Uto LXIV.. Š1 Ljubljana, petek Cena Dio SLOVENSKI Iznaja vsaK dan popoldne, Izvzema nedelje m praznim. —• 4 Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 800 vrst • Din S. vrsta Dm 4.—„ Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej, velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, s " večji do M peta petu Narod« UREDNIŠTVO IN UPBAVN18TVO LJUBLJANA, sTaaflJseB oUea št. t Telefon it. S122, «123. 8194, «135 m »12«. PO DRC2MCE: MARIBOR, Grajski trg tt. 8,----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm mm Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani It. 10.35L SPORAZUM DOSEŽEN? Po se nepotrjenih vesteh ]e na sinoćnji konferenci mod Mellonom in Flandinom prišlo v vseh spornih vprašanjih do sporazuma — čaka se samo še na odobritev ameriške vlade Pariz, 3. julija. Po skoro teden dni trajajoči krizi francosko-ameriških pogajanj v Parizu, je danes zavladalo na obeh straneh zopet optimistično razpoloženje in širijo se tudi že doslej uradno še nepotrjene vesti, da je po včerajšnji dolgotrajni konferenci med ameriškim finančnim ministrom Mellonom in francoskim finančnim ministrom Fladinom prišlo do sporazuma v najtežavnejšem vprašanju, ki se tiče tkzv. garancijskega fonda, v katerega bi morala Francija vplačati 500 milijonov mark. Trenutno je nastal v pogajanjih odmor, ker čaka Mellon na nadaljna navodila iz Washingtona. Predvidoma se bodo pogajanja še nocoj nadaljevala in računajo splošno s tem, da bodo že jutri zaključena. Ker se je Kilo bati, da se bodo pogajanja docela razbila, je skušala intervenirati tudi Angija. Angleški poslanik je stavil francoski vladi predlog, naj bi se v primeru, da bi med Francijo in Ameriko glede garancijskega fonda ne prišlo do sporazuma, skliče posebna konferenca glavnih upnikov Nemčije, t. j. Francije, Anglije, Italije in Male Antante, na kateri naj bi se skušalo najti sporazum z Nemčijo. Ker pa je nastal v francosko-ameriških pogajanjih popoln preokret, je Francija angleško ponudbo začasno odklonila. Pariz, 3. julija. Današnji listi na- I glašajo, da je bila včeraj izročena ameriška poslanica v francoskem ministrskem svetu sprejeta zelo povoljno. Listi dodajejo, da gre samo še za rešitev vprašanja garancijskega fonda. Francoska vlada se ni oprijela angleške ponudbe za sklicanje posebne konference upnikov Nemčije, ker je sedaj prepričana, da bo z neposrednimi pogajanji z Ameriko prišla do svojega cilja. To je dokaz, da sporazum ni več daleč. Največjo važnost polagajo listi na včerajšnjo konferenco med Mellonom in Fladinom. Pariška izdaja >Chicago Tribune« poroča, da je postalo jasno, da bi se pogajanja na dosedanji osnovi Hoovrovega predloga razbila Zaradi tega je francoska vlada znova popustila in predlagala, naj bi se garancijski fond vplačal v enakih obrokih, kakor bi dotekala plačila Nemčije za odgođene anuitete. Kar se tiče ameriške zahteve, da se ves znesek brezpogojnih anuitet vrne Nemčiji v obliki posojila, Je Francija popustila pod pogojem, da se južnovzhodnim evropskim državam, ki bi bile po moratoriju hudo prizadete, v drugi obliki nudi kreditna podpora v odgovarjajoči višini. Naposled je Francija pristala tudi na to, da se povračilo odgođenih anuitet raztegne na daljšo dobo od prvotno predlaganega roka petih let. Takoj po končani konferenci s Fladinom je imel Mellon dolgotrajen telefonični razgovor s Hooverjem. Zatrjuje se, da je Hoover na te predloge pristal ter se takoj nato posvetoval z guvernerjem Federal Reserve Bank o možnosti kreditov za južnovzhodne evropske države. Pozno ponoči so se razširile vesti, da je sporazum že perfek-ten, vendar pa doslej službeno ta vest Še ni potrjena. Pariz, 3. julija, s. Včeraj je več frakcijskih voditeljev posetilo ministr* skega predsednika ter mu izročilo proš* njo, naj ne bi preje zaključil pari amen* farnega zasedanja, dokler pariški do« govor, ki se bo sklenil, ne bo predlo« žen parlamentu. Ta intervencija ima svoj vzrok v govoricah, ki so razširjene v zadnjih dneh. da namerava La« val razpustiti parlament vreden bo mo« gel zavzeti stališče do Hoovrovega predloga Angleška intervencija Pariz, 3. julija. A A. Angleška inter* vencij a v pogajanjih med Francijo in Združenimi drŽavami je dokaj olajšala položaj. Angleški poslanik Tvrrell je zunanjega ministra Brianda obvestil, da je Anglija pripravljena udeležiti se pogajanj, ki naj bi ugotovila pravni in finančni položaj po preteku enoletne* ga moratorija. Grški odgovor Atene, 3. julija. Na včerajšnji soji zbornice je bila vložena na ministrskega predsednika Venizelosa interpelacija o položaju, ki je nastal zaradi Hoov-rove akcije. V svojem odgovoru je izjavil Venizeloe, da bo imela Grčija, ki dobiva 76.5 odstotka od vsote, ki jo morata plačati Madžarska in Bolgarska za reparacije, zaradi Hoovrovega načrta izgubo od 230 milijonov drahem. Venizelos je opozarjal na to, da po-vdarja grški odgovor, da bo Grčija sprejela ameriški predlog le tedaj, ako bo dobila iste olajšave kakor ostale dr- žave. Rumunski odgovor Bukarešta, 3. julija. A A. Rumunski poslanik v Washingtonu je danes izro* čil odgovor rumunske vlade na Hoover« jev predlog- Rumunska vlada izjavlja, da ceni stremljenja mednarodne soli* darnosti, ki jih očituje Hooverjev predlog in izreka nado, da bo to ple* meni to dejanje Zedin jenih držav rodi« lo novo sodelovanje med narodi, zbli* žanje med državami in konsolidacijo miru. To bo zopet blagodejno vplivalo na rešitev finančnih vprašanj, ki so glavni vzrok svetovne gospodarske kri* ze. Rumunska vlada sprejema Hoover« jev predlog in pravi, naj bi gospodar« sko življenje ne prekoračilo gotovih meja, ker bi bile sicer ogrožene tudi finančne osnove in gospodarska obno* va Rumunije, čemur vlada posveča največjo pažnjo. Vplačila pri BMP se vrše normalr^ Basel, 3. julija, g. Včeraj so bila *^ri mednarodni banki v Bazi u v smislu haaškega dogovora o vzhodnih repara« cijah vplačana normalna plačila, ker Hoovrov načrt še ni stopil v veljavo. Za primer njegove realizacije so drža« ve, ki so izvršile plačila, dale medna« rodni banki nalog, naj odkažejo te vsote začasno na poseben konto, tako da bodo kasneje lahko stornirane. . Odgoditev zasedanja evropske komisije Zaradi pogajanj v Parizu je bik) zasedanje raznih komisij evropskega odbora odgođeno do avgusta ženeva, 3. julija. Oficijelno se objavlja, da je zasedanje evropske koordinacijske komisije, ki bi se imela sestati 13. julija v ženevi, odgođena do 15. avgusta. Enako je odgođena tudi seja evropske kreditne komisije, ki bi se imela vršiti 6. julija v Parizu. Odgoditev se utemeljuje s tem, da evropski odbori, ki zasedajo v ženevi, še niso mogli dovršiti svojega dela, to pa zaradi pogajanj, ki so v teku med raznimi evropskimi državami in ki so v neposredni zvezi % delom evropske komisije. Milijona so predvsem pogajanja v Parizu, o Hoovro-vem predlogu, ki globoko posega v odno-šaje evropskih držav in rešitev važnih evropskih problemov. Računa pa se s tem, da bo do meseca avgusta mednarodni položaj v Evropi Se tako razčiščen, da bodo posamezne komisije evropskega odbora lahko z mnogo večjim uspehom dovršile svoje naloge. Briiningov poset v Rimu Berlin, 3. julija, s. Vesti listov, da bo nemški kancelar dr. Bruming v Rimu po-s etil tudi papeža so preuranjene. Poset nemškega kancelarja pri papežu najbrž ne ni prijal italijanski vladi. Zato se govori v diplomatskih krogih, da se že razpravlja o določitvi sestanka Mussolinija z nemškimi državniki v kakem kraju severnih italijanskih Alp. Izpremembe v vodstva Kredi tanstalta Dunaj, 3. julija. Posvetovanja parlamentarnega glavnega odbora so dovedla do pospešene vladne akcije v vprašanju Kre-ditanstalta. Kot gotovo se more smatrati, da bosta dosedanja ravnatelja Kredi tan-stalta Neurath in Deutsch že danes odstopila. Namesto njih bosta najbrž prišla generalni ravnatelj kontrolne banke dvorni svetnik dr. Franc Rottenberg in direktor glavne banke za Tirolsko in Predarlsko dr. Josip Jocham iz Inomosta. Vlada se bo že jutri bavila z imenovanjem članov rekon-strukcijskega komiteja, tako da bodo že prihodnji teden potrjeni novi voditelji Kredi tanstalta. Carinska unija pred Pariz, 3. julija. AA. Havas poroča iz Haaga, da so posamezne države že izročile mednarodnemu razsodišču svo* je pismene ekspozeje o vprašanju carin« ske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Osemnrni delovnih ▼ Španiji MsdrH, 3. julij«. AA. Predsednik španske republike Alcala Zamera je podpisal dekret, kd t nJim uvaja S umi dekrruik v vsej Španiji. Sanacija senikUi Seleznlc Berlin, 3. julija. AA. Upravni svet nemških državnih železnic Je pooblasti] generalnega ravnatelja, da vporabi prihranek v znesku 40 milijonov mark, ki bo dosežen s nedavno redukcijo prejemkov. In pa znesek 60 milijonov mark, ki ga je dovolila državna vlada iz kriznega fonda, za nove gradnje. Sodijo, da bodo mogle državne železnice s tem zneskom zaposliti 50.000 delavcev. Pravijo, da je položaj državnih železnic kljub temu kritičen. Dohodki leta 1031 bodo znašali 4 milijarde, dočim so bili leta 1929 se 5.4 miHiarde. Francoski mornariški krediti Pariz, 3. Julija, g. Senat je danes razpravljal o mornariških kreditih. Mornariški minister Dornond je izjavil, da je za Francijo potrebno, da gradi novo oklopno kri-žarko od 23.000 ton kot odgovor na novo nemško oklopno križarko »Deutschland«. Obrazložil je tehnične vzroke zaradi kate-rib je potrebno graditi baš križarko s 23.000 tonami. Naslednja vpoštev prihajajoča tonaža po 35-000 ton bi bila predraga. Ko je senator Juvenel izjavil svojo bojazen, da bi se s tem pričelo novo oboroževanje na morju, je izjavil mornariški mi-, nister, da se bo Francija odrekla novi kri-žarki, ako se Nemčija odreče svoji križar-, ki. Nato so bili mornariški krediti z 269 oro.ti 35 glasovom sprejeti Predlog senatorja Lemerva, ki poziva vlado, naj prične z graditvijo nove križarke že jeseni, je bil sprejet s 16(5 proti 131 glasovom. Aneksija Grenlandije Osle, Š. julija. AA Norveška vlada je prejela poročilo od voditelja norveške lovske ekspedicije v vzhodni Grenlandiji, De-volda, ki naznanja, da je ekspedicija anektirala del vzhodne Grenlandije za Norveško. Devold zahteva od vlade, naj aneksijo službeno potrdi. Norveški politični krogi sodijo, da je ta aneksija povsem privatnega značaja. potolčen Berlin, 3. julija. AA. Letalca Post in Gattv sta izvršila polet okrog sveta v 8 dneh, 16 minutah hi 60 sekundah. S tem sta potolkla rekord, ki ga je postavil zrakoplov »Grof ZeppeLm«, ki Je potreboval za ta polet 20 dni, 15 ur tn 17 minut London. 3. julija. AA. Tajnik za letalstvo lord Amulree je v imenu letalskega sveta prisrčno čestital letalcema Postu in Gattvju k uspelemu poletu okrog sveta. Fašistični general Grazziano je bil ubit * Po nalogu fašističnega voditelja Ruff akla so ga vrgli iz drvečega vlaka Pariz, 3. julija. Tukajšnji »Avanti« objavlja senzacijonalna odkritja o tajtnstveni smrti fašističnega generala Grazziana, o katerem se je svoječasne poročalo, da je postal žrtev slučajne nesreče ter da je po naključju padel iz vlaka. Toda preiskava je ugotovila, trdi »Avanti«, da so Grazzia- na nasilno vrgli iz vlaka. To se je zgodile po izrecnem povelju fašističnega voditelja Ruffalda, ki je ta zločin dobro organiziraš. Umor so izvršili člani zelem i carske fašistične milice. Vrgli so generala iz vlaka v času, ko je vozil z največjo brzino na odprti progd. Italijanski tisk o sokolskem zletu v Splite Ostri napadi na starešino poljskega sokolstva grofa Zamojskega Rim, 3- julija. >Giornale d* Itaiia« objavlja poročila o triumfalnem sokolskem zletu na Jadranu ki se je vršil preteki d nedeljo v SdIHu ter nravi, da je število udeležencev oresesralo vsako Dričakovanie. List nato Diše o »izzivalnem nastODaniu* in zlasti naDada starešino Doljskeza Sokola jjroia Zamojskesra. ki je ob priliki razvitja Draoorja eovoril o vseslovanskem duhu. List nazlaša. da so imele splitske manife- stacije docela protiitalijanski značaj, s čimer se Je solidariziraj tudi grof Zamejski. Tako postopanje, pravi rimski Ust ne utrjuje prijateljstva in zaupanja med ooljsktm in italijanskim narodom. Tržaški »Popoie* pa zlasti išče imena Sokolov iz okolice Zadra in Reke. ki so se udeležuj soRtskec* zleta. da bi iih zadela roka »fašistične vičnosti«. ki kaznuje vsakega izzivalca. Poleti je treba lase bolj negovati! — Prah in vročina škodujeta lasem. Če jih redno umivate z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravil Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO Učiteljski merkantilni tečaj Ljubljana, 3. julijSL0VBN8KI NAROD«, đne S. JnHJ» 1981 Učiteljstvo zboruje o-- Zadnja banovinska skupščina UJU, pov. LJubljana - Dosedanje udružen]« se pregrupira po upravni razdelitvi države v lt sekcij z novim imenom Jugoslovansko učiteljsko udruženja JUU LJubljana, 3. fufija. Včeraj popoldne so se zbrali v dvorani Delavske zbornic« zastopniki Sinjega sosveta UJU k posvetovanju, ds določijo smernice prevažnomu delu v organizaciji. Pod predsedstvom poverjenika, nadzornika g. Andreja Šfculja je bKLa ofc 16. seja širjegs. sosveta, ki (je takoj pokazala v vseh sklepih odločno enotnost. Tako delo je mogoče le v organ»zacvji, kjer veje pravi duh tova« ršštva ki discipline. Tako je pravi Davi so se že ob 7. pričeli zbirati v Delavski zbornici delegati iz vseh krajev banovine zaradi verificiranja, a kmalu po S. je poverjenik g. Andrej S k ulj otvordU zborovanje ter pozdravil narvzoče, imenoval dva zapisnikarja in overovatel je zapis, nikov ter konstatiraj sklepčnost Tajnik g. Josip K obal je nato prečital poročilo verir-fifcac?jskega odbora, da je najvzoč5i 45 delegatov, ki zastopajo od vseh 33 društev 31 društev, razen tega je pa na skupščini še 11 članov ožjega sosveta m člani nadzornega odbora. Ko je gflavna skupščina veri* ficirala še enega delegata, je spregovoril poverjenik g« Andrej skulj in pozdravil z naj toplejšimn besedsirni predsednika centrale UJU g. Dtatmnjsma Rašica is Beograda, na katerega vsa ljubljanska sekcija gleda z največjim zaupanjem, nato je pa nadaljeval svoj govor: Ko nam je zasijala svoboda in Je bila ustvarjena velika Jugoslavija, je začutilo uelteljstvo med prvimi potrebo skupne in edinstvene organizacije za čim uspešnejše delo v prid šole In za napredek stann. Kakor je bila potrebna junaška in edin stvena armada za os vo bo j en je in ustvaritev Jugoslavije, prav tako Je bila potrebna organizacija krepke iin edinstvene armade narodnih učiteljev, ki naj zastavi vse svoje sile za njeno duhovno oevobojenje m zedinjenje. Ta ideja je združila jugoslovansko učiteljstvo v skupni stanovski organizaciji in ustvarila >Udruženje jugosloven-skega učiteljstvac. S ponosom moramo povdarlti, da so bili slovenski učitelji med prvimi, ki so z vso iskrenostjo pomagali snovati »Udruženje« in se ga do malega oklenili z vso ljubeznijo. Delo, ki se nam zdi danes ob sebi umi j ivo, ni bilo lahko, V tedanjih neureje ttin razmerah Je bilo treba premagati mnogo ovir in odetranfcti dokaj nesoglasij, da je bil dosežen končni cilj, združitev vsega učiteljstva v skupni organizaciji Razni vplivi tedanjih časov so mnogokrat ovirali razvoj in utrditev mlade organizacije. Ti vpllvd, ki smo jih čutili tudi učitelji v ljubljanskem poverjeništvu, so nas razdvajali. Kljub vsemu je v učite! j-stvu dozorel sklep,, da mora služiti stanovska organizacija le najvišjim ciljem; po-vzdigi lastnega stanu In službi naroda. Poznejši, za stan in sa vso državo važni dogodki so dokazaM, da si Je večina učltelj-stva izbrala pravo pot. Danes, ko zaključujemo prvo etapo našega organizačnega dela v našem »Udruženju«, so lahko prepričani vsi, da je bil, je in bo cilj našega skupnega dela napredek šole in učiteljskega stanu, kd naj služita koristim Jn napredka vsega naroda in edinstvene države. Prepričan sem, da v bodočem letu ne bo tovarišice ne tovariša, ki bo ostal zunaj naše hiše. Načelnih ovir ni za nikogar. Ako pa obstojajo za katerega še morebitni zasebni ali celo osebni razlogi, naj se zaveda, da prava organizacija s velikim! cilji zahteva, če je treba, velikih žrtev ter pozab ljenja zasebnih ali celo osebnih ne-razpoloženj. Važne so bile naloge, ki jJh Je morala rešiti učiteljska organizacija v zadnjih časih. Mnogo truda in skrbi je posvetila novemu šolskemu zakonu. Z vso vnemo Je sestavljala predloge za čim popolnejši zakoa in pravilnik k zakonu. Z enako pažnjo in skrbjo je sodelovala s »Zvezo državnih uradnikov« pri predlogih k uradniškemu zakonu. Po tem zakonu smo uvrščeni učitelji v vrste celokupnega državnega uredništva in so s tem dosežene dobrine, za katere so se borili že predniki. Res je, da so se pojavile ponekod težave, posebno glede dajatev stanarine In stanovanj, toda to so le srenodne bsžkoče, ki jih je treba iMOinosUU s vso uvidevnostjo. Ko bodo predpisi zakona postopoma izvedeni, bomo sele spoznali, kolike koristi so sa učiteljski socialni položaj sa sa nemoten u delo v soli in med narodom. Za uspešno izvedbo predpisov o stanovanjih in stanarini, ki se ne dajo v podrobnosti izvesti preko noči, je treba časa in strpljivosti. Poleg šolskega dela, ki ga je vršilo učiteljstvo z vso vnemo in povoljni mi uspeh:, moramo ugotoviti, da se je po pri jelo na osnovi zakona o narodnih šolah tudi prosvetnega dela med narodom. Poverjeništvo je priskočilo svojim članom na pomoč s listom »Presveta«, U naj bo ogledalo, vodnik in pobornik sa uspešno ndejstvovanje učiteljstva pri narodno-pro. svetnem delu. Pri tem stremljenju je učiteljstvo po svojih močeh podprla tudi kr. banska uprava in upam, da ga bo podpirala tudi v bodoče. Sokol kraljevine Jugoslavije Ima In bo imel v učiteljstvu vztrajne delavce. Učiteljstvo pa se udejstvnje tudi v raznih gospodarski I& organizacijah. To delo bo še izdatnejše, ko bo dovolj usposobljenih učiteljev, za katere se vrše vsako leto posebni izobraževalni tečaja, ki jih prireja banovina, in za katere skrbi tudi organizacija s svojo pomočjo. Skrb za nadaljno izobrazbo in strokovno izpopolnitev učiteljstva kaže tudi učiteljski stanovski ln pedagoški tisk, za vzgojo in pouk naše mladine pa publikacije »Mladinske Matice« in revija »Naš rod«. S prepričanjem trdim, da noben stan ne žrtvuje toliko za svojo nadaljno izobrazbo v svrho čim popolnejšega udejstvovanja v svojem poklicu kakor ravno učiteljstvo Po določilih uradniškega zakona in novih pravil »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja«, stopa naša stanovska organizacija v novo dobo. Z razdelitvijo naše države na banovine se je pojavila težnja po enaki razdelitvi v organizaciji. Ljubljansko poverieD'-štvo, ki ostane tudi v bodoče skoraj v ne-izpremenjenem obsegu kot sekcija JUU, je krepko podpirala to misel v prepričanju, da more le taka razdelitev pospešiti zdrav razvoj organizacije. Z novimi, po ministrstvu presvete odobrenimi pravili je urejeno tudi to vprašanje. Enotna pravila za udruženje, sekcije in sreska učiteljska društva so jamstvo za edinstvenost in smotren razvoj orgaaiza ciije. Učiteljstvo ljubljanskega poverjen>4tva. kl se je idejno vedno živahno udejstvovaio, mora posvetiti v bodoče vso svojo pažnjo gospodarski okrepitvi Le ona organizacija bo mogla z uspehom vršiti svoje naloge, ki bo imela trdne gospodarske ustanove Vsak posameznik se mora zavedati važnosti gospodarskih ustanov in jih po svojih m>čeh podpirati,. Vsak član naše organizacije naj bo tudi član naših gospodarskih ustauov. NaSl domovi, katere zidamo že dolga leta, morajo vznikniti iz temeljev kot den spomenik našega dela in naše skupnosti. Ko otvarjam zal njo skupščino, s kat3-ro likvidira poverjeništvo Ljubljana, sa zahvaljujem vsem članom ožjega in širšega sosveta, ki so z vso požrtvovalnostjo sodelovali za dobrobit stanu in organizao'.je. Zahvaljujem se vsem predsednikom srbskih učiteljskih društev in njihovim odborom, kakor vsem članom odsekov za njihovo pomoč pri skupnem delu. Želim in prosim, da se vsi dosedanja pa tudi novi delavci vklenejo z vso vnemo in požrtvo varnost Jo nove sekcije JUU, ki bo ustanovljena za dravsko banovino na Jn trišnji skupščini. Učiteljstvo si ničesar bolj ne želi kot najboljših pogojev za nemoteno in uepašno vršenje svojega vzvišenega ln odgovornega zvanja. Po modrih ukrepih, našega najvišjega gospodarja so nam ti pogoji zagotovljeni Učiteljstvo se zato, prožeto iskrene udanosti zahvaljuje svojemu najvišjemu zaščitniku šolstva in narodne presvete ter kliče: »živel Nj. Vel kralj Aleksander L in njegov visoki kraljevski dom!« Vzkliku poverjenika g. S kulja so se pridružili vsi zborovale!, ki so priredili navdušene ovacije kralju in njegovemu domu. Poverjenik g. Andrej Skulj je po svojem govoru še pozdravil navzočega zastopnika kr. banske uprave Danskega Šolskega nadzornika g. Andreja Rapeta. V imenu glavne uprave UJU je čestital k skupščini navzoči predsednik centrale g. Rašić, za njim je pa skupščino pozdravil zastopnik banske uprave g. nadzornik Rape Želec zborovanju največ uspeha. Volitve ▼ odseke Nato je skupščina soglasno izvolila naslednje člane v odseke: V verifikacij ski odsek: K ob al Josip, Hočevar Ciril, Lflcozar Jožica; šolsko upravni ln stanovsko-pedmgoBfcl tlak: Dimnik Ivan, Sijanec Ljudevit, Cvetko Ivan, Mer-var Franc, Golen Fran, Pletkovič Rudolf, sestan Dušan, Kotnik Zorko; odsek ua narodno Izobraževanje: Mleku* Vekoslav, Arigier Anton, Mikuž Zdravko, Vanda Mirko, Sestan Dušan, Kozln Mirko, Musek Ljudevit, Megla MIlan, Rupret Vinko; odsek za kmetsko in gospodarsko nadaljevalno šolstvo: Musek Ljudevit, Verk Miloš, Cok Antonija, Lik o zar Jožica, Megla MIlan, Sesko Ivan; gospodarski odsek: Grum Rado, Ivanjšič Ljudevit, Ivanuš Robert, Lnšin Lojze, Hren Anton, Maurič Karel, Plajs Andrej, Baebler Leopold, Luk-man Ivan, Galeb Rudolf; pevski odsek: Prkno&tc Ivan, Rupret Vinko, Kopač pol d, Doljak Valentin; odsek za rnlaitrniilrl tisk: Ribičič Josip, Mak Jenko, Mddera-dorfer Vinko, Pirnat Viktor, Sterk Davorin; odsek aa obmejno šolstvo: Ljudevit, Hočevar Gfafl, Doljak Vi Galob Rudolf, Maurič Karel, Schell Henrik, Vanda Mirko, Schriffrer Egidij, in v odsek za obrt. šolstvo ln trgov, nadalj. šolstvo: Grčar Viktor, Hofbauer Lojze, Mihelič Josip in Hladnik Leopold, na predlog skupščine sta bila pa izvoljena razen imenova nih še v odsek, za tisk: Jark Jože in v gospodarski odsek žnldaršič Rudolf. Valček v spalniku Rašić predsednik centralo JUU, je rojen šuma-dinec in je sedaj učitelj v Beogradu. Izdelal je z odii'čnim uspehom 4 razrede gimnazije v Beogradu in učrteljiišče v Jagodini ter ima 21 službenih le-L Udeležid se je vseh vojn od L 1912 do 1919, tako da je bil nad 7 let v vojski, kjer je dosegel čin pešaidiijslkega podpol>kovn2ka, V svetovni vojni je 1. 1914 dobil strel skozi prsa. iPo- miduna »o mm bila najrazličnejša mesta, ki jih more zaivzeti učitelj, pa se je vedno za vse zahvalil in ostal le pri delu v šoli Sodelovali je pri raznih listih strokovne in beletrkatične vsebine in napisali tudi knjigo »Potom vojne k svobodi«, ki je dosegla velik uspeh. Tajniško poročilo Po volitvah je tajnik g. Josip Ko bal predložil zelo obširno poročilo, iz katerega posnemamo: Minulo leto je bilo med najplodnejšimi, ker se je poverjeništvo trudilo, da realizira vse sklepe, kt so bili sprejeti na lanski skupščini. Zlasti intenzivno je bilo delo ožjega sosveta, ki je reševal vse aktualne organizačne zadeve in imel 40 sestankov. Širji sosvet je razpravljal o vseh aktualnih zadevah ter poročal o važnih stanovskih vprašanjih, kakor o nominiranju raznih odsekov pri poverjeništvu in o delu teh odsekov. Nadalje o učiteljski gospodarski por slovalnici .učiteljskih domovih, Samopomoči za otroke učiteljev in učiteljic, o pevskem zboru UJU, o realizaciji sklepov pokrajinske skupščine in o položaju v organizaciji, o glavni skupščini v Beogradu. Ožji sosvet je bil tudi večkrat v deputaciji pri banu zaradi kritike, iznesene v banskem svetu proti učiteljstvu. Na to kritiko je učiteljstvo sprejelo z vseh strani mnogo laskavih priznanj delovanja. Delo je bilo razdeljeno na odseke in sicer šolsko-uprav-ni odsek, odsek za narodno izobraževanje, odsek za šolski radio, odsek za učiteljski naraščaj, odsek za Mladinsko matico, odsek za šolsko zgodovino, odseka za kmečko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Ta dva odseka sta delovala posebno uspešno in Kmetijska matica je v zadnjih letih založila več potrebnih strokovnih knjig. Prav tako plodonosno je bilo delo v odseku za Samopomoč otrok učiteljev in učiteljic, glavno delo pa je bilo osredotočeno v gospodarskem svetu, ki je kritično motril vse učiteljske gospodarske ustanove. Učiteljski pevski zbor je priredil več koncertov v domovini ter napravil turnejo po Jugoslaviji, ki je Imela največji uspeh. V banovini imamo 33 okrajnih učiteljskih društev z 3967 člani. Vaa ta društva so imela 134 zborovanj s povprečno udeležbo 65.4% članov. Organizirani so torej skoraj vsi učitelji, ki jih je v vsej banovini 3382, in jih je torej le 421 neorganiziranih. Vsa društva so imela 125 predavanj pedagoške in sploh znanstvene vsebine, nad 800 učiteljev in učiteljic se je pa udeležilo pedagoškega tečaja t LJubljani, ki ga je priredilo ministrstvo presvete In so na njem predavali člani centralnega instituta sa vzgojo ln pouk v Berlinu gg. mfni-eterijalni svetnik Hyila, šolski svetnik Schmidt in rektor Btager iz Nemčije. Po likvidaciji Zveze državnih uslužbencev ae je ustanovil konzorcij, ki bo še nadalje izdajal >Naš glase, ki ga organizacija priporoča članom. Stanovsko glasilo učiteljstva je >Učiteljski tovariš«, ki izhaja že 71 let. Razmotrivalo se Je, če ne bi list začel izhajati le po trikrat na mesec, is prihrankov bi pa izdajali enkrat na mesec »Presvete«, o končni odločitvi bi pa sklepala skupščina prav take kakor o »Popotniku«. pcstolo taVTI i is, ki ste Jo doživela Fritz Scfnilfz sa Lade Englisch v spalniku drvečega eksproaa. Znižane letne cene! izvrstnih popevk, petja, melodij, smeha, dovtipov in zabave] Ne pozabite in pridite jutri k premieri v Elitni kino Matica Glavno delo udruženja je bilo posvečeno reorganizaciji dosedanjega udruženja, katere glavna poteza, je pregrupaclja po upravni razdelitvi države, to je po banovinah. Najbolj se je reorganizacija približala rešitvi problema na lanski glavni skupščini v Beogradu, ko je bil sprejet kompromisni predlog, da se osnujejo nove banovinske sekcije, tam, kjer se izrečeta za to dve tretjini učiteljskih društev z ba-novinskega teritorija. Na ta način bi prišlo počasi do tega, do česar bo prišlo sedaj hitreje in brez notranjih stanovskih borb. Do glavne skupščine, ki bo avgusta v Beogradu, bo udruženje popolnoma reorganizirano. Na skupščino pridejo delegati devetih banovinskih sekcij in sekcije za mesto Beograd in okolico. Dobre posledice te preosnove se bodo gotovo pokazale v bližnji bodočnosti. Nadaljnji važni del preosnove je sistem organizacije. Med glavnim odborom, med sekcijami tn sresklml učiteljskimi društvi bo vladala poslej tesnejša vez, kar je ideal vsake organizacije. Take organizacije že obstojajo in vedno lahko enotno nastopajo. Pravila so za učiteljstvo celotno sprejemljiva, le institucije Sirjega sosveta ni več. Težko so prizadeta z novimi pravili tudi društva, ki niso na sedežih sreskih šolskih nadzornikov. Zato je upati, da sprejme skupščina tozadevno popravo pravil. Prav obširno je poročal tajnik g. Ko-bal o zakonu o uradnikih, pri katerem Je mnogo pomagala učiteljska organizacija. O posameznih točkah tajniškega poročila se Je vnela živahna debata, ki so se je udeležili mnogi delegati. Poverjenik Andrej Skulj je zlasti povdarjal delo v šoli in med narodom. V debati so splošno odločno povdarjali potrebo, da se delo razdeli in da delajo vsi. K temu je spregovoril tudi predsednik centrale g. Rašić, ki je podal tehtna navodila o delu v Soli in med narodom pri izvajanju programa Nj. Vel. kralja za močno in konsolidirano državo. Blagajniško poročilo Iz blagajniškega poročiSa, ki ga tje pred* krail blaga >nik g. Rado Grum posnemejmo, da je imelo udruženje v rnkmlern letu prometa 4,056343 Dm. Bilanca pa izkazuje 1383 Din 97 par izgube, proračun za prihodnje leto pa znaša 454300 Dm, ki je krit s članarino. Tajniška in blagajniška poročila s proračunom so 'bila sprejeta z veliko večino glasov, kakor tudi absolutorij poverjeništvu, ki ga je predlagal nadzorni odbor. SicdHa ie zadnja točka dnevnega reda, likvidacija UJU — poverjeništvo Ljubljana Pri tem je poverjenik g. Skulj orisal vse plodosno delo stare organizacije, izrazil zahvalo vsem sreskim predsednikom, odbornikom in članstvu, ki so v korist stanu vestno vršili svoje naloge, ob zaključku je pa želel, da učiteljstvo posveti vse svoje sile sekciji novega društva, ki se konstituira jutri z novim imenom Jugoslovensko učiteljsko udruženje, .— sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Nato je stavil še predlog, da društvo likvidira in prenese vsa aktiva in pasiva na novo organizacijo. Predlog je bil soglasno sprejet m je bil s tem sklepom dnevni red današnjega zborovanja končan, popoldne pa zborovanju sto-de seje novih odsekov na državnem moškem učiteljišču. Razen delegatov }e v Ljubljano prignalo zanimanje za stanovska vprašanja tudi mnogo drugfh učiteljev in učiteljic, ki se z največjim interesom udeležujejo zborovanja. Engelbert Franchetti Danes 3. julija praznuje v ožjem krogu svoje družine naš ugledni meščan in brivski mojster, častni predsednik >Zveze obrtnik zadrug, ustanovitelj >Obrtnega Vestni-ka«, Obrtniške samopomoči in različnih strokovnih obrtnih zadrug, predsednik podružnice Zanatske banke. Kreditnega društva Mestne hranilnice, podpredsednik Koledar. Danes: Petek, 3. julHa 1931. katoličani: Heliodor, pravoslavni: 30. jonija, Nada-Današnje prlrerdkve. Kino Matica: Maroko. Kmo Ideal: V vrtincu Pariza. Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczy, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. obrtne banke itd. išngelbert Jbraucnotti svojo šestdeseti otndoo rojstva. Rodil se je 3. julija LS71 v Klein Reiflfcign na Zg. Avstrijskem, kjer je Ml njegov oče kantin er pr4 gradnji državne železnice Ljubljana— Celovec—Dunaj. Njegov oče Peter Pavel Franchetti je bil doma iz mesta Arzignano * provinci Vtocenctja, mata Marija roj. J*r>-Senilna pa ix -rasi Ladja v župniji Sorl pri Medvodah ter je bila sestrična pesnika Simona Jenka. Naš slavij en ec je nad 30 let deloval v obrtniški organizaciji tn za premnogo, kar so do danes obrtniki drrsegn na socialnem in gospodarskem polju, se imajo zahvaliti trudu našega slavljene a. odveč bi bilo, ko bi naštevah vse njegove zasluge za razvoj obrtništva kot dolgoletnega člana občinskega sveta in magrt-stratnega gremija ali kot člana in predsednika obrtnega odseka zbornice za trgovino, obrt in Industrijo. Povsod, kjer je sodeloval, je s svojim neutrudnim delom, železno vztrajnostjo 4n izredno nadarjenostjo dosegel za obrtništvo krasne uspehe. Kamorkoli pogledamo med obrtn!Ske organizacije, povsod vlada (Franchettijev do h. Zato je popolnoma na mestu, ako se ga obrtne zadruge in obrtna društva pogosto spominjajo in mu kot očetu - ustanovitelju pošiljajo brzojavne in pismene pozdrave. Tudi mi mu ob današnjem slavlju kot dolgoletnemu sotmdnlku našega lista in piscu socialno gospodarskih člankov Iskreno časti tamo ter mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let ln prijetnih spominov na njegova mlada leta! Jakob Avšič 80 letnik Danes je dopolnil osemdeseto leto g. Jakob Avšič, podravnatelj banke »Slavije« v p. Rojen je bil 3. julija L 1851 v Sneber-jah pri Ljubljani. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani ter vstopil k zavarovalni banki »Slaviji«, kjer je služboval nad 50 let. Bil je že kot dijak naročnik »Slovet* skega Naroda« in še danes ga prebira mla-deniško 611 ter vemo zasleduje vse dogodke, ki opisujejo napredek naše domovina Kakor nekdaj je še danes vnet Slovenec-Jugosloven. Marsikomu bi mogel biti v tem pogledu vzgled! Čestitkam se pridružujemo tudi mi tr Jdloemo: de na mnoga leta! Stev. 147 >StOVEN8KT NAROD* dne 3. Julija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Dr. Bručič Fran v Zagrebu je postal častni konzul republike Letonije in sme vršiti vse zadevne funkcije. — Razpis služb za gradbene inženjerle. Banska uprava v Ljubljani razpisuje štiri službena mesta gradbenih inženjerjev pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave. Prosilci, ki morajo izpolnjevati pogoje §§ 2 in 3 zakona o uradnikih, naj vk>že svoje prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z vsemi v § 3 uradniškega zakona predpisanimi prilogami, najkasneje do 10. julija 1931 pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Tridnevno poučno potovanje na Dona] priredi skupina mariborskih vrtnarjev in sicer od 4. do 7. septembra L L Odhod iz Maribora 4. septembra zvečer. Načrt je zamišljen tako, da si bomo v treh dneh ogledali dunajski velesejem in najvažnejše vrtnarske zanimivosti velemesta in okolice. Udeleženci imajo v Avstriji polovično vožnjo, ki stane iz Maribora na Dunaj in nazaj samo 177 Din, dočim velja velesejmska legitimacija 50 Din. Vsakdo mora imeti potni Hst s sliko, ki ga dobi pri sreskem načel-stvu. Priglasila sprejema do 10. julija in vsa pojasnila daje Iv. Jemec, vrtnar v Mariboru. — Katastrofa na Dravi prf Osijeku. Dne 1. julija se je na Dravi pri Osijeku pripetila velika nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Okrog 17. je sedlo na čoln prevoznika in brodarja Branka Jankoviča šest oseb. Ko je Čoln dospel na sredo reke, je istočasno privozil parnik »Takovoc z vlačilcem. Zaradj valov se ie Jankovičev čoln prevrnil ln so vsi potniki padli v vodo. Dočim so se trije rešili, so Zlata Ali-manović, Branko Jankovič in Joža Žemljic utonili. Jankovič* je bil po rodu Slovenec, doma iz Kotredeža. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, jasno so imeli samo v Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 34.2, v Beograda 34.1, v Skoplju 332, v Zagrebu 30.2, v Sarajevu 29.8, v Ljubljani 25.8, v Mariboru 35.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3 mm, temperatura je znašala 16.8. — Damsko perilo v najlepši izbiri dobiti pri Šterk nasL KARMCNIK, LJubljana, Stari trg 18. 55-L * Tovarna Jos, Reicb sprejema mehko jsj škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Živčno bolnim in otožnim nudi mila >Franz Josefovac roda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanja Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vporabo >Franz Jose!ove< greneiee pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. >Frani joseiovac greneira se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —I] Oblastna strelska družina priredi v nedeljo ostro streljanje na vojaškem strelišču. D*oksnjelka cesta. Kdor nima Še legfti* maerje, naj prinese sliko 6X9 s seboj in dvigne legitimacijo. Udeležba za vse olatn-stvo obvezna. Dežurna: Kostenjevec, Pa-ljevič. —Ij Umetnostno zgodovinsko društvo v LJubljani vabi ob ugodnem vremenu na izlet k sv. Primožu nad Kamnikom v nedeljo 5. julija. Tam bo okrog 9. ure sv. maša, potem ogled cerkve sv. Primoža in sv. Petra. Brašnjo je treba vzeti seboj. Popoldne ogled po Kamniku. Sestanek pred glavnim kolodvorom pred 5.40 zjutraj. —1] Izlet avtomobilskega kluba, sekcije LJubljana, preložen. Na splošno željo je za 5. t. m. nameravani izlet avtomobilistov na Jezersko preložen na dan 26. t. m. po prazniku sv. Krištofa, zaščitnika vseh avtomobilistov, in sicer na Vršič. Točnejše obvestilo bo sledilo pravočasno. —IJ Pri tromostovju je narejen opaž za desni mostni lok, včeraj popoldne so že pričeli polagati armaturo. Kakor kaže bodo prihodnji teden že začeli betonirati lok. Ob desni strani starega mostu, na Marijinem trgu, podirajo stari kamniti obrežni zid. —Ij Muslimani se opozarjajo na razglas mestnega načelstva.v Ljubljani, ki je nabit na občinski deski in objavljen v današnjem listu. —Ij Krokodil v Prešernovi ulici. Vročina je tropska in tudi vode delamo dosti v LJubljani, da bi se'lahko zaredili krokodili v njej, zlasti pa v gnojnici pod mostovi, vendar pa se krokodila v Prešernovi ulici ni treba prav nič bati. V izložbi >Elitec se mdrno solnči, da skačejo ptički po njem ln mu obirajo mrčes iz brazd debele koše. Popolnoma krotka je ta v Ljubljani redka živalic a, saj je lz bakra in v lepem medenem okvirju. V bakreno pločevino ga je namreč krokodila vsbočeno vtolkel navaden ključavničar Ciril SekeU, kd je delovodja pri ključavničarju Grošlju v šlški. Plošča je za to tehniko nenavadno velika in je napravila silno mnogo truda spretnemu rokodelcu, ki se je poskusil s umetnostjo. Vzbočeno vtolcene stvari smo videli na razstavi Ten-niske srednje šole sa Izvrstnih vazah, a tudi sedaj razstavljeni krokodil je tehnično dober, saj so krokodili in tudi pokrajina s drevjem in drugimi živalmi vtolcene selo visoko, kar je mogoče doseči le z velikim trudom Ln dolgotrajno vajo. Prav dekorativen je pa medeni okvir, ki Ima tudi v visokem relljefu vtolcene figure. Vss vehi ko delo je dok as, da so tudi med našimi rokodelci ljudje, ki imajo mnogo smisla sa umetnost, za Seklja je pa škoda, da mn ni mogoče obiskovati kake strokovne šole, saj M se n. pr. na naši novi zlatarski soli na Tehniški srednji seli, ki ji pa baje nasprotujejo celo naši zlatarji, gotovo Izobrazil sa pravega mojstra v tej težki tehniki. Ker je kovinski delavec, bi lahko orsmagal tudi druge teb- nwnc tež koče in morda bi s Sekljem dobili umetnika, kakršnih imamo v tej stroki dosedaj še malo. Ambicijoznega ključavničarja naj bi podpirali, saj je samouk že s tem svojim delom pokazal, da ima voljo ln tudi največje veselje za umetnostno obrt. —1| Prosvetni oddelek mestnega načel* stva. Gradišče 2, pt, ostane dne 4. julija zaradi snaženja uradnih prostorov za ura-dovanje s strankami zaprt —1] V hotela Bellevae bo jutri, v soboto zvečer — le prj lepem vremenu Ciril Metodova veselica. Godba, bengalični ogenj, ples. Jutri vsi v hotel Bellevue. —I| V restavraciji Kavčič, Privoz (Pru-le) se vrši C. M. veselica v nedeljo popoldne. Godba, srečolov, ples. Zjutraj ob 10. se prične kegljanje s prav bogatimi dobitki. Konec kegljanja ob 22. zvečer. 331-n V nedeljo 5. t. m. oh 17*30 igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO PREDTEKMA OB 16.80. 8464 Ob vsakem vremena. —c Celjske strelska družina bo imela svoje redno streljanje na prostem zopet v nedeljo 5. JuHja ob 15. dalje na vojaškem strelišče v.Pečovoiku. Skupnega odhoda iz mesta ni. —c Upokojeni nčiteHi iz Celja in okolice bodo imeli svoj običajni mesečni sestanek jutri 4. t m. popoldne v kolodvorski restavraciji g. Sribarja v Sv. Petru v Savinjski dolini. Pridite vsi! —c Letošnje občinske davščine. Finančno ministrstvo v Beogradu je dovolilo pobirati celjski mestni občini v upravnem I. 1931 naslednje doklade, naklade, davščine in pristojbine: 50% občinsko doklado na drž. zemljarino, drž. zgradarino, drž. pri-dobnino, družbeni davek, drž. retnino in drž. uslužbenski davek, dalje obč. doklado na drž trošarino po 1.50 Din od litra, 8% najemninski vinar, 2% kanalsko pristojbino, 10% vodarino za mesto in 10^ voda-rino za okolico, vse od uradno ugotovljene čiste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavbe, dalje samostojne občinske naklade po 1 Din od 1 piva, po 25 Din od steklenice šampanjca in finih vin, po 13 Din od hektolitrske stopnje alkohola od žganja, ruma, konjaka, pirita, likerjev, poslad-kanega žganja in jajčnega konjaka in končno užitnino na mesto po 12 Din od konja in goveda, po 7 Din od teleta, po 10 Din od prašiča in po 2 Din od komada drobnice. Tržne pristojbine ostanejo iste kot v L 1930. b Celja c— Ciril - Metodove kresove bodo zažgali jutri med drugimi tudi: člani Savinjske podružnice SPD v Celju na obmejni Peci, člani prof. Brodarjeve znanstvene ekspedicije na vrhu Olševe, celjski podruž-ni CMD ob pol 21. na celjskem Starem gradu in ob istem času Ciril - Metodova podružnica za Gaberje in okolico pri cerkvi sv . Maksimilijana ob Mariborski cesti. Po končanem kresovanju bodo imeli udeleženci grajskega kresa prijateljski večer pri Skalni kleti, oni z Mariborske ceste pa pri »VVilsonu«. —c Izredni občni zbor Obrtnega društva v Celju bo v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v Obrtnem domu v Gledališki uKci. Na dnevnem redu je izvolitev častnega člana in slučajnosti. — D. M. v Polju. Priprave za razvitje sokolskega prapora so v polnem teku. Večer za večerom se zbirajo vsi oddelki in prireditveni odsek na letnem telovadišču in marljivo vežbajo oz. zborujejo. V torek in sredo je pregledoval oddelke Župni prednjak, ki se je prav pohvalno izrazil o tehničnem stanju društva. Telovadci goje željo, da jih kmalu zopet poseti, toda za daljšo dobo. — Domače prebivalstvo opazuje z zanimanjem razvoj Sakola, tako, da je upati za dan 5. julija mnogobrojne udeležbe pri razvitju prapora. Spored slavno-sti razvitja prapora je naslednji: V soboto na predvečer podoknica kumici s. Albini ing. ReŠevi. V nedeljo: ob 14. uri sprejem zunanjih članov na postaji pri Devici Mariji v Polju, ob 14.17 slavnostno razvitje prapora, ob 15. slavnostni sprevod, ob 16. javni nastop vseh telovadnih vrst. Po nastopa »velika vrtna veseHca s plesom, sre-čolovom in šaljivo pošto. V slučaju slabega vremena se vrši proslava v nedeljo dne 12. julija. Avtobusna zveza z Lljulbjano do polnoči. — Na veselo svidenje! ! Izročitev tržaškega prapora narodnemu delavstvu Ljubljana, 3. julija. V Ljubljani še nismo imeli take slovesnosti, kakršna bo v nedeljo 5. julija t. L ob 9. dopoldne v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Tam bodo člani bivše Narodne delavske organizacije lz Trsta predali prapor zidarske skupine Narodno delavske organizacije v Trstu članom odseka stavbinskih delavcev NSZ v Ljubljani. Ta slovesnost je za naše nacijonalno delavstvo še posebne važnosti, ker je bil prapor, ki bo predan, otet lz fašistovakih rok in je ušel žalostni smrti na grmadi, kakršno je doživel centralni prapor NDO. Slovenski narodno zavedni delavci, organizirani v Narodni delavski organizaciji, so v 1. 1909 razvili svoj centralni prapor, tri leta za tem in sicer L 1912 pa je zidarska skupina NDO, ki je bila ena najmočnejših v NDO, razvila še svoj prapor. Oba ta dva prapora sta vodila po tržaških ulicah vrste nacijonalno zavednega delavstva in nemalo sta bila prapora tudi v borbah med Slovenci na eni strani in Nemci ter Italijani na drugi strani. Zadnja bitka, ki sta se je oba prapora udeležila in ki je bila krvava, je bila ona 1. maja 1. 1914. Takrat se je vse zareklo proti Slovencem in js bila bitka .posebno huda. Te bitke so se udeležili v prav lepem številu marksisti, na žalost in resnici na ljubo povedano, tudi taki, ki so se pozneje šopirili po Ljubljani. Takrat so trgali prapor NDO iz rok, hoteč se polastiti slovenske trobojnice, da jo zamenjajo s rdečo pentljo. Ta dva prapora sta torej za vse nacijonalno zavedne delavce prava svetinja. Ob prevratu sta prapora dobila zavetje v neki slovenski Šoli. Tam sta spravljena čakala osvobojenja, ki pa ni prišlo, pač pa Ista dočakala, da so prišli ljudje temnih obrazov in črnih srajc in zažgali vse, kar je bUo v šoli. Znosili so vse pred šolo, zakurili kres ter peli domorodne pesmi ob njem. Prej so še vse polili z bencinom, oljem, Črnilom, sploh z vsem, kar jim je prišlo pod roke. Našli so tudi oba prapora našega delavstva in ob splošnem navdušenju in klicanju prinesli pred šolo, kjer bi morala biti izročena plamenu. Med splošnim veseljem in vikom, med ognjenimi zublji in dimom, pa se je posrečilo enemu izmed naših junakov, da je otel en prapor smrti. Ta prapor je potem izginil iz Trsta v Italijo, kjer je našel zavetišče pri dobrih ljudeh. Od tu je romal v prijateljsko državo, kjer je tudi nekaj časa bival med našimi izseljenci, dokler ni prišel končno v Ljubljano. Na praporu so ie danes po tolikih letih vidni znaki fašistične kulture ln bodo večno govorili o križevem potu te narodne« svetinje. Sedaj bo v nedeljo slovesno izročen v varstvo jugoslovenskemu narodnemu delavstvu, ki bo ž njim korakalo v novo življenje. Pod tem praporom se bo zbralo nacijonalno delavstvo, ki ljubi svoj narod nad vse. Vso nacijonalno javnost, predvsem vsa nac ijonama društva in vse delavstvo pozivamo, naj se v velikem številu udeleži te posebne vrste slovesnosti v Ljubljani- Društva s prapori prosimo, naj jih prinese, da se pobratijo s našim mučenikom, kl je po dolgi poti dospel v svobodno Jugoslavijo, kjer bo ponosno zaplapolal, vseh primorskih Slovencev pa je dolžnost, da pridejo korporativno na to slovesnost in pozdravijo svoj oteti prapor. Beda — začetek vsega zla Bedni, zavrženi otroci na poti propada Ljubljana, SO. junije. Ne moremo zatajiti, beda je dejstvo tudi med nami, čssce sicer skrita, toda posamezni primeri so resen me men to, da se nekoliko zamislimo nad njimi. In če bi Jo tudi lahko zatajili, je vedno večje zlo zakrivati si pred rano oči, kakor pogumno gledati resnici v obraz. Brez diagnoze ni zdravila. Človek ne more takoj razumeti, zakaj pri nas berači toliko otrok, saj je socijalno skrbstvo dobro urejeno ter imamo tudi toliko karitativnih društev, da bi bilo pomagano bednim — ki jtti ne more biti toliko, kakor ae nam zdi na prvi po/led — sa silo le s temi. Z votlimi obrazi, udr-timl očmi, razcapani ter zanemarjeni trkajo na vrata uradov ln stanovanj, drdra-jo prošnje naizust — vedno ena ln lata pesem! — Oče nam je umrl, mama je bolne, lačni smo! In če jih vprašal kako in kaj natančneje, se zmedejo ter jecljaje nejasno odgovarjajo. Največkrat pa zveš po ovinkih, na jih starši pošiljajo beračit, Izrabljajo njih nebogljenost, sestradana lica, lačne oči. Ne moreš presodit!, aH Je za tem resnična beda, jasno pa Je, da so bedni, zavrženi otroci, vrženi v vrtinec i življenja, ki jih neaae, mehke kruto obH-I kuje. Vidimo nezaščitene, neizkušene otroke, ki ne bodo mogli postati nikdar vredni člani človeške družbe; beda je zanje strup, v kri Jim preide takšno življenje — vedno poniževanje, prosjačenje sa koščkom kruna brez veselja do kakršnegakoli drugoga dela, Temu otroka Je cilj samo — dobiti m če ne opravi a prošnjo ničesar, bo skušal doseči, kar si zeli, brez nje, piosjačszdo Je eno sredstvo za edini namen, toda sredstev Je še več. če ne bo Izprosil — bo skušal vseeno dobiti — začel bo krasti. To Je povsem naravne posledica — ter nettbaina — saj Je takšen otrok, le preden d oraste, kvalificiran berač, izgubljena eksistenca, kakor hitro se Je navadil beračiti. Morda krivda na lati vedno na roditeljih, večkrat so otroci v resnici brez njih; sločin p« Je vselej asjlCatl otroke na takšno pot, naj so pod oskrbo kogarkoli. Desetletni otroci menda ie niso povsem samostojni. Ne zavedamo se, da so ti bedni, nezaščiteni otroci največkrat aarsiBsJ zločincev ln prostitutk. Ne vemo, da se di mnogo sla »streti v kali, ko aa pa te raspe- SCHICHTOV f r 1 } RADI0N PERE SAM ! Majdica v družbi. Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijatelje.Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo ,kakor za velike*. Kaj zato, če zgleda prt po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichtovim Radionom, pa bo hitro zopet čist in bel. SCHICHTOV RADI0N PERE S A M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA se, je prepozno. Deveta briga so nam nezaščiteni otroci, žrtve brezsrčnih izkoriščevalcev, ne vidimo jih, kako tonejo sredi nas, ne vemo, da so tudi ti otroci naša bodočnost. Na vrata pisarne potrka shujšana deklica. Prosi »za lačne bratce in sestre, 8 jih je, oče je umrl, mama jih ne more rediti.« — Odkod si? — Pove ime ulice na periferiji. Morda tudi laže, verjetno pa je, da ima še 8 bratcev in sester. Tako je pač, da ima lahko vsak otrok kolikor jih hoče. To ni zločin in če otroci ne morejo živeti...? Kakor veš in znaš, živi, če moreš, če ne... Roditelji niso odgovorni, nihče ni odgovoren, otroci pa propadajo ter množe brodolomce življenja. Ali so krivi otroci, da žive? Ni njih krivda, če so lačni, ne, če prosjačijo, ne, če kradejo. In kdo Je kriv bede? Da, roditelji imajo pravico roditi otroke, njih dolžnost je, seveda, skrbeti zanje, če pa ne morejo, so otroci nedolžne žrtve — krivca pa ni. Ako se že n*» sme kratiti omenjena pravica roditeljem, tedaj bi morali otroci imeti vsaj primitivno zaščito, ne smeli Bi jih smatrati zgolj za mrtev materijal, kl je izključna last roditeljev, od njih povsem odvisna. Pomniti moramo, da Je beda mati vse-ga zla in da je za splošno človeško zlo odgovoren sleherni posameznik. Aretacija begunca Nepošten posel, ki je okradel svojega gospodarja Kresnice, 2. julija. Pred dnevi se je pojavil v tukajšnji okolici nad 20 let star mladenič, ki je pričel govoriti s kmeti v srbohrvatskem jeziku. Med potjo se je ustavil pri kmetu Kosu v kresniškem vrhu. Potožil mu je svojo usodo, češ da je brezposeln in išče zaslužka. Kmetu je bil mladenič všeč in mu je obljubil, da ga za nekaj časa zaposli na svojem posestvu. Povsod imajo te dni dovolj dela, ko je treba spravljati seno in je menil Kos, da bo Srb Jokič, ki je trdil, da je doma iz kmetiške hiše, prav pripraven za pomoč, za kar bi bil nekaj časa v njegovi hiši z vsem preskrbljen. Tri dni je Jokič s Kosovo družino delil dobrote in težave, četrti dan pa se je prijavil bolnega, >Mrzlica me trese, ne morem več, vleči ee moram.« DomaČim se je zasmilil oboleli posel, uredili so mu ležišče, prinesli so mu odej, pa tudi drugega mu nI manjkalo ničesar. Popoldne so pustili bolnika samega doma, ker jih je klicalo nujno delo na bližnjem travniku. Lahko si zamislimo presenečenje Kosove družine, ki ee je zvečer vrnila domov •in je našla razbito okno, vlomljena vrata, odprte in prazne omare. Tudi >bolnik« Jokič jo dzginil. Takoj je bilo jasno, da je Jokiča mrzlica takoj po odhodu Kosovih popustila in da se je fant lotil tatinskega posla. Ugotovili so, da je razbil okno, nato odprl zapah in tako postal gospodar hiše. V znanem skrivališču je poiskal ključe omar, iz katerih je pobasal vse, kar je ra- bil xa na pot. Kosovim je odnesel vec oblek, klobuk, perila, dežnik, gospodarju je izmaknil tudi uro, ki jo Je prinesel še is Amerike, pobral pa je tudi ves denar. Oškodovanci so prijavili zadevo litijskim orožnikom. Komandir orožnlške postaje g. Rebernik je razposlal po vsej kree-niški okolici patrole, ki so dva dni stikale za sumljivcem, za katerim pa je manjkala vsaka sled. K sreči je ena izmed patrol, ki se je vračala že domov, naletela na sum-ljivca v bližini Litije. Ustavili so ga, are-tiranec pa je zagotavljal svojo nedolžnost. Predrznež je tajil vlom v Kosovo hišo kljub temu, da je bil oblečen v ukradeno obleko in pokrit s klobukom Kosovega sina, še celo ukradeno amerikansko uro in verižico, ki mu je prešerno mahala iz žepa, je priznaval za svojo. Jokiča so nato are* tirali, pri telesni preiskavi pa so ugotovili, da ima na sebi vojaško perilo. Spretnim orožnikom je zbudilo to sum, da je Jokič morda vojaški begunec. In res, njihov sum je bil kmalu utemeljen. Izkazalo so je, da je Jokič vojaški begun, ki se je potikal pod lažnim imenom, dočim se v resnici piše Stevo PetroviC-, ki je po rodu iz Dolnje Toplice v drinski banovini. Nepoštenega posla so oddali v zapore litijskega sodišča, po izvršeni preiskavi pa bo izročen v ljubljanske zapore. Dogodek naj bo v resno svarilo našim ljudem, ki prav radi nasedejo javkajočim tožbam pohajačev in žanjejo po navadi za dobroto le škodo in slabe izkušnje. V nedeljo 5. *• m. oh 17*30 igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO PREDTEKMA OB 16.30. 8464 Ob vsakem vremena. Izseljeniški referat pri banski upravi Na podlagi § 1 in 30 zakona o banski upravi, obiavljenega v Uradnem listu št. 1 iz L 1929 jc ban dr. Marušič odredil, da se osnuie pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, izseljenišk; referat. V področje tega referata spada skrb za socialne, kulturne in gospodarske interese izseljencev, priseljencev oziroma kolonistov in njih svojcev, zlasti pa ie njegova na-c ga: 1.) Voditi kataster izseljencev in njih rodbinskih članov; 2.) zbirati podatke o gospodarskih in delavskih razmerah v vseh krajih naše emigracije; 3.) vzdrževati zveze z uglednimi našimi izseljenci ln njih organizacijami; 4.) dajati pojasnila osebam, ki se nameravajo izseliti v inozemstvo ali pa se vračajo iz inozemstva; po potrebi izdajati radi v časopisih in listih poročila o delavskih in gospodarskih razmerah v krajih naše emigracije; 5.) posredovati v zapuščinskih, zavarovalninskih m odškodo-vinskih zadevah naših izseljencev in njih svojcev; 6.) predlagati ukrepe v svrho kul-turnega in nacionalnega izobraževanja naših Izseljencev v tujini; 7.) posredovati po svojih zaupnikih v inozemstvu nezaposlenim delo: «.) preskrbovati našim Izseljencem po razpoložljivih sredstvih patrijotič-no in vzgojno čtivo; 9.) predlagati podpore domačim ln inozemskim izselfenlškim društvom in funkcijonarjem in 10.) pospeševati domačo kolonizacijo, zlasti v Južnih krajih nase države.1 IzseUeniJkl referat vzdržuje v zadevah, kjer je to potrebno, stike z izseljeniškim komisarijatom v Zagrebu ter z referentom za inspekcijo dela, nadalje z javno borzo dela, z delavsko zbornico in z okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kakor tudi z izseljenskimi društvi. Svojemu dekletu skazil obraz Ljubljana, 3. julija. Pred malim senatom so se danes vrs*.i le razprave zaradi raznih deliktov, med temi je bila prva v mnogem pogledu prav zanimiva in poučna. Krepak Gorenjec Janko, doma iz nekega industrijskega kraja. Je 4. maja letu« s nožem obrezal po nosu svojo iz voljan k o Marijo ter ji močno, za trajno izkazil obraz. Janko je pozneje poročil izvoljenko ii sedaj srečno živita v zakonu. Pred malim senatom se je moral Ju ko danes zagovarjati žara U zločinstva težke telesne poškodbe. V svoiam zagovoru je navajal: — Sploh ne vem, kako in kaj Be je zg> dilo. Sem bil vinjen in ljubosumen. Po d *e-vi sem spil do sedem če*rt vina in nekaj piva Zvečer pa ne vem. kai sem de!-*' v kuhinji, kjer je bila Marija. Bil sem -esj razburjen, ker mi je poprej neki fant slabo pravil o njej. Drugo jutro sem šele zvedel, kaj sem naredil. Priča Marija, sedaj obtoženčeva žena, *s jokajoč pripovedovala v raztrganih stavkih, kako je prišlo do nesreče. Sede'a jo v kuhinji znane straake. Tja je prdšel ob* toienee, rekel je samo :>MicI!c, jo udar"; ln se obrnil. Govoril ni n*.č Sprva tudi sa-mi% ni vedela, kaj ji je napravil, ker 'o ni n1* bolelo. BU je pijan. Predsednik je prečUal nato še zapisnike treh v preiskavi zaslišanih p~:£, ki »j v bistvu potrdile izpoved bo žene Marije ln obtožencev zagovor. In Janko je bil obsojen r a rad i tež-;- telesne poškodbe na 1 mesec strogega zapora, toda pogojno za dobo 3 let. Sodišče je upoštevalo vse olajševalno okoliščine. Senatu je predsedoval s o. s. g. 17 »a Kralj, kot sosodnika pa sta fung4rala: s. o. g dr Štrukelj in s. s Aleksander Zoe-singer, ki Je bil nelav.to pismeač«« od stola sedmorica v Ljubljana D:D Stran 4 < SLOVENSKI NAROD«, dne 3. julija 1931 Stev 147 Grey: 60 Skrivnostni jezdec Roman. — Nikakor ne. Z Jackom že dolgo niti govorila nisva. Ne bom tajil, da se prej ali sled morda res spopadeva, toda moda odpoved ima drugačne razloge. Njegov osorni glas je neprijetno zadel Belloundsa. In vendar se je zdelo, da se mu je odvalil kamen od srca. — No, že dobro. Ob koncu meseca dobite plačo. Borno že videli, saj ni več daleč prvi. Jutri lahko nehate delati. Wade je prikimal in čakal na nadaljevanje pogovora. Columbina ga je vprašujoče pogledala in spravila ga je skoraj v zadrego. Zopet jo je skrivaj bodreče pogledal. Toda Columbini se je kljub temu poznalo na obrazu silno presenečenje. — O, Ben, pa vendar ne mislite zapustiti VVnite Slidesa? — je vprašala. — Najbrž ostanem še nekaj časa tu v okolici, — je odgovoril. Bellounds je zamišljeno zmajal z glavo. — Hm. Spominjam se še dni, ko me ni hotel zapustiti noben moj čikoš. Da, da, časi se izpreminjajo. Zdaj sem starec. Morda mi je sojeno kmalu umreti. In potem moj sin! Kaj bo z njim? Skomignil je z rameni, da bi pre-gnaJ mračne misli, ki so mu rojile po glavi. — Torej nas zapuščate, Wade; zopet na popotovanje, neprestano na polu, a? — Ne, tako hudo se mi pa ne mudi. — In smem vprašati, na kaj špekulirate? — Seveda lahko. Prav nič bi ne imel proti, če bi me vzel Moore za kompanjona. To je zelo bistroumen fant in njegov oče ima veliko farmo. Prihranil sem si nekaj denarja in tudi prileten sem že dovold, da lahko neham siužitL Wils je začel kupovati in prodajati živino; prav rad bi se mu . ri-družil. — Oho! Beloundis je zamrmral v znak, da ta načrt razume. Namršil je obrvi in se zagledal v plapolajoči ogenj. Takoj je spoznal, kakšne zmešnjave bi lahko napravila ta novost. — lim, zemlja je tu prosta, — je dejal končno. — Njegova osebna bojazen se je očividno uklonila njegovemu čutu pravičnosti. Nekam omahujoče je nadaljeval: — Glede na posebne razmere, ki vladajo tu na moji farmi, bi mi bilo stokrat ljubše, če bi hotela začeti z VVilsonom kako drugače. To je samo naravno. Kljub temu pa imate moj bla-goskrv in upam, da mi tudi vi ne želite nič slabega. — Nikogar ni, ki bi vam želel kaj slabega, Bellounds, — je odgovoril Wade. — Saj menda ne boste užaljeni, ker sem odipovedal službo. Glejte, sem na strani Wfilsa Moora v tem — čudnem položaju, kakor'ga imenujete. Wils nima razen mene nikogar. Im prepričan sem, da se še spomkiijate, da ste se tudi vi nekoč zavzeli za ubogega reveža in mu ostali zvesti. Mar ne? — Him, že morda. In nikar ne mislite, da vas manj spoštujem, ker govorite tako odkrito. — Lepo. Zdaj pa preidiva k psom. Izročim vam krdelo, ki je zelo dobro. Samo Foxa bi rad kupil. — Kaj bi ga kupovali, saj ga lahko kar obdržite; podarim Vam ga. — Hvala lepa, — je dejal Wade m se obrnil.— Fox mi bo pomagal. Bellounds, pozabil sem vam povedati, da nameravam razgnati tolpo, ki vam krade živino. Gre mi že na živce, ker je postala predrzna. — Kar tako na svojo pest, Wade? — Da. Sicer me pa ta stvar tudi osebno zanima. Saj veste, kaj čvekajo ljudje. — Neumnosti! — je vzkliknil farmar ogorčeno. — Kaj mislite, da bi mogel kdo tu v okolici verjeti, da krade živino VVilson? — Govori se marsikaj m govorice so poceni, — je odgovoril Wade. — In vi sami veste, da vsi farmarji zatrjujejo, da ste v začetku malo kradli. — A, vrag jih vzemi! To je nekaj čisto drugega. Vsak nov farmar prižene v stajo nekaj nežigosanih telet in jih obdrži. Toda krasti živino — to je velika razlika. In kar se mene tiče bi osumil tatvine prav tako Jacka kakor Wilsoma. Bellounds je govoril v iskreno, vneto zaščito mladeniča, ki je bil nekoč v njegovi službi in čigar poštenost mu je bila dobro znana. Pomena primere, ki jo je rabil, se pa ni zavedal. Mož je bil pravi pijonir starega kova, farmar v pravem pomenu besede, nepremakljiv v svojih nazorih, ponosen in odkrit glede svojega sina in pravičen z drugimi ljudmi. Wade se je priklonil m stopil k vratom. — Saj se mi je kar zdelo, da boste tako govorili, Bellounds... Pridem mimo, če najdem kakšno sled v gozdu. Lahko noč. Columbina ga je spremma do konca verande, kakor je bila prej njena navada, ko je bilo še vse v najlepšem redu. — Kaj pa nameravate, Ben? — je zašepetala z drhtečim glasom in ga . ri-jela za roko. — Nič ne skrbite! — je zaŠepetal v odgovor. — Kaj ljudje res govore, da krade VVilson živino? — Nekdo je trdil to, Collie. — Podlost! Kdo? Kdo? — Oči so se ji v temi srdito iskrile. — Tiho. dekle! Saj se vsa tresete, — je dejal in jo prijel za drhtečo roko. — Silijo vame, Ben. Prigovarjajo mi, naj določim nov dan poroke z Jackom. Oče postaja nestrpen in začenja se jeziti. In Jack neprestano lazi za menoj. Nobenega spoštovanja ne čuti več do mene. Njegove roke me zgrabijo kakor kremplji. Napeti moram vse sile, da se mu iztrgam... O Ben, Ben, dragi pridatelj, kaj za boga naj počnem? — Pod nobenim pogojem ne smete popustiti. Pokažite Jacku roge! Recite staremu, da si morate še premisliti. Porabite priložnost, kadar Jacka ni doma, vzemite konja m poiščite me v Buffalo Parku. Wade je moral svoje roke iztrgati iz njenih in jo rahlo potisniti nazaj. Kako bled in otožen je bil njen obraz! Spomini* i te se slepih! Schmeling — Stribbling Danes se vrši v Clevelandu borba za svetovno prvenstvo v boksu V novozgrajenem stadionu v Clevelandu se udarita danes svetovni boksarski prvak Max Schmeling in Američan Young Stribbling. Schmeling, ki brani naslov svetovnega prvaka, je po mnenju strokovnjakov v naravnost sijajni formi. Zato je izid boja popolnoma negotov, čeprav Američani Stribb-linga favorizirajo in se glase stave zanj v razmerju 7:5. V zadnjem času se je v Ameriki zanimanje za borbo podvojilo. V primeri s prejšnjimi borbami za svetovno prvenstvo na primer med Dempsevem in Tunevem ter Tu-neyem in Sharkevem, pa je bila pred-prodaja vstopnic zelo šibka To gre deloma na račun ponovnih razočaranj, ki so jih doživeli gledalci pri zadnjih borbah, na drugi strani se pa tudi v Ameriki občutno poznajo posledice splošne gospodarske krize. V naprej je bilo prodanih samo za 160.000 dolarjev Strašna panika v cerkvi Iz Berlina poročajo o strahoviti pa* niki, ki se je te dni odigrala v kraju Šavlen blizu Kovna v Litvi. Tam se je namreč vršil evharističen kongres in samostanska cerkev Petra in Pavla je bila polna vernikov. Bilo jih je okrog 2000. Med službo božjo je neka očivid* no umobolna ženska zakričala: »Cer* kev se podira!« Med verniki je nastala strahovita panika. Vse je drvelo iz cerkve, nekateri so v blaznem strahu poskakali skozi okna. V silni gnječi je bilo mnogo oseb pohojenih, dve celo do smrti, okrog 50 so jih pa morali s težkimi poškodbami prepeljati v bol* nico. Pižama — moda New Yorka Ko se je prsd nekaj leti v Bostonu ob hudi vročini pojavil neki meščan v pižami na ulici, je to v ameriški javnosti vzbudilo val ogorčenja, ameriški dnevniki so pa temu dogodku posvečali cele stolpce in se skandalizirali nad njim. Toda časi se pač spreminjajo. Letos v hudih vročih dneh se kljub vsem predsodkom Newyorčani pojavljajo kar v pižamah na ulici, pozornosti pa to dandanes ne vzbuja več. Zsne milijonarjev še sprehajajo v pižamah, tvorni-ške delavke hodijo v pižamah na delo m družine sprejemaj o goste v istem kostumu. Ženske so seveda precej iznajdljive in krase pižame s čipkami ali pa puste na blago tiskat j razna vzorce, zlasti pokrajine, prizore z lova in športne igre. Ameriški listi zatrjujejo, da so ženske v pižamah nrav srčkane, moški pa pravcata strašila, v splošnem pa ves ameriški tisk rx>zdravlja nošo pižama, ČeŠ da gre za veBk napredek mode. Neki ameriški dnevnik hudomušno stavlja na ženske vprašanje: Ce že pri zajtrku, kosilu, čajanki, tenisu in glasbi nosite pižamo, kaj pa potem oblečete, kadar greste v posteljo? vstopnic, prireditelji pa računajo, da bo znašal inkaso najmanj 600000 dolarjev. Strokovnjaki so drugega mnenja in računajo, da bodo vsi dohodki znašali komaj 300000 dolarjev. V novem, prav prostornem stadionu, v katerem je prostora za 100000 gledalcev, bodo torej zijale velike praznine, kar je prav za prav pri boksarskih prireditvah v Ameriki nenavaden pojav. Oba borca sta tri dni pred spopadom počivala en dan, v sredo pa sta absolvirala oster trening. Od srede naprej zopet mirujeta. Zanimivo je, da strokovni športni listi Stribblinga ne ocenjujejo preveč ugodno. Splošno po-vdarjajo, da se zdi Stribbling pretre-niran — neokreten in da ne kaže posebne živahnosti pri treningih s partnerji. Tudi je baje pri treningih precej >mimo mahal«. U ti KUUC 13 Žrtev prazne vere V neapeljski okolici, kjer praznoverje zelo bujno cveta, morda celo bolj nego pomaranče, je živela vdova Cano-ra in mirno čakala konca svojih dni. Vdova je bila zelo pobožna, vsako jutro je hodila k maši in se pri tem seznanila z menihom avguštincem, ki ji je obljubil zveličanje duše. Priporočal ji je, naj gre na božjo pot k pompejski Madoni. Vdova je res poslušala njegov nasvet in na božji poti se je seznanila z neko 821etno starko, ki ji je natvezila, da vsak dan govori z dušami v peklu. Seveda je bila vdova Canora radovedna, kako se godi dušam njenih sorodnikov, in je vprašala staro damo, ce bi se moglo za uboge trpinčene duše kaj napraviti Stara dama je nato navezala stike z neko >svetlovidko<, ki je vdovi izročila košček papirja. Dejala ji je, da naj papir drži nad prižgano svečo na svoj rojstni dan nad grobom pokojnega Canore, morda se ji bodo duhovi javili. Res se je tako zgodilo. Ko je vdova prižgala svečo pod papirjem, se je De-nadoma pojavil napis: »Če hoče vdova rešiti sebe in svojo dušo, naj vse svoje premoženje zapusti menihu in njegovi sestri«. Vdova je šla seveda na iim in prepustila je svoje imetje menihu. Seveda ni bilo to všeč njenim ožjim sorodnikom, ki so zadevo prijavili policiji. Sleparija je prišla na dan. Policija je ugotovila, da je bil košček papirja popisan z nevidnim kemičnim črnilom. Menih, ki je bil izgnan iz samostana, stara dama »svetlovidka« in neki odvetnik, ki so delali vsi sporazumno, so romali v zapor. Gospa Caco-ra se pa ne pusti potolažiti in je prepričana, da se bo njena duša sedaj cvrla na dnu pekla. Shaw odpotuje v Ameriko Nedavno smo poročali, da je sloviti angleški dramatik in pisatelj Bernhard Shaw odločno demantiral vesti, da ima namen potovati v Rusijo. Sedaj poročajo iz Londona, da bo Shaw Rusijo vseeno posetil. Po povratku bo na sestanku delavske stranke v avgustu predaval o svojih vtisih. Ko ga je neki novinar vprašal, zakaj potuje na Rusko, je Shaw kratko odvrnil: >Rad bi videl Rusijo, preden umrjem. Doslej sem bil samo v kapitalističnih državah in gotovo je zanimivo videti edino komunistično državo na svetu«. Nezgoda Jeritze Slovita dunajska primadona in komorna pevka Marija Jeritza je v sredo zvečer v svojem stanovanju v Stall-burgasse na Dunaju doživela manjšo nezgodo. Na gladkem parketu je spodrsnila in tako nesrečno padla, da je med padcem z rokami razbila šipo salonskih vrat in se precej obrezala. Kljub temu, da je močno krvavela je odšla v opero, kjer je pela Anito v operi >Beneška noč«. Sama si je obvezala rane, v operi pa je začela med predstavo močno krvaveti, tako da so bile obveze vse krvave. Kljub temu je odpela svojo partijo in se pustila šele v drugem dejanju znova obvezati. Občinstvo je seveda opazilo nezgodo priljubljene pevke m ji je po končani predstavi prirejalo burne ovacije. Kobilice v Ameriki Iz Jowe poročajo, da je tam tako ▼rode, da ae živali grudi jo po tleh kakor mahe. V južni Dakoti so se pojavili velikanski roji kobilic. Oblaki jih Štejejo na milijone. Prebivalstvo se boji, da bodo požrle vso letino. Napoleonova cigareta Povodom otvoritve Napoleonove r*A£a1i o£fcisf< Plača bo lahko toči p i - Ha vprašanja brc* - Najmanj* o&a* Oiai Malinovec pristen, naraven, na malo ln veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c. 6. CRKOSLJKARSKI POMOČNIK IN VAJENEC ae takoj sprejmeta pri — Lud. Štrukelj, Ljubljana, Celovška cesta. 14 (nasproti velesejma) 1991 TRGOVINA S PAPIRJEM Šolskimi potrebščinami in trafiko na najprometnejii točki Hice ▼ Zagrebu takoj prodam resnemu kupcu, samo proti gotovini. V zalogi za približno 250.000 Din blaga. Pojasnila dane i. Kunic, Zagreb, Ilica 82. 1987 BRIVSKI POMOČNIK vojaščine prost, dober in hiter delavec, želi premeniti mesto. Nastopi lahko 12. julija. Reflektira samo na stalno mesto. Cenjene ponudbe na naslov: Miro Zupane, Stmunac, Kranj. ....... 1989 BUKOVIH CEPANIC 100 sežnjev suhih in lepih takoj prodam. Pojasnila daje g. Bogomir Bezinšek, Rogatec. 19&8 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 VDOVA Z OTROKOM iače majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. KAM PA LETOS NA LETOVIŠČE? V Gorenjo vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija »Pod klančkomc. — Pišite takoj! MORSKE RIBE Danes v večji izbiri, izbor drugih jedli. — Vina najfinejša, pivo v vrčkih. — Cene zmerne! OF^RNA KLET Lfubljana. Gl*«ialISka ulica št. 2 patrone z nemškim »Rothweilskfrn< smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke »Rxc, napolnje. 2 nemškim Hasloch brezdimnrm smodnikom, imt vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. ,,Geco" Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova nllca štev. SO (v lastnem poslopfu) Obratovanje vlog, nahap m prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna narodna, predajati In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter neka sU* v ts> to Inozemstvo sale - deposlta itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit LrabUaua. — Telefon št 204(1. 2437, 2S4& Tntemrban 2706, 2806. Urejuje Josip Zupančat. Za »Narodno — Za upravo in mseratni del lista; Oton Chriatof, — Vsi v Ljubljani