ZA ^ ^ * HOT CITAJ <*ian dobivat« . . . ^V^T-AS NARODA" V> % fen NARAVNOST NA DOM GLAS NARODA mM, nedelj in praznikov) VjiTVAfTzANIMA - Ust slovenskih delavcev r Ameriki Reentered u Second Clnaa Matter September 25U» 194« nt the Post Office at New York. N. Y- Act of of March Srd. 1*79. Tel: GHefeea 3-1242 A war half won.. • Wvr! 1 X l — Hlev. 15 — VOLUME LIII. — LETNIK LIII. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 22, 1945—PONEDELJEK, 22. JANUARJA, 1945 REGENTSTVO za JUGOSLAVIJO .. . - , ,-» ' ' ' " -C Maršal J i to bo še ta teden imenoval regeiitstvo treh mož za Jugoslavijo, ee je kralj Petei > tem zadovoljen ali ne. Obenem pa bo tudi v Beogradu postavil vlado, v kateri bo on ministrski predsednik, dr. Ivan Šubašie, ki je ministrski predsednik sedanje vlade, pa bo vjianji minister. Tito {»o postavil regenUtvo in novo vlado, brez odobritve Aii^iije, dasi je v četrtek minister Churchill posvaril kralja Petra, da ča» i»oteka in da naj privoli v regenUsavo. V regeiiMvu bodo zastopani trije glavni narodi: Srbi, lir-valje in (Slovenci. Srbe bo za-stopal Aleksander Belie, 4>ivsi predsednik akademije znanosti in profo*»or na vseučilišču v Be^radu, Hrvate dr. Anion Mantlič, ki je bil elan jugoslovanskega narodnega odbora tekom prve »vetoviie vojne v Ijondoam, Slovenec pa dr. Dušan Sernee, bivši l»an Slovenije. Belie, ki je star 70 let, in dr. Sornoc, ki je nekaj nad 40 let, sta zvesta pristaša maršala Tita. Dr. Mandi|c. ki je star okoli 80 let, zadnja leta ni posegal v politiko in je doma iz Itrt re. Maršal Tito je jiostal že nejevoljen, ker kralj Peter ni hotel odobriti «porazuma, ki sta y:a 1. novembra sklenila Tito in dr. Šuba£ič. Titova mi-t ija se že pripravlja, da se ta teden iz Londona vrne v Beograd, kajti, ko )><> v Beogradu Izstavljena nova vlada, v Lon-donu misija pod načelstvom generala Vladimira Vele1>ita ni vee |x>trobna. ('hurchill je najbrze vedel, kaj namerava maršal Tito storiti, 'ko je v -svojem govoru vi poslanski zbornici povedal kralju Petru, da mora priti do odločitve v nekaj duel) in da 1k> sjmrazuin izpolnjen, četudi ga kralj ne odobri. Titovi zastopniki v liondonu pravijo, da je ln-4*a zadevo naglo rešiti, kajti ko Ik> vlada nastanjena v Beogradu, I*«lo pridete prihajati od zaveznikov zaloge 'živil in družili potrdbŠčin, 'katere v Ju- Roosevelt nastopil 4. termin PREMIRJE Z MADŽARSKO PODPISANO Zastopniki začasne madžarske narodne vlade, ki je bila pred enim mesecem postavljena v Debrecinu, so podpisali premirje z Združenimi državami, Anglijo in Busijo v Moskvi._ Tri velesile so pri tem delovale v imenu vseli Združenih V soboto opoldne je predsednik nastopil svoj četrti termin na verandi Bele hiše in ne na Kapitolu, kot je običaj. Predsednik je prišel iz Bele hiše ob 11.59 in navzlic mrazu je bil gologlav in brez suknje. I naugu racija je bila najine-, , . j TT7^^ . , ... doseči, ako se mu približujemo ostej«a izmeti vseli doseda- . . sunmjo 111 iiez--ntpa.ii jem — pa z 'bojaznijo. Doseči ga pivstejša njili predsedniških inauguracijj * j. V jxirkiu južno od Bele hiše so bili samo |>ovahljeni gostje, med njimi diplomati, državni uradniki, kongresni'ki in nekaj drugih povabljenih; vsega skupaj kakih 7000 ljudi. Izven parka pa je bilo še mnogo vee ljudi, ki so le iz daljave mogli videti, kaj se godi preti Belo hišo. " moremo samo, ako gremo proti njemu z razumevanjem in zaupanjem in junaštvom, ki prihaja iz prepričanja. Vsemogočni Bog je blagoslovil našo deželo na mnogi način. Našemu narodu je dal junaško srce in močne roke, s katerimi zathija mogočne vdar- Ice za svoIImkIo in resnico. Naši Predno je bil predsednik deželi je dal vero, ki je jxosta-Roosevelt zaprisežen, je dose- 1 a injianje vseh na rini o v v sti-danji podpredsednik Henry A. ska nem svetu." Wallace zaprisegel svojega na-1 Predsednik je govoril šect skM-iiFka Harry S. Trmnana. minut in cela inaugnracija je Nekaj minut čez poldne je t rajala komaj 15 minut, predsednik najvišjega sodišča Harlan F. Stone zaprisegel predsednika. Predsednika je na govorni-ški oder pri]x4jal njegov najstarejši sin jx'lkovni'k James Roosevelt, talini izmeti štirih sinov, ki >*• je mogel vdeležiti iuau^-uracije svojega o<"eta. Po zaprisegi je imel Roosevelt najkrajši, pa zelo pomemben jjovor. v katerem jc med drugim rdkel: "Mi. današnji Amerikanei, skupno z našimi zavezniki gremo .skozi o največjih pre-i skušenj, i To je preiskrušnijsi naše hrabrosti, naše odločnosti, naše m<«drosti, našo nad vso važne -demokracije. V dnevih in lotili, ki bodo prišla, borno delali za pravičen in rasten mir, -stalen mir, shiviji tako zelo potrebujejo.j kakor danes delamo in se bo-Ko 1m> jKustavljcna nova via-J rimo v vojni za popolno zmago. -Mi moremo in tudi bomo dosegli talk mir. In dane« v tem letu vojne 11H5 smo se naučili marši kil j —za strašno ceno — in od tega moramo imeti dobiček. Naučili hsnio-se, tla ne moremo živeti Kami, v miru; da je našo blagostanje odvisno oseveIt 1>o jiinuarja star (>.'» let. OTON HABSBURŠKE IN PAPEŽ PIJ Washington, 18. jan. (ONA) Iz jako zanesljivih virov prihaja vest, da je papež odklonil avdijenoo Otonu Hal>sbur-skemu, ko se je navzlie: ]>omi-slekom Vatikana^odloeil priti v Rim. Oton je bil v Lizboni, ko mu je Papež odsvetoval naj ne hodi v Rini, toda ta je raje sledil nasvetu dveh zavezniških oselmosti, ki so mu priiirogar-.rnle, naj se ne da odvrniti. Po tem neprijetnem dogodku je Oton baje odpotoval v Švico. Pred nekaj tedni je prišla iz Rima brzojavka, ki je trdila, tla je papežev nuncij v Lizl>oni, Mornsignor Pietro Ciriaci, na-s vet t) val Oionu Hab^urškemu naj ne hodi v Rim, ker bi nje-srova na\"z»*čnost tam ne bila ijetna niti zaveznikom niti mceni. narodov. Pri podpisu premirja sta bila navzoča tudi jugoslovanski in čch<*»lovaški poslanik. Poglavitni ameriški zastopnik pri pogajanjih, ki so se pričela v četrtek, je bil poslanik \\\ Averell Harriman. An-gle.ški zastopnik je l*il i Kisla-uilow- namestnik John Balfour. Pri pogajanj ill je sovjetske Rusijo zastopal vnanji komisar Vjače^lav M. Moiotov, mai*šal K lenient i Voroši lov pa je premirje podpisal za Rusijo, Anglijo in Združene države. Za Madžarsko pa so podpisali vnanji tajnik luirodne vlade Jam»s Oyoo\w, general .Ta- taj- nos Voroes in ministrski iiik Icitvan Balog. Po |x>gojih premirja bo Ma-džarska plačala $.">00,000,000 vojne odškodnine v šestih letih in 'i>o raztleljcna med Rusijo, .Jugoslavijo in (*ehoeik>vaško. Zaveznikom je t-udi dala na razpolago svojo armado, da se bori proti Nemčiji. Rusija je prvdtno zahtevala od »M at V/.a rtske $4< 10,< JOO 1 >90 vojne odškodnine, kar Še vedno ne bi |x>vrnilo Škode, katero je madžarska armada 'povzročila v Rusiji, Jugoslaviji in Celi o slovaški, totla je bila znižana mi $.>00,000,000, ker je Rusiji stavila 7ia razpolago o italjan^ki vladi |k>slal pretlsedniku Roosevelt u, Churchillu, Stalinu in generalu de Uaulleu prošnjo, da bi bilo Italiji dovoljeno mobilizirati vo>»ko, ki ne bi prisegla kralju in bi se borila proti Nemcem. Nedavno je rtaljauska vla-d* poklicala poti zastave moške, rojene od leta 1914 do 1924, pa so vsled tega nastali veliki nemiri in izgredi, v 44katerih je bilo ubitih .*»f> ljudi, 85 pa ranjenih. Vlada ni |>oja-snila, zakaj je pričela klicati pod Italjanski listi ostro napadajo vlado zaradi vpokileanja in pravijo: "Ali IkmIo možje, ki so poklicani pod orožje, imeli priložnost boriti se za Italijo f Zakaj jim ne poveže, za kaj jih potrebujete in zakaj jih boeste porabili VAKŠAVA—ZAPUŠČENO MESTO Ruski vojni poročevalec Maka renko poroča v "Pravdi": "Varšava je samo ena veli- :iO_l pri I Ne ka razvalina in diši po gore-za^tave,I čem uničenju. Sredi tega opu-pravi pa, da je to potrebno, da stošenja ni niti enega živega IhhIo starejši vojaki odpušče- človeškega bitjtu Nemci so iz-ni. I gnali vse prebix-alee," Rusi zavzeli Tannenberg Rdera armada je včeraj z moeuo armado vdrla v Slezijo 19 milj globoko na 56 milj dol^i fronti. Četudi je bila rdeea armada v Vzhodni Prusiji že od 23. oktobra 1944, je z vpadom v Slezijo prvič stopila na pravo nemško zemljo, kajti Vzhodna Prusija je vsled ozkega poljskega pasu do Baltika, ločena od ostale Nemeije. Zavzeto je bilo tudi nemško tla v Beogradu, l»o najprej l-menovan jugoslovanski ]M>sla-li i k za Wasbinxton. Odkar je bil (KHovtjen prwlanik Konstant in Fotic, je opravljal j>o-slaniške jni^le )>t>sLiiniški namestnik. •Tiiigoislovani mpajo, da ImnIo Združene države, k<» 1k> se^ta-vLj<«m> novo ministbstvo v Beogradu, jioshile v glavni stan maršala Tita vojaško misijo, ki bo nadomestila «trate.^ko |>o-slanstvo generala AVilliaiu J. l)ont»vana. Jugoslovani se čudijo, da imajo Združene države tmli pri generalu Miliajlo-vica ulično strateŠko i>«si v liisiei. Naučili smo *c, tla smo državljanu sveta, člani človeške občine. Trajnega miru ne moremo seduika dr. iŠJba^iča iz razloga, da ni več zanesljiva. Iji po ustavi kralj more to storiti. Pritisk angleške vlade pa ga je dosedaj pri tem oviral. Poli-t Len i krogi pa «so u ver jeni, če odslovi sedanjo ŠiiUašičevo vlado, 1 da (Si bo s leni podpisal sam ^vojo smrtno obsodbo. In nova vlada bo najvzlic temu poiavljena. vojaško kjer je Paul svet išče Tannenberg, jWkojjan von llinden'burg iu drugih nemških fcldmaršal več generalov. Na tem kraju je tudi v prvi svetovni vojni ruska armada doživela svoj največji poraz. Poročilo iz Berlina pravi, da je ritf-foa armada od Odre oddaljena samo Še 10 milj. Da so Rusi dosegli ta velikanski u-speli, «o morali v dveh lotili p rek o raka t i 1170 milj od Sta-lingrada v Slezijo. Maršal Stalin je vpad v Vzhodno P rušijo in Slezijo naznanil s svojim dnevnim poveljem deseti dan po pričoJku zimi^Jke ofenzive. Rusko |x>ročilo naznanja, da je jK*t ruskih armad včeraj zavzelo 1MXH) mest, trgov in vasi, .'>50 v Vzhotlni Prusiji in 250 v Sleziji. V svojem silovitem sunku sruga lx-k>ru«f4ia armada maršahi Konstantina K. R-oko-sovskega prodira otl juga v Vzlioilno Prusijo na 50 milj dolifi fronti in jo včeraj napredovala 19 milj. Rokosovski-jeva armatUi, ki je zavzela Tannenberg, je oddaljena od važnega železniškega križišča Alleiisteina -še 2*J milj. 16 inilj zapado otl Tannenber^a je Roktrsovskijeva armada, ki prodira skozi Poljsko, zavzela LuIkivo. kjer stoji najbližje Baltiku in Gdansku. Pri Luba-vi so Rusi oddaljeni še osem milj otl 1) wit seli Evlau, skozi kartere kateri dt*l>ivajo nemške ar-made svoje zalogo. Rokosovskijeva armada, ki prodira Ob severnem bregu Vi-sle na 65 milj d*>lgi "fronti, je tudi zavzela Pkxik in Sierpe. Rokoso\"zki je z briljantno strategijo obšel Mazurka jezera in ]»rt^>il eelo omrežje nemških u- < ei nijahovskijeva armada je med mnogimi drugimi kraji zavzela tudi Gumbi 11 ne, 15 milj otl velikega železniškega kri-žiščii Insterburga. Pri Gum-binnenai je bilo ubitih ali vje-tih 3500 Nemcev. Otl Ginubin-uena so Ri^i napredovali še 5 milj daljo in zavzeli Kubbeln, 10 milj vzhodno otl Iitsterbur-ga, ki more pasti vsadc čas. V Sleziji je armada maršala Koneva zadela na domobrance, kaitero so Nemci sestavili iz rudarjev, »tovarni.^ i h delavcev, uradnikov in šolarjev, da zadržujejo neprestano prodirajoče Ruse. Ob severnem 'krilu Konevove armade prodira prva (beloruska armada maršala Žukova ob Varšav-Berlin železnici in Berlin naznanja, da je Žukov zavzel poljsko mt«to Kolin, 194 milj vzImhIuo od Berlina in 55 milj otl Poznanja, ki je prvo večje mesto na j>oti proti Berlinu. Rusi zavzeli 22,000 kavdradj^ilil trdb in je njegova armada pri milj zemlje na Poljskem, v Jedvabuu oddaljena osem milj od tretje beloruske armade ge- Vzliodni Prusiji in SlezijL Prva ukrajinska armada Nova matična ladja Mornariški urad je naznanil, da b«> prva izmed treh 45,000 tonskih matičnih ladij, "Coral Sea**, splovljena spomladi v nerala Černijabovskega, ki ladjedelnici v Brooklynu. TARLAC 11a Liizonu ZAVZET Šesta ameriška armada, ki prodira ob dveh cestah 11a za-paduem Luzonu, je v soboto zavzela Tarlae, ki jo glavno me -*«to province in važno prometno središiče t>5 milj otl Maiu-le. Ameriška armada prodira po eesiti št. 13 in št. 3, ki tečeta otl severa proti jugn, od Panitfui ter je otl velikega Olarkovega letališča oddaljena še 22 milj. Tarlae je moderno mesto s 17,000 prebivalci 111 v njem se stokate glavni ce«ti nt. 3 in 13 ter cesta št. 5. ki polje iz Manilo v Caravan dolino do A-parrija 11a severnem koncu Lu-zona. BOLGARIJA HOČE BITI '1 CO-BELLIGERENT *' Bern, -Švica, 18. jan. (ONA) Bolgarski minister za notra nje zadeve, Anton Jugov, je izjavil danes, da bi morala dobiti Bolgarija status "co-beHi-gerenta" in imeiti svoje mesto na mirovni konferenca radi svojega rastočega prispevka na ntrani zaveznikov. Jugošlovanf&a vojaška misija, katere načelnik je general Popovic, je danes prispela v Sofijo. Kadcšen je namen te misije, mi bilo objavljeno. S. "V EXTRA WAR BONDS NEMCI SE TRESEJO Niti iz vojaških krogov, niti po radio ne pride do nemškega naroda nobena beseda, ki bi mu vlila v sreo pogum. Nemško vrhovno povelj»*tvo priznava, da se rdeča armada vali proti "sveti zemlji/' pa narod bkuša nekoliko potolažiti z zatrdilom, da je vse potrebno preskrbljeno, da se nemška armada umika preti Rusi pr ti zapadu, tla se združi z armado maršala Heinza fronte naslednje: "Zakopi in utrdbe, ki so bile zgrajene ob meji Gorenje Slezijo, morajo zdržati vdarce ruskih čet do časa, ko bo mogoče dobiti rezerve. Policisti, orožniki 111 moški iz mest in z dežele so ojačili nemške vojaške oddelke. Bore se ii» svoji domovinski črti proti ru^ki in-fanteriji, ki prihaja v trnkih na mejo. Od teh bojevnikov je zahtevano več kot nadčloveška moč. Stoje nasproti premoči, ki nima slične v zgodovini bojev na vzhodni fronti. Samo na južnem krilu fronte nas napada 500,000 ruskih vojakov." Nemški vojni poročevalec Willy Miahels priznava, da Rusi na meji Šlezijo, ko pravi : 44Sovražniku se je vsled njegove velike premoči posrečilo priti prav do nemške meje. Tam pa so ga sprejeli oddelki domobrancev, ki imajo zelo •slabe čase. Zadnje dneve sem jih videl, ko so korakali na fronto. Možje, stari po 50 let in več in mladeniči otl 1 fi do 17 let." Ruski radio naznanja, tla jc zavladal strah za nemško vzhodno fronto in da visoki nacij-fcki uradniki odhajajo iz pokrajine in s truki vozijo svojo lastnino v Nemčijo. Angleži na Grškem Atene, 16. jan. (ONA) Čedalje težje postaja, poročati izčrpno iu pošteno o dogtnlkih v Grčiji. Rdeči svinčnik angleške ambasade v Atenah jc do bil pomočnika v skrbno in te meljito izšolani angleški vojn ški cenzuri — poročila morajo zdaj dobiti svoj "odobreno** otl ol>oh. VI t asopisnirn poročevalcem je Še vedno prepovedano govorit i s predstavniki pokreta KAM ali njegove borbene organizacije ELAS-a, in sicer tudi v navzočnosti angleških vojaških oblasti. Vojaški cenzorji, ki -o trdno odločeni, preprečiti kritizira nje angleške politike v Grčiji, gredo tako daleč, do priporočajo celo čisto politično spre-monrfio dopisov. Ker je ko respondent 0111 neodhodno potrebno, da vzdržujejo dobro razmerje s cenzorji, so mnogi dopisniki spremenili svoje dopise v zaželjeneni smislu. t'esto se tudi dogodi, da cenzorji spremene po eno besedo, na primer pridevek, kar navadno »premeni ves smisel brzojavke. Totla posebno hudo je to, da moramo tudi še skozi cenzuro .britanske ambasade. Dopise, o katerih mislijo vojaški cenzorji, da bi jih bilo dobro porezati, ako ne iz vojaških, potem iz političnih vzrokov, gredo pod škarje uradnika Fofeign Office-a. KUPITE EN "EXTRA" BOND DANEftJ '■JO- J L,- ■ " J "GLAS NARODA"—NEW YORK MONDAY, JANUARY 22, 1945 GLAS NARODA ("VOICE OF THE PEOPLE") 99 Owned and Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac B,ude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec, Place of business of the co pora t Ion and addressee of above officer«: __ 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. :: 52nd TEAR :: »*GUj Narod*" 1« issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CEXO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: fT.—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. -Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzema sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA." 218 WEST I8th STREET, NEW YORK 11 nTy. Telephone: CHdsea 3—1242 ^American Committee for Yugoslav Relief Od pi-atelj« Louisa Adamiča *iiio prejeli |m>ziv, ki jo bil poslati raznim urednikom ameriških list<»v, iu ker je zelo pomemben gu navajamo dobesedno v prevodu: 1 redniku: — Xad tri grenka leta j*- jugoslovanski liannl 1 »oje val kr vavo in junaško borbo proti uacijskiin vpadui-kom. Popolnoma brez vsako pomori ihI vnanjega sveta, g«»lih rok in raztrgan, razuii toga, kar je vplenil pri sovražniku, je izvali rodno pripomogel k zmagi Združenih narodov. V resnici tisoči ameriških vojakov, ki m> se borili v A-Iriki in na JSicilij in ki se še sedaj Ixire v Italiji. -o še danes živi, deloma zato, ker .-«► Titova jugoslovanska osvolnidilnu vojska in partizanski oddelki, ki so se posluževali orožja, ki b'j ga vzeli sovražniku, držali v Jugoslaviji ok<>li dvajset sovražnih divizij in od front, na katerih so se borili naši vojaki. Rešili m> tudi na tisočo naših letalcev, ki -<> >e spustili fc padali ali pa so bili prisiljeni pritati v Jugoslaviji. Jugoslovani so delati to s skoro nedoumljivimi žrtvami. Skoro dva niiljona njihovih najboljših mož in žena, deklet ju dedkov, je izginilo v toni boju. To jo, kakor hi Združene države izgubile 15 miljonov svojih najboljših ljudi. ' Sedaj pa, ko se bliža poj mj J na osvoboditev, onim, ki s« preživeli ta strašna leta, preti smrt in najhujša stiska vsled pomanjkanja najnujnejših }H>treb.V-iii. 4s mest, trgov in vasi- je bilo popolnoma porušenih. Po nekaterih krajih morete hoditi več dni. ne da bi videli ono samo poslopje s streho na njem. Deželi primanjkuje 80% obleke, av/< živeža, MV/f zadostne strehe. <*>moč v Jugoslavijo in sieer gorka po-nošeiiA obleka, koiiserviran živež in zdravila. War Relief Fund of Americans of Sonith Slavic Descent jo plavil l;»erican Committeo for Yugoslav Relief na fiS l»ark Ave New York Oily. * *' To jo poziv na vaše eitateljo, da pregledajo -voje kovce-go m omare in podstrešja in vzamejo ponošene, pa vendar še uporabne obleke vseh vrst in Vse velikosti ter od«.je in rjuhe Kavno tako rabijo šivalne potrebščine, milo in fcondonzirano mleko Aku pošljete te stvari takoj temu odboru, bo vaš pridevek pomagal komu v osvobojeni Ju-oslaviji. Prosim vaše či tu t olje, da na ta poziv opozorijo tudi sVO- .)<' sosede, ljudi v uradih, v tovarnah, v šolal, in klubih in v cerkvah. Mogoče ima kak trgovec obleko ali kaj bla-a ki -a ne more več prodati. V*o to bo v Jugoslaviji > hvaležnost -prejeto. . Xi,i hi vstanovil šolski, cerkveni in tovarniški odbo-n. ki bi zbirali te pol višine. Potrebna jo vsaka pomoč. Za infonnarije glede skladih za obleko v vašem kraju -e obrnite' na American Committe for Yugoslav Relief :»S I'ark Ave., Xew York City. Xewyoivaui naj prinesejo v naš glavni stan. Drugi pa. ii žive izven New Vorka, pa naj pošljejo v skladišče na lil iVrry St., New York City. Pot relien je t iu l denar za nakup nujno potrebnega živeža .n zil m vi k V-uk prispevek je dovoljen odtegniti od dohodnin--kega davka. Prav iskreno LOKI« ADAMIČ • za American Committe for Yugoslav Relief 58 Park Ave, Xew York Citv NAŠI IATINSKO AMERIŠKI SOSEDJE POMAGAJO ZAVEZNIKOM V IZVOJEVANJU TE VOJNE Vse latinske republike Južne Amerike južno od Rio Grande so prelomile diploma-tične odnošajo z osiščinimi si-Kitni. Dvanajst od teli je stopilo odločno na stran zaveznikov z napovedjo vojne naci-jem. 1 Vzele kot je Brazilija, Mehika, in Kuba. imajo svoje vojake in mornarje v boju na strani armade in mornarice Zed in jen ih Držav in Velike Britanije. A največji doprinos latinskih Amerik za vezni kom v t » j vojni jo v materi jalnem pogledu, kar je veliko važnosti za naše ekonomsko življenje in za nas obstanek sploh. Z ozimni nato, Tia-i južno-ameriški -o.-edje niso le dobri sosedje, pač pa bistveno pottelmi sosedje. .Tz pristanišč v Centralni in Južni Ameriki prihajajo ladje halo/ene s surovinami potreli-nimii vojni produkciji Združenih Xnrodov. Sedaj, ko ima sovražnik v rokah ozemlja Kast Tin lies, je kavčuk iz latin-kill abierišfcih tležel veli-ke važnosti, ker omogoča zadostno produkcijo avtnih obodov za armatliia motoma vozila. Brez zadostne količine kavčuka bi zavezniške armade v Franciji, Italiji. Sovjetski Rusiji, na Pacifiku, v Kini in Burmi trpele zastoj in potež-koče v prodiranju in l>oj:h proti sovražniku. Ho nedavnega ji bilo mogoče uporabljati sintetični kavčuk ali gumi j, ki ga proizvajajo zavezniške dežele, za izdelavo težkih avtnih obodov samo ako je bilo temu primešanega 20 odsto pravega kavčuka.... Kolike količine kavčuka dobivamo iz Brazilijo. Venezuele, Mehke. Haiti in Paname vsak mesec je vojaška tajnost. Iz Republike Kcuador dobivamo kot papir lahek les balsa iz katerega izdelujejo "mosquito" letala in jadralna butala (gliders). Baker in nitrat (solitran) iz republike Chili se v ogromnih količinah uporablja v municijskili tovarnah Združenih Narodov. Cliili pa poleg tega tudi Zedinjene države zalaga z bakrom. T*loče-vina. tungstan, banksit in mika (slada ali prihajajo iz Bolivije in vsaka izmed teh rudnin ali kovin je važna primes... .kosister še l>oebno. Tutli tungsten se rabi kot primes, ki trdi .jeklo in iz njega tudi izdelujejo vlakna v.a električne žarnice. Tz baksi-ta se pridobiva aluminij-- - -Iz mike se izdeluje na stotine različnih predmetov za radio aparate in električne priprave. (Jonilno olje iz Venezuele. ga otočja je ostal s\ et takore-koč brez natlaljiiih zalog tako potrebnega leka proti mrzlici ali malariji. 1"videvajoč to veliko j>otrobo je ameriški častnik po ime i tu Arthur P. Fisher tvegal svoje življenje, da je nabral na Filipinih nekaj semena ein-, cliona dreves ravno pred padcem Corregidarja. Ušel jo srečno v leteči trdnjavi in prinesel s seboj dva niiljona semen -kili zrn tega drevesa. Iz Ze-dinjeirh držav je brio poslano dragt>eeno seme v tropičiie pre dele Južne Amerike, kjer se je g«»jitev cinchona <1 revo naglo mMiila, tako da je sedaj v Kolumbiji, Keiiadorju. Peru-viju. Venezueli in -v Braziliji na tisoče ljudi nposlenih s pridelovali jt»m kintna za svetovno ]K»trebo. Porast te industrije pa je h* en primer, ki kaže kako do bro medsebojno sosesko sodelovanje pomaga industrijskemu razvoju tležel Južne Amerike. Samo v Braziliji je bilo v treh kratkih letih soseskega sodelovanja z Ameriko zgrajenih 700 novih elektrarn. Ogromna jeklama, Volta Redonda. v Braziliji, k zgraditvi katere je pripoponiogol ameriški kapital. ameriški inženirji, ter drugi vešča k i na polju jeklarske industrije, bo, ko bo docela tlovtšena, največja jeklar n«i v latinski Ameriki, ter bo proizvajalba miljon ton železa na leto. XVkateri ekontimski veščaki so mnenja, tla industrijski razvoj latinske Amerike lahko * KAKO PRITI * DOMOV Z •k it ik ★ * * * ★ tk Ekstra Red Points! Pomnite, da nesete Rano porabljene masti k mesarju-Dobili boste dve rdeči točki kot darilo za vsak funt. Spravljajte porabljene mast za Bojno Fronto! ********** RAZGLEDNIH NORVEŠKA našem dunjačom čax>pi\ju ttaib.iri štejej« * * * * * * * * * * * le redkokedaj čitaino kako jio-glav ročilo iz Norveške, katera je 1 škot tu je našemu izvozu, a dru- kakih lvia,lH)0 zivillaivem Štel jll. živina >o člani nemškega bila nčkakt» prva netnlvisna dr-jJični divjaki. Na žava, ki >o jo zajedli me-i.ii Norve>ko so ii jjndje dovedii potem. k«» osvojili l)anskt>.'tiuli na tisoče >užeiij>kih tle-Mtl tedaj je minulo že ako raj. lavee v i/. o-*iale Kviojm. Mno-pot let. in trpljenje Nt»rvežii-'go nacijev je dove^l> \ .1«- nov p«»Maja v>lod nemške ku- želu iutli >voJe žene in .t....... ge otl ene do dne Imjše. Uto* Vsa ta ih'in-ka živiua >e pre-tako, kak«», v .1 ugo>lnviji, -o življa z bornimi pridelki deže-Nemei tudi na Norve-kem po-| ie. do.'-ini mora domače prebite radi i v-e. k:s r -o Zitmogli t!o- val-;\ i» -"tratlali. !*• do- J knpaeijo Neitiei i»ivali i/. hi ji it prav nič ne briua. kak" >e preživlja «! -mate prebivalstvo. na >kraj nem >everu «»i elKttui o see i, tak- mi pa so prepričani, da latin-'prebivalstva N?i> takti.'-Vemčije nekolik , živil, iiau-ta >ka Amerika s svojimi 1^0 n,i l kakor-m» je bilo no .lngo-lt»- •«• druiri Nemci pokra« I ti v ijoni prebivalcev kaj lahko |m» 'vi,m,v P«'d t»-vt>bt»jen;em jfidiuuih za-etleiiih deželah T-» stane najboljša in največja t»tl j maršalu Titu i s i Sovjetski Ru-'da .-oda j lic morejo več kiaMi. jcmalka naših industrijskih; Kijub vsemu temu. -pada iu enostavno pro .ehaii protluktov. k 11 bo zvišen živ- P11 Norveška v >edau.ii -vet" z pošil. alvami je-tvin i/. Nem IjeiLski stamlartl njenega pre 'v,,i vo ni nekakti me ! i /.ubij«- > i> iu pravijo, <1 bivalstva. To pa je moiroče sa-!1"* deželo. Netlavuo uorve mo pottnu razvoja in izlkor:- Ska zamojna vlada pn»>ila za ščanja njenih naravnih virov.j voznike, naj p »-i e j,, ,-vojo v o I, - I'posije ii t »s t velikega števila (-k«> na Norveško. '.-j prošnji Ru-i prepodili Ncmo-e iz N«»r tltlavcev v važnih industrijah > j*' '»''o tudi mnouo takih -ta ' ve-ke. da-iravno -o Norveža latinskih tležel bo pomnožila j vkov. ki -ti takoj na prvi t>o ni pričakovali, da b"do |<» število koiizmueuttiv. ki botlttj i?l*'d značili. tla vlada *amkaj rili zapatlni zavezniki, 'i amkaj j-«» Ru-i o-\olK>tlili več ~ t<* i -tirija-kih milj norveškega o ! zemlja. 1'oda. k«> >>o uaciji nto-; rali bežati, -o požgali v-e nor-j Ve-ive va-i in pregnali tlomače prebivalstvo v gozd"Ve, iejer je I limono Ijinli pomrlo otl mraza, ti-oče žen-k iu otrok je potrebovali blago iz na-ega tr ga. ozirtuna iz naših tovaren in tlelavnie. I ti ameriški industrijalci bodo tako dobil; trg za svoje izdelke. Taki so torej izgledi za bo tloeno-t, a 1renotiu> pa naši latinski sosedje v Južni Ameriki pomagajo Združenim narodom izvojevati. da -e vzjwtsta-vi mir. ki bo omogočil nadn Ijevanje sedanjega sotleh vanja in natlaljuega tazvoja v to smer. Hld-S— ('oitimon (\»unci!. jiravi obup. Ze pre«l leltun dni s«> prip.» veilovaii Norvežani, katerim je | »t»- reči h» o-ta\iti -vojo do movino iu priti tajno v —edu> Sved-ko. da >e prebi val-l v<» \ -svojem obupu boji leiošnJe zi lile. Lani -icer niso Im.-ii !•> I *' icer -e ni-o imeli la-c na Nore-kem. t da ie'. - ,... - ■ , - , Uiovja. k;ir ztip« aiuo-nje prebival- . . l. kt>! -t rada v-« sivo. Lani je tamošnir pn ,i val- v«> tudi pričakovalo -vo joga o.-\*obojenja «>d -Irani za pa.lnih z;i veznikov, kateri >>a • m"inlo ustaviti -v -ja borna do ptimenja tla najbolj p<.»tli-Vetu. na.Uiovej" ponj NOVA IZDAJA ' HammondoT 8VBT0VHI A T L A 8 V njem najdete zemljo vide vHega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so ▼ barrfcM. Oena 90 centov Naročite pri: "GLASU IfABODA", 216 West 18th Street, New York 11. T. Ecuatlorja in Poni v i je goni naše ladje, letala in vojni us-troj s])loli. Žrvež iz Argentine. I'tuguaya, Paraguava in iz drugih .južno ameriških dežel, dalje sladkor iz Kube, KI Sal-vadorja, Nicaragua in T\>mi-niknnske republike, kot tudi kava iz Brazilije. Ct»sta Kike ter Oiiatamale, in sadje ter les iz Tllonilures, vse to igra izredno važno vlogo v vojnem prizadevanju in naporu demokratskih dežel. Spričo velikih potreb vojne industrije zavezniških narodov so nastale v deželah južne A-merike v.-akojake liove indu.* POZIV NA RELIEFNI SHOD 1'ittsbugrh, Pa- — Slovenci v Zapadli i Pennsvl vaniji zopet priredijo velik javen shod. Letos se bo »vršil v nedeljo, dne 28. januarja, in sicer v Slovenskem I>oinu na 57th Street, Pittsburgh, Pa. Shot! pi i roja jo tederaciji SNPJ, podružnice SANS in .JPO. všvrha shoda je, da se zopet snidemo in čujemo poročila in nasvete naših iskrenih voditeljev, da. na tem sli od u lusko steklo)' napravimo nekaj za pomoč gladujočim narodom v Jugoslaviji in obenem podpremo na-o politično akcijo ali Slo-renski Ameriški Narodni Svet. Pogram 1m> skrbno pripravljen. Na shodu bodo nastopili kot glavni govorniki taki zaslužni možje kot je naš pisatelj Adamič. MTtko Kuhel, .Tanko Rogelj ter še dragi vre-'hira naše dni ljudje. Poleg teh pa je aranžiran tudi lep zabavni del med govori, tako tla Imiiuo poleg poduka imeli tudi lep duševni užitek. Korha za osvoboditev Jugoslavije ni navadne nara\e. To je borba kakor.-ne ne pozna zgodovina Centralno Evrope. Tn ker so eilji te l>orbo ohranitev našega obstanka in napredka. je naravno, da taka borba in cilji imajo tudi svoje stare .sovražnike, ki .še niso zgubili upanja, da bodo po starem običaju o«! i rali in teptali naše herojsko ljudstvo. Zbiranje reliJne pomoči sicer zadovoljivo napreduje, a poznamo dovolj dobro. To so ene in ilU ,^pri.ia^elj-čija ne bode preživel leto; in v -vojem pri v-o iloina« »rveža iioni. adinini-! ra.tjo J tttia tlo.-ei.la i -e pruate , . |sjvo. -o namreč prep; - lan--ko .. 1 1 tozatleviionii v a bojim se, da jih še vedno ne upanju -o nekako zaman " za pi ' pri p .. ' liali le t.»iik«> nzmstvu. Severne; Iga potreonje I . , v >|. d tega !e po pa i ur na dan. in •,'...,.., i: ,. i i i , i liro /aniou t p«t.-ui i ca.vt»\aii s\ "1 nit Iti. Iu setla; mo- - , ! i . - - 'uvahtv", kajti -oboj - tujo pieziNe i -e Ictti-uJo Zimo., ... .. v na<-ijsKem s«»n«-e .-i je -4«laj iležeb v-e o-talti je zavito v -severu«* Zllli-ko temo. kji'ero tamo-iije prebi val-tvo t-bčuti leto-dvojni meri, ker /.»■ toliko nima primerne hrane v d«»volj-ni!i količinah, nemški divjaki ročil liival - tvom kak' r tueg lega pa - glasom !»<► •set I a.i postopajo z pre bolj brutalno, tekom zadnjih par let. l>"kler -o uamrer naeijj upali, tla bodo dosegli mir p«» dogovorili nie-to. hi -»■ morali zavezuiktim udali bi-ezpogn.iuoj ravnali z prebiv;d-tvoin m ' ziveza. kolikor u-i-cii vojaš: \ >uv <• 1 -rv»* obla ti pozvale svojo zapadue zaveznike. « /iroma Anglijo in ZjediuJcuc države, naj kak- r hitro ur-goče pošljejo \ o-vo-jene kraje potrebini hrano za domače prebivalstvo. Te zahtevo -o pa morali zapatlni /.avez ni ki za .-edaj odkloniti. ker pred v-cm morajo skrbeti za svoje vojaštvo, ki -e l»ori na zapatlni fronti. Totln Norvežani ni trdni in pon<-ui ljudje Hi -edaj. ko vedo. da -prihaja s v 'hoda otl severa in iztoka. vedo tudi, da bode Kusija po- i.„».,. j t:- / i ' '•' j skrbela za !o. da d«»be -ai ne- ka(vf» lio|.|>e kakor ravnajo >e- , .- . . , d»; Ti nt-1 .i.,; i- •• i ( <"i'ko živil v/, hii-iie. Tako da ua.j. I otla stHia.i. k<» jim [«• do . , ... . , , ,- , lir., v........ .i.. ... ...........i.!,mi|n »»*.!•' čakali na obljube OtlaJ. k>' >< lo lojjle ea Ka 1 »ro znano, da se ii'»tle morala' . .. , >. - r, - - , v* i • i i zapatliuli zaveznikov, liceri. /inagujojo zato, ker -Nt,nn-ua brezpogojno podati, spi 1 jim pomagajo Jugoslovani iz.-1'* njihova prejšnja aroganca' Združenih držav, Kanade in. spremenila v pravo diviašktii Ne pozabite krvavečega na-Južne Amerike. Zmagujejo, ^»vraštvo. | roda V domovini? — PoŠlji- jer je na njihovi strani pra-J ^ Norveški j.- -edaj nekake te Vaš dar Še danes SlOVeil-viea in simpatije razsodnega' —* MHM i Nemcev. t>reklij ti stari sovražnik: s"vobotlne.i nove .Jugoslavije. j Zapatlna Pen 11 sylvan i ja, ozi! rt.nni naša okolica, bo dala" strije. Zanimiv primer je pri- ^ ** spodobi delovanje. oziroma gojenje'za tak^ kot spoilobi za take cinclione dreves, katerih lubad. ^nniianitarne svrbe. Imamo ne-, svtij odgovor na sli twin. Kotlkij vsebuje zdravilno snov iz ka-|kai dojirih delavcev in de-lavk; sti slučaji, da imamo priliko tere s izdeluje kinin. lok proti ženske ne stedijo kora- in čast slišati našega pisatelja! mrzlici. fVtudi .ie bilo to ko- Pr'«lnih rok, da aašijejo Adamiča. Ko bel a in Rogelja. ristno drevo najprej odkrito na ameriškem kontinentu za časa španskega zavoje vanja Južne Anfcorike, se je pa v resnici gojilo predvsem in v največji množini na Pilipinih ter v holaiid-kib East Indies. Te dežele so pridelovale 90 tnlsto k in i na, ki ga je potreboval svet, a po japonski' zasedbi te- obleko. Imamo pa tudi take, k'r do.danei? niso še izpolnili s\oje svete dolžnosti napram našim revežem. Imamo pa tudi celo odkrite nasprotnike relifne akcije ameriških Jugoslovanov. ■» s Kdo so otl krit i in prikriti nasprotniki relifne akcije? Spoznali smo jih lahko še prej, Tz teh razlogov -*e pričakuje obilno udeležbo in dober moralni in gmotni uspeh na shodu. ker to bo naše najboljše spričevalo, da -smo pripravljeni pomagati pri> vstajenju nove Jugoslavije in njenim slavnim narodnim junakom in junakinjam. F. Oblak. Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je $ tj 00 Naročite jo pri; KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. "C LAS NAKOPA- - NEW YORK MONDAY. JANUARY 22. *945 TSTANOVUEN L. UN Kratka Zgodba Jetnik v Kavkazu. Spisal Lev TolstoJ (Nadaljevanje.) 4* Tedaj ustanovo začasno \ gozdu. 1'riiirauil >em nekaj |m> gač. K;y liorc^ Mlicli tukaj. l>obn>, ak<» |»o>ljt*ji» denar; ali pol in je pritekel eo ga !ie.spia\Jj" skup.' Taiar-'drugi psi. ji -ii zdaj litidi. ker >o jiinl Žilin j«- naralilu mu je bilo lljašin. Iz pre vi- Previdno sta se plazila ua-dnosti ga je bil Zilin pogosto prej. Ko sta prišla do in^šeje, napasel. Lljašin je slišal ro- je ]k-1 mula z mina ret a: klu*ai za 'njim je vernike k molitvam. l>olgo Rusi ubili enega, (tovore, na naju hočejo unirtiti." Po dolgem obotavljanju sel nehal lajati. Je odločil Kotiliil. da J»ojdo s} Abdul je lajanj j sta morala čakati, da so bili požvižgal vsi v mošeji. In zdaj je bilo iu vrgel pouačo. Uljašin ga Je'zo*j>et tiho. -poznal. zajuahal z repom in! Vimenu Boga! Prekrižala sta se in šla. Sla sta dol po ui je rebri, prebredla rečieo, hitela tovarišem. klical psa '.y, rtoee. • j Žilin pa ga .ie čebljal za u- /ilin je zlezel v luknjo in joišosi: rijasln i,* bil zdaj či>io zvezale. Po zvezdah je Žilin šc 1n>1 j razril, tako da je mogeltmireu, se drgnil ob Žilinovili določal smer. Tako čvrsto, ta po dolini. Gosta megla ju je obdaljala. Nad njima so svetile zh'zti ~koy.i tudi Kostilin. lujnogah in miga' z lepojh tedaj s4a čakala, da je v aula vse potihnilo. Ko j(. bilo tam v*c leglo k |MH'ifku. ie zlezel Žilin ven in ]M»>epnil Kostilimi: " I lodi za mano!" Kostilin mu je sledi' pri Skrita zal mi jeni >'a ■'-:>-k;ila, tla .;»• /.op.*! vso utihnilo; «*anio luA.i- potihn lueketala koza in glo!«. k« >po(l.;j je šn-mel gor-ki * »i»- • »'C «"cz kamenje. Bil«> je temno. /.Vt»y«le so -tale vi-oko na nebu V |>«-«"i- mer je zadel /. nogo ob kamen, nah 1. U. S. je »topil 24. maja 19«. ltil je radio operator. Truplo pokojnega j«* l*ilo pripeljano na doni 4. de-rembra. S% tirani pogrrh w j«- %rSil dne 3. deeenibra. Pokopan > hit k \ojaskimi in milnimi rastmi, na katoliškem pokopališču v Sudbury. Out. Krsto so iior.ili kadet je niomarirtte Sole pod vodstvom bolnika W. ti. IJ*-aver-ja. Pojjrebno sv. mašo je daroval župnik douiare rertoe sv. Trojire Kev. II. J. .Murpliy olt asi>tenri Rev. J. S. Reculi in Kev. (i. S. Uwyer. Za sv. maše /adušnire so darovali: Kev. II. 4, Murpli>. utruri šole sv. Alojzija. .Mrs. A, Ai tier. Mr. K. Curhalrfc, Mr. K. Kotomt, Mr. F. Marolt. Mr. J. Kas«Miirh. Mr. J. Kali). Mrs. F. Lovšin. Mrs. E. (•allovva\. Mn. K. Kilt, Mr. >1. tinllowi), družine: .1. Sta-rilm, l/Khnrf. J. Hakjr. II. Matte, A. Mr I nI osli, A. Temeriiihki, K. Palladino. M. Ilieke.v. K. Kužnik. Vence so darov ali: /ve/a Kanadskih Siwtwrr, IW|M>ma *v«a "Bled". l.ovski klub. Nlo\enri iz (iarsona, društvu Srbobran. Kolo Srbskih sester. Fanlje in dekiela iz Donovana. Fantje in dekleta iz Frood Marliine Shop, Fantje in dekleta iz F rood Mine. CIO luteal 5W8. Krstna botra: M. J. »mrke. Mrs. V A % ber, F. furhalek, 4. Slovener in I- Kaeie. T. Striiiulielj. I.. Rozman. F. Korošec, F. .Marolt. T. fiertn. Mat. Zajr. I*. Kadrir. D. Nikolson. 4. L Carr. 4. /iipaneir. V. F. Sleklasa. M. Staiiošev. M i«, s M. Panlesi-iiHr. drnžine: 4. Zupaneie. F. Prime. K. Kazimir Fojs. M. F. Strah. A. J. pa hva'a Kev. II. 4. Murphy za cerkvene obrede in lepi nagovor v cerkvi in na pokopališču v angleščini. Hvala sonHlnikom, kateri ste prihiteli na pogreli iz oddalnili krajev: Mr*. A. Avber iz Norande, 4. Zupaneie iz Sltumaker. F. Prime iz Val'dor, L. Rozman iz Noraude. Hvala vsein lastnik<»m avt-sta.iali nadležni in ><> ovirali ^•-jo. ZUin je vrgel zato svoje liodil iIkjs. >kakal od PO OSVOBOJENJl BEOGRADA Da ohranimo zgodovini ne .Ingo>laviJ«> ter iuq>ehi n.-iših kaj spominov na vdidastno-veiikih britanskih in ameri osvoboditev jugoslovanske -k i h zaveznikov na ostalih Im» prestolioe. prinašamo nekaj govorov, ki so sledili potem, ko so v Beogradu zaplapo lale osvobodilne zastave. DNEVKO POVELJE MAEfiALA TITA najprepričevalnejši znaki ski rajšnjega in dokončnetra o-vo- maršnia Tilar "TUUJK s k rKMti. ALI .VAŠE NIK A D graiL naša ]M>iiosna prestoni ea doživeo je nmogo najiada ii istoriji. Njegov geogmt'-ki. NK hAMl>!" |M»Uižaj i siiviše je važan a da; & lie pad ne U or i svakom napa GOVOR PREDSEDNIKA t(io\e kamen i te TJk^. 4'Sezuj .iih, takoj li bo 1«- Dalmacije, Slavonije, Vojvodi ž je." ne in Slovenije. Ta zmaga pa Tudi Kostilin je hodil zdajjj,, velikega pomena tudi za to. ji>eih naše narodne b*»r»R». so1d««-n Balkana. Još kad >u pi ; JUGOSLOVANSKEGA a n i prvi ljudski anali, >t a jao, ODBORA IZ ITALIJE - Je grad lamo, gde dana?- stoji DR. I. M- ČOKA NA bojenja celotnega jugo>lovan Beograd. Staiiovništ\o gra«ia LONDONSKOM RADIU >kega narodnostnega in držav j utrujalo mnogo pula. ali' nega ozmelja. Pozdravljajoč sam UVek i uvek pono\o| osvoliojeiii Eieograd, pozilrav-ju.iajao je ispmi t uši viua. Još VUTK" ' Maršal Jugoslavije Tito je,-Ijam vse vas, dragi moji Srbi. davno pre rim-ke okupaeijej 1 21. oktobra izdal tole dnevno(Hrvati iu Slovenci, z globoko Bidkami, taj gimd zvao s»- Sin-po vel je: j za L val o junaški NO. V. in mar! ^idumun. Ovo kelt>ko ime zna . 4iI*ie 20. oktobra 1944 so šaiu Titu, ter bratski in zavez jr-ilo je baš ono, što Beograd| e naše esiote z rajno ob rami z niski Rdeči vojski ter njeln'[dnnas pretstavlja, grad pohe'NASI Rdečo vojsko osvol>odile Beo- inu velikemu nmrsalu Staljinu.|de. l^ograd staja«) je uv< k na grad, >lavno in mučeniško gla-jSla^a vsem junakom in žrt -j p,,tu varvarskim prepadima i vno nwHto federativne in de- vain naše skupne ltorbe! OliJ-l^itio eivilizaeiiu od tlivliaŠ mok rat i ene Jugoslavije. Ta ve- boko sem prepričan, da bosta i t va. R:mska inifterija ne-tala lika zmaga j^- ena najreejili, vo^ka in narod, ki sta z ne ! j, ali je Beograd ostao. Bizan zmag nad sovražnikom našega »končnimi' žrtvami vstvarili ne-'tin>ka imjK-rija koja je došla naroda — nad nemškim zav«> smrtim dela v borbi za os\ o- j j:lfs|,, Rimljana, morala ^ da jevaleem. Posebno je važna za- j bojen je svoje domovine, gnala napasti grad. ali sam gra.l pro-radi tega, ker so v Itorbi za.'v m;ni ohraniti sadove rpsk«»ur naroda, koji je jh> si«* totra j»rolio za n.i« ;ra toliko krvi >ve do danas. Sada je Beograd poiio\«> n rukauia onih kojiina pripada, na^em narodu. On j»v sada u našim ritkama i osta«'e u n.-e >im rukauia. Mi radujemo rz- j.,. ------------„ iukakal °dj osvobojen je junaškega mestalscmade in sebi zgraditi boljšo uamua do kamna in gledal pri, Beograda prelili svojo kri Si-IIn srečnejšo IwdfK-nost v novi tem na zvezde. Kostilin je pri- novi junaške ^umadije. Kraji- svobodni, demokratični in fe- ne in o>ta!e Bosne, junaške devafivni .Tugoslavij. Navdan "Bolj počasi hodi!" je kli-.CVnc gore, sinovi belega Za-|z rad osi jo in srečo vas na ta eal. "Ti vražji Škornji *o mi greba in HrvaŠkega Za Zagorja.!veliki dan pozivam in prosim 1 m>s. A bilo je Še huje zanj. Iva- fc men je ga je rezaJo v noge in vedno .ie zaostajal. Žilin mil je rekel: " -Voge bi*lo zopet dobre, a-ko iili odrgneš; če naJu pa dobite. naju ubijejo." Kostilin ni dal odgovora, stokaje .ie vlekel naprej, j Dolgo st;i hodila |K> dolini. Xa desni x> prieeli lajati f»i. Pri->IuškiU«>č je obstiil Zilin. -«* er jr bila do^ež^na skupilo z Rdeče da si vzamete za \-v.gled lira bre o^voln»d:le«- naše pre-toli-r-e, in ziMlinjeni v N.O.V. «lo-prinesete tud" zadnji žrtev na oltar ^vobode n:šr; lavn< ar/nade. Tzrekiim svojo zahvalo in priznanje za neizrekljivo hrabrost in uporno-t za osvoboje-lije Tk'Ognula, 1 »orcein, jx>velj-ii ikon i hi politi«"n:im komi>ar-j«-m 1., .">., C.. 21.. 28., -Jain 11- «livizije. tej zy:o«lt»vi 11-sk! zmagi, ki -o jo jzvojevali J šlo je osIoIhkIjeu. raditje s,, to-• Ime i ceo sloltodatl svet. jer Živela Nan m ino osvolMMlilnaj Beograd je. pMe oslobniljenja vo>ka Jugoslavia; živela ju- IH\ turskog janna uvek bio sn**lište "IoImhIiic misli. naška Rile'"a armada: živ«Ii Srb". Tfrvati in S!ov<»nei: /i vebi svobmbia in siWua .Tniro slavi ja- * GLAS JUGOSLAVIJE ( Direkcija zra inforinaliv-junaŠki sinovi naših narodov nit shižhu v L«>n«l<»nn. t E; I .ri, zlezel na ^k-ilo. tipa.ie z(p<.d našim poveljstvom. sku]>-[ Došao je ona j veliki dan na j po s hrabro bratsko Rdečo ar- koji smo tako tlugo i s;i toli-zmotila >va'nindo. lnuio naši narodi pos\e- kom xeijnm u srcu čekali. B« o- r< itkanu K.i." j«» rekel. se, preveč na desno sva zašla. Tukaj je i u j aul. Od zgoraj eni ga lahko videl. Morava till polno pazljivo-l in zalival-!grad, taj lteli grad ponovo je Sama borba kre«V >e -ada ]irema zapadli, severo/.apatln i >everu, kada sv i naši krajevi mogli »la budu potpuno osl«>l»«»-• Ijeni. Ima j«»š j«Ml;«n gi-joi, lepi i )M>tu»sil! giud k»»ji tr. t«;i «l:t 1 »i;«I«* oshJiodjeii — Zagreb. ;» pošlo Zairi«*l»a dolazi na r« m I j.--da nod najstarijihi gradova n Kuropi — Ljubljana. Ova la vina o-lobodjenja koja je plod nost. Predložili bodo v odi akthnog o.]|>o:a na-eg naroda vanje vojake in posamezne nazaj, na levo nevzgor. Tukaj bc»ree, poveljnike iu p<.litične mora bitj. gozd.'* Kostilin je prosi 1: *4p«H*akaj malo. pusti me, da -se odclah-nem. Moje noge so krvave. "Kj, brate**, za«*elijo se ti zopet. I'l-no je šel Žilin nazaj, na levo v goro v gozd. S težavo m ii je sledil Kostilin in stokal tia glas. Žilin mu je ukazal, naj bo tiho, in je hotel naprej. Zdaj sta bila zgoraj in stopila v hosto. si raztrgala obleko, da je visela v cunjah, dospela na stezo in tolkla naprej. Sto.i! Ouj! Kakor s kopiti je topotalo na poti . . . Nepremično sta ol^tala in poslušala. Ker nista čula ničesar več, sta šla naprej — in zopet je pričelo topolati. A>ko sta po stala, tedaj je l>ilo mirno. Žilin je zlezel naprej, kjer je bila }H)t malo svetlejša: kar je videl pred seboj, je bilo kakor konj, in vendar ni bil konj*; na konju je čepelo mikaj čudnega, nič podobnega človeku. I;n slišal j"e sopibalo. Nalakko je zažvižal. Tu je planilo : pota v bos t o noter, kakor vi hra je drvilo In lomilo vejevje. Kostilin je skoro skoprnel od straha, Žilin pa se je smejal in rekel: , "To je jelen. Ali slišiš, kako lomasti njegovo rogovje skoz gošeavo ' Midva se bo.iiva njega in on se l>o.ii naju." Sla sta naprej. Jutro ni moglo tati več daleč. Ali sta na pravi poti, nista vedela. Sii-er so je zdelo Žilinu, da «o ga po isti poti gnali v jetništvo, da utegiH1 biti do trdnjave le še vakih deset vrst. Gotovega znamenja v to pa ni bilo nikjer. Malo se je dalo razločiti jio-iioei. Zdaj sta dospela na piano. Kostiiin se je usedel na pa robin rekel: "Kakor -hočeš; a jaz ne grem naprej, noge me no nesejo več." Žilin mu .io prigovarjaj. "Jaz ne morem — jaz ne pridem tjsi — ne morem." (l>alje prihodnjič.) komisarje, ki so se posebno odlikovali. Slava padlim junakom, ki -o dali svoja življenja za svobodo svojega naroda! Smrt fašizmu, svoboda narodu! Vrhovni poveljnik N.O.V. Jugoslavije, ' maršal Tito. * VOJNO POROČILO VRHOVNEGA ŠTABA N O V. IN P.O. JUGOSLAVIJE Beogiad je osvobojen! Naše enote in enote Rdeče vojske so po težki in ogorčeni sedemdnevni bitki popolnoma uničile obrambo mesta in obkolile nemško zbiranje jugovzhodno od Beograda. Ves vojni aparat sovražnika je v rokah naših borcev in rdečearniejcev. Iz med naših enot sta v bitki za Beograd sodelovala 1. in 12. korpus. ISkupno z rdeeeannej-ei s'o naši borci pokazali nez-slišano junaštvo. Za osvoboje-nje Beograda so prelili kri in položili svoja življenja na oltar znutge sinovi vseh narodov Jugoslavije. ★ GOVOR KRALJA PETRA II. Dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci! Beograd, naša junaška in izmučena prestol i ea je zopet stfobodna. 43 mesecev je v potu, krvi in solzah plačevali a svoboda nikoli premagane Jugoslavije, ki jo je izvojevala Narodno osvobodilna svojska Jugoslavije pod vodstvom nmršala Jugoslavije Tita. O-sVoboditev Beograda je bila dosežena z nadčlo?'eskind bor bani i1 naših narodov in z neprecenljivo premočjo bratske in zavezniške Rdeče armade kar je najvišji simbol zmage nad sovražnikom, simlbol juna št va in domoljublja na-šili narodov in najvišji dokaz enotnosti in ■zavezniške sol i dam o- o njegove otvorene borbe. ««1 liuiogo gu ruke pal i to-iO.V., jnrii-e sve dalje i tlalj dok i posh- biulu oslobodjeni sv i sinovi i sve kčeri našeg naroda, da za žive novim životom u demokrat skoj, slobodnoj i fedora 15 vi loj Jugoslaviji. Ova lavimi ne«'e ni zastat'i ui prestati, »lok se no budil ispuiiilo velike n-č" liki nj«'govi stanovniei, B<-<»-grad ponovo udise vazduh slob«»de. Način na koji je njegovo oslohod jen jo postignuto. za i sta je s:mboličan. Oslolmdio sra jo cam naš naro«l. ^Modju fini liorcima jo bilo mnogo o-nih, koji su morali da na pust o taj grad, kad su Nemci do-li i oshwmdila ga jo naša ruska hra-'a. Zar covek može da zamisli bolje oslobodioce * TV-o- Califoriiia: San Fraiieisco. Ja«-v»l» Liiu>1iuj* Colonulo: l*uet>l«>, ivtt-r Cutis M. J. li.ijuk* Indiana: ludiaua|*ulis. Fr. Jlarkich Illinois: Clii- airu. Jonei'li B^rfič* Chicago. J. Fabian «Ublca^u. Ck-*-ro In lUlnoi»i Joliet, Jennie Raniblrb La Salle. J. Speti«-b Mas«-«>arab. Martin Dolcnr North Chicago In Watikegan. Math W«rM Michigan: lX*troit, L. Plankar* Minnesota: Chisbolm, J. Lukaulch Ely, Jam. J. Peahel Ereletb. I.ouid f>«>ule (illberl, Louis vessel Montana: Roundup. M. M. Panlan Nebraska: Oia.-tlxa. P. liruU«r!<-k New Vark: Gonanda. Karl Stmiths* Little Falls. Frank Ma*l«-» Won-ester, Peter Kl Bessemer. John Jevnlkar Kijxirr. Lonis .Sti|«ii«"iC* Farrell. Jerry Okorn Fore« City, ifath Kamin*. Pran« Blo«lnikar Gr«-enslmn:, Frank Novak Homer City, Joseph Kerln Imj»eri!il. Vence P:ih-ich JuluiKtown, John Polants* Krayn. Ant. TauželJ Luxerne. Frank Balloeh Midway, John Žust* Pittsburgh In okolica. Philip ProK«r Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newtou. Joseph Joran Wisconsin: Milwaukee. West AUK Frank Skok* Sheboygan. Anton Kolar Wyoming: l:<««-k Sprliir"«. .Mart Taii'-liar* Dlaniondvilte. Joe Kolit'h HELP WANTED DELAVKE ISCEJO HELP WANTED The War Man Pswcr Coauuivsion has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another joh without statement of availability. ŽENSKA ali DEKLE ZA BAKF.lt V iih i.l'nciiIti m »M Splošna delavka. Stalno delo, tiobru pUint. prijelne d«4avske ra/uiere. Vprašajte: 714 CKANP st. BRtKlKLYN <11—1.-» i ARTIFICIAL FLOWERS dekleta. izvežbanost ni 1**» tkebxa — Stalno delo, »I.Jtra plava, prijetne «ielav».ko raziuere. Vprašajte: co-ei» flower it novelty co. :wr» west -istii st. n. y. c. « 11—17» ROONE DELAVKE, kakor tudi. S1VALKE NA ROKO LAI1KO TI PI OEIJUO IHIMA SAMO IZVEŽBANK SE POTKEUCJE Vprašajte: 1» E L I L L 17 IN ION SQUARE N. V. C. t« - ir»> BOJI NA FILIPINIH Y Embassy Newsreol gletla-lišou. loliO Broadway blizu 4li. ulico v Now Yorku kažejo film, kako si* je ameriška armada izkrcata na obali Lyte o-toka. Srcnli krvave bitke ztlra-vniški zlnir rešuje nnijenee v prednijli vrstali. Drujra- slika kaže iiH>spiK iio ameriško ■brodo-vje, ki silovito botidiartlira jn-pooisske i>ostojanke na Mindoro otoku. Nadaljni film kaže lk»je ■v Belgiji, kjer je l>ila zlomije->i\. Skupni pohod jugoslovian lnH nemška ofenziva. Naši to|)o-sko N.O.V. in s slavo ovettea-lvi rjiabijejo nmdko-tanko iu ne Bdeoe anuade v prestolico oklopnc avtomobile. BINDERY GIRLS exi'eriexceo & inexperienced fine work i no conditions eff & zee bindery w. ojith st. x. v. c. • !t—15» DEKLETA SE IŠČEJO ZA KXJItJOVEZN 1» • > IZVEŽBANOST M 1'« »TBEBNA Vpraša jt«r: MUTUAL BINDERY Co. N. Y. C. «11 17» V A KICK ST. SIVALKE in FLOOR OIRLS NA OTROŠKE OVERALLS It E N N E \V M A N •♦L'AHt UMI« STREET JAMAICA. L. I. REPUBLIC !MSJC, DEKLETA — ŽENSKE ZA LAHKO DELO ZAVIJANJE OTROŠKIH OBLEK DNI — -*!71 -j UR — Natluruo tlelo Napredek. Stalno, isu; — u AVKNI K < 4tii I« ST. i Vprašiijte ua »>. lUMlstropju. | tli - it;» U I R L S LKAKX SPRAYIXU oN TEXTILES, Fin«« opportunity, ^«««1 pay. steady; pleasant working iinnlltioits, Ai»|»ly : SCHWARTZ TEXTILE PRINTING 4:r» WEST BROADWAY X. Y. C. FINGER WAVE I % SPU.iŠNo DELO. IZVEŽBANA. Ihi-BRA PLAČA IN PROVIZIJA: I»NI. STALNO DELO. PRIJETNE RAZMERE. — Vprašajte: SAVOY BEAUTY PAItl.uK CUMIN BROADWAY ASTORIA. L I. «14- a»» SIVALKE izvežtamc ua Klo eUaml. d«4pi serija. Velika inuožiii:i si.-«in«-. Vprašajte pri: SANDRA HATS. I«i f W. ::7tli St.. New Y««rk City. < U 15) ŽENSKE — DEKLETA IZVEŽBANOST SE NE POTREBUJE PACKAGE COSMETICS l*OLXI ALI DELNI ČAS CONTI PRODUCTS 43 CLINTON AVE. B'KIAN POL BLOKA OD NA V V YAR1»A __i!» ~SJ • BAKERY CANDY SALESGIRL refiiii-il ytiuus Woiuan l.y e\clu>iv«> t«-a rur- H>:;ui i,. 7Thurs«lav ..if Hood lary ami uieal>*. Steady opiH-riunity. Apply: MAMMY'S I'ANTRY 11TJ MoNTAOUE SI'. Br«H>kt\u. X. Y. i 11—17* C O l N T E R (i I R I. IZVEZBAXA ali NKIZVEŽBA.V V Dol>ra plavst. stain«* delo. prijetne delavske raziuere. Vprašajte: 1J-".^ I.EXINOTiiN AVE. 11 »el ween villi and Nolli St. I X. Y. C. I tO- 1«) WINDERS. TI BERS. Ci IRNEUS. SPINNERS, EXPERI ENCED RAYON YARNS S'l ALXO DKLM, DOBRA PLAČA Vpra-Sajte: P E 1« F E C T Y A B N S ilt; creene st x. v. c • II--IS. BONNAZ DESIGNER EXPERIENCED «»X EMBROIDERY STALNO, IM »BRA PLAČA Vprašajte: RI'BEXKTEIX KMItlii »1DERY •_*!! W. :Ktli ST. X. v*. C. 114—Iti* GIRL, ALL AROUND STALNO. DOBRA PLAČA PKILO^N« 1ST Vpraiajt** li UBENSTEIN KM Bit« »1 DER V W. :wtb' ST. N. Y. U. _____« 14— iu* KUPITE EN "EXTRA" 0ONO OANEtl "VLAS NARODA** u NEW TORS MONDAY, JANUARY 22, 1945. V9TANOVLJRN L IMS krnili.......................mm...........iimiiiiiiiiiiiiiiib^............iii^iiigiiig Pisana Nati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI (53) Le ti zase skrbi, Mica! Kajti tvoj jeziček se tmli malo preveč vtiče v vsako reč. Kakor sem slišal, se to tudi ne šteje v posebno zaslužen je ..." Anica je ostala pri Korenovili. Sicer je silila večkrat domov. Akoravno je vedela, da bi mačeha neusmiljeno ra-\ nala ž njo, bi bila vseeno rada šla, že zaradi dedka. Toda 'ubranili so ji. Mlakarica se je prišla parkrat pred Korenova vrata gro-yit. Toda Koren je skrbel za to, da ji nihče ni dal odgovora. ili so jo vpiti, dokler se ni naveličala. Jernej je nestrpno čakal, da bi šel Koren že k sodišču. Na Sv. treh kraljev dan je neprenehoma spominjal na to, toda Koron je le molčal. Vsa stvar se mu je zdela še vedno nekoliko sitna. 1' Kaj pa, če bi mi pri -sodišču rcfkH, da se nimam brigati za tuje stvari?" Ta misel ga je motila. "Po uradih imajo dosti opravila in čim manj jim kdo hodi, tem ljubšo jim je." Jernej si ni mogel ikguposled Ikaj in vprašal je Korena naravnost, če pojde k sodišču. Ali odgovora ni dobil. Koren se je obrnil na drugo stran in se storil, kakor bi ne bil slišni. Ill tudi potem Še ni Ilič rekel, ko ga je žena izbujala, rekoč: "Pa bi vendar šel!" Hudi od nje se je zasukal vstran. A' noči po Sv. treh kraljih je Koren še mirogo preudar-Jal, naposled pa je prišel do zaključka, da je res najbolje, a ko naznani vse sodišču. Dekletce pošiljati domov ni karalo, pridržati ga brez dovoljenja oblastva pa tudi ni smel. Drugi dati poišče torej Mlakarjevo pismo, se obleče praznično in veli Jerneju napreči. Jernej ni zdaj nič več popraševal, kajti vedel je, kam se odpravlja Koren. Še nikdar ni z ve-selejšim srcem nap regal konju. "Ti greš z mono j!" je rekel Koren Anici, ko je bil zapeljal voz pred vozna vrata. Deklica se je malo začudila, a Koren ji je bil ddber, kaJkor oče, zato se ni nič obotavljala, uoogati ga. Sedla sta na voz in se odpeljala. Malo je -srce utripalo Koremi, ko je stopal z deklico ob reki v sodnem poslopju po stopnicah navzgor. Ni rad zahajal v urade in moral bi mu bil storiti že hudo krivico, da bi ga bil šel on za svojo osobo tožit. Danes pa je bil v tem čudnem položaju, ker ni vedel ali sme storiti to, kar je nameraval, ali ne sme. Srce mu je reklo, da deklice ne sme več puščati krvoločni mačehi, a skrbek> ga je, da bi sodnik vse stvari drugače ne sodil in imel, nego si je želel on. "Ko bi ga le pri dobri volji dobil!" je vzdihu i l večkrat po tihem, a ko je stopil naiposled pred sodnika, se mu je skoro stemnilo pred očmi. Moral si je prav globdko oddahniti. "Kaj je t" jo bil kratek odgovor sodnikov. Prijazno se lii zdelo Korenu to vprašanje, a mislil si je: "Zdaj moram govoriti, ker sem vprašan!" In začel je praviti, kaj se godi pri Mlakarju, kaj počne Mlakarica s svojim bolnim tastom in svojo pastorko in kako zapravlja premoženje v moževi iicuavzočnosti. Pdkazai je tudi pismo, ki mu ga je bil pisal Mlakar. Tzpočetka se mu je malo 'Ustavljala beseda, a potem jo govoril gladko, tako da je moral biti sodnik prepričan o resničnosti njegovega prii>ovcdovanja. Zlasti pozoren pa je postal sodnik, ko mu ju pripovedoval Koren o dogodku Božičnega večera. Nagovoril je, ko je bil Koren (končal, Anico ter zahteval, da naj še ona pove, kako se je vse vršilo. Anica je z /boječim glasom povedala, kar je vedela, vendar tako, da sodnik ni mogel zaslediti v Mlakaričnem dejanju onega zločinskega nagiba, ki ga je imela. Sicer ji' Anica list&rat slutila, da bi bilo mačehi prav, ako bi zmrznila, ali ibila je že eisto pozabila na vse tisto, in če bi tudi ne bila, je bila preotroeja, da bi bila vedela, kakega pomena je to. Iu ta okolnost je rešila Mkakarico, da je ni doletela kazen, kakršno je zaslužila. Na vprašanje, če se je kaj udarita, ko jo je mačeha pahnila, je Anica zmajala z glavo, toda Koren je pdkazal sodniku vsa mcHta, na katerih je bila pobita. Sodnik je poslal veleti tega po al ravnika in ker je Koren pravil, kako ji bila deklica večkrat teix»a, jo je zdravnik preislkal tu
  • i si te besede razlagal, sodnik pa je dostavil- Ali se vam dekletec ni nič smililo? Kako ste mogli glode vseli južnih Slovanov nad barbarskim nacizmom in dekaden tnini latinskim fašizmom- Sedaj je odprta pot slavnim ruskim armadam čez Panonsko ravnino in željno pričakujemo dan, ko 1k> Ttdeča vojska skupno z našo N.O.V. osvolw)-dila najsevernejši kotiček naše drage domovine in nas modri Jadran. •£r BRITANSKI KRALJ JURIJ VI. KRALJU PETRU n. Kralj Jurij VI. je poslal kralju Petin IT. tole sporočilo: "'Z velikim zadoščenjem sem zvedel o osvobojen ju Beograda s Mrani našega junaške ga -sovjetskega zaveznika in « pomočjo N.O.V. maršala Tita ter ju na-k "h meščanov Beograda. ki so skoz« tri leta in pol prenašali teror za v oje val va. Osvoboditev glavnega mesta Jugoslavije, Beograda l>o — tako so nadejam — doprinesla k hitremu iztrebljenju našega skupnega sovražnika iz Jugoslavije. Naj bi čimprej prišel dan, ko bo vsa Jugoslavija svol>odna in bodo vsi Jugoslovani zopet pro>ti". -Čr GOVOR PROF. DR BORISA FURLANA NA LONDONSKEM RADIU Osvoboditev Beograda * je snrjbol, ki l>o jm> vzvišenosti primera in mnogoHkosti pomena, ostal za vse dobe, ki pridejo, osnovno bitno nacionalno dejstvo in simbol obče-človeških" vrednot. Osvolx>di-tev Beograda je simbol srbskega naroda, siml>ol enotnosti južnosiovartstva, enotnosti slo-vanstva in enotnosti Well zavezniških narodov. ■Osvoboditev Beograda je s=imA»ol enotnosti srbskega naroda r. doli osvobodilne l>orbe. Srbslke narodne maso in -zbrani ictvct inteligence, vse to je bilo vedno v piednjih vrstah borlie za svobodo in demokia c i jo. Nekdaj je mala reakcionarna klika narodnih odpadni kov, izrabljajoč ime srbstva skušala zatoniti slavno pretek- lost in potegniti narod v propast, razširiti nacifašiistično ideologijo in narod ponižati za tuje orodje. Srbske narodne mase so v zmagoslavnem pohodu pristopile k osvoboditvi Beograda in tu je elementarna sila narodnega podviga požrla one, ki so pripravljali narodu grob in nečastno počivališče. Osvoboditev Beograda je simbol enotnosti jugoslovanskih narodov. Ti sinovi Jugoslavije so prišli iz slavne Šu-madije in Črne gore, iz Bosanske Krajine in iz Like, iz Hrvaškega Zagorja in Slovenskega Pri morja. Vse je navdihnila ena skupna mfisel, eno osnovno prepiričanje — skupni jo boj, skupne so žrtve, skupna bo zmaga in skupna lepša lw> dočnost, ki si jo gradijo na današnjih razvalinah. Iz Beograda pojdejo dalje z vihrajočimi zastarvami v Zagreb in Ljubljano; v vse druge prestolicc jugoslovanskih narodov, v vsa ostala mesta in vasi, kjer koli prebVajo rodovi .Tužnili Slovanov. Osvolxxlitev Beograda je siiiilw>l l>orbone enotnosti slovanstva. Na zemlji Južnih Slovanov se je izvršila združit v herojske Rdeče armado in N.O.V- Za to isto idejo se je prelivala kr: bratskih narodov, za isto idejo notranje in I zunanje svoIkxIo, za zgraditev človeškega fJ»čestva. da bi molili zaživeti človeka dostojno življenje. Na vzhodu in na jo. gu prelivajo za isto idejo tovariši kri skupno z N.O.V. i sov jetski i bolgarski bratje, ki so bili- tako željno pričakovani kot enakovredni in svoIhmIo Ijubni narodi. Osvolxxlitev Beogiada je simbol enotnosti -/A ružen-ih narodov; rezultat vojnega napora in skupnih žr tov od El Alameina in Sta-Ijingrada. od Moskve in Loti d ona do britanskih in i t al jamskih bojišč in boinili poljan na Daljnem Vzhodu. Skupa; siik> stali v najtežjih urah, pri pravljeni1, da skupno propade liio, skupno korakamo k zmagi in skupno bomo v svobodi in v edinstvu zgradili bodočnost. V tem duhu sta Churchill in Sta ljin izdelala končne načrte za zadnjo odločilno bttko v Evropi. V tem duhu sta tudi pozdravila lx>rl>eno enotnost jugoslovanskih narodov in pono vno priznala njih pravico, da si po tej vojni kroji jo svojo politično l>escdo in svojo politično jsvol>odo, sami. HELP WANTED :: DELAVCE IŠČEJO :: HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. BOY IJGHT DELIVERIES 44 HOUR WEEK. $2T». — OPPORTUNITY FOR THE RIGHT BOY UNIVERSAL ENGRAVING • 157 W1LLIAJ1 ST. X. Y. C. <14—1«) DISHWASHER izvežban delo v bakery in lunch room. nedelje proste. 7 — 5 1'. m.. — stalno delo. priložnost Vprašajte: 14.'i — nth ave. (lOtli si.) n. y. r. — ni j-:v>4:: __<14—Iti) ACTO MECHANIC IZVEŽBAN, DOBRA PLAČA. STALNO DELO. PRILOŽNOST Vprašajte: EX< "ELSH »R ACTO MOTOlt SERVICE 5:;« \v. 2Krd ST. x. v. _ < 12—18) BED-SPRING MAKER IZVEŽBAN; IK) 7*\ LET STAROSTI. — ItOBKA 1*1 .AČA, STALNO DELO — Viirašajte: YANKEE BED SPRING <'<». l.jOS PARK AVE. Xew York City SAerauiento 2-j!1oO .__< la—15) LIVARJI in POMOČNIKI BELA KOVINA. IMIBRA PLAČA. NADURNO DELO; BISTVENO POTREBNO VOJNO DELO. Vprašajte: ARTISTIC — 4tli AVE. N. Y. C. ___<14—1«) IRON WORKER IZV&ŽBAN V I ZRAVNANJU ŽELEZA; PET DNI. OOBRA PLAČA. PRIJETNE RAZMERE. Vprašaju': J. KAUFMAN « 1213 Bit« K>K AVE. BRONX (■{ril Ave. L) (12—18) JEWELERS ZA FINA I>ELA NA ROKE S T A L. N O * Vprašajte: J. MAXEXCHS & CO. IS W. 571 h ST. X. Y. C. <1J IS) C O M P O S I T O R UNION AI» SHOP PONOČI ALI PODNEVI; STALNO DELO. DOBRA PLAC.A, PRIJETNE UAZ.VIKKK Poklia-ite: WI J-!Hr_'l ( LT-IS)! Cresta Blanca Ura Burges-> Meredith, radijski, oderski iu filmski ignilee bo deklainir.il (ierge I?. SHewaHo-vo pesem "Storm'' na WABC radio postaji januarja od l).3f) do 10. zvečer. "A SONG TO REBCEMBEB' BOY: ODD JOBS INSIDE III HOURS. STEADY WORK OPl-ORTt.MTY FOR ADVANCEMENT Apply: AOUARIUAI STOCK «i WEST BltOAI>\VAY N. Y. C. ____ FANT ALI MOŽ ZA SHIPPING DEPARTMENT ur na teden, urertime. Stalilo tlelo, tlolira Hafa. iio-vojna lMMloen<»4. prl- ložutist. — Vprašajte: S T E I N COSMETICS 4t») BROO^IE ST. N. Y. C. _____< 11» > JEWELRY SOLDERERS ZA I.OTATI NAKITE PREKO 45.. IZVEŽBANI NA STERLING SILVER IZVRSTNA PLAČA in NADURNO DELO Pok Učite: BR 1»-41»14 ___<13—15» URARJA SE IŠČE I Z V E Ž B A X STALNO DE IJ» Vprašajte: TEDDY TA I S U-Mf BKOAltWAY < Loliby) at 4<)tb St.. N. v. i\ <14 JUi COSTLTME JEWELRY W« »RKERS PLYER. SETTING UP; HAND I*rijetut». stalno tlelo. l>«*l»ra plača. Vprašsijte; AI.FREI* SHAYNE fo. — oth AVE. N. Y. r. • 14 LIH MAINTENANCE MAN — GENERAL \VAKEHobra plaea. Vprašajte: LOUIS LAMIS & SONS :Ui W. 47tli ST. < 14tli floor) N. Y. C. <15—^) ( ABrNKT MAKER — FINISHER IZVEŽP.AN NA NOVEM I'Ol 11 ŠT V L Vprašajte: VAXLEIGH FURNITURE CO. llo W. 40th ST. n. Y. C. __ (15—17) BOYS, 16 TO LEARN SERVICEING OF OFFICE MACHINES Steaily \vork. pleasant working eon-<1 i t ions. Opportunity. Pitone: MR. 11AYES, CA G-1980 __(15—21) CABINET MAKER, HELPER, MACHINE HAND FURNITURE PETER ENGEL INC. 41o E. aist ST. N. Y. C. ~i«) GROCERS V SPLOŠNEM IZVEŽBANI: 1HJBRA PLAČA. STALNO DELO. PRILOŽNOST. SOBOTE PROSTE Vprašajte: HUB F MARKETS BERGEN AVE. BRONX (7th Ave. in l^x. A ves. lines.) _ (Ki—1.1) AUTO MECHANICS TRAJXE SLUŽBE STALNO DELO DOBRA PIJIČA Vj>rašajte: METROPOLITAN DISTRIBITORS. INC.. SOI—loth AVE. (."Slh—H h) N. V. C. — See Mr. CAMPBELL (11—171 M A C H I N I S T S RAZREDA: Hue — $1.20 NA URO RAZREDU: 7.v — na URo RAZRED C: .Vh — Toe XA URO Stalno delo. pu-vojna lioduruust, pri-ložnost. — Vprašajte: TIMES TELEPHOTO W. 4::rJ st. N. Y. C. _ <12— 1S> LEATHER WALLETS IZVEŽBAN DESIGNER. SAMPLE MAKER. BOLJŠE VRSTE I ZDEL KOV. m»l»m pliira. stalno tlelo, pri jetue tlelavske razuien*. Vpra-^ijtt-: ELC<» MANUFACTURING Co. ■Ml.— 5tli AVE. N. Y. <12—181 BOY—DELIVER ORDERS $2«. STEADY WORK, l'OST WAR OPPORTUNITY. — A|i)>ly: GRAND ROYAL MARKET «31 PARK AVE. <«."»o-vtijna InnIiitiiiisI. —' Vprašajte: S M <» L K A 331 E. ;ESnl ST. X. Y. C. <13—21) PORTER AI^O LIGHT ERRANDS, to ur na teden, dobra plaea. stalno delti; prijttfne dt4avske razmere. — ' 1 l/s za natluriio delo. Vprašajte: WALL ST. CLOTHES 11» FIFTH AVE. N. Y. C. ((15—21) Prizor iz filma 44A Song to Remember". Franz Li»zt (Stephen Bekassy) predstavi (Madame George Saaid (Merle O-4»eron) k Frederic Chopinu (Cornel Wilde), skladatelju neumrljivih melodij; Profesor Eisner (Paul Muni), bistroumen vesten učitelj glasbe in Alfred De Musset (George Mac-leady) »ta tudi navzoča. Sli&> > C O u N T E R M A N PONOČI: 1 JO BRA PLAČA STALNO DELO PRIJETNE RAZMERE — Vprašajte: M A G N E T 1.S, — .Vsth ST. BROOKLYN, N. V. ____r«Ki«letist studios. Essential industry. Excellent working conditions. Am»1v Rotau DOT. RCA Bldir.. Roeke-fe'Jer IMaza. Any week day. or Saturday till iioou. Thursdays to 7 p. ni. ___(10—H* l CLASS PREFERS TONGUE: EXPERIENCED PliE-FERRED; SMALL JKWELS, el«-. Stalno dtdo. prijete« razmere, priložnost. VjH-ašajte pri: It. FEIX »ILASS NOVELTY ru.. Jl .;7 BUTLER AVE. ridge wood, Brooklyn HE 3-451»__(0—151 DELICATESSEN CLERK IZVEŽBAN. STALNO DELO. pr|. IA iŽNt »ST. X K I* EI J K I-let »STE Vprašajte: :!7-«Ci i.\»tli ST. JA<*KSoN IlEItiHTS, 1.. 1. ____tli llii PORTER- DISHWASHER BAR & RESTAURANT. IZVKXItAN, 1H IKRA PIJAČA ill HRANA. STALNo DE LO. PRIJI7TNE RAZMERE. NE- delie PROSTE. Vprašajte: EXCHANGE TAVERN CORTLANI»T ST. N. V. C. ______(12—lSi DELICATESSEN < LERK I z v K 7. II A N Vprašajte: A C K E R M A X 4075 BROADWAY AT 21st ST. n. y. C.— (Sili Ave Subway) <14 -Kit B O Y ASSIST SHIPPING, LIGHT E R K A N 1» S ANI» St i.ME CLERICAL WORK "» day we»-k. working eonditioiis. I m »4-war o|») tort unity. ApH.v: I.« HIS AISENSTEIN KIHH AVE., Roekefeler Center __ (14—161 DETAJLE R, STEEL CABINETS ESSENTIAL; PERMANENT: GOOD PAY PHON'fc: STILL WELL 4-:auu MR. R1TTENHOUSE __(i:t-2U) BOYS — MAIL-ORDER BOOK STORE 5 days. 40 hours. $22 start. Steady work, pleasant working coodl Uuus. Apply: UNION LIBRARY ASSOCIATION 121 E. 24th ST. N. Y. C. (10—16) C OMPOSITOR IZVEŽBAN NA LUDLOW. I »OKRA PLAČA: BISTVENO POTREBNO i.. PO VOJNO. PRILOŽNOST. Vprašajte: HIRSIIBERG PRINTING 15X WEST 27th ST. (I0th n»H,r» N V. ^____ AVE..