtičala. Danes zjutraj so Vičani opazili oba konja in voz. Na travnikih od ceste proti Mirju leži mnogo voz, hišnega orodja, pohištva, raznih miz, kadi in drugih predmetov.
Dohod k tovarni Vojnovič je še vedno .jeniogoč. Tovarua nima proti Viču in ne z iruge strani nobenega dohodu Most pri tovarni je porušen.
Na Vič in ostale bližnje, po povodnji prizadete vasi je prispelo vojaštvo, okoli 50 mož, kj z gasilci črpajo vodo iz nekaterih kleti in prizemnih stanovanj, odnosno čistijo in pomagajo spravljati odnesene predmete.
Pod vodo so še vedno ob železniškem nasipu ležeči vrtovi, njive in travniki, ker voda tam ne more sedaj odrekati. Ravno-tako je še vedno pod vodo velik del ravnine med Vičem, Tržaško cesto. Mirjem in Gmajno.
V Trnovem nevarnost minula«
V Trnovem se je položaj danes zboljšal. Ceste okoli Kolezije, ki so bile še včeraj pod vodo, so danes proste in dohod do Kolezije od obeh strani mogo. Še le danes je videti, kako je pustošila Garadaščica in kakšno ogromno škodo je povzročila. V Koleziji sami je zlasti trpela hiša posestnika Pelca. Z betonskega mostu, ki vodi od gostilne v ba- j zen, je voda odnesla vse deske. Tračnice •o ostale na mestu. Nova betonska škarpa '
je vzdržala pritisk vode. Novourejena struga je nepoškodovana. Pod vodo je še vedno takozvani >Kernc, kjer sega voda od Kole-zijske ulice proti Gmajni. Zelo sta bila prizadeta v Kolezijski ulici posestnik Ham in tamošnja pekarna, kjer je voda baje uničila več vagonov moke.
Truplo utopljenega Andrejaka najdeno.
Raznesle so se dopoldne govorice, da so že našli pogrešanega in najbrže utopljenega posestnika Antona Andrejaka z Viča. Trüp-so baje potegnili iz Gradaščioe v Trnovem pri porušeni Zalokarjevi zatvornici. V bližini zatvornice se nahajajoča policijska stražnica je te vesti dementirala.
Položaj na Mirju
Na Mirju voda še vedno stoji v nižje ležečih krajih, mestoma tudi Še po njivah in travnikih. Vse njive na obeh straneh Gra-daščiee in na Kolezijski cesti so pokrite z gosto rdečerjavkaeto maso, ki so jo vodne mase nosile s polhograjskega pogorja. Pri trnovskem mostu in dalje je voda nanesla tudi ogromno množino mivke, katero sedaj razni posestniki in 6tavbniki pridno odvažajo. Na Mirju je voda prizadela največjo škodo vili posestnika in trgovca Ziliča odnosno vili fotografa Grabieca. Vse pohištvo so morali že v ponedeljek zvečer prepeljati na varnejši kraj.
Škoda znaša samo v ljubljanski okolici nad milijon dinarjev.
Strokovnjaki - inženjerji hidrotehničnega oddelka pri velikem županu so bili včeraj ves dan na raznih poplavljenih krajih. Rav-notako inženjerji gradbene direkcije. Cenitev na poljih in drugod povzročene škode še danes ni mogoča. VeŠČaki zatrjujejo, da zma-ša škoda samo v ljubljanski okolici nad en milijon dinarjev. Zadevne komisije, ki jih bo določil veliki župan, bodo najbrže prihodnje dni pregledale v okolico vso škodo.
Grozote razdejanja v Polhovgrajskem pogorju
Očividec katastrofe v Polhovem gradcu nam piše: Komaj pred dvema letoma je nas Polhograjce obiskala katastrofalna po* plava ii prizdeti niso še mogli vsega po* praviti, že je na dne 27. t. m zadela še mnogo hujša katastrofa.
Dne 27. t. m. zjutraj okrog 8. ure je bil potok Gradaščica s svojimi dotoki še nor* malen, a vsled silnega neurja, ki je z vso silo besnelo nad najo okolico, so se potoki spremenili v grozno deroče hudournike ter trgali in kopali, da ie bilo bobnenje slično gromcnju. Potok Vel. Božna je začel prina» sati ogromne množine lesa, kamenja, gra* raoza, u tudi hišam in gospodarskim poslop* jem ni prizanašal
Med 10. in Ii. uro je pa začela voda s tako naglico naraščati, da so nekateri ljudje komaj svoje otroke in sami sebe rešili, a njih imetje so deroči valovi pogoltnili.
Odneslo je več hiš, žag, mostov in dru* gih gospodarskih poslopij. Velikanski naval vode, je odnašal drevesa in rušil hiše, je divjal s tako silo, da je bila vsaka reševalna akcija zaman. Človeku se je krčilo srce pri pogk '   na to strašno razdejanje.
Prav kar dograjene škarpe od Boznarje« ve žage do mostu se niso mogle dolgo upi* rali velikansftim vodnim masam in so se deloma porušile. Posledica je bila, da je strugo zasulo in da je nastala ob stari strugi globoka in Široka nova struga. Voda je dosegla rekordm višino. Leta 1924 je stala sicer tudi visoko, roda zdaj je bila nad 1 m višja kot predlanskim. V prošlem le u dograjeni železobetonski most je kriv, da je nesreča še večja. Vodnemu pritisku se namreč most ni udal, na kar so se ogromne .nnožine lesa in drugega materi* jala nakopičilo pred mostom. In tako se je voda razlila na vse strani po vasi in začela rušiti hiše.
Najprej je porušila hišo Josipu Kopriv* cu, iz katere je rešil Koprivec samo golo življenje sebi in družini Zdaj ie s svojo 8 člansko družino brez strehe, obleke in živeža, Ie lačni želodčki otroci če v prosijo jesti, a kje vzeti hrano, saj so nesrečnežu nenasitni valovi uničil v< imetje in poljske pridelke. Potem je deroča voda porušila posestnikoma Pajku in Štajercu gospodar* ska poslopja. Pod Črnim vrhom je odneslo posestniku Potrebuješu hišo, mlin in žago, dalje jifnrjev hlev, Kedvedov mlin, Bu* h vt> hišo in hlev. Strašno razdejanje so P' vzročil plazovi, ki so pricWeli iz hribov. Bil je pač strašen dan, kakršnega ne po* mn:jo niti najstarejši ljudje.
Ko so se začele hiše, mostovi in drugo ruŠKi, je še lilo kakor iz škafa tak< . da bi človek mi Ml, da se bliža vesoljni potop.
Človeških žrtev I: sreči ni bilo, ker je nastala elementarna nezgoda podnevi. V nasprotnem primeru bi gotovo utonilo več l'yidi in ži ne, ker bi bila ponoči vsaka po* moč brezuspešna Samo pri Zavratcu je nekdo utonil. Kdo je ta žrtev, še ni ugo* tovljeno.
Ljudje Še niso mogli pozabiti zadnjega gorja, a sedaj jih je zadela še večja kara« strofa. Zato ni čudno, da so popolnoma obupani. Poljski pridelki, v kolikor Še niso pospravljeni, so dobesedno uničeni, njiva odplavljene ali deloma s kamenjem, peskom in hlodi popolnoma zasute tako, da je po= gled na polje naravnost grozen.
V Žireh je voda porušila 13 -*iš. Povsod j
so naKopičene cele grmade lesa in drugih predmetov. Na cestah, v kolikor jih voda ni razdejala, so povsod do 1-50 metra globoke jame. Brzojavne zveze so pretrgane, tako da smo čisto izolirani od ostalih krajev. Tovorni promet, s katerim služijo mnogi vsakdanji kruh, bo moral dolgo počivati. Beda nam trka na vrata in pomoč je nujno potrebna.
$koda znaša vež milijonov, davki so ve* liki, dohodkov ni, a kaj sedaj početi? V tem strašnem trenutku se obračamo na jav* nost i prošnjo, naj nam priskoči v bedi na pomoč, Zlo je neizmerno, obupano prebi* valst si :.f ve pomagati in zato je ^lolž* nost onih, ki jih katastrofa ni zadela, da priskočijo nesrečnim žrtvam na pomoč.
Splošni položaj zunaj
Iz vseh, po veliki vremenski katastrofi prizadetih krajev niso danes dopoldne prispela nikaka podrobnejša poročila. O obsegu katastrofe v polhograjskem pogorju, v poljanski dolini in škofjeloški okolici ter v Medvodah ni točnih poročil. Merodejne oblasti so bile dopoldne brez vsakih podrobnih obvestil. Županstvo v Zireh prosi vojaške pomoči. Tudi Poljanska dolina naproša pomoč vojaštva, da pomaga pri reševanju.
Komandant orožniške brigade je odposlal proti Polhovemu Gradcu orožnika-mo-tociklista. Ta bo skušal doseči najbolj ogroženi Polhov Gradec preko Drenovega griča, Horjula in laklne ceste, od tam pa v Polhov Gradec. Zatrjujejo, da je edino od tu mogoč pristop.
Po poročilih iz Horjula ie Horjulščica strahovito divjala in naraščala. Odnašala je vse, kar se ü je stavilo nasproti. Na več mestih je strahovito pokvarila deželno cesto Horjul - Vrzdenec - Lučna, torej na mestih, kjer je orkan nahujše divjal. Tudi Horjulska dolina trpi po poplavah ogromno materijalno škodo. Omenjena cesta je več kilometrov daleč popolnoma razdejana.
Položaj v Poljanski dolini je v glavnem neizpremenjen. Mogoč je dohod iz Škofje Loke do Poljan in Trate. Več mlinov ob Poljanščici je bilo popolnoma zasutih in porušenih Voda je ponekod stala 8 metrov nad normale Elektrarna, ki preskrbljtrje Poljane in Trato z električno razsvetljavo, je deloma rešena.
Poljanska dolina naproša, da pride vojaštvo na pomoč. Uvedena je reševalna akcija in odide tja nabrže celi polk.
Situacija v Medvodah
Voda je danes začela padati. Danes dopoldne so pričeli v papirnici v Goričanih s čiščenjem tovarniških prostorov in črpanjem vode. Škoda samo na blagu znaša nad en milijon dinarjev, škoda na tovarniških objektih, na porušenih mostovih in drugod se še ne da niti približno preceniti. Škoda v tovarni bo gotovo večmilijonska, ker je voda zalila ves objekte, v katerih so se nahajali stroji. Drugače stroji niso dejansko poškodovani, pač pa vsled nano-šenega blaga zelo zamazani. Kdaj prične tovarna z obratom, ni mogoče točno določiti. Gotovo bodo trajala obnovrtna dela več mesecev.
Obrati Združenih papirnic izven nevarnosti
Sedaj, ko je Sora že deloma padla, se je moglo ugotoviti, da škoda, ki so jo utr* pele Združene papirnice Vevče, Goričone in Medvode na svojih tvorniških napravah v Goričanah, ki so bite po povodnji priza* dete, ni tako velika kakor se je sprva mo* ralo domnevati. Po sedanjih vesteh je upa* ti, da bo obratovanje v goričanskih tvorni* cah v teku nekaterih tednov zopet vzpo* stavtljeno. Velike tvorniške naprave Zdru* ženih papirnic v Vevčah, na Fužinah in v Medvodah po poplavi sploh niso bile pri* zadet, kakor so pomot no poročali zagrebški listi in obratujejo nemoteno naprej.
Planine v snežnem metežu
Planinec, ki se je mudil te dni v Karavankah, nam poroča zanimive podrobnosti o besnenju prirodnih elemetov v naših planinah. Nesreča je hotela, da se v nedeljo ni vrnil z drugimi številnimi planinci in da je ostal v neki planinski koči do torka zvečer.
Že v soboto ponoči, pripoveduje planinec, so se začele poditi od juga goste megle, ki so pokrile vse Karavanke. Megla je bila tako gosta, da se niso videle niti najbližje skale. Proti jutru je začelo pršiti, vendar pa pravega dežja v nedeljo na planinah še ni bilo. Megle so se podile ves dan od Triglavskega pogorja, zdaj s koroške strani. Ponoči je nastal močan vihar. Začelo je liti kakor iz škafa, vmes so pa že naletavale snežinke. Proti jutru je snežilo kakor sredi zime. Toda mokra tla in razmeroma toplo vreme je sneg pobiralo tako, da v ponedeljek planine Še niso bile zasnežene. V ponedeljek je ves dan lilo. Veter je bil take močan, da zunaj sploh ni bilo mogoče stati. Globoko doli v dolinah je ležalo neskončno morje sive megle in oblakov, ki so se prerivali in kopičili tako nizko, da bi človek mislil, da leže na tleh. Ponoči je zopet :ue-i dežjem naletaval sneg in v torek zjutraj so bile planine že bele. V torek so divjali po planinah strahoviti snežni meteži. Bilo je, kakor da so na delu vsi besi razbrzdanih prirodnih sil. Vihar je butal ob skalovje, tulil po gorskih kotlinah in bobnenje je odmevalo daleč na okrog. Debele snežinke so
kmalu pokrile vse vrhove in popoldne so bile planine že pokrite z debelo snežno odejo, ki sega daleč doli v doline. V višjih krajih je zapadlo nad 1 meter snega.
V nekaterih planinskih krajih so se še pasle ovce in koze. Kaj se zgodilo s temi čredami, ni znano. Morda so jih pastirji še pravočasno odgnali v dolino, morda so pa mnoge obtičale v snegu in jih bodo morali z največjo težavo reševatL Planinske ture so najbrže za letošnjo sezono končane.
Sedanje vremenske nezgode in vremenoslovje
Vremenske nezgode, ki so zadnje dni z&dele kraje med Škofjo Loko, Vrhniko in Ljubljano, niso povsem lokalnega značaja. Daljše vzroke katastrofe treba iskati v me* teoroloških pojavih na Jadranskem morju , in v srednji Italiji. Naš poročevalec se je zato obrnil na znaneg-a vremenoslovca ljub* Ijanske univerze, ki mu je podal o teh vre* menskih dogodkih naslednja pojasnila:
2e par dni pred usodnim ponedeljkom (27. septembra) je bilo opažati, da se pre= mika od srednje Italije preko Jadranskega morja na balkanske dežele nizek tlak, kar je že bilo sigurno znamenje za večje vre s menske nezgode. Ta val je postal posebno močan 27. t. m. Nizki tlak se je premikal dalje. TI tlačni valovi imajo po dosedanjih ugotovitvah neko stalno smer, ki se ujema z gori navedeno, niso pa perijodičnega zna* čaja, tako da bi se smelo z gotovostjo ra* čunati na vremenske nezgode, odnosno ka* tastrofa baš v sedanjem Času. Zdi se, da so oblaki, ki so povzročili vremensko katastro* fo v naših krajih, prišli z Jadranskega mor* ja ter prodirali proti severu, kjer so skušali najti med Triglavom in Snežnikom nasilen prehod preko visokih gora na Kranjsko, Sta* jersko in dalje v smeri proti panonski rav* nini na Madžarskem. To smer potrjujejo do sedaj znana poročila. Nevihte so se pri* čele v tržaškem zalivu, prodirale dalje zla* sti po Vipaski dolini proti Nanosu ter se razdivjale baš nad pogorjem, ki je sedaj središče žalostno katastrofe. To središče tvori trikotnik med Škofjo Loko, Vrhniko in Ljubljano.
Ozemlje med Triglavskim pogorjem in njegovimi podaljški proti jugu ter Snežni* kom je sj>loh v vremenskem oziru sila in* teresantno. Po dosedanjih opazovanjih ve* ljajo kraji okoli Snežnika za pokrajino, ki kaže najhujše padavine. Toda dočim so te padavine bolj konstantnega značaja, tvori ozemlje gori navedenega trikota pot, po ka* teri divjajo navadno najhujše nevihte. Zdi se, da je tod iskati tisti predor, preko ka* terega si krčijo oblaki nasilno pot iz trza* škega zaliva proti Kranjski gori in Štajer* ski.
Od katastrofe prizadeto ozemlje znaša približno 600 kvadratnih kilometrov. Pada* vina v Ljubljani sami je dosegla 27. t. m. 153 mm (decimeter in pol), dan prej je znašala v Ljubljani še samo 46 mm, 28. sep* tembra pa je padla na 39 mm. Dne 27. sep* tembra je znašala padavina na Vrhniki 99 milim., v Vojniku 90, dalje v Mozirju je dosegla celo 144 mm. Po dosedanjih podat* kih ne bo pretirano, ako vzamemo kot sred* njo padavino tekom kritičnih dni, t. j. 27. in 28. septembra za ozemlje na trikotu Vrh* nika, Škofja Loka, Ljubljana 1 decimeter. Na ta način dobimo količine vodnih mas, ki jih je izlilo razburkano nebo. Računa se, da je padlo približno 60 miljonov kubičnih metrov vode, ki se je morala odteči v prU bližno 12 urah. Sedaj je razumljivo, zakaj so mogle te količine vode povzročiti tako strahovito katastrofo
Po podatkih vremenoslovcev je ugotov* ljeno, da treba iskati v naših krajih po* vprečno največjo padavino baš koncem >ep* tembra, odnosno oktobra meseca. Za Ja* dransko morje je ugotovljeno, da nastopi deževno vreme koncem septembra in traja navadno ves oktober in november. Po drugi strani vlada v tem času v panonski dolini razmeroma lepo vreme. Tam imajo lepo vreme vsled kontinentalne klime ponavadi v poletnih mesecih. Naši kraji se nahajajo torej na razpotju med pomorsko (ocean* sko) in kontinentalno klimo ter zavlada zato v prehodnih časih vremenska napetost Ta napetost se premika iz gornjega Jadra* na proti panonski ravnini ravno Čez naše kraje. Odtod nevihte. Kot rečeno, pomenijo kraji med Škofjo Loko in Vrhniko po vsej priliki stalno pot za nasilne prehode ogrom* nih oblakov in vodnih mas, ki prihajajo iz zgornjega Jadrana.
Oklic
Vremenska Ä tastrofa dne 3.7. septembra 1926 je silno prizadela preli valstvo mnogih vnanjih delov ljubljanske občine in ljubljanske okolice. Mnogi ljudje so, tik pred zimo. prišli ob
vse pridelke, voda jim je opastošila domove in vzela tudi mnogo živine in lesa. — Podpisani gerentski svet poživlja in prosi vso javnost za prosto voljne prispevke v nujno pomoč oškodovancem. Dobrodošli so zlasti polj-
slä pride ki druga živila, kini:o in obleka. Naturalni darovi naj se oddajajo na magistratu pri mestnem cestnem nadzorstvu, denarni orispev-ki pa pri mestni biagajrM — Nadejamo se, da ne apeliramo zaman na srca onih ki so ostali obvarovani!
Za gerentski svet ljubljanski: predsednik dr. D. Pac, L r.
Vsa plemenita srca na plan!
Slovenijo so zadnja leta že ponovno zadele težke vremenske katastrofe, a te dni je zadel našo ožjo domovino zopet nov udarec. Pokrajine, ki so že doslej najhujše troele, je zadela katastrofalna poplava, ki je tik pred zimo uničila vse letošnje pridelke, razrušila nešteto domov in oropala na stotine in stotine družin štrene in zavetja pred zimo. Škoda je nepregledna in nepopisna ter se ne da danes še niti približno oceniti. Katastrofalna poplava zadnjih dni znači pač največjo nesrečo, ki je zadela Slovenijo v zadnjih 'etih.
Slovenija je že sama po sebi pasivna pokrajina, ki ne pridela toliko, da bi se mogla z lastnimi pridelki preživeti. Kot izrazito industrijska pokrajina preživlja najhujšo gospodarsko krizo. Zato tem bolj občuti vso težo katastrofalne poplave, ki je uničila še ono malo, kar je slovenski kmet s trudom in težavo v potu svojega obraza izsilil iz gorate in nerodovitne zemlje. Slovenski kmet vzor pridnosti in varčnosti, se je vsa zadnja leta sem boril za svoj obstoj, a zdaj je radi elementarnih nezgod letošnjega leta popolnoma na tleh. Oropan vseh sredstev, se z lastno silo ne more več dvigniti in po-lašča se ga obup. Prizori, ki se odigravajo v prizadetih krajih, so tako pre-tresujoči, da se mora človek naravnost čuditi junaštvu s katerim prenaša naše podeželsko ljudstvo težke udarce neizprosne usode.
Takojšnja pomoč je nujno potrebna! Ne dvomimo, da bo Slovenija, ki je imela ob vsaki priliki odprto srce in odprte roke, kadar je bilo treba pomagati v nesreči, tudi tokrat storila vse, kar je v njeni moči. Toda pomenilo bi preveč zahtevati, ako bi morala Slovenija sama kriti vso škodo, ki jo je povzročila zadnja poplava, ki po svojem obsegu in po svojih posledicah presega vse dosedanje elementarne nesreče. Kmetskemu prebivalstvu po vsi Sloveniji brez izjeme so letos razne ujme in vremenske katastrofe povzročile toliko Škode, da je samo navezano na podporo. Pa tudi industrija in trgovina, na katero javna dobrodelnost ob vsaki priliki najbolj apelira, je na koncu svojih moči. Gospodarska kapaciteta naših podjetij je izčrpana, posledice splošne gospodarske krize se vedno bolj odražajo v stagnaciji, nazadovanju produkciie in naraščajoči brezposelnosti.
Prepričam smo in ne varamo se, ako trdimo, da bosta industrija in trgovina v največji meri priskočili prizadetemu prebivalstvu na pomoč, toda vse to ne bo zadostovalo niti za prvo potrebo. Pomisliti je treba, da je porušenih nešteto domov, da je uničenih1 na stotine vagonov živeža, da bo tisoče in tisoče ljudi izročenih bedi in pomanjkanju, odvisno od javne podpore tja do pomladi, ko bo mogoče najti morda kje drugje zaslužka in kruha. Vseh teh potreb privatna dobrodelnost ne more kriti.
Tu je pač predvsem poklicana država, da priskoči težko prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Mislimo, da lahko Slovenija upravičeno apelira na državno pomoč. Med vsemi pokrajinami je Sovenija doslej relativno največ doprinašala k državnim potrebam in je svoje dolžnosti napram državi vestno izpolnjevala. Merodajni krogi naj pomislijo, da je danes Slovenija v največji gospodarski krizi in finančno izčrpana. Svoje zadnje je dala državi. In ako danes v svoji nesreči apelira na državno pomoč, pač lahko upravičeno upa. da ne bo našla gluhih ušes.
Pa tudi mi sami moramo storiti vse, kar je v naših močeh. Potrebno ie, da se nemudoma organizira bodisi v okrilju oblasti, bodisi potom Rdečega križa podporna akcija. Prepričani smo, da bo vsakdo, ki le količkaj zmore, rad dal. kar ima. da ublaži nepopisno bedo in gorje, ki preti poplavljenim krajem Ljubljanska mestna občina je v tem pogledu že dala dober vzgled. L'pamo. da tudi drugi kraji ne bodo zaostajali. Potreba ie velika in nujna. Zato na delo vsi, ki so dobrecea srca?
ZBIRAJTE MIL0MRE ZA POPLAVLJENCE!
Olepšava mesta In Ljubfjanična struga
Pišejo nam: Človeku se zdi, kakor da vidi, kako se mesto na zuna/ in znotraj olepšava, ravno po sredi pa vpije po rešitvi stara, še nepoglobliena strugi!, kjer se vrste druga za druge -  travo poraščene skale in smrdeči jarki s stoječim: kalužami. Ce greš po promenaviniti cestah in ulicah, imaš spet pred seboj med palačami in hišami že stare vrzeli, zakrite s plaakami ali pa remeljni! Kaj pomaga Up nabrež-no zklovje, par lepih palač, širok-' asfalt hodnik, če pa gleda kot zli duh iz nezaz: danih — parcel tista zoprna praznota, katere  puhti  ponoči  in  podnevu gnuv-smrad. Ali se Ljubljana še ne bo rešila stega, napol zasutega jarka v sredini m sta in — zaplankanih parcel ob prometr. in promenadnih ulica in cestah, ki zaten nuje jo ostalo  olepšavo   mesta?   Zakaj p; povsod vse le — napol?
^di dežja so zadnje tri dni tudi dela na mestnih cestah, ki se tlakujejo in asfaltirajo, močno zaostala, pole- tega so pa 5e jarki m cestišča polna vode. Počivati morajo pri zgradbah tudi zidarska dela.
»
Stran *.
«SU O V K N S K 1   NAROD, dne 30. septembri 1935.
Stev 221
Dnevne vesti.
Is Li ubij am* dne 29. septembra I^2b.
— OdlikoT&nje. Odlikovana sta pri mornarici z redom sv. Save 5. roda ekonomski major Fred Zorati; ss zlato kolajno za vestno službovanje pa tehniški poslovodja S. ki. Fran jo Bračun (v vojnem listu pomotoma navedeno: tehn. po?lov. 4. ki. Fra-njo Braun.)
— Statistika nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti. Uradna statistika o gibanju
nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti za čas od 8. do 14. septembra navaja, da je bilo 14. septembra t. 1. 43 slučajev tifuznih bolezni, največ v brežiškem okraju 15 in novomeškem 11, dalje 11 slučajev griže, največ v novomeškem 10. 5 slučajev škr« latinke, 6 slučajev ošpic, 11 slučajev davice, med temi 7 v Ljubljani ter 11 slučajev duš* Ijivega kašlja, v brežiškem 8.
— Ukjnjenje nekaterih davčnih uradov. Kakor zatrjujejo, namerava finančna upra* vi - svrho štedenja v Sloveniji ukiniti več davčnih uradov in jih združiti z drugimi sosednimi v eno celoto. Tako namerava finančna uprava odpraviti n. pr. davčni urad v Tržiču, proti čemur protestirajo zlasti ta* mošnji industrijski in pridobitni krogi. »Uradrl list«: sedaj objavlja, da je delega« cija ministrstva financ v Ljubljani odpra* vila davčni urad v Sevnici in njega agende doeliH davčnem-' ura*4-- v Brežicah. Sevni* ški davčni urad preneha poslovati 30. t. m.
—Zaključni akt. Leta 1911. je ljubljansko deželno sodišče proglasilo konkurz nad Giavno posojilnico, registrovano zadrugo z neomejeno zavezo v Ljubljani. Konkurz tega denarnega zavoda jo takrat v Sloveniji povzročil veliko depresijo. Pasiva so zna* Sala več milijonov. Zelo so bili prizadeti nekateri državni uradniki, ki so morali Zi vplačane deleže po 5 K potem plačevati v konku-rzni sklad tisočake. Deželno sodišče je seda; dne 14. septembra 1926 končno v smislu konkurznega reda odpravilo kon* kurz, ker so k temu pritrdili vsi upniki.
— Srednjeevropski prometni kongres. Na inicijativo gospodarskih korporacij držav Srednje Evrope se vrši v dneh od 2. do 5. oktobra pod predsedstvom predsednika avstrijske republike na Dunaju srednjeevropski prometni kongres, ki bo razpravljal o zboljšanju prometa v srednjeevropskih državah, V pripravljalnem odboru je kot zastopnik Jugoslavije s. Veli mir Bajkič, bivši pomočnik finančnega ministra.
— Vpis tvrdk v trgovinski register. V trgovinski register deželnega sodišča v Ljubljani so bile vpisane naslednje nove tvrdke: Ivana Majer, trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami na Bledu, AIoj* zij l'arplcr, trgovina z lesom na Rečici pri Bledu, mr. pharm. Slavka BorčiČ. drogerija v Ljubljani, Šelenburgova ulica, dr. Miro* slav Lukan, javna agentura v Ljubljani, Ju* lij Zupan trgovina s špecerijskim in kolo* nijalnim blagom v Ljubljani.
— Kongres slovanskih planinskih društev. Kakor smo že poročali, se vrši te dni v Pragi kongres slovanskih planinskih društev na katerem zastopajo jugoslovenske planince podpredsednik Narodne skupščine P a e a r i č,    prof.   Stajic   in    g. Makso
H t o v a t i n, poljske planince proi. dr. G o e 11, ing. R o m 3 n i s z y n, dr. S t o I-za in dr. 0 r 1 o w i c z. bolgarske prof. Antonov, češkoslovaške pa dr. Gut h-Jarkovskv, prof. dr. Dvorsky in J-M ü h 1 m a n n. V nedeljo je kongres razpravljal o organizatorienih in tehničnih vprašanjih, o ožjih slikih med planinci, o enotnem članskem znaku, ki bi nudili slovanskim planincem reprocitetne ugodnosti, dalje o zaščiti naravnih lepot in planinske flore itd. V ponedeljek so napravili udeleženci izlet v Prachovske skale, kjer 6o nadaljevali posvetovanja v planinski koči.
— Konferenca delegatov zobotehnikov kraljevine SHS v Zagrebu. V nedeljo, dne S. oktobra t. 1. ob S. uri zjutraj se bo vršila v obrtnem zboru v Zagrebu, Mažuraničev teg 26. konferenca delegatov zobotehnikov cele dižarre. Tu se bo sklepalo o važnih stanovskih vprašanjih in težnjah zobotehnikov v njihovem pokretu. ?sTa dnevnem redu js tudi i:jtanovitev Saveza zobotehnikov kraljevine SHS.
— Akcija invalidov proti beračem. Udruženje vojnih invalidov se Je odločilo, da pokrene odločno akcijo proti protesijo-nalnim beračem, ki se občinstvu predstavljajo kot vojni invalid!, jih nadlegujejo za milodarc, s tem sramote invalide, a so drugače navadni sleparji in pustolovci.
— Železniško - tarifna konferenca. Generalna direkcija državnih železnic namerava sklicati v Zagreb železniško - tarifno kenferenco, na katero bodo povabljeni zastopniki vseh oblastnih železniških direkcij in po možnosti tudi zastopniki pridobitnih in gospodarskih korporacij. Gre v prvi vrsti za znižanje tarifov za brzovlake in potniške vlake.
— Učiteljske premestitve. Prosvetno ministrstvo je končalo definitivni razpored učiteljstva v vseh pokrajinah. Dosežen le uspeh, da dobe službo vsi učitelji in učiteljice. Število novih rčiteljev in učiteljic, ki morajo čakati na namestitev še le po vpokoiifvi starih, je zmanjšano na minimum. Po večini so to mladi kandidati, ki nočejo prevzeti učiteljskega mesta v oddaljenih krajih, tako namreč pravi »Vreme«, kar je tudi res.
— Iz zdravniške službe. Za zdravnika tiigiienskega zavoda v Ljubijani je imenovan dr. Josip Vrtovec, za zdravnico pri zavodu za socijalnohigijensko zaSčito dece v Ljubljani je imenovana dr. Gjurgjica Mu-šič, a dr. Marija Kučera za zdravnico zdravilišča za bolne na pljučih v Topoiščici.
— Elektrifikacija Morske Sobote. Veliki   župan  mariborske  oblasti je dovolil
občini Murski Soboti najeti posojilo v znesku 600.000 Din za elektrifikacijo občine, in sicer 500.000 Din pri Mestni Hranilnici ljubljanski, ostanek pri drugih zavodih, od« nosno korporacijaii. Obresti posojila pri Mestni hranilnici ljubljanski so določene na 9 odstotkov.
— Nov odsek v trgovinskem ministrstvu. V ministrstvu trgovine in industrije se osnuje nov odsek, kateremu bodo poverjeni posli v prometao-tarrfnih in davčnih zadevah. Odsek bo vzdrževal stike z vsemi trgovskimi, obrtnimi in industrijskimi zbo":iicami in korporacijarai.
— Pevski odsek »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« priredi dne 3. oktobra t. !. vinsko trgatev v kleti restavracije Zvezda, na katero vabi vse člane in prijatelje društva. Začetek ob 18. uri.
— V korist »Jadranske Straže«, firma Buzolič & Ko., d. z o. z., v Splitu, večkrat odlikovana tvornica maraskma in Iikerov, izdeluje v svoji tovarni prvovrstni konjak, rum, vermut in viahov v korist »Jadranske Straže«. Opozarjamo p. n. trgovce na te izdelke, ki nosijo etiketo »Jastra« s prošnjo, da svoje tozadvne potrebe krijejo pri imenovani tvornici ter s tem pospešujejo plemenite in vzvišene cilje »Jadranske Straže«.
— Lekarna v Laškem. Mag. pharm. Karel Kupferschmied v Mariboru je zaprosil za koncesijo za otvoritev nove javne lekarne v Laškem.
— Občni zbor. Odbor društva vpokoje-nega učitelj »t va Slovenije naznanja vsem Članom in članicam tega društva, da je vlada potrdila nova pravila, in radi tega bo izvanredni občni zbor v četrtek 7. oktobra t. 1. v društvenih prostorih pri g. učitelju Pavlu Gorjup pri Majarončku za Leoninom v Ljubljani. Dnevni red: 1. volitev predsednika; 2. volitev 6 odbornikov; 3* volitev treh pregledoval cev računov. Pristopnina se je nekoliko znižala. Društvo šteje sedaj 335 članov. B. tajnik.
_ Odborova seja kluba ljubiteljev športnih psov ima izredno od borovo sejo v sreio 29. sept. t. 1. ob 20. uri v Ljubljanskem dvoru. Udeležba nujna.
SSo-n
— GozdovnikL Vsem bratom, ki pose-čajo srednje šole, sporočamo* da Združenje slovenskih tabornikov ni prizadeto po na-redbi prosvetnega ministra, s katero se prepoveduje dijakom in učencem udejstvo-vanje v skavtskih organizacijah. Spora med skavti in gozdovniki ni, pač pa obstoje spori v glavnem stanu skavtov v Beogradu. Toliko v pojasnilo in ravnanje gozdovui-kom in javnosti. — Osrednji tajnik ZST.
— Tekma psov p t i carje v se vrši 3. mogoče tudi 4. oktobra t. L Kdor se ni prijavil svojega psa, naj to stori čiinpreje, ker poteče prijavni rok z dnem 30. sept. V soboto 2. okt. zvečer ob 8. uri bo pozdravni večer v >Ljubljanskem dvoru«. 3. okt. zjutraj ob 7. uri je zbirališče ua restavracijskem vrtu glavnega kolodvora, tam se vrši smotra psov, nato pa odhod v lovišče občine Jezica. Kosilo bo pri »Ruskem carju«, zvečer pa prijateljski sestanek ev. zaklfuček v >LjubIjanskem dvoru.* 886-11
— Darila, Uprava našega lista je prejela od neimenovane daTiteljlce 240 dinarjev za Društvo slepih. — Srčna Irvala!
— Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Jo-scu urejene prebavne razmere. Specialni zdravniki velikega slovesa potnnieio, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroprerzkušene vode Franz-Josef. 1321
Iz Ljubljane
—Ij Xova stavbna dovoljenja so zadnji čas dobili: Inž. Emil Franz, za zgradbo enodružinske vile ob Einspielerjevi ulici (za Bežigradom) za katero se temni] že koplje; Živko La pa 3 ne, za enonadstropno vilo na Prulah, ki se že gradi; Matko Brnčič in Franc Trnovec, istotam, za en stanovanjski vili; obe se že gradita; Tilen Epih za zgradbo visoke pritlične hiše ob Poti na Pasji brod; Ferdinand Wernig za enostanovani-sko visokopritlično hišo na stavbiscu stavb, zadruge >Bajtar<; Ivan Miklič, za enonadstropno hišo ob Masarvkovi cesti; Emil Rum-pelj operni pevec, za enostanovanjsko hišo na BiČevju; Peter Stepič, veletrgovec v Spodnji Šiški, za prizidek k coji hiši; Andr. Šarabon, veletrgovec na Zaloški cesti za zgradbo avtogaraže na dvorišču svoje hiše. Poslopje je že dograjeno. Ivan Zanoškar za zgradbo kolarske delavnice; Jernej Novak v Einspielerjevi ulici za zgradbo pisarniških prostorov. Vse te projektirane zgradbe se že zidajo. — Uporabna dovoljenja so pa dobili: Mara Lasbacher, pose srnica, za visoko pritlično hišo ob Dunajski cesti, ki je — prva v Ljubljani, zgrajena na nadze-meljskem svetu iz heraklita. Josip Mihelič za Bežigradom za enonadstropno niso; Franc Doljak in Matej Ujčič za skupno hišo v Spodnji Šiški; Avgust Pegau za svojo hišo v fekrabčevi ulici in P. Caserman, krojač na Ketfe-Murnovi cesti za novo drvarnico. — vseh letos zgrajenih zasebnih hiš in vil, jo 95% enostanovanjskih; ljudje se vselujejo vanje, ko so komaj za silo razsušene, kar je pač znamenje capa.
—Ij Ljubljanska šota izginja. Plasti naše nekdaj tako glavne in čislane (čislane pri revežih tudi še zdaj!) barjanske šote se, kakor se glase poročila z Barja, — od dne do dne bolj tanjšajo, in Barjani trde, da je bo le se za eno ali dve leti. Ko izgine njena >žila<, bo to za barjansko ozemlje uprav zanimiv dogodek. Zadnji kos šote bo treba vsekakor shraniti v našem muzeju! Koliko je n. pr. že zdaj v Ljubljani ljudi, ki iote sploh še nikoli videli niso.
—li Svarilo! Dne 25. septembra t. I. je vojaštvo streljalo na severovzhodni strani velikega vCžbališča. Štirih majhnih granat, ki niso eksplodirale, se ni do sedaj našlo. Občinstvo se opozarja v lastnem interesu, da se v slučaju najdbe katere teh granat istih ne dotakne, temveč jih pusti na licu mesta in o najdbi takoj obvesti najbližnjega varnostnega organa ali dežurnika 40. peš-polka v Kralja Petra vojašnici.
—I j »Čudna praksa, c »Slovenski Narod« obiavlja dne 28. t. m. pod tem naslovom
pritožbo nad nekim sprevodnikom, ki je omenjenega dne ob 7.20 zjutraj izdajal na vozu voznim gostom tramvajske kart?, katerim pa preostanka od 25 par od voznega
listka baje ni dal nazaj. Radi točne preiskave se dotični očividec, ki ie bil pri tem navzoč, uljudno naproša, da se čimpreje zglasi v pisarni obratnega vodstva na Zaloški cesti Št. 25. — Vodstvo električne cestne železnice v Ljubljani.
—Ij Vpisovanje v otroški in damski tečaj Švedske gimnastike telesnega kulturnega društva >Atenei se vrli le se danes, to je v sredo, dne 29. t. m., od 5.—7. popoldne v pritličju ženske realne gimnazije na Blei-Wrisovi cesti.
—Ij Tuje jezike (nemščino, francoščino, italianščino, angleščino, srbohrvaščino') poučujejo usposobljene učne moči posamič in v skupinah po Berlitzovi metod!. Prijave od pol 6. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ulici št. 7, pritličje, levo (zgradba čekovnega urada). Istotam se sprejema prijave za predavanja iz franc literature in zgodovine, ki iih vodi ga. Jeras, bivša profesorica v Franciji.
Narodna knjigarna
je sedaj v Stritarjevi ulici It 2 (pred magistratom)
—Ij Sokol v Stepanji vasi ie prejel znesek Din 645-50 kot zbirko gostov na fantovščini in ženitovacju bratov Žitnika ia Strojana. Zdravo! — Odbor.
—Ij Zastrupljenje s plinom v tobačni tovarni. Včeraj popoldne se se po Viču in Ljubljani raznesle vesti o zastrupljenju s plinom, ki se je dogodilo v tobačni tovar* ni. V oddelku za sortiranje tobačnih listov so pričeli namreč z adaptacijo novih plin* skih. cevi, iz katerih je včeraj začel uhajati plin v dvorano. Več delavkam je postalo slabo. Končno so morali z avtom in vozom rešilne postaje prepeljati šest delavk v splošno bolnico, kjer so jim nudili takoj zdravniško pomoč in so jih obvarovali pred zastrupi j en jem. V bolnico so bile prepe* ijane: 394etna Frančiška Lebar iz Hradeo* kega vasi, 56-letna Terezija Gros, bivajoča na Sv. Petra cesti 74, 431etna Marija Vol* čič iz Srednjih Gamcljnov, 23 letna Fran* čiška Bürger iz Razpotne ulice v Šiški, 34* letna Ivanka Renko iz Štcpanje vasi in 35« letna Ivanka Verlič iz Vikerč. Ena delavka je že včeraj zapustila bolnico. Stanje osta* lih je povoljno in bodo danes zapustile bol* nico. Vse delavke so bile že močno omam* Ijene.
—Ij Policijska kronika. V nočeh, velikih nalivov, se ie zljübilo nekaterim krokarjem, da so razgrajali in prepevali po ulicah. Policija ie predsnočmm zato aretirala tri take razgrajače, štiri boljše gospode pa prijavila radi kaljenja nočnega miru. Tudi nocoi je policija zalotila nekega moža, ki je hodil po ulicah zelo pijan ter kalil ucčm mir. — Aretirani sta bili dve osebi radi tatvine. Neki mladenič ie ukradel za 62 dinarjev koruze. — Dalje sta bili aretirani dve mladi ženski radi vlačusanja in tajne prostitucije. — Mladenič Alojzu Mar-tinčič je pobegnil od doma. — Prijavljena sta dva slučaja pasjega kontumaca in dva cestnopolicijskega reda.
—ljKrizeva pot mladenke. Mlada, prikupna ie. Stara 10 let. Be-&a A. ie naj-preje služila, toda delo ji ni dišalo, ker je videla, da so njene tovarišlce elegantno napravljene. Začela je pot lepega in veselega življenja. Včeraj se je v družbi veseljakov potikala po Vodnikovem trgu, kjer jo je prijel ravno opoldne stražnik in jo povabil na juho v policijske zapore. Sama je cinično izjavila: »Spim. kjerkoli morem. Večkrat na prostem na Ljubljanskem polju. S Poldctom sem snoči spala v nekem skednju. Pojem rada pesmico: .Moj dom — prostrano širno polje. Moja luč — zvezda, neba. Moja postelja — ah, kup sena!'«
—Ij Aretacija 2 nevarnih tičkov. Včeraj je policija aretirala nevarnega kolesarskega tatu Janeza B. iz Šiške. Mlad je, toda delomržen. Ukradel ie iz veže OUZD na Miklošičevi cesti zasebnemu uradniku Janku Lovšetu nad 1000 dinarjev vredno kolo, katero je shranil pri nekem svojem prijatelju na Gosposvetski cesti. Ta se je v nedeljo ž njim vozaril okoli, a ga je pr: tem slučajno zalotil lastnik. Vprašal ga ie. od kod ima kolo, nakar je prijatelj povedal ime Janeza B. Aretiran Janez B. je izja-vii. da je kolo dobil od nekega Dalmatin-ca Perota, kar ni bilo res. — Elegantno, brez skrbi in ponosno se je iz Zagreba z nekim trgovcem v avtu pripeljal v Ljubljano trgovski vajenec Vinko S. V Zagrebu je trgovcu pripovedoval, da ima v Ljubljani strica, ki prodaja na Starem trgu usnje. Trgovec je bil mladeniča vesel, omenjajoč, da je s stricem v dobrih stikih in prijateljskih zvezah. Po prihodu v Ljubljano je trgovec pustil avto na Dolenjski cesti, kier ga je varoval na nekem dvorišču Vinko. Trgovec je stricu omenil, da se je seznanil z njegovim sorodnikom. Stric je ves ogorčen svetoval zagrebškemu trgovcu: »Ta je velik lopov! Takoj ga izročite policiji!« To se je zgodilo. Mladega Vin-kota je sprejela radevolie policija v svoje zavetje in okrilje. Vinkota S. preganjajo sodne oblasti radi velike tatvine, ki jo je izvršil v Celju, kjer je okradel svojega gospodarja, trgovca, za 5000 gotovine in večjo množino perila in obleke. Vinko S. je denar zapravil v Zagrebu.
Iz Celja
_e Zopet povodonj. Neprestano deževje, ki je trajalo od nedelje dalje, je povzročilo, da je Savinja v torek zopet prestopila bregove. I sto tako je izstopila tudi Vogla j na in drugi potoki v celjski okolici. Savinja jo deloma preplavila zopet mostni vrt ter drugo okolico v spodnjem delu svojega toka, Vogla ina jo zalila zopet vasi Gaber je, Cr et. Za vodno i. dr^ drugi potoki pa so istotako preplavili svojo okolico. Skoda, ki jo je zopet na povodenj napravila, bo precej velika, ker je voda preplavila polja, na katerih jo so mnogo neopravljenih pridelkov. — Šole v torek niso imele oouka.
—c Tedenski  izkaz  mostne klavnice.
V tednu od 20. do 26. septembra se je zaklalo: 1 konja, 1 bika, 19 volov, 26 krav, 6 telic, 68 telet in 59 svinj. — Uvozilo se jo: 612 kg govedine, 1461 kg teletine in 314 kg svinjine.
—c Trgovino z moko je opustil v Gosposki ulici g. Fran jo Pocajt, lastnik parom lina v Medlogu. Vzrok je ta, ker mu je lastnik odpovedal lokal. V dotičnem lokalu se baje o tvor i špecerijska trgovina.
—c Skoda po povodnji v mestnem vrtu. Komaj je bil mestni vrt zopet malo urejen od avgustove povodnji, ga je včeraj v torek zopet 7-»! i t? Savinja in povzročila zopet veliko škodo. Kujno je potrebna regulacija Savinje, kakor drugih voda, ker neprestane povodnji groze sčasoma popolnoma uničiti ljudsko premoženje.
—c Strela je udarila v noči od pondelj-ka na torek v hišo posestnika Piiiha v Lo-krovcu v celjski okolici. Ljudje so si reš;ii golo življenje, hiša pa je zgorela do tal.
Pelerine
za Šolsko deca
iz gumib aga, kakor dežne plašče, ne-premcčljive nudi že od 150—200 Din tvrcika Drago Schwab, Ljubljana.
Iz Maribora
—m Neurje v Mariboru. Tudi nad Mariborom ie v ponedeljek popoldne divjala precejšnja nevihta, ki je imela za posledico naraščanje okoliških potokov. Vendar pa ni prišlo, kolikor ie doslej znano, nikjer do kake večje katastroie. Med nalivom so bile pač poplavljene nekatere ulice, ker kanali niso mogli požirati vodnih mas, toda ko je dež prenehal, je voda hitro odtekla. Iz okolice nI poročil o kaki poplavi. Kakor vedno v takih slučajih, je bil Maribor tudi tokrat v času najhujše nevihte v temi, ker je falska elektrarna prekinila tok.
—m Otvoritev gledališke sezone. V soboto dne 2. t m. se vrši otvoritvena predstava v Narodnem gledališču. Vprizori se »Veronika Deseniškav., tragedija našega največjega pesnika Otona Zupančiča, ki bo predstavi osebno prisostvoval. Režija je v rokah g. Šesta, znanega režiserja ljubljanskega gledališča. V nedeljo je premijera veseloigre »Danes bomo priči«.
—m Protestni shod stanovanjskih na-iemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico sklicuje za četrtek dne 50. t. SB. ob 20. uri v Götzovo dvorano veliko protestno zborovanje zoper novi stanovanjski zakon, ki bo vnovič najhujše prizadel vse najemnike m ki predvideva pnvfSanje najemnine na zlato pariteto.
—m Pritožbe vinogradnikov. Te dni se vrše večje vojaške vale v okolici. Kmetje se pritožujejo, da se vojaštvo premalo ozira na kmetsko prebivalstvo in na poljske kulture. Te dni so se baje vrSüe vaje
v vinogradih. Razumljivo je, da so se vojaki privoščili tudi nekaj grozdja. Vsak vojak en grozd, ni mnogo, a vinogradniku ostane prazen vinograd- Upamo, da bo vojaška oblast upoštevala pritožbe ter poskrbela, da se take nerednosti ne bodo več dcgaiale.
Šflšwtentw
Vpiiv vremenske katastrofe na
ljubljanski trg
Težka vremenska katastrofa, ki je zadnjo dneve zadela ljubljanska predmestja, okolico in druge bližnje kraje, je vplivala na zunaj tudi na današnji običajni sredin trg. Radi neprestanega deževja je bil dovoz potrebnih živil in sadja na trg minimalen. Ob sredah običajna živahnost je biia znatno manjša. Mnogo prostih stojnic ni bilo zasedenih.
Na trgu pa se je obenem pojavila nena doma tendenca, da bi se zvišale cene nekaterim najpotrebnejšim živlfom. Tako so prodajalci krompirja skušali cene dvigniti kar za 25 para. Prodajati so namreč začeli ob začetku tega krompir po 1.50 na drobno, čeprav je bila sedaj stalna cena krompirju 1.25, Cena krompirju na debelo pa 1.50 Din. Prodajalci so v prvi vrsti izrabili vremenske neprilike, pa tuli miminalni dovoz krom-pLja. Tržno nadzorstvo je pri prodajalcih najodločneje interveniralo ter doseglo, da so ostale cone krompirju neizpremenjene.
Dovoz sadja ni bil velik. Iz daljne Metlike so prinesle na trg kmetice metliško grozdje, ki so ga nudile po 7 do 8 Din. Pri češpljab je tudi opažati tendenco naraščanja cen. Bosanci fo predajali slive po 4 do 5, na Pogačarjevem trgu pa so danes bile slive 6 Din kg. Cene o5talemn sadju, zelenjavi in drugim živilom so stalne in neizpremenjene.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV, četrtletju 1926
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani-) /. Stanovanjski izkazi.
Do dne 30. novembra t. L morajo vsi posestniki hiš ljubljanske in mariborske oblasti vložiti sami ali po svojih namest* nucih pri pristojnih davčnih oblestih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij.
Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II. Davek n   poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni premet knjigo onrivljc* nega prometa, so dolžni odprem iti davek za IIL četrtletje 1926 do 30. oktobra 1926 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svoj dolžnost ali s posebnim pozivom ali
z javnim razglasom ter z zapretihom urad« ne ocene in rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijave, izgubi pravico pritožbe.
III. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci. ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni od» premiti pobrane zneske in predložit sezna» me do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa teüom 14 dni, po preteku vsa* kega četrtletja, to je do 14. oktobra 192r>.
IV. Razgrnitev predpivnih izkazov in pri*
zivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva cd* merila v IIL četrtletju 192o, so predponi izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca okt. t. L, koliko davčni zavezane, aiso bili na razgrnitev izven tega roka posebej opozor* jeni z javnim razglasom ali s posebnim oh* vestilom.
Prizivni rok pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dat
V. Dospelost direktnih dmrbov.
Dne 1. novembra 1926 dospo v plačilo vsi direktni davki za IV četrtJi-tje 192ri. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izterjajo, ako niso plačani v 14. dneh po
dospelosti. Zaračunati smejo poleg S od* stotkov 2-amudnih obresti še za opomin 1 p
od vsakega dinarja dolžne državne dav*
ščine.
VI. Dopolnilna prenosna tzkza.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati trrtji otrrok od 1. co vštetega dne 15. oktobra 1926.
Kdor ne položi predpisane vsote v dolo* čenem roku, plača poleg redno takse 8 odstotkov obresti in kot kazen ?e dvakrata? znesek nepoložene takse.
—g Uvoz Lnhmjske soli. KaJa monopolna uprava je leta 1924. uvozila za 22 milijonov, a leta 1925 ?i 143 milijonov ko-hinjsk«- soli. Naša dižavna solarna v Krek! v Besni krije le neznaten del domače potrebe. V srosnodarskfh krogih pa se naglasa, da bi se s primerno modernizacijo obrata lahko celokupna potreba krila doma. Mesto, da nosijo razne komisije denar v inozemstvo, naj bi se domač rt:inik primerno povečal in bi se tako tudi na tem polju osvobodili od inozemstva.
—g Letošnje razlike v cenah na debelo. Od začetka letošnjega leta do konca avgusta so nastale v posameznih državah sledeče razlike pri cenah na debelo: narasle so v Franciji za 32^5. v Italiji za 3 m v Belgiji za 27%, torei v vseh državah, kier je padla valuta.V ostalih državuh so cene nazadovale in sicer: v Angliji za 7, v Nemci i i za 6, na Nizozemskem za 5, na Dan-sekm za 20, na Norveškem za 29, na Švedskem za 7, v Švici za 10. v Španiji za 6. v Kanadi za 2. na Japonskem za 10 ia v Indiji za 9%.
—g Svoboden izvoz kož v Srednji Ev. ropi. Na gospodarskem kongresu v Biati-siavi se je mnogo razpravljalo o svobodnem izvozu kož v Srednji Evropi. Udruženie češkoslovaških trgovcev se je obrnilo oa češkoslovaškega treovinskega ministra s prošnjo, da dovoli svoboden izvoz iz Češkoslovaške. Minister je Izjavil, da pristane na to prošnjo, ako dovolijo iste ugodnosti tudi Nemčija, Avstrija in Madžarska.
—g Seja Saveza iforajejadransküi kopališč. V nedeljo dne 3. oktobra se vrši na SuŠaku seja zaveza kopališč in letovišč na gornjem Jadranu, na kateri se bo razpravljalo o poteku letošnje sezone. V splošnem je bila letošnja sezona mnogo boljša nego lanska. Na seji se bo sklepalo tudi o pripravah za bodočo sezono, ker dosedanje izkušnje kažejo, da igra stnotrena reklama eno največjih vlog za dosego uspehov na tujsko - protnetnem polju.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra t. L ponudbe za dobavo borovih plohov in desk, do 5. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo kret-niškega nastavka ter za dobavo straniščne školjke in 3 kom. cevi iz kamenine; do 6. oktobra t. 1. za dobavo 10.000 vležkov za acetilenske gorilce; do S. oktobra t. I. za dobavo 20 omar za vozne karte. Vršile ee bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne lü. oktobra t. L pri upravi smodnisnice v Kamniku glede dobave moke, soli, salmijaka in natrijevega 9olitra; pri direkciji ctržavTiih železnic v Sarajevu pa glede dobavb variv-nega kositra (Löthzinn); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave različnega elektro materiala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 11.500 kom. umetnega strešnega skrilja, 300 kg pocinkanih žičnikov in 15. kotu. bakrenih vetroklinov; glede dobave 70.000 kom. strešne opeke ter glede dobave sanitetnega (obvezilnega) materijaia in instrumentov; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 140.000 kg portland cemente, glede dobave 60.000 kom zidne opeke, dne 26. oktobra L L Dne 30. oktobra L L pri direkciji cirzavuih železnic v Ljubljani gleda dobave elektromotorjev z pripadajočimi deli. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesa ntom na vpogled.
—g Prodaje. Vršile ?e bodo naslednje ofertalne licitacije: dne o. oktobra pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani glede prodaje konjskega gnoja. Dne 18. oktobra t 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede prodaje 45.000 ker starega papirja. 16.000 kg odpadkov od stekla in ca 22.CÖ0 kg starih gumijevih cevi.
Poslano
orPORTL AN DCEMEN T». Časopisna vest. da s 1 oktobrom ! 1926, ustavimo obrat, je brez našega zna* nja prišla v javnost — in sporočamo vsem našim cen j. naročnikom, da imamo večje množine Ia Portland cement a na razpolago, tako da lahko vsako naročilo v teku 24 jr izvrstno. 851/n
Ravnateljstvo xZagorka» d. d. tovarna cementa, Zidani most,
toserfraite v ..Slov. Narodu"!
Cenjene dame in gospodje!
Tvrdka fl. Šinkovec naši K. SOSS. Mestni trg 18-19,
Vas vabi. da poselite njene
nove, moderno urejene prostore,
ki se otvorilo
v četrtek, dne 30. septembra 1926.
Poleg splošnega modnega oddelka posluje
poseben oddelek za gospode.
Tvrdka Vam nudi
blago po najniž
cenah
i v to svrho vabi k m^ogobroinemu obisku, ki ji bo omogočal, bo v gornjem imtlu zadovoljevala z vedno večjo popolnostjo.
■
i o in ono
Strah pred smrtjo
Angleška revija »Lancet« je znova pokreniJa diskusijo o tem starem problemu, ki že od panuiveka zanima vse človeštvo. Strah pred smrtjo k po mnenju angleških učenjakov strah pred smrtnimi mukami. Človeku je strašna misel da prestopi orag večnosti, da izgine neznano kam da bo trajno ločen od svojih dragih ia od aavad ki tvorijo temelj nagega življenja To jt poganski strah kj zastre vcas.h Kakor senca sijaj klasične literature od tlomeneve bojazni pred mračnim svetom zagrobnih senc do Catullovega nagovora, s kaie-rim se za vedno- poslavlja od svojega brata.
Krščanska doba je vcepila ljudem strah pred sodnim dnem in peklom. To jt plamen paničnega strahu, ki ga aaj-demo v vseh srednjeveških spisih in ki živi med ljudstvom še dandanašnji. Obe bojazni — pred smrtnimi mukami in za-grobnim življenjem sta pa cesto -spojeni. Narava, ki je v svojih metodah cesto tako kruta, je z druge strani tudi usmiljena Marsikdo umira v cvetu let naravne smrti, pa se ne boji zagrobnega življenja in tudi od sveta se lahko poslavlja V zgodovini je igral strah pred smrtjo večinoma neznatno vlogo. Primer Monmoutha. ki je klečal pred Jakobom II. in moledoval za golo življenje ali 1. Crom vej Ia. ki je prosil Henrika Osmega, naj ga pomilosti je izjema. Splošno se ljudje res boje smrti, toda ta strah ni tako velik, da bi ga trezno misleči človek ne mogel premagati.
Umor
i radijem
Morilec obsojen na smrt.
Naš list je svoječasno poročal o senzacionalnem umoru veleindustrijalca Roberta Morana v Virginiji v Ameriki. Stari, 72-letni industrijalec je bil umorjen na skrajno rafiniran način, kakršnega do danes še ni zabeležila svetoyna kriminalna kronika. Moran ie postal žrtev radija.
Epilog tega zločina st jt odigral te dni pred sodiščem v Newyorku. kjer se je moral zagovarjati lekarnar Oliver Hall radi zavratnega umora Morana. Hall je bil zet pokojnega Morana Kakor znano, je pok. Moran vse svoje ogromno premoženje zapustil svojemu zetu. Čim je imel ta dedščino v roki. ie nagloma prodal vsa posestva pokojnega dvixnil zapuščino in brez sledu izginil iz Vir-ginije. Beg je postal zanj usodepolen. Naglica, s katero je Oliver Hall izginil iz Virginije je vzbudila precej pozornosti. V mestu so že zdavnaj krožile vesti, da odnošaji med starim Moranom in njego-
vim zetom roso bili neskaljeni in da je prišlo med .-bema cesto do burnih nastopov. Moran ie baje napram svojim
prijateljem večkrat omeni: da bo vse svoje premoženje zapusti! dobrodelnim ustanovam, nameraval pa je tudi s precejšnjo dotacijo podpreti baptiste. Zato je vzbudila oporoka, s katero je bil Hali imenovan za univerzalnega dediča nemalo začudenje v Virginiji 2e takrat je policija prejela več anonimnih ovadb češ da ie stan Moran venetno umr na-silnt smrti in da ga it gotovo njegov zet predčasno spravil s sveta
Policija je šla seveda takoj na delo in njene poizvedbe so imele pozitiven uspeh. Rezultat preiskave je bila ugotovitev da ie smrt veleindustrijalca Morana povzročil prstan, ki ga je zadnje mesec stalno nosil na roki Navidezno dragoceni kamen prstana je bil votel in je vseboval več miligramov radiia Hal' je svojemu tastu prstan podaril in mu natveziu da je nakit neke vrste talisman katerega naj stalno nosi pri sebi Truplo pokojnega je bilo ekshumirano. in ugotovilo se je. da je Moran res Dodlegel vplivu zastruplienja z radijem.
Naravno je. da je za sodno razpravo proti Hallu v vsej Ameriki vladalo veliko zan-manje. Hall je skušal opravičiti smrt Morana kot posledico uso-depolne zmote. Zanikal je, da bi on svojemu tastu izročil prstan z radijem. Pokopalo pa ga ie dejstvo da te ponudil nekemu za vod b za znanstveno raziskavanje v Newyorku komad radija naprodaj. Ko so ga pri sodišču vprašali, kak'.1 ie orišel do radija, ie navedel da se je že več let bavil z brušenjem dijamantov in da jih je umetno barval. Umetno barvanje ie proizvajal potom radiia. Zato si je pred tremi leti v Chicagu kupil več miligramov radija. Ko mu ie uror!a žena. ie sklenil izvršiti samomor. Zato je izgotovil prstan / votlim kamnom, katerega je ngf? pioJnil z radijem Hotel si je končati življenje, kasneje pa si je premislil in i.  nrsizi: >hranil doma.
Nekoč ga je obiskal njegov tast in ga prosil, naj mu prstan podari. Da ne bi izdal skrivnosti prstana z radijem, je pri nekem draguliariu v Chicagu naroči! popolnoma slečen prstan, horeč ga podariti svojemu tastu Zlatar pa ie baje brez njegove vednosti zamenjal oba kamna in tako ie prišel Moran v pos^s* n?rHlenf>!nef,r3 nrc^ni ^ veda sodišče ni verjelo temu fantastičnemu zagovoru lek: i na rj«. '■ '■ r t zlatar. katereg'1 io Hal; iu>v5»*ni 7:. mri^n *e pred meseci umrl. Sodišče je spoznalo HaHa krvega umora i;i >e bil -bsojen na smrt na električnem stolu.
Med kitajskimi boljševiki
Hči londonskega trgovca Miriam Fordova se je mudila nedavno na daljnem Vzhodu, kjer je videla in doživela marsikaj zanimivega Bila jc med šestimi Evropci in tremi Američani, ki so jih kitajski boljševiki pri nočnem napadu na vlak ujeli. Kitajci so jo odvedli naravnost v štab generala Wu-Fenga. kjer so bili zbrani tudi ostali inozemski ujetniki. Obtožena je bila vohunstva v prid inozemskih vlad. Kitajci so trdili, da so našli pri Fordovi važne listine.
Drugi dan so io odvedli pred generala Izjavili so. ji. da ie njena usoda že zapečatena in sicer samo zato ker se je mudila v krajih, ki so v območju kitajskih boljševikov. Po zaslišanju jo je odvedla straža v leseno kolibo in ko je zahtevala, naj zamenjajo moško stražo z žensko, so ji odgovorili, da kot ujet-tnica in vohunka nima pravice razpolagati s stražo. Mladenka je preživela grozne trenutke. Koliba okrog katere so razgrajali vso noč pijani kitajski vojaki, se sploh ni dala zapreti Vso noč so jo nadlegovali moški, tako. da o spanju ni bilo niti misliti. Zunaj so se culi neprestano prepiri in streli. Sirota je bila v vednem strahu, da ic pijani Kitajci napadejo in posilijo. Cesto se je privalila cela tolpa Kitajcev v kolibo, kjer se je vnela med njimi borba na življenje in smrt. Fordova je morala te mučne prizore gledati. Nekoč je moral posredovati častnik s patrulo. ki je pretepače razgnal. V kolibi sta ostala dva težko ranjena vojaka, ki sta ponoči umrla. Trupli so odnesli iz kolibe šele zjutraj.
Hrana je bila zelo slaba. Ujetnici so dajali samo riž in vročo vodo. ki je ni mogla piti. Ves dan je imela odprta vrata in tako so jo vojakj neprestano zalezovali. Tretji dan proti večeru jo je od-vedel častnik ponovno h generalu, kjer so jo zaslišali ter ji izjavili, da imajo dokaze o njenem vohunstvu v rokah. Fordova ni vedela, kakšna usoda jo čaka Po zaslišanju so jo pahnili nazaj v kolibo, kjer je v temi stopila na nekaj mehkega. Z grozo je opazila pred seboj truplo nekega vojaka. Zakričala je, na kar je prihitela straža in ji zagrozila, da jo ustreli, ako ne neha kričati. Noč je bila grozna. Pozno ponoči, ko so pijani glasovi okrog kolibe utihnili, se je splazila k odprtim vratom in pogledala, da-li stoji zunaj straža. Par korakov pred njo je stal vojak s puško in dremal. Razen njega daleč naokrog ni bilo nikogar. In Fordova je sklenila pobegniti. Komaj se je oddaljila od kolibe kakih 500 korakov, je začula klice na pomoč. V temi je zagledala človeško postavo in zato je hitro pocenila Čepela je dotlej, dokler ni vse utihnilo Potem ie bežala dalje in končno ie zag'edala znano reko. V bližini ie bil privezan čoln Mi-
sleč, da je čoln angleški, se je približala reki in hotela skočiti vanj. Naenkrat je pa opazila, da je čoln boljševiški. Urno se je spustila v beg. Boljševiškj vojaki so začeli za njo streljati, toda k sreči je niso zadeli. Streli so alarmirali v bližini se nahajajočo redno kitajsko vojaštvo, ki je prihitelo mladi Angležinji na pomoč in io rešilo iz boljševiških krempljev. Na reki bil vkrcan angleški motorni čoln, ki je odpeljal Fordovo na parnik in tako se je srečno vrnila v London.
Muhe Harold Heyda
Harold Lloyd je najboljše plačam filmski igralec na svetu. Pravijo, da zasluži letno do 2 milijona dolarjev. Je ljubljenec najširših slojev in vseh kino obiskovalcev. Ameriški listi, ki radi prinašajo razne resnične ali pa potvorjene zgodbe o filmskih divah in zvezdnikih, pišejo med drugim največkrat o Harold Lloydu. Harold Lloyd ima svojevrstne muhe. Poleg tega da se »boji žensk« ima še eno nenavadno lastnost in sicer, da sovraži vse policijske odredbe, ki se tičejo vožnje z avtomobili
»Ce si zlomim tilnik je to moja stvar in da nikogar ne povozim, zato odgovarjam jaz,« je izjavil nekoč razjarjen pred sodiščem. »Toda hočem imeti veselje pri vožnji.« Kakšno je njegovo veselje pri vožnji, si lahko mislimo, če prične voziti z 90 km začetne hitrosti na uro. Pa se dogaja, da ga opazi na cesti policija. Ameriška policija je glede avto-mobilistov precej tenkovestna. Policija ukaže, naj Harold Lloyd ustavi »Bog ne daj«, si misli Harold Lloyd in požene avto še z večjo hitrostjo. Toda polici-cist se ne da ugnati. Bliskoma je na motornem kolesu. Ta lopov sme tako divje voziti, se fjuti Harold Lloyd. »Kako brezobziren je in kaj bi se mi lahko pripetilo. Seveda, da me ne dohiti, moram pač še bolj pognati.«
Policist se bliža z vso naglico. Harold Lloydu pač ne preostaja drugo, nego ustaviti avto. Ves zasopel se pri-, bliža stražnik, s smehljajočim obrazom
ga sprejme Harold Lloyd. Sledi strogo uradno vprašanje policista: »Čemu niste takoj ustavili voza?« »Upal sem vedno, da me ne boste ujeli,< odgovori odkritosrčno Harold Lloyd. »Tako. tako, saj baš take tičke lovimo.« meni triumfira-joče stražnik. »Zdi se mi, da vi sploh vozite vedno v divjem tempu. Kolikokrat ste bili pa že zapisani?« Harold Lloyd nekaj časa napeto premišlja, nato pa la-konično odvrne: »Točno se ne spominjam, ljubi gospod stražnik, toda upam pa in na tem mi je ležeče, da danes gotovo zadnjikrat.«
Samomor polkovnika Eisner-Bubne
Iz Berlina poročajo, da so potegnili v torek nad mestom Lebusom iz Odre truplo nekega moškega, v katerem so spoznali avstrijskega polkovnika v po> koju in bivšega šefa avstrijskega voja» škega tiskovnega urad". Eisner Bubno, ki je bil zadnja leta družabnik neke berlinske L^rdke. Uradna komisija je ugotovila, da gre za samomor iz financ* nih motivov.
Pokojni je izginil iz Berlina že prej* šnji eden. Truplo je imelo na vratu vrv, na kateri je bila privezana tudi aktovka. Eisner*Bubno je bil zadnja tri leta družabnik berl.'nske tvrdke «Caout* choucsEngrossHandlung Ernst Simon čc Co. Bil jc tud: častni zastopnic avstrij* ske crgovske zbornice v Berlinu. Samo« morilne namene je imel že pred leti. Zdaj ga je prisilila k temu koraku ne* ozdravljiva bolezen. Pred samomorom je pisal n.nognn znancem pisma, iz KMm terih je razvidno, da ie mož nad življe« njem obupal.
X Velika poštna tatxnna v Londonu. «Sunday Express» poroča, da so neznani storilci odnesli iz nekega poštnega avtomo* bila vrečo z dijamanti, biseri, denarnimi pismi in čeki v vrednosti 80 tisoč funtov. Ker je istočasno izginil šofer vozila, su* mijo, da je on sam okradcl poštni voz ali pa da ie vsaj v zvezi s tatovi.
Samo se danes se predvaja izvrstna vojaška veseloigra
Regiment po cesti gre...
Snov vze»a iz življenja bivših avstrijskih oficirjev.   Film je posnet
na Dunaju in okolici. Veselo!        Zabavno 1        Elegantno! Liubavno! Predstave točno ob 4., pol 6., pol 8., 9. Pri vseb predstah Jazz-band orkester. — Jutri v četrtek grrandijozno filmsko delo „Bela Golgota".
ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani,
Telefon 124
/
Maurice Boue:
20
t ime i
44
it*
Roman.
Pozneje je krvavi posel opustil; sedaj ne ubija več brodolomcev in se zadovolji le z blagom, ki jim ga odvzame, življenje pa jim miloMno podari. Oblast je proti njemu brez moči.
Ali si zdaj morete predstavljati življenje teh ljudi, ki se skrivajo ponoči, kadar se pripravlja k nevihti, za skale in upirajo oči v razjarjene valove, pričakujoč s krvoločnostjo tigrov plen morja!
Da tiger, to je pravi pridevek Jo-bica. Se čelo njegovi lastni pajdaši so se ga izogibali in ga najraje ostavljali samega v njegovi votlini. Tako je bil varen v svojem skrivališču pred prijatelji in sovražniki.
Tod je organiziral svojo bojno četo, v kateri so imeli mesta le najzvestejši, tod je koval in pletel načrte za svoja zlovešča podjetja. Njegova drznost in neustrašenost mu je vzdela priimek »Strahovalca duplin«.
Nihče ni govoril o tem drznem in brezsrčnem banditu brez groze v srcu. Ali ljudje so vedeli o njem povedati tudi druge stvari, ki so se zdele skoro neverjetne. Pripovedovali so, da je njegova tolpa napadla in oropala tri mlade deklice. Jobic jim je vrnil denar in šel v
svoji galantnosti celo tako daleč, da jim je dal par svojih zanesljivih ljudi za spremstvo, dokler niso bile povsem na varnem. Drugič zopet mu je prišlo na uho, da je sin umoril svojo mater, in je sam pripomogel, da je morilec prišel pravici v roko. Dalje so pripovedovali, da se časih celo ni branil pomoči z denarjem. Če se je zgodilo, da so bili bedni ribici z bog slabega lova v stiski, jnn je poslal denarja. Znal je biti torej tudi plemenit.
Seveda je ljudska domišljija vedela povedati o stvareh, ki jih ni nikdar zagrešil. Tako je njegov glas rastel v očeh prebivalstva in mu zagotavljal brezmejno nadmoč nad njegovo okolico. Ljudje so videli v njem utelešeno dobroto in zlobo in nikomur ni niti v snu padlo na um, da bi preglasno sodil njegova dejanja ali ga morda ce<o skušal izdati roki pravice.
Po svoji postavi je bil Jol:c nadpovprečne velikosti in krepke r: Imel je dolge lase, sijaj njegovih modrih oči pa je spominjal na hladni in osiri blesk jekla. Nihče še ni videl smeha na njegovem obrazu. Svojim podrejenim ljudem ni nikdar pokazal veselja in zadovoljstva. Ob najdrznejših pustolovinah in najbolj nenadejanih uspehih je pokazal svoje zadovoljstvo zgolj s kratkim «Do-bro je!«, ki ga je po bretanjskem načinu izustil s presekanim, ostrim naglasom.
S svojo molčečnostjo si je pridobil zaupanje mogočnega neznanca, ki je s svojo jahto križaril po morju. Ne pozna-
vajoč domotožja je ta nedostopni tujec liki izgnan brezdomovinec begal brez miru po oceanih. Kaj je. zagrešila nad njim človeška družba, da se je je ogibal kakor pobesnelega psa? Kake tajinstvene naklepe je koval v neprodornih globinah svoje zločeste duše? Nihče ni ve-dei — vedel je le on sam.
. O n je bil tisti, ki je naznačil Jobicu, kje nekako leži grob na dvorišču »Zakleti hiše« — grob, o katerem smo govorili v prejšnjih poglavjih, grob. ki so v njem počivale kosti grofice Kerberve.
Kaj je tolikanj zanimala tega tujca skrivnost nesrečne pokojnice? Kaka je bila vez, ki je spajala njega, nemirnega Ahasverja, z življenjem umorjenke? To bodo čitatelji zvedeli iz naslednjih poglavij.
VI.
Skrivnost »Črne žene«.
Večer je legal na zemljo, pusti, otožni novemberski večer z dežjem in viharjem.
Morton in Noisy sta posedla okoli ognjišča v ateljeju, v katerem je veselo plapolal ogenj. Slikar si je prinesel tri buteljke kipečega anžuvinskega vina — bilo je več kot dovolj za povzdigo razpoloženja. Morlon se je lagotno zleknil v naslanjač in jel razgrinjati liste manu-skripta. ki ga je bil našel v zabojčku. Rokopis je vseboval tajnost gospe v črnem: bila je povest njenega Življenja, napisana od njene lastne roke. Ni dvoma: ta povest mora razjasniti temo, ki
obdaja zakleto hišo, in morda bo podala tudi ključ zagonetke, ki je naša prijatelja tolikanj vznemirjala.
Lahen nemir je drhtel v Morlonovem glasu, ko je začel citati usodno povest.
Po težkih nesrečah, ki so me zadele, sem odšla v samoto. Prebivam v preprosti hiši na obali. Toda domotožje me ni minilo, le počasi mi tečejo ure in v obupu brezdelja mi vstajajo spomini na srečne čase, ki so, ah, minili za vedno. Srce se mi krči od bolesti: edina uteha, ki mi jo more dati življenje, je pisanje teh spominov. Sklenila sem torej nap sati povest svojega trpljenja Mar ni edina tolažba trpeči duši, da se poglobi v spomine? Saj oni so kakor zvesti prijatelji, ki nam obnavljajo veselje in tugo minulih dni. O. kdo bi mi bil dejal pred dvajsetimi leti, da bo edina potomka grofov Montfortov. bogata in srečna dedična slavnih vojnikov. ki jim bo ime na veke slovelo v srcih bretanjskih — da bo poslednja njihovega rodu nekoč še obsojena na prognastvo, da bo zapuščena od vsega sveta v obupu preživljala svoje poslednje trenutke?
Taka je usoda vseh pozemskih stvari, velikih in neznatnih: zatoni v pozab-ljenju! Glej, tudi veličastni in mogočni valovi oceana, ki zrastejo liki rože \ mogoto veličine — glej, hipec nato so se zrušili in izginili v neizmernosti brez-danje 'vodne gladine. Taka je usoda, ne bom je obtoževala. Morda je pravična ..
Poglejmo torej mirno preteklosti in bodočnosti v oči
A vendan Težko mi je in grenko, ko se spomnim na tiste prelestne čase. Kot mlado dekletce, vsa v belem, sem tekala po velikem cvetočem parku in zveste oči me niso za trenutek ostavile same. Mati mi je umrla, ko me je rodi a. Oče je name prenesel vso tisto nežno ljubezen, ki ga je poprej vezala s predrago pokoju co. Bila sem mu več kot vsi zakladi sveta. Ne bom gavorila Ö tistih srečnih letih veselja, ki so le prehitro minila Ostal je od njih zgolj spomin, sladek spomin, tem slajši v tegobi moje nesreče.
Imela sem dvajset let, ko me je oče poročil z grofom Gerardom Kerbervč-jem. mladeničem dobrega srca in plemenitega duha. Bog je blagoslovil najino zvezo: dohi'a sva deklico ki sva jo imenovala Jeanne. Ali sreča je na tem svetu opoteča: dve leti pozneje je moj mož umrl na tajinstveni bolezni, ki ji zdravniška veda ni znala najti izvora. Govorili so. da je umrl na posledicah ^adca s konja, ki se mu je pripetil na ovu; toda nekateri so prav natihoma cepetali, da je bil zastrupljen.
ZBIRAJTE MILODARE ZA POPLAVLJENCE!
Oh! Ti si ps <£res rabil BRIL ker bi se sicer
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
pomeni
Kemijska tvornica M L u. ti. Beograd.
z eno besedo: odličnost, prihrano in brzino pri čiščenju čevljev.
Originalne potrebščine za Opalograph. ^KÄÄ^r Lud. Baraga S Selenborgova 6
Zadružna hranilnica
reg pos. in gosp  zadruga z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19
se priporoča kot popolnoma varen tn siguren zavod
za nalaganje denarja
po najugodnejši obrestni meri, bodi ca vloge na hranilne knjižice, kakor tudi vloge na tekočem računu. — Zunanjim strankam dostavilo se na željo postne položnice v svrho brezplačnega nakazila. — Nadaljnje eventu-elne informacije točno in poitnine prosto. —
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Liubliana
-arUrarsvc <ia*rsžtf ttsv
Modeli
ravnokar došli v mod* nem salonu Stuchly»Ma# ške. Ljubljana, Židovska ulica.__144/T
Jedna velika tvornica u Bosni t r s i i za odmah jednog   vrijednog, ne« oženjenog
modelnog siolara
Uvjet je SHS državljan, stvo i dokaz o porpu* noj spremi u modelnoj stolariji. — Ponudbe tre« ba si ari na Up ravu lista pod «cBr. P. S. 36/2771».
Stare kovine
vseh vrst plača oajboljc Stmlkoviky. Za greh, Meduličevs uJ 20
Popravila
klobukov
vseh vrat sprejema in iz* vrši takoj — Stuchlv. Maske, Ljubljana. 145/T
Premog — drva
«ILIR I JA». Kralja Petra trg 8 Tel 220 53/T
Trgooska pomočnica
izurjena v mešan- i govm, išče službo na dezel< Ponudbe na upravo lista pod .Trgov na/2783.
Peak fesi kov 2780
nemščine, Irancoščine angleščine, Italijanščine, srbuhrvaščne, posamič m v skupinah, po BerMzovi metodi. oučuiejo usposobljene učne moči. Pri ta ve cd pol 6 do pol 7. zvečer v Beeihovno i ulic št 7, pr tličie levo (zgradba ček urada) J S Jeras, prof.
Poverjeni orodajaiec srečk državne raz edue loterije
Prag. «U Solakovlo
BEOGRAD prodaja na veliko n malo. Naj bolje urejena poslovniea te vrste Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Služben < načrt i navedi'om pošljem vsakemu brezplačno. 142-T
Kontoristin!*
začetnica dobra stenogratinja m strojep ski, z mož a slov., sibohrv. m u-mške^a jezika, išče s užbo. Nastopi lahko takoj Ponudbe na upravo lista pod .Kontor ist in ja— 2784
Stanovanto
išče manjša, mirna družina: 1 sobo in kuhinjo Ponudbe na upravo lista pod .November/2782".
Dijak so «pro me
na b lj o hrano in stanovanje — Ponudb * na u uavo olov. Naroda pod , Dijak 2 8i V_
^aaW L.MIkuš
o fcvrtiMi taki •
Urejuje: Josip Zupančič. — Za cNaiodno tiskarno*: Faaa
— Za inssratnl del lista: Oton Christot — Vsi t Ljubljani