237. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. oktobra. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan iveoer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst ro-oge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na domjsa vse leto 13 gld., ^za Četrt leta 3 kr., za^ jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat Dopisi naj se izvol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i S t. v o je v Gospodskih ulicah ftt. 18 če se trikrat ali večkrat tiska. Upravnistvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamncije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K valutnemu vprašanju. Spisal Vaso Petrieič. I. V najnovejši dobi jeli so se vsi krogi zanimati za vprašanje, kako preustrojiti našo državno valuto; zlasti naša avstrijska publicistika nagromadila je v tem oziru celo kopico predlogov o preustrojstvu valute. Zanimljivo bi bilo torej seznaniti se z raznovrstnimi mnenji, pretresovati jih ter v obče o tem prevažnem vprašanji svoje mnenje izraziti. Prevažno je to vprašanje, kajti smelo trdimo, da si bode Avstrija priborila sijajno gospodarsko zmago, ako se jej posreči v tem životnem vprašanji pravo pogoditi. Že prej smo navedli razloge *), zakaj je želeti, da se preustroji naša valuta, katero so razmaja ale sosebno od leta 1848 razne politične nevolje, ki so z elementarno močjo posegale v naš državni ustroj ; poudarjali smo posebe, da bode treba preustrojiti našo valuto, ki se je postopno zelo razmajala vsled poznejšnjih burnih časov, kateri niso pripuščali, da bi se popolnoma utrdile naše politične in narodnogospodarske razmere. Do leta 1848. kolal je v deželah naše države srebrni denar; od tega časa izginil je malone popolnoma iz interlokalnega prometa, m država, da bi nadomestila nedostajajoče to plačilno sredstvo, bila je prisiljena izdati bankovce namesto srebra, ki se ni dalo koj pribaviti. Žal, da se je emisaija bankovcev zgodila v preveliki meri, tako da se je ustvaril ažijo ter malo po malo poskočil do 50 %. Ker se po mojih mislih oškodovana valuta ne da popraviti niti s tem, da se razveljavi, odnosno da se umetno zmanjša vrednost papirnemu denarju; niti s tem, da se privede goldinarjeva vrednost na današnjo vrednost zlata našega papirnega goldinarja v inozemstvu; kouečno niti s tem, da se vzame zajem v zlatu, ampak jedino s tem, da si v veliko osnujemo in potem uztrajno in z vso močjo pospešujemo in izvršujemo izvoz naših mnogih še premalo razvitih in v inozemstvu dovolj znanih prirodnih in obrtnih proizvodov v inozemstvo; da se s povzdignjenem kurza naših menjic doseže prvotni parikurz našega denarja, zato hočemo najprvo *) Gh'j članke- „Iivoz in valuta" v prejšnjih številkah „Slovunskega Naroda". poudariti, kakšno škndo nam donaša oškodovanje valute. Ne daje se tajiti, da se je padajoča vrednost kolajočega denarja občutno pokazala ter delovala na obračune izmej storitve in mezde, izmej ponujanja in povpraševanja po lukusnih in životnih pripomočkih Vsled teh odnošajev silila je kakor vetom i ca vihrajoča vrednost našega papirnega denarja vse cene kvišku ter ni pripustila njih padanja. Potrebe vsakdanjega življenja: kruh, vino, meso, obleka, stanovališča, posli, vožnja, s kratka vse se je silno in brzo podražilo, in vse plače državnih, deželnih, občinskih in privatnih uradnikov morale so se vsled teh razmer povišati Usodepolna borba unela se je v vsem gospodarskem življenji radi pojmov, kaj je vrednost in kaj proti vrednost, kaj je denar in kaj blago, kaj je storitev in kaj plača, in ta borba ni še niti danes končana. Te zamotane razmere privesti v prvotno na-naravno stanje osobito v oni solidni gospodarski in društveni položaj, ki je vladal še tedaj, predno se je zmanjšala vrednost našemu papirju, vse to je bil brezuspešen trud naših narodnih gospodarjev in državnikov Pa vender! Kakor se na razvalinah poraja novo življenje, tako je tudi neumorni in vedno ustvarjajoči človeški duh, hlepeč po zaslužku zasledil pota, po katerih naj bi v tem zamotanem položaji dospel in preril se do koristi, inozemec je u videl koj, da je on blago, katero je mogel dobiti v Avstriji pri prisilnem kurzu in pri 50% dis-ažijo za 100 gld., on namreč, ki se je polastil av strijskvga goldinarja za pol cene, pač mogel kupiti za 50 gld. Inozemec ogledal si je torej še natančneje avstrijski proizvod ter je brzo staknil, da utegne marsikaj od tega čisto dobro porabiti, in on je kupoval, kupoval in spet kupoval. Nasprotno pa se je preveril tudi Avstrijec, da se mu je brez njegove zasluge otvoril nov svet, kjer je mogel razpečati svoje blago. Čim živahnejše je bilo naše izvažanje, tem bolj so se vračali v našo državo avstrijski papirni goldinarji, ki so bili za polovico vrednosti odromali v inozemstvo, začeli so poupra-ševati po avstrijskem goldinarji in to poupraševanje ob istočasnem nadaljujočem se izvažanja naših proizvodov potisnilo je ažijo tako, da je to veliko gospodarsko gibanje potisnilo, ažijo ki je stal prej 50%, polagoma na 20%, do katerega uspeha smo srečno danes dospeli. Vse to dokazuje, da ažija ne določuje in da ne vzdržuje množina kolajočega nepokritega papirnega denarja, ampak saldo naše trgovinske bi lanci je, kajti pri nas je kolalo kovinski nepokritega denarja : v bankovcih v papirnem drJL vkupe denarji leta 1861 181,449.000 181,449.000 „ 1856 307,587.000 307,587.000 1861 369,726.000 869,726 000 „ 1865 229,578.000 229,578.000 „ 1870 165,911.000 316,037.000 4 0,948.000 „ 1871 173,837.000 373.6G0.000 547,437.000 „ 1872 175,432.000 375,991.000 651,423.000 „ 1873 215,105.000 344,033.000 559,138 000 „ 1874 154,393.000 345,282.000 499,675.000 „ 1875 15l.S25.000 346,501.000 498 326.000 1876 159 302.000 355.445.000 514,747.000 , 1877 144,814.000 345,961.000 490,775.000 1878 134,938.000 364,('02.000 498,940.000 , 1879 152,613.000 313,030.000 465,543.000 „ 1880 155,321.000 327,737.000 483,058.000 , 1881 163,351.000 320,434.000 483.785.0 0 1882 170,894.000 351,493.000 522.387 000 „ 1883 181,078.000 350,951.000 512,029.000 " 1884 170,334.000 854 248.000 524,582.000 ] 1885 164,806.000 338,248.000 503,054.000 Vsakdo pa ve, da smo leta 1885 pri kovinski nepokritem papirnem denarji v znesku 503 milijonov goldinarjev imeli manjši ažijo, nego leta 1865. pri 229 milijonih. Ne bomo se oddaljili od stvari, ako navedemo, koliko so imele kovinski nepokritega papirnega denarja ostale evropske države po Ad. Soetbeerja izkazu leta 1885. bankovcev državni vkupe papirni denar Angložka v funt. Stri. 11,722.158 11,722.158 Francija v frank. 675,202.803 676 202.803 Švica v „ 47,611.000 47,511 000 Italija v „ 631,839,692 305,094.720 936,934.412 Belgja „ „ 264,800.000 264,800.000 Udarniško n 47,952.746 47,952.746 Nemčija v markah 360,064.700 360,064.700 Rusija v rubljih 644,962.000 330,000.000 874,962.000 Švedsko v kronah 22,488.000 22,488.000 Dansko v kronah 26,065.000 25,065.000 Amerika v dolarjih 346,081.016 346,681.016 Na drugo stran pa se je izvršila velika pre-memba v vrednostnem razmerji obeh dragih kovin, in to iz razlogov, o katerih bodemo pozneje razpravljali. LISTEK Ponedeljsko pismo. Deželni zbor kranjski, ali kakor čitamo v narodni pesni „lepa zbornica Ljubljanska" shaja se pač redkokrat, a ima še drugi nedostatek, da jej je delokrog zelo omejen, da ima navadno rešiti le že gotovo nalogo. Zato se nekatera vj>rašanja. kakor glede deželne bolnice in višje dekliške šole tako dolgo odlašajo, zato nekatera vprašanja niti ne pridejo v tir. Navzlic tem nedostatkom na vsakdo z veseljem pozdravlja deželnega zbora zasedanje, kajti, dasi zbor še ni tak, kakeršnega bi si želeli, združuje vender v redutni dvorani odličnjake iz vse dežele ter razpravlja zadeve, jako važne za vso ožjo domovino. Deželuega zbora prvo dejanje vrši se v stolni cerkvi, kjer se zbero vsi odposlanci naroda slovenskega ua Kranjskem. Letos se je z veliko vese lostjo opažalo, da je pri dotični maši bil prisoten tudi gospod Kalan. Ker maša ni odmenjena pro- palim deželnozborskim kandidatom, ugibali so znani hudomušniki, kaj je g. Kalana v cerkev prignalo. Nekateri so trdili, da je prišel prosit sv. Duha, da bi ga za prihodnjo kandidaturo bolje razsvetlil, drugi pa so stvar drugače zavijali. Rekli so, da se je gospod Kalan prišel kot slovenski Edison zahvaljevat za razne izume svoje, kakor za netopirje s kljuni, za železnico izza 1805. 1. i. t. d. Bilo je pa tudi porednežev, ki so se porogljivo šepetali na uho, da je g. Kalan prišel opazovat, kako se ima deželni poslanec pri taki prrliki držati, kako sedeti, kako stopati. Na prvi hip zde se take opazke malenkostne, neosnovane in zlobne, a so popolnoma opravičene. Tudi sedeti treba zuati. Jedva je nekoliko tednov preteklo v dežel, ko se je v slovenskem dnevniku z vso resnobo pisalo, da so MladoČehi izvolili take poslance, ki v deželnem zboru niti sedeti ne bodo znali, že je osveta zadela urednika, ki je tako nekvalilikovano žalil narod češki. Oi sani je dejanski pokazal takoj prve pol ure, da v deželnem zboru sedeti še ne zua, kajti prevrnil se je s stolom na stran in pal bi bil, da ga ni ujel po- slanec, ki je baš bil za njegovim stolom. Ljudje, videvši to, rekali so: To je več nego slučaj, to je „prst Bo žj i !u Deželna zbornica kaže nam letos mnogo novih lic na desni in levi. V prvi seji neseni utegnil promotriti vseh, a glavni utis bil je ta, da mej nemškimi poslanci troje uprav sijajnih pleš, ki človeku kar vid jemljo, mej poslanci slovenskimi gospod Vinko Dragoš posestnik najlepših brk, v plenumu pa gospod kanonik Klun uajbolje rejen, on ima pravo prelatsko uuanjost, to pa zaradi tega ker živi „cum otio et digni tate". Da je gospod Kalan na njegovem mestu, bil bi ravno tak, ker se mu že na licih vidi, da ima za kaj tacega nenavaden talent in isto barvilo na zaokroženem obličji. Oi zadnjega zasedanja bilo je mnogo osobnih preraemb, tudi v bodoče ne bode brez njih. Prva zadela bode gospode stenografe. Dolgo jih ne bomo več imeli, izpodrinil jih bode fo no graf, ki bode uničil vso stenografijo sploh. Če pojde dolgo, imeli bodemo v par letih že fonografa v zbornici, govori se, da bodo v ta čudesni stroj ogrebali kakor če-belni roj, v tiskarnah pa bodo črkostavci navijali Naša zakonita veljava je srebro, kajti od leta 1857. kuje se iz 1 carinskega funta finega srebra = 500 gramov gld. 45.— a. v., s čimer je vsakdo dolžan vsprejeti terjatev v znesku gld. 45.— a. v. 500 gramov srebra, ne glede na to, ali srebro v ceni nasproti zlatu poskočuje ali pada. Takrat, ko je bil izdan dotični zakon, bilo je vrednostno razmerje mej zlatom in srebrom, kakor 1 : 15Va; danes je l:2lVi- V jeziku novčne mere znači, da je ono srebro, ki se nahaja v jednem avstrijskem srebrnem goldinarju, danes kupiti v zlatu za SO1/,,! oziroma da srebrni goldinar, ki je leta 1857 stal 100 kr. zlata, stoji danes 8OV5 kr. v zlatu. Iz deželnih zborov. O-orišIci deželni zbor. I. seja dne 10. oktobra 188 9. I. Po navadni cerkveni slovesnosti zbrali so se deželni zastopniki v deželni dvorani, v katerej je Čakalo še precej občinstva. Tudi prevz. knezoškof je zasedel svoje mesto. Točno ob 11. uri ustopi vladni zastopnik, novi vojsko voditelj Goriškega okrajnega glavarstva, c. kr. namestn. svetovalec Alojzij vitez Bosiz o ter predstavi s cesarskim sklepom 4. avgusta t. 1. imenovanega drželoega glavarja nj. prevz. gosp. Franceta grofa Coroninija in podgiavnrja dr. vit. Tonkli-ja. — Nato vsprejme slovesno obljubo dež. glavarja. Deželni glavar izrazi v svojem nastopnem govoru svojo hvaležnost za zopet izkazano cesarsko milost, pravi, da hoče v svoji službi zvest ostati današnji slovesni obljubi, da so njegovi čuti udanosti in zvestobe vedno taki, kakor jih je vedno gojil in javljal kot sin in zastopnik Goriškega mesta, katero se uže skozi stoletja ponaša s svojo udanostjo do vladajoče dinastije in do skupne avstrijske domovine. Naglasa potem potrebo spravedljivosti in slož-nosti, da bode uspešno delovanje dež. zbora. Obinen proti desnici govori dalje tako: „Častiti gospodje! Lepa beseda naide vselej lepo mesto, govorimo jo v katerem koli jeziku. „Vender pa stavim veliko veljavo v to, dn morem danes, ko nastopam zoptt podeljeno mi službo, svoje rojake slovenskega rodu zagotavljati tudi v njih jeziku, da sem ostal nespremenjen in zvest onim načelom, ki so me vodila na mojem do sedanjem političnem potu, in da me je resna volja, odinenjati jednako dolžnostno skrb vsem sinovom in vsem stranem naše dežele, (dobro!) kakor se nadejam, da sem to dosedaj vedno delal". „S tem želim pripomoči, da se mej njimi uže v kalu zaduši vsako zrno razpora in to v prid vsakemu posamezniku, pa tudi v blagor naši celi ljubi domovini". „Zdi se mi, da veljajo jednake postave za privatno občevanje, kakor za javno življenje". „Razburjena množica nam sicer ne bo hvale pela, če bomo previdni in zmerni v svojih zahtevah in če bomo dobrohotno presojevali tuje težnje; to je res, da ne ! Pa ravno s tako zmernostjo in dobrohotnostjo zagotovimo trajne, splošno povoljne uspehe iu domači mir, katerega naše ljudstvo resne zahteva". „Naj se mi ne zameri, da se vedno povračara k isti stvari, toda meni se zdi neizmerno pomenljiva". stroj in čuli i:i stavili govore, da bode kar veselje. Stvar bode se vršila, gladko, jednostavno, imela pa bode jedno veliko hibo, ali pa prednost, da nihče svojih govorov likati in popravljati ne hode mogel. Kakor bode govoril, tako bode odmevalo iz fono-grafa, ki bode celo vsako jecljanje in vsako pokašljevanje in brkanje vestno zabeleževal. Jedino ki-manje je pred fonografom še varno. Kakor v deželnem in državnem zboru, tako bode fonograf tudi sicer v javnem življenji napravil popolen preobrat. S takim Btrojem, nekoliko še zboljšanim, bode moči zabeležeti in hraniti razne pogovore v krčmi iu pri taroku, celo pri sodiščih bode fonograf igral veliko ulogo. Zatoženca, ki bode tajil, da je to ali ono obljubil, postavil bode njegov lastni glas na laž, glas fonografovan pričal bode proti svojemu gospodarju. Kolikega pomena pa bode fonograf za nežni spol, koliko iskrenih obetov o jarmu sv. zakona bode ohranil spominu, o tem si datii's niti misliti ne upam. Izvestno pa bodo ljudje fonografu nasproti postajali previdneji in učili se bodo, držati jezik za zobmi, kar bode v marsika-kem slučaji le koristno. s „Načela vzajemnega potrpljenja se vseknko zlagajo z vzvišenimi nauki pravega krščanstva, kakor so zapoved dozorele svetne modrosti. In ker se trdno zanašam, da pridejo ta načela tudi pri nas, kakor v skupni naši avstrijski domovini do popolne veljave, zdelo bi se mi, da se mi izpolnjuje prava srčna želja, ako bi videl, da se vsaj uže je-denkrpt bliža — ta blažena doba". (Odobravanje mej slovenskimi poslanci). V nadaljnem i tal. govoru je predsednik omenil, da je mej glavnimi nalogami letošnjega zborovanja rešitev uprašanja zactran zgradbe prepotr^bne deželne norišnice. „Nobena stvar", pravi, „da ne more tako utrditi v nas prepričanja vzajemnosti, ki objema vse ude človeškega društva, zlasti pa one kateri skupaj žive v jedni deželi, kakor pretreso-vanje človeške revščine, katera zadeva na desno in na levo brez razločka vsm, ne zračno se za to, kak jezik govore njene nesrečne žrtve". Zato se nadeja da bodo vsi poslanci složni v razpravi te zadeve iu jo srečno in uspešno rešili Slednjič se spominja strašne nesreče, ki je v teku leta zadela cesarsko hišo in celo državo, a le še bolj trdno zvezala avstrijske narode do av -strijskega prestola in preljubljenega vladarja, kojemu naj zbornica vsklikne trikratni „živijo". Poslanci in občinstvo trikrat ponove naudušeni „živijo". Z laj se prvikrat predstavlja novi g. vladni zastopnik vitez Bosizio z naslednjimi v italjanskem in slovenskem jeziku govorjenimi besedami: „Predstavljam se Vam kot vladni zastopnik in izvršujem prijetno in častno nalogo, da Vas pre-srčno pozdravim v imenu cesarske vlade". „Vlada bode pozorno sledila Vašim razpravam ona pa tudi trdno upa, da se bode novo deželno zastopstvo držalo poti, katero so pokazala prejšnja zastopstva". „Jaz pa bodem ponosen na to, da si pridobimo Vaše zaupanje in da rešim dano mi nalogo z ono gorečo bubeznijo,katero gojim za to slavno deželo". Predsednik naznani, da je poslanec Ivančič zaradi bolezni zadržan udeležiti se zboravanja. Potem vsprejme slovesne obljube vseh navzočih poslancev. - S tem je končala I. sejo. Popoludne ob 3. uri bila je II. seja, katere so se udeležili razen preuzv. knezoškofa in Ivančica vsi poslanci: Predsednik naznani, da je vlada zopet predložila kot svoj predlog načrt postave, s katerim se j določujejo nagrade za poučevanje v verozakonu na javnih ljudskih šolah. — Po viteza Tonklija predlogu se izroči ta predmet odseku za pravne zadeve. Dolga vrsta peticij se izroči deloma pravnemu, deloma peticiJBkemu odseku. Vse volitve deželnih poslancev so se potrdile brez ugovora. Računski sklepi za leto 1888 in proračuni za 1. 1890 vseh zalogov, ki so v deželni upravi, izročili so se v preiskavo posebnemu odseku — finančnemu — sedmih udov. Volitev odsekov je dala naslednji rezultat: Finančni odsek: Dr. vitez Tonkli, predsednik; dr. Gregorčič, dr. Rojic, bar. Locatelli, dr. Maurovich, Benardelli, baron Ritter. Pravni odsek: Dr. vitez P a j e r, predsednik; dr. Abraui, Čerin, dr. Nik. Tonkli, dr. Lo-visoni, dr Verzegnassi in dr. Venuti. Peticijski od s t k: Pl. D o t to r i , predsednik; Mahorčič, KocjaučiČ, dr. Abram, dr. Lisjak, Del Torre, dr. Venuti. Norišnic u i odsek: Dr. vitez Ton k U predsednik, dr. Rojic, Mahorčič, dr. Maurovich, dr. Verzegnassi, baron Riter, Del T o r r e. Na to je sledila po zapovedanem redu volitev dež. odbora. Zastopniki velicega posestva so izvolili odbornikom, dr. viteza Baje rja, namestnikom dr. L 0-visoni-ja. Zastopniki mest in trgov: dr. Verzegnas si - ja, odbornikom iu dr. Venuti-ja namestnikom. Zastopniki kmečkih občin: dr. Nikolaja Ton kli-ja odbornikom in dr. Les jaka namestnikom in celi zbor: dr. Abram a odbornikom in dr. Gregorčiča namestnikom Prihodnja seja bode nekda še le proti konci meseca, ker so zdaj poslanci posestniki zadržani po grozdni trgatvi. Poprej pa se skličejo odseki skupaj, da pripravijo gradivo za deželnozborske obravnave. Istrslsrl deželni zToor. Iz Poreča 12. oktobra. V denašnji seji verifikovale so se vse one volitve italijanskih poslancev, proti katerim ni bilo protesta. Kajti po pravilniku morajo priti volilni spisi, proti katerim je kak ugovor uložen, na razpravo pred posebno komisijo. To pa ne velja za Slovane. Deželni odbor predlagal je, da se poleg druzih pripozna tudi izvolitev Spinčiča in Flega v Kopru, in Mandiea in Jenka na Volovskem. A večina je brez kacega razloga ali motivacije izročila tudi te volitve verifika-cijskemu odboru. Dr. Laginja predlagal je temu nasproti, da se tudi volitve velicega posestva in mesta Lošinja ne odobre in izroče odboru, a brez koristi. Te so se odobrile. Od vseh 9 slovanski h poslancev torej nobeden ni verificiran. K temu dodamo samo še, da sta bila Mandič in Jenko jednoglasno voljeua iu da so bili tudi njih volilni možje (74) po vseh 7 občinah jednoglasno izbrani. Dež Ini glavar je pri nastopu s patosom uskliknil: „Torni P aula di S. Francesco ad essere il campo ammirato del patriotismo istriano!" Da, povrnil se je uzor istrskega rodoljubja. Častitamo gosp. Rinaldiniju! Politični razgled. Noti'«iiijc dežela. V Ljubljani, 14 oktobra. Deželni %l»ori začeli so svoje zborovanje. V češkem deželnem zboru je deželni vrhovni maršal naglašal, da to, da se deželni zbor pri otvoren ji nagovarja v obeh jezicih ni prazna oblika, temveč se to zgodi zaradi tega, ker je deželni zbor zakoniti zastop vse dežele, dežela z dvema različnima narodnostima, ki imata pravico zahtevati jednake pravice \ jezikovnem in narodnem oziru, Potem je obžaloval, da se pogajanja z Nemci niso posrečila Deželni zbor ima torej računati s tem. da še dlje časa v njem ne bode nemških zastopnikov, a on se nadeja, da to ne bode oviralo uspešnega delovanja njegovega. — Mladočeški poslanci so že izročili načrt adrese na presvetlega cesarja deželnemu vrhovnemu maršalu. Podpisali so ga samo zastopnik' Mladoćehov. V njem se zahteva sprememba ustave in deželnega volilnega reda in odprava zastopstva interesov. Poslednja točka naperjena je posebno proti kuriji veleoosestnikov in indirektnim volitvam v kmetskih občinah. Da večina tega načrta ne bode vsprejela, je gotovo. Izročila ga bode morda odseku, v odseku pa sklenila, da se preide o njem na dnevni red. Pa saj Miado-Čehi sami neso na to računili, da bi bil njih načrt vsprejet, ker sami dobro vedo, da brez podpore plemstva no dosežejo kronanja. Plemstva pa ne bodo pridobili za težnje svoje, Če bodo skušali prikrajšati pravice njegove. Imenovanje novega namestnika na Dolenjem Avstrijskem gotovo ni brez političnega pomena. Baron Possiuger je bil že res star in je zatorej čisto naravno, da je šel v pokoj, toda vsakako je pomen Ijivo, da je šel v pokoj baš dva dni poprej, nego se je sešel deželui zbor in da je novi namestnik prisegel, predno se je cesar vrnil na Dunaj in predno je bilo razglašeno imenovanje njegovo. Baron Pos-siger je bil nasprotnik sedanje vlade in tudi svojega nasprotovanja skrival ni. Vender to samo na sebi ni še uzrok njegovi ostavki, temveč so mu baje zamerili, da je baš na Spodnjem Avstrijskem pod upravo njegovo protisemitizem in nemški nacijona-lizem dobival tal. Sedanji vladi pa ne ugajajo odločno narodne stranke in hoče z nastavljanjem energičnih političnih uradnikov se jim zoperstavljati. Naloga grofa Thuna v Pragi je po mogočnesti ovirati mladočeško gibanje, naloga grofa Kielmannsegga na Dolenjem Avstrijskem bode pa na prste stopati nemškim nacijonalistom. Govori se, da sedaj v kratkem pride na vrsto baron Kiibeck, da pojde v pokoj, ker ni znal pomiriti obeh narodnostij. Po njem Slovenci ne bomo žalovali, če tudi ne pričakujemo, da bi bil naslednik njegov za Slovence dosti boljši. Na Tirolskem gospodujejo nemški konservativci po Bvoji volji, kolikor jih seveda ne ovira vlada. In v tej deželi se tudi kaže, kaki prijatelji šole in učiteljev da so ti gospodje. Te dni sta na Tirolskem bili razpisani učiteljski službi z letno plačo 350 in 250 gld. 50 kr. in jedna služba učiteljice z letno plačo 300 gld. Tako nizkih učiteljskih plač ni v nobeni drugi deželi v Avstriji. Ker nemški konservativci na Tirolskem tako slabo skrbe za učitelje, ni čuda torej, da učitelji nemajo zaupanja v konservativno stranko, naj konservativni listi še toliko pišejo o naklonjenosti duhovščine učiteljskemu stanu Učitelji že dobro vedo kaj delajo, ko se branijo, da bi zopet šola povsod nrišla pod izključno oblast duhovščine. Da so šole na Tirolskem slabe, še omenjati ni treba, ker za tako plačo gotovo ne morejo dobiti dobrih učiteljev. Učitelji s tako pičlo plačo tudi ne morejo misliti na kako daljše izobraževanje. jjjflST" Dalje v prilogi. 237 14. oktobra 1889. VnaiiJ** države. Na l'ariškej razstavi dubilo je učno minister-stvo NrliNko zlato svetinjo za ljudsko, srebrno svetinjo za srednje šolstvo in bronasto sv tinjo za topografijo. Generalni štab je dobil tudi bronasto svetinjo za topografijo, vojaški tehnični zavod zluto svetinjo za sedla in konjsko opravo, srebrno za vojni materijal. Kmetijsko miuisterstvo je dobilo zlato svetinjo za rudninske proizvode in priznalni diplom za vezanine in pletenice. Ontralni odsek je dobil jedno zlato iu 5 srebrnih svetinj in več diplom za obleko Kmetijska Sofa v Kraljevem je dobila zlato s\etinio za jestvine in srebrno svetinjo za suho 80Čivje in češplje. Kmetijska družba je dobila za razstavljene proizvode zlato svetinjo, kmetijsko društvo v Belemgradu zlato svetinjo za suhe češplje. Kaznilniška uprava je dobila bronasto svetinjo za vezenine. Okrožji Šabac in Niš dobila sta bronasti svetinji, 12 druzih okrožij pa častne diplome za vezenine Krnguievsko okrožje zlato in okrožja Užice, Podrinje, Šabac, Čačak in Topčiderska uprava pa srebrne svetinje za suho ovočje, Drušvo izdelo vateljev preprog v Niši dobilo je zlato in ženski društvi v Belemgradu in Niši pa srebrni svetinji, rudnik Avalo srebrno svetinjo za rudnine. Več zasebnih izložnikov je pa tudi dobilo zlate, srebrne in bronaste svetinje in Častne diplome. Javna varnost v starej Srbiji je jako na slabem. Turška oblastva ne morejo ali pa nečejo vzdržavati reda. Roparji pobijajo in ropajo pri belem dnevu. V vasi Novo napali so bogatega kmeta, Mičo Navmoviča, zvezali njega in ženo njegovo in ja mučili tako dolgo, da je povedal, kje ima spravljen denar. Odnesli so mu 10O turških funtov, odgnali 200 ovac in 314 koz. V Bistrici napali so roparj? hišo Nikole Jovanoviča Ker ni imel denarja, bo ga ubili. V Drinovem so roparji pobili sedem prebivalcev in njihova trupla sežgali. V Gradovci je na polji blizu železniške stražnice ropar ubil kmeta Djina Teodorovića pri belem dnevu, ker je branil čast žene svoje. Uboga žena se morilca niti ne upa naznaniti sodišču, ker se boji, da je ropar ne ubije. V Rakotincah napali so roparji samostan sv. Elije in ga oropali. V Skopljah je trgovec tobaka ubil srbskega trgovca Ibrisa, pa ga oblastva ne zapro. Sedaj je v staro Srbijo prišel nov vali, Ejub paša, ki slufe, da je energičen in pravičen mož. Bil je prejšnje čase general in se je odlikoval v raznih bitvah, nazadnje dobil celo naslov muširja. Bomo videli, če se bode posrečilo njemu, da bi napravil red. Mnogo upanja ni. Domače stvari. — (K o n f i s k a c i j a.) Sobotno številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi prvega uvodnega članka in zaradi odstavka v političnem razgleda, v katerem se je govorilo o položaji na Bolgarskem. Uvodni članek bil je prevod poljskega lista „Dziennik Poznanski", Isti članek posneli so razni nemški listi, n. p. „Wiener Allgem. ZeitungM, „Politik", priobčila ga je tudi „Balkanische Correspondenz", ne da bi bil kateri teh listov zaplenjen. — (Škofom lavantinskim) je defi' nitivno imenovan — tako nam piše prijateljska roka iu Savinjske doline — gospod dr. Mihael N a p o t n i k, ravnateljjna Augustineumu na Dunaji, capellanus caesareus, konsekracija vrši se 26. t. m. v Solnogradu. Ako se ta vest obistini, sme si la-vantinBka vladikovina pač častitati, ker dobila bode uzornega škofa. Gosp. dr. Mihael Napotnik je okolu 40 let star, porojen v Konjiški fari, velike in prijetne postave, dober govornik iu pisatelj slovenski. Odlikovan je z zaslužnim križem, ker je bil vojaški kaplan pri okupaciji Bosne in Hercegovine. — (Gosp. Vaso Petričič,) podžupan in veletržec v Ljubljani, odpovedal se je čaBti predsednika trgovske in obrtniške zbornice kranjsk e. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v ponedeljek 14, dan okt. letos ob 6. zvečer v mestni dvorani II. nadstropje.) I. Naznanilo predsedstva. II. Poročilo obravnavi zaradi utelovljenja Podturnske grajščine s pripadniuami. III. Vodovodnega odseka poročilo glede poberanja vodne naklade. IV. Stavbinskega odseka poročilo o določitvi stavbinskih črt pri gledališkem pogorišči. — (Gospod dr. Ben. Ipavec, zdravnik v Gradci) pristopil je „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" kot podpornik poslavši niega blagajniku 5 gld. Srčna mu hvala! — (Slavnostno izročitev zlatega zaslužnega križa u mirovljenemu vodj i gos podu Leopoldu Belarju) vršila se je včeraj ob 11. uri v mestni šoli na Cojzovi cesti, raz katero so vihrale cesarske, narodne in mestne zastave. Vbj učenci te mestne Ljudske šole nastavljeni so bili v veži, po stopnicah in hodnikih kot živ spali r naše prihodnjosti. Vodja gospod Rak te I j vsorejemal je gost»\ ki so se zbirali v lepo okrašeni dvorani, ker so bili učitelji in učiteljice vseh ljudskih Šol ljubljanskih, udje deželnega ŠOhlkega sveta profesor Toma Zupan in vodja Andrej P r a p ro t n i k, kanonik Zamejec in mnogo druzih odličnih gostov. Točno ob 11. uri prišel je gosp. župan Grasselli v spremstvu magistralnega uradnikS g. Laha Gosp. župan izrekel je v svojem govoru, da mu je velika čast. izročiti po naročilu gospoda deželnega predsednika Imrona Amlr. VVinklerja kot načelnika deželnega šolskega sveta vodji g. Belarj u častno znamenje Daj V iS jega odlikovanja. Gosp. župan naglašal le dolgoletne zasluge slavljenca potem pa pripel mu odliko na prsi, želeć mu, naj bi dolgo vrsto let zdrav in vesel užival veselje na tem ce-arske m odlikovanji. Vodja gosp Belar se do solz ginjon zahvali na cesarski milosti, in prosi gosp župana naj na Najvišjem mestu blagovoli prijaviti to zahvalo za izredno počeščenje, ki mu je neizbrisljivo priznanje njegove skromne a po najboljši volji zmirom vestne delavnost Konečno zakliče trikrat „Slava!" in „Živio!" Nj. Veleča8tvu presvetlemu cesarju, kateremu vsi zbrani pritrde, na kar je zaorila cesarska pesen od tal do druzega nadstropja iz več nego 400 grl naše nadepolne mladine Na to poprime besedo mestni šolski nadzornik gosp. prof. Leveč v daljšem jako zanimivem govor pozdravlja slavljene i, zahvalil se je v prvo gosp. županu Gras-selliju, da je kot načednik mestnega šolskega sveta, dal prvi povod Najvišjemu odlikovanju g. Belarja. Ta redka današnja slavnost naudaje učitelje z nekakjm upravičenim ponosom. Veseli vse učitelje, da je odlikovan ljudsko Šolski učitelj, veseli j:h pa še to, da je odlikovan mestni učitelj Ljubljanski. Ko je današnji gospod odlikovanec pred 41 leti nastopil prvo svojo službo v neznatnem kraji na Notranjskem takrat pač ni mislil, kakšen lep uapredek bode storilo ljudsko šolstvo v bližnji prihodnjosti. Toda kot vesten učitelj je imel vedno pred očmi vse mnogovrstne dolžnosti svojega stanu, izobraževal se je sam in napredoval, da so ga šolska oblastva naposled izpozoala vrednega poklicati ga za učitelja v deželno stolno mesto. Ko je gospod Belar pred 27. leti prišel v Ljubljano, imelo je deželno stolno mesto okolu 30 ljudskošolskih razredov, letos jih imamo 93! Število ljudsko šolo obiskujočih otrok je še 1 1873. znašalo 2541 (1309 dečkov, 1232 deklic), leta 1889. pa je bilo 4382 javne in privatne ljudske šole v Ljubljani obiskujočih otrok (2314 dečkov, 2068 deklic); njih število je sedaj v 13 letih poskočilo za dobrih 71%! Te številke bistveno pojasnujejo veliki napredek liudskega šolstva v stolnem mestu Ljub ljanskem, h kateremu je današnji odlikovanec pripomogel po svojih najboljših močeh. To delovanje njegovo pa je tudi na Najvišjem mestu našlo zaslužno priznanje, in ljudskega učitelja, za katerega se pred 40 leti nihče ni zmenil, krasi danes zlati zaslužni križec. Cesarska milost pa, ki je obsijala današnjega odlikovanca, razlija blagovoljne žarke svoje tudi na vse učiteljstvo, posebno Ljubljansko. Vsi ki bo udeleženi pri ljudskem šolstvu Ljubljanskem se bodo hvaležne izkazali za to čast in vzgo-jevali po gaslu presvetlega cesarja „Viribus unitis", mladino našo tako, da vzrastejo iz nje verni sinovi domovini, cerkvi in Avstriji! Govor šolskega nadzornika je bil z veliko pohvalo vsprejet na kar se je zahvalil gosp. Belar šolskemu nadzorniku gospodu profesorju Levcu za vsekdar izvrstno nadzorovanje mestnih šol, katero je bilo ljubeznjivo dobrega pouka polno, in kateremu slediti je bilo vsekdar veselje učiteljstva.. Zahvali se slavljenec tudi gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju, velikemu pospeševatelju ljudskega šolstva in mu zakliče Slava, vsem učiteljem posebno onim II. mestne šole, katere prosi naj bi podpirali njegovega naslednika vodjo g. Raktelja jednako kakor njega. Ko se je g. katehet Smerekar odlikovancu g. Belarju kot duhovnik še posebno zahvalil na izvrstnem vodstvu, bila je slavnost končana in čestitali so odlikovancu še poaamičniki. — (Poročil) se je v soboto g. F. Breznik, profesor na gimnaziji v Novemmestu, z go-spodičino Rieder-ovo iz Ljubljane. — (Slovensko gledališče.) Kot novost predstavljala se nam je včeraj veseloigra „Kastor in Poluks", ki pa ne zaslužuje imena veseloigre, marveč je le burka in še kot taka ne veliko vredna. Prav dobro sta igrali gospodičini Gostičeva in Nigrinova in gg. Danilo in Perdan, a na- vzlic dobri igri bil je uspeh le mlačen. Druga igra „Išče se odgojni k" igrala Re je pa tako vrlo, da smo na prvo kaj lahko pozabili. Igra ni nova, predstavljala se je že na slovenskem (»dru, i dejanje je tako živo in duhovito zasukano, da je pri dobri igri uspeh neizogiben. Igivlci in igralke pogodili so vsi svoje uloge pravilno in igra razmoravala se je gladko in efektno Izm»>j ženskega osobja odlikovale so se gospa B o r š t n i k - Z v o n a r j e v a , gospodičini Nigrinova in Gostičeva, izmej gospodov Borštnik, Srš-n, Slavko, Danilo in Verovšek. Gospod Sršen kot Benjamin bil je apluV izvrsten Gledališče je bilo dobro obiskano. — (Za lokalno železnico,) ki pojde od južne železnice mej Poljčanami in Ponikvo čez No-voves in Podplat na Slatino in v Rogatec podelila se je predkoncesija na šest mesecev. — (Židovska laž.) Zadnje dni čitalo seje v raznih listih, di se je iz Srbije odposlalo 300 otrok v ruske vojaške zavode in učiliAea. Kakor čitamo v srbskih listih ua vsem tem ni niti besedice resuice. — (Ceciljino društvo) ima v četrtek 17. t. ni. občni zbor z naslednjim vsporedom : 1. ob 8. uri zjutraj v cerkvi frančiškanski rekviem (koral) za ranjke ude. 2. ob 10. v stolnici slovesna maša: M is s a „Brevis" zložil Palestrina gra duale zl. A. Foerster, ofer torij zl. Fr W i 11, introitus in communio gregorijanski koral. 3. ob 11. zborovanja v knezoškofijski dvorani. 4. ob 4. popoludne v cerkvi sv. Jakoba litanije: O salu t a ris zl. Palestrina, Tantum ergo zl. Calegari, Ave Maria zl. Tresch in Jubilate zl. Aiblinger. K cerkvenim slavnostim se uljudno vabijo vsi prijatelji prave cevkvene glasbe. — („Popotnik") ima v 19 številki nastopno vsebino: Črtice o zdravoslovju. (Spisuje Sim. Meglic.) — Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja. (F. Breznik.) — Slovesno otvorenje „hrvaškega učiteljskega domau. — izleti] po Zgornji savinjski dolini. — Občni zbor „Narodne šole" v Ljubljani. — Književna poročila. — Iz „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — V spomin g. Antona Vidoviča, nadučitelja v Cirkovcib. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — (Obdačenje dežele Kranjske leta 1 88 9.) Vseh cesarskih davkov bilo je 1,500.556 gld. 14 kr. (zemljiški davek 624.048 gld., hišno-najemninski davek 218.843 gld., hišno - razredni davek 139.930, pridobnina in pridobnina od krošnjar-stva 139.369 gld., izkazana pridobnina 332.101 gld. itd.) Vse priklade pa so iznašale 818.719 gld. in 51 kr. in sicer: deželne priklade 646.579 gld. in 22 kr., priklade za okrajne blagajnice 168.840 gld. 18Va kr , donesek za kupčijsko zbornico 3300 gld. lOVa kr- Mesto Ljubljansko plačalo cesarskih davkov 393.161 gld. 39 kr., priklad pa 178.185 gld. 06 kr., vkupe 571.346 gld. 45 kr. Ljubljanska okolica davkov in priklad 184.831 gld. 35Va k«*., torej mesto z okolico vred 756.177 gld. 80Va kr-> toreJ blizu tretjino vseh cesarskih davkov in priklad. — (Iz Gorenjega Dravbrega) naznanja se povodenj. Dolenji trg je preplavljen. Še vedno dežuje in Drava narašča. — (Za pobite zveri, vidre in pse) izplačalo se je na Kranjskem od 1. avgusta 1888. do konca julija t. 1.: Za 1 medvedko 40 gld., za 1 volka 20 gld., za 54 vider po 2 gld. 108 gld., za 18 steklih psov po 5 gld. 90 gld., vkupe 258 gld. — (Trgatev) po Štajerskem se letos prične še le po sv. Tereziji, ker je zelo neugodno vreme meseca septembra zadrževalo zoritev grozdja. — Kjer ni bilo strupene rose, ali kjer so proti njej Škropili, bo še dosti vina, na primer ob Pohorji pri Slovenski Bistrici, v Ljutomerskih goricah, v Zavrči itd. Slabeje je v Slovenskih goricah, okolu Maribora in v dravski dolini od Konjic do Haloz. Tu je perenospora že meseca julija listje posmodila, da grozdje ni moglo zoreti. Po Štajerskem bo torej srednja vinska letina po kvantiteti in kvaliteti, na Kranjskem prav slaba. Cena starim, dobrim vinom je poskočila. Boljše kvalitete starine od 1. 1885 in 1888 prodavajo pri Slovenski Bistrici po 27 do 34 gld. hektoliter. — (Razpisano) je mesto občinskega tajnika Podkloštrom (Arnoldstein). Plača 600 gld. Prošnje do konca ti m. Zahteva se mej drugim znanje nemščine in slovenščine. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 11. oktobra. Pri današnjem slavnostnem obedu v beli dvorani bilo do 140 osob. Red bil je naslednji: Carju na levi so sedeli cesarica, veliki knez Jurij, princesinja Albrecht, princ Friderik Karol hesenski; ce-Barju na desno so sedeli princesinja Friderik Karol, princ Friderik Leopold. Cesarici nasproti sedel je Bismarck, njemu na levi grof Voroncov-Daškov, generalni polkovni pope in generalni pobočnik Čeverin, knez Hatzfeld, Bis-marcku na desno grof Šuvalov in vrhovni polkovnik grof Stollberg. Razen teh bili so pri obedu vsi državni ministri, generali, najvišji dvorni dostojanstveniki in pobočniki iz spremstva carjevega. Berolin 11. oktobra. Pri slavnostnem obedu napil je cesar Viljem tako: Jaz pijem na zdravje svojega častitega prijatelja in gosta, na nj. velečastvo, carja ruskega in na trajnost mej našima hišama že več nego sto let obstoječega prijateljstva, katero bodem gojil kot ded-ščino, od prednikov mi izročeno. Car zahvalil se je v francoskem jeziku za prijazna čustva ter napil na zdravje veleČastev. Potem je car pripil Bismarcku, ki je stoje čašo izpraznil in se globoko priklonil. Cesar Viljem prip«l je Suval OVU, ki je tudi stoje izpil čašo in se globoko priklonil. Berolin 11. oktobra. Malo pred 41l2 uro pripeljal se je državni kancelar v uniformi gardske deželne hrambe in z modrim trakom Andrejevega reda in čel k carju. Bismarck bil je pri carji osemdeset minut. Pri odhodu spremljal Šuvalov Bismarcka do voza. Pariz 11. oktobra. Razkralj Milan z malini spremstvom semkaj doŠel. Vojvoda Leuchtenberški tudi semkaj došel. Dunaj 12. oktobra. „Vaterland" poizvedel iz zanesljivega vira, da je princ Alojzij Liechtenstein včeraj ua pristojnem mestu naznanil, da svoj mandat odloži. Berolin 12. oktobra. Pri včerajšnji slavnostni predstavi v opornem gledališči sedel car mej cesarjem in cesarico. VeleČastva ostavila gledališče stoprav ob 111/4 uro zvečer in bila od več tisoč broje čega občinstva najuda-neje pozdravljana. Danes zjutraj prišel cesar po carja na rusko veleposlaništvo. Oba skupaj sta se ob 7lU odpeljala na lov v Hubertus-stock. MonakoVO 12. oktobra. Bolgarski princ Ferdinand popolnoma nepričakovano v najstrožjem „ineognito" čez Lindau in Ženevo v Pariz odpotoval. Bel .grad 13. oktobra. „Novomu Dnevniku" se javlja iz Sofije, da se princ Ferdinand ne vrne več na Bolgarsko. Dunaj 14. oktobra. Cesar odpelje se zvečer v Meran. LucVvvigslust 14. oktobra. Car in veliki knez Jurij ob 8. uri 25 min. semkaj dospela Veliki vojvoda in vsi princi so ja vspre-jeli. Peljal^ se na bengalično razsvetljeni dvorni trg, živahno pozdravljana. Pri dvornem obedu napil veliki vojvoda na zdravje carja carice. m kateri se ima velik del člo-f veSke vede in sosebno zdravilstvo zahvaljevati za svoj napredek, postaja od dne do dnč popolnejša, in s pomočjo razkrojevanja (analize) z lahkostjo določa, iz česa je sestavljena kakova snov in je li ponarejena ter izopačena. Kemično razkroj evanje je pokazalo, da je veliko zdravil, katere hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim, posebno večina balzamov in krogi j i c, ki se prodajajo pod bliSčečimi imeni, sestavljena iz lopatlke (aloe) in drazih, zdravju škodljivih snovij. Kemični razkroj Piccoli-jeve esence za želodec, ki so ga napravili razni strokovnjaki, pa jo ia trdno pokazal, da je ta esenca sestavljena iz samih rastlinskih zdravilnih snovij, pripravljena po najnovejših vedno-stnih skušnjah, da v njej ni uiti trohice lopatlke, da ni nikako drastično sredstvo, ki posiljuje naravne funkcije, pač pa lahko in sigurno sredstvo, ki jih ureja in popravlja. Potrdilo. Podpisani preiskal je od gosp. lekarja Picco-lija izdelovano esenco za želodec ter ni našel v njej nikakih zdravju škodljivih snovij, naj se bodo neorganskega ali organskega svojstva. V mnogih grenkih esencah nahaja se lo-patike (aloe). Te snovi v esenci za želodec gosp. Pi-ccolija ni mogoče dokazati, pač pa se mora reči, daje vsled svoje sestave in mnogih uplivnih snovij rebarbare prav zdravilna. It- Izlilii>itnoli. c. kr. profesor kemije in zapriseženi sodni (79 8—3) kemik v Ljubljani. jjiiJiHi zvor Mt«,J| za vse leto gld. 4.60; za pol leta i gld. 2.30; za četrt lota gld. 1.15. ! aSUft----ta Vssi gag+s?t- ' 11 ii j «• š : 13 oktobra. Pri Slonu: I hlllip, Korit/, in Prinz R Dunaju. — (Jfintlie- u G.)tto.Hgnb;.. -- \Vask;i iz Kevena. — Salmič iz Postojne. — Premrov iz Biartlnjaka, — Sihoedle z Reke. — Ncglnoier iz Llptnce. — Rieger od sv. Ane. — Conti iz Vidna. — Bolha 1» Gradca. Pri Mnlic* : Petri d, St-r/inar t Vrhnike. — Sekre-tiir it Gradca - "VVertheiin, Popper hi Pnborskv s Dunaja. Pri avtttri jsciti cesarji: Žirovnik iz Gorja. — Verbič iz 'Previsa. — Gerčar i/. Ribnico. Pri Ju ž u t* in ko'odvorn . Bonteg i/, Budimpešto. Kaspar Miir/.zu selil>i#«. — IIolzo i« Knittelfelda. — Schatz iz Maribora. — Jnrsche iz Beljaka. — Kovaoevich iz Rovinja. Ifleteorologično poročilo. Naznanilo glede potila v telovadbi. S 15. dnem tega meseca, to je prihodnji torek, prične se v našem društvu početni Bistematićni pouk v telovadbi, ter «e bode nadaljeval vsak torek, četrtek in petek od 8—1/a10. ure zvečer. Da pa ust reže „Sokol" tuđi željam mnogih gospodov, kateri sicer nito društveniki, pa bi se vender radi udeleževali telovadnega pouka v našem društvu, odredil je odbor v gori naznanjenih dneh od 7. — fe. ure zvečer telovadni pouk tudi za nečlane društva. Ker ima sedaj društvo izvrstne moči za poučevanje telovadbe, želeti bi bilo, da se je bratje „Sokoli" in ostala za telovadbo vneta gospoda v prav obilnem številu udeležuje. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1889. Odbor ,»Sokola11. I.istuiva upravnici va-. Gosp. Iv. G......na Vranskem: A monsicur Georges Šubic, art pilutre a Pariš, Rne de Latonr d' Auver^ne 44. — Pozdrav! Cm opa-•/■.nvftu^a Stanje -barometra-i pe ratara v mm, 1 Vetrovi 1 Nebo Mo-krina v mm. 12. okt. 7. zjutraj i), popoi. zvečer <32 H mm. 7323 ram. 7331 mm. 12«" 0 198" C 15 0' 0 al. vzh. lizal, zah obl. obl. obl. 17 20nm. dežja. 13. okt. 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 731 0 mm. r29 1 mm. 727 H m.p. 12-8" C 14-0* C 11-8° 0 al. zah. brezv. al. zah. de*, dež. dež. 23 90a«. dežja, 8rednja temperatura 158" in 129°, za 3 8« in 10" nad norinalom. IO\inc^jska "borza dne" 14 oktobra t i. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) včeraj — dane« Papirna renta.....gld. 83 80 — gld. 83-80 Srebrna renta...... 84-70 — „ 84 80 Zlata renta...... , 110 05 — , 110 10 S^/o marčna renta .... , 99V.5 — „ 99-55 akcije narodne banke. . . „ 922 — — , 921' — Kreditne akcije..... , 806 90 — , 305 — London.........U*45 — , 119*40 Srebro........ , -»•■— - , —•— Napol......... . 9-47'/, - , 9-48 C. kr. Cfkini...... , 667 — . 5-67 Naznake uiarko .... , f>8 40 — '"8-37'y, 4% državni* Rre*.ko U 1. 18m 260 gld. 132 gld 60 Državne srečko iz 1. Ihti-i 100 , 17'i ,, 50 Ogcrska zlata renta 4°/0 ...... 100 „ 10 Vgorska papirna renta 5"',. . . . 96 „ 40 6"/! štajerske zemljišč, odvez, ubllg. — ,, — Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ 25 Zcmlj. obe. avstr. 4I;I°/0 zlati za«t. listi . 120 „ — Kreditne srečke.....100 gld 181 „ 50 Undolfove srečke ... 10 ^ 19 ,, — Akcije anglo-avstr. baikc 120 ,. !42 ,. 40 Tramnaway-druat. veli 1 >'■> u'd. a v. — ., — Težko prebavljenje, katar v želodci, uvspepslja, pouaijkanje slasti do jedij, zgago i. t. i., dalje katari v »mprilltiii^ ZRSlizitaJ«, kalelj, hri^nvost mnoge »adlegu-jeja ia t* epezarjanio na . i l-ti) OLAVNO 8KLA DISTB Bil« nojčiafijo lužno katera se po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti naSega ncpozabljivega tasta in starega očeta izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najpresrčnejSo zahvalo. 851) Rodbina Hudovernig. Javna zahvala. Težko sem bila bolna, a nobenemu zdravniku s>* ni posreftdo, da bi me bil ozdravil. Le prizadevanju in ročnosti blagorodnoga gospoda dr. Josipa ZDerč-a, v L j u b 1 j a n i se imam zahvaliti, da sem popolnoma okrevala. Dovoljujem si javno zahvaliti se mu in ga vsem bolnikom toplo priporočati. Na Krškem, dne 13. oktobra 1889. Friderika Keszler, roj. iiioiicinN. Poštna upraviteljica popolnoma zmožna tega posla, — z izvrstnimi spričevali, išče sl-u-satoe. Ponndbe pod : T. W. Vrlinlkn. (830—2) Štev. 33. (818—1) Blagajnični sluga. Popolniti je mesto sluge pri okrajni bolniški blagajnici Ljubljanski z nagrado mesečnih 25 gld. začasno Prosilcem je verodostojno dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika v besedi iti pismu popolnoma zmožni ter so vešči v računanji iu trdnega zdravja in da poznajo mestno okrožje natančno. Prošnje imajo se uložiti v pisarni okrajne bolniške blagajnice Ljubljanske do 27. t. m. Upravni odbor okrajne bolniške blagajnice Ljubljanske, dne" 12. oktobra 1889. Načelnik: Jvan Foderl. daje se v najem v M v :i in ii i Uit. ?Sf"gl. 4.80 iz navadne "M ■■T" gl. 7-75 iz fine "»ISJ JSF* gl. 10.50 iz jako fino •Bf~gl.12.IO iz najfinejše'*«'*! 621) pri«tlie (14 ovčje volne Nadalje so v največji izberi s svilo pretkana grebenasta nukna, blago za ogrt iče, p;il merston iu boy za zimskt-jiiknjc, loden za lovcu in ekonome, peruvienno in tos-king za salonske obleke, — sukno za ženske obleke itd. K11 dobro blngo in točilo dopONiljntcv se jumei. Uzorci ziiNtonj i irimko. 8 I»r. Fi'i«lerik Limg;IeI-ov Brezov balzam. x ■ s mm Že sam rastlinski sok, ka-Iteri teče iz brezo, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka .cnan kot naj i z vrstne j še lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž r.jim obraz ali dregi deli polti, ločijo ne že drugi tlim ne-xii »1,111* in m kiti t> od polti. Ki poNiiinc VHled tefTS einto hel» iu ne/nn. 'Pa balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rodeči no, za jedce in druge nesnalnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred «ld. 1.50. Znloga v Ij jnliljaiii pri BLJ. Tr»-ko<*%y-ji, lekarji. (179—15) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolbe, ščurke, mole, muhe, mrav-ljince, prešičke, ptične črviče, sploh vse žu- | ielke Bkouij neuaravno hitro in gotovo tako, da od g Cuselkinu zalege no ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v piodnjalnici pri 13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13, -v PEAGI. V Ljubljani pri Albinu SI i o ar j i, trgovcu na Diinnjskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo t»mi KJer so naznanjeno po plakatih. (tfiu -o) Ijajesensko in zimsko sezono! H iT - JHIeiircmočl jivo|g rusko ■uu©xxjoI Valjani škornji Valjani čevlji Valjani poddeli A 2 B 9 C 2 D 2 gld. 6.50 6.25 b.m 5.25 štev. 1 Slnv, 2 štev. 3 gld. 1.50 gld. 1.40 gld, 1.80 Itev. 1 št.-v. y štev. 3 gld. 1.35 gld. 1.25 gld. 1.15 ------- ■-------- M------m~ "v. — »"W u-j i, 111. .»..!• .. — ■»odpluti kilo po gld. 1.20, 1.80, 1.40, 1.50, 1.60, 1.70 in vsnkovrNtiio UNnje pošilja jako po ceni s povzetji m po pošti in železnici (804—2) JULIJ MOISES v Ljubljani, na Preširiiovetn trgu h. št. 2. Proda se Iz proste roke po zmerni ceni /. nadstropjem, v sredi vasi iSomvnice (pri farni cerkvi, fkasprotl učiteljskemu domu in občinski pisarni). H sa je kaj pripravna bodisi za gostilno ali prodajalnico, vinsko trgovino, mesarijo ali kako d'Ugo obrt. Prostoren, suh, obokan živinski hlev bi se spremenil z majhnimi troski v izvrsten ma-gncin »li vinsko klet, ali del hleva v ledenico. Natančneje a* potzve pri ivanu Drašler-ji, posestniku v Borovnici. (820—ij gj Ggi šolskim predstojnikom in učiteljem (104—38 priporoča nj (10*—c»o priporoča [m I ANDREJA DHUŠMIČl 1 železnino in oroftjem 1l1 m trgovina z Tli na Tvlos*t/ii* vsa vrtnarska orodja, kakor tudi oro za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves sicer: drevesna strgulja, škarje za go 8«nice, ročna lopatica, drevesna žag ' sadni trgač, drevesne škarje, cepil cepilnik za mladiče, oepilnl nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Unulja »o vsa >i na lepo po pleska u I leseni (»lošči pjC £.«• i p. .T«^ii!ai«>vi««, na OJ«**r'J"'OIlx" Glavno zaloa^ v Ljubljani ima Anton St-u.cstl v Šelenburgovih ulicah .štev. 4. Priznano najizvrstneji pArfami za žepne robce 1. t. d. so: Lohne-ov Extraits qnadruples. Lohse-ovo šmarnice Lohse-ov Heliotropc blanc Lohsc-ova xla.ta lilija« Novo!! Lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, dvorni parfume-ar, (719—6) !£H Dobivajo se v vseli prodnjalnicah pnrfmna in gralanteiiJHkegji blaga. iSS | ar-jeve Dotiskana je baš tre« ju knjiga F. H. Vilh»r-je»ih gluMhenili del. — Ta knjig.-i obsega ua 9b' straneh velikega formati obii rulu koui|iozicij različne vrate, mej kojimi je mnogo pjlasovlrnltlh »kita« deb. — K.jiga je posvečena Njegovemu VlSOČaustVU NIKOE.I I. ter se more smatrat! za najdovršenejšo publikacijo glasovitoga sk adateija našega. Dobiva se jedino pri meni aa li gld« in 10 kr. za poštnino- (566—2) J. E. listama v Ljubljani. FB Deželna lekarna Pri Mariji Pomagaj Luclovika Grečel-na 1 e k a r j a v Ljubljani, Mestni trg št. 11. I*rvu In mi j*.liir*>j**t allopaticna in homeopaticna lekarna na Kranjskem. Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko-farmacevtiških preparatov in specijalitet. Priporoča so alav. občinstvu ter navajii nastopno le nekaj svojih izkušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer: Cvet za- g n ho in uaža zn kuho. — Lonček velja 520 kr. Cvet zn liiHkine je najracijonnlnejše sredstvo za odstranonje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabe ^0 kr. Cvet zoper protiii in revmntlzeni, najuspešnejše, najreelnejše in najsigiirnejše sredstvo proti revruatizinu, trganju po udih, protinu,' boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. izmej vseh p«*ujoe» vin ■ imenovano, iz najzriravilnejSih gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri vseh želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljeiiji, posebno pri zastaranih boleznih želodca. — Steklenica, ki drži V, litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. (■iiorana-pi'iiHki. zanesljivo sredstvo zoper migreno in jednostranski glavobol. — Cena škatljiei z desetimi praški 50 kr. Kapljice za »ledične* dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — (Jena fiakonu 40 kr. Hapljiee za odpravo krča, neprekosijive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ah v kamilčneui čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 3tt kr. Kri riatllne krogljive, poprej univerzalno krogljice imenovane, najboljše sredstvo za čistenje krvi in mečilo. — Cena škatljiei 21 kr., zavitku s 6 škatljlcami in navodom rabi 1 gld. 5 kr. KroKljiee za bledieo dr. lilaud-a (pocukreue), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pelttnjtl . — Skafljiea velja 60 kr. Olje iz repju je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase narodi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Plakon 30 kr. Kunka ina/.a za ozebline, do sedaj neprekosljivo sredstvo proti ozeblinam in za-staraniin ozebam, kakor tudi proti rudečeinu nosu in obrazu. — Cena lončku 40 kr. Sirup iz planiiiHklli zeljlnč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. — Cena Bteklenici .r>0 kr. Tinktura in oltllž zu kurja «»r. Rorclinrtlt-ovo aromatično zeljincno milo, jako fino glleerinako milo in glleerlnnko vijolično milo d komad 85 kr.). 837—1) Ravno tako ima vedno v zalogi razna obvezila, kakor kem. čisto vato, kar-bolno vato, Šarpije, jodofonngaze, guttapercha-papir, IJillroth-ovega batista i. t. d. ZEPo pošti se razpošilja d-Treilsra/t: n.et dstn., "^B \XXXXXXXXXnXXXXXXXXXXXXXXXX Ji lJEOJPOJLI* II f. S IS Svojim čustitim p. d. kupovalcem in trgovskim prijateljem usojam se naznanjati, da sem si pravočasno preskrbel veliko zalogo starega dobrega vina in sem torej v prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, vsem častitim narocbum na vina prejšnjih let ustrezam. Z velespoštovanjem LEOPOLD H0NIGSBERG, (770-6) vinska veletrgovina v Zagrebu. Št. 10 990. xxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Razglasilo. (817) Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarja 1885. (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuŠČalni dobi spuščati svoje žrebce za ple-menitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 1. decembra 18^*9 pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1889. C. kr. deželni predsednik: VVinkler. Opozarja, se na razglas št. 857 zaradi zagoto vijanja zakupne oddaje Strnila in ovsa v Bruck u na M., Strassu in Radgoni, — potem kruha v postajali Marein, Ju d en b lir g, Ljubno in Piber za Čas od 1. dne januvarja do 31. dne decembra 1890, ki je bil objavljen v „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost" in v „Slovenskem Narodu". V Gradci, dne 1. oktobra 1889. (827-2) C. kr. vojaški preskrbo valni magacin. DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. i ,----.-—— j Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — I j Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. ________„_____! Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res j I krasno vezana. — Utisnena jc na sprednji strani podoba dr. Zar- j j nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena | j knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni j Tiskarni" v Ljubljani. 110 'iOuČŽC^i^ Usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel vodstvo trgovine s pivom na račun gospodov bratov Reininghaus v Gradci katero je do sedaj imel gospod Alojzij jflaver v Siski pri Ljubljani in se usojam povsod znana izvrstna piva iz pivovarne £-0 s poti o * lir a lov 11 e i u i n g-lian s v Steliifeltlu pri Gradci v blagovoljno kupovanje priporočati, zagotavljajoč najskrbnejšo postrežbo. Šiška pri Ljubljani dne 1. oktobra 1889. Z velespoštovanjem Makso Zinnauer. (821—2) za proUMjnlnico z ružnim bl»gom, katerega glavna nalojM hi bili upravljati post I deiiarničarja, vsprej-iiit*m takoj ali pa 1. novembru I. 1. — Već o tem se >zve pri upravnUtvu „Sloepnakeg< Naroda*. (H40 —2- 1 ® lviuiijimu aiuiiuuu XJ izdelane samo iz svinjskega mesa, velike |> IV komad po 20 kr., manjše komad po 10 kr. $ Klobase za pečenje jžj (Braivviirstel) po 10 kr. komad. K Ribice aH poledvice (Jiingfer đ braten) JQ U po I gld., jako okusno. Dobro prekajeno N? K domače suho meso - b kožo Id po 90 kr., brez ko/e fcZ po 72 kr Tsakr. nihmIo i u Hofooto & sveže krvave, jetrne in riževe gj gj klobase. ™~3) Fctiisbi sode (6oo) Ferdinand gpeCeriJMUll li;n\iuii, v L izpraznjene plačuje po nuj višjih cenah v vsaker-šnej množini Plauti, (5) jubljuni, Kturl trg* FILIP TICHO Brno, Zel 37 trh 27 razpošilja 1 _ .... |3 na sv. Petra nabrežji št. 47. ' Vnanja naročila so točno izvrše po poštnem povzetji. Za mnogobrojna naročila se priporoča h BpoStovunjiMii iz c. kr. priv. tovarn proti povzetju za ele/antno Jesen-Hko in zimsko obleko, in sicer: 1 odrCMk mit'lO blugnj za obleko, zadosti za celo moško obleko, dobroj biiže za samo. . Kl«o.— j 1 odr. m a*IO, fine baze, za samo . . 1 oilr. Ml B'lOt najfinejše baze, za samo....... 1 otlrezekm 9*10 iila^u za zimske suknje, za zimsko suknjo zadosti, čista volna 1 odrezek m 8*10 erne^uHiikna, čista v olna, zadosti za celo salonsko obleko . . . „ 9.— Uzorci nastbnj in franko. 7. iO 1«.— O. (7(1 t-4> Roman, Spisal dr. Josip Vošnjak Cena 1 •»<> lir. (a peštnino vred). Svoji k svojim! Vosoloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena ao kr. (s poštnino vred). Obu knjigi dobivata so v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani in pri knjigo* tržcih. Ivanovici: Donauwellen, Kumunski valček. Najlepša in n:tjineIodičneja skladba tega izvrstnega sk'ada-lja. Dvoroer.o. I^e 60 kr., poprej DO kr. Nadalje priporočani; (846) SLOVANSTVO VE SVYGH ZPEVECH. Pisno .Tihoslovanskć. 4 snopiči a -IO kr., po pošti za vso 4 snopiče 10 kr. več. J. Giontini-JG a knjigo tržnica v Ljubljani. L. Luserjev oblž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajoeo sredstvo proti kurji m oeesom, žtiljom, tako imenovani triiej koži na podplatih in petah Proti bradavicam in vsem drugim trilini izraskom kože. — Uspeli ziijatiifeiu--|C Cena škatljiei C0 kr. a. v. Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidliugu pri Duuaji. Pristnega imajo v I.jubliiiui J. Swo-buča, LT. pl. Trnkoczv, G. Piccoli, L. Grečel; v Ru-(lolloveiii S. pl. Slailovii'-, V. lliiku; v Kamniku J. Moćnik; v Olovci A. Bager« W. Tliun»iwald, J. Ibrnbaeher; v llrcziib A. Aichl tiger; v Tr^u itia Koroškem) (J. Meuner; v Iteljnkit F. Scholz, Dr. K. Kumpf; v Wolf*brrKU A. Ilutb; v Ciiorici O. li. Pontoni; v Kranj 1 K. Savni k; v Itail^oui C. E. Andrien. Ta obli/, ilobiva se le v JiMlnej velikosti pa ItO kr. Pristen sumu. če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je m zraven; tedaj nai se pazi in odločno zahteva: Imserjev obli« (ll»«itt*r) zit JiiiinO-". (4 l!)—27) ¥IZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. St. 1598. (818—S) r.. jr.«ar«. ju •• jb • •«a» • sf. < i Jedina tiii>«»oii-*n*stlcii. kupčim v I-iJtil»lJ**iii. •■<>•- ^7ariAET0¥ OBREZA f™~1 in dekoraterj v {fltf^ šeleilhl-ov« ulite 11 1, V^lT^-J v7i>—42) priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modriice na peresih, divane, stide, otomane, garniture za salone, jedilne sohe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo iu blago, katero rabim, jo pri-pOtnanO dobro in brezhibno, kur go tovo priča moja razstava v Rudolfi-ii u m ii, in sinjim z oziram tia nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franko. Št. 17.053. (844—1) Pri c. kr. vojaškem preskrbovaluein magacinu v Mariboru bode olur »klo^rsfi S^N5>5 «nl» 1^1. uri ti o |M> I si dane javna ponudbena obravnava zastran zago-tovljenja zakupne preskrbe v postajah Celje in 1'tiiJ glede predmetov kruha in ovsa za Čas od 1. dne janu-varja do konca decembra, oziroma avgusta 1890. Vsprejemale se bodo tudi alternativne ponudbe za prevzetje iatfelot »»jti liriihsa iz erariČne moke v gorenjih postajah. Oglas na to ponudbeno obravnavo objavil se je v „Grazer Zeitung", „Tagespost" in v „Slovenskem Narodu". Natančneji pogoji se lahko pogledajo iz zvezka pogojev, ki je pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Ptuji, pri preskrbovalnem magacinu v Mariboru in njega podružnici v Celji razpoložen ha ogled, katerega izvodi se pošljejo, na željo tudi po pošti, proti plačilu 28 kr. mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1890. leta, naznanja mestni magistrat Ljubljanski sledeče : 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1869., 1868. in 1867. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos pri tem uradu. 2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, naj seboj nri-neso dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti sta-riši, varuhi in pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januarji in februarji 1890. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri spusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5 do 100 gld. denarjev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 3. dan oktobra 1889. Za čas stavbe priporoča Mestni trg št, 10 trgovina z Meznino Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dacbpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—38) Mr Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. 3FI Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj po-vpraSajo plede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri pe vedno vekfta in traja več let, pod: ,,G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (sou—3) umi 4{ G-oto-sr otosta-nels: I •K ■H M <• •K ■K M •K Hiša umrlega gospoda Frana Zesser-ja na Krškem, ua najboljšem prostoru, v kateri je bila nad 30 let trgovina z mešanim blagom in £e uspešno deluje, ne brez zaloge blaga s I. novembrom t. I. pod jako ugodnimi pogoji da v najem. — Obrniti se je na jeroba gosp. Alojzija VVallanda v Celji. sos—2> m s* s* H* H- & 54 ^ Krškol zdravilni maiaga-sekt po analizi ces. kr. poskuSnje postajo za vina v Kloster-in-uburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi iu slabemu želodca izvrstno upliva. V '/i in '/» origiua nih steklenicah pud postavno deponirano varstveno znamko ši*A>,isk■: YEl,l]Tlt«.;ovi\ i: Z T12V09I DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah k 2.50 in i;l«l. I.ao. ^Teđ-lcirislca. ra^-stla-gra., naravna, carte blancne Vi steklenice telri. —* V, steklenico irl«l. l.lo. Dalje razna fina Inozemska -vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V I. ju HI j im i: pri gospodih: UhahI pl. Trnkoczv. lekar, hudovik (>rećel, lekar, Josip Svoboda, lekar, H. L VVenzel, prodajalec delikates, Anton Stacal, prodajalec delikates. Josip Ituzzoli ni. prodajalec delikates. Jeglič & Leskovic, trgovca, Rudolf Kirbisch, sladčičar. — V Krim j i : pri gosp. Pran Dolenz. trgovec špecerijskega blaga. — V Loki : pri gospodu Jurij Deisinger, trgovec špecerijskega blago. — Na Hle«lut Oto VVBIfling, prodajalec delikates. (45SJ—6 Po kozarcih se toči vino VINADOHSKE trgovino v lijub-Ijaui v restavraciji v hotelu „prt Slonu11, v kazinskej kavarni ili V kavanu „Evropa". S/G~ Na znamko „VlNADOIi" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker so le potem more jamčiti za absolutno pristnost in popolno dobrino. ANTON" KREJCI Kongresni trg 8 v Zvezdi Kongresni trg 8 priporoča s^ojo ve lito zalogo mijlinej-ili za gospode in dečke po najnižjih cenah; nadalje veliko zalogo vsakovrstne kožuhovine kakor mi j Si ne j-«- kožušne |ilus<<> in uiufe sa gotKpfs goKpoMke in polne kožuhe. (726—5) Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrumbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-33) Dra Itetau-a ebeochrana. Češka izdaja po 80. nemškej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim ponkom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „Verlags-Magazin K. F. Blerey v L i p s k em (Saksonsko), Neumarkt 34" in v vsakej knjigarni. S Usojamo si naznanjati, da pošiljamo svojo priznano Izvrstno uležano, marčno in eksportno pivo od sedaj ne le v sodih, temveč tudi v stck len!culi naravnost iz pivovarne, iu prosimo torej naročila na pivo v steklenicah pošiljati naravnost tvrdki naši. Z ztigotovljanjem najskrbnejše postrežbe se najuljudnejše priporočamo za mnogobrojna naročila. Z velespoštovanjem (828 - 2) Bratje Kosler v L. Dobivajo se tudi tropinje in hali. ~9C 2P Filip Ticho v Brnu Zelny trh št. 21, in Radnična ulice št. 17 pošilja po izvirnih tovarniških cenah: (819 -2) Valcrijmi Jlaliela v najlepših barvah in vzorcih, zajedno obleko (10 metrov) gld. 3.80. ISarliant v najfinejših izpeljavah za jedno obloko (10 metrov) gld 3.25. lilago za /2eko najnovejše in najclegantnejšo za jesensko in zimsko sezone dvojno Široko jedna obleka (10 metrov) gld. 5.—. Zimsko ogrinjalo (Himalajsko) čista volna, ,0/4 dolgo gld. 3.76. (Le tako dolgo, dokler jih je 6o kaj!) Kininbiir&k i olcKfort pristno barven t kos (30 Dunajskih vatlov) gld. 4.50. 1 kos ,30 Dunajskih vatlov) la gld. 6 50. ltumbursko ■tatvlilp platno *ft široko, posebno pripravno za moško perilo. 1 kos (30 Dunajskih vatlov) gld. 0.50. Sifon jako dobre baze, posebno za perilo za gospode, gospe in otroke, t)0 cm. širok 1 kos (.'10 Dunajskih vatlov) gld. 4.50, 6 50, 6.50, 7.50 Domačo g»latiio najboljše baze, kompletno, 30 Dunajskih vatlov .....gld. 4.50 1 kos *lt 1 kos iji 'Id. 6.50 /eiaske Krajce iz dobrega sifona ali močnega platna s čipkama, kompletne velikosti, C kosov gld. 3.75 ^a.stor i/. Jude turški USOreO, koni]iletmi dolgost 1. bu/o........gld. 3.r>0 2. Iiaža........gld. S.00 (iurnitiira, 2 ]ioBtcljni preRrinjnll iu 1 mi/ni prt gld. 3.60 Poftilju so proti povzetju — Uzorci zastonj in franko. ILUSTROVAN |\IH IV U za leto 1890. Uredil, izdal in založil ZDret-grotlan. Kriloar. Dobiva se v „\ariMhii Tislouni' iti v Imkvariiali J. O onlliil-jeti in M. Cierber-jcvi v l.Jiil>lji«nl. Naroča se pa lahko v vseh liukvarrihh. - Cena 45 kr., po pošti 50 kr. ZZZ Vsebina) Popoleil kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska Imena, in cerkveni koledar. Nadalje: G nealogija cesarske hifie. Sedanji vladarji evropski, Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni za stopi, deželni odbo niki, deželni poslanci, mostni odborniki, načelniki uradov, c. kr. not.irji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. poŠte. Brzojavni eenik. Lestvica za pristojttine kolekov. Sejmi na Knuijaketu. — Zabavni del: Naši saslulol iiKižje. I'..i/..a pota Slovencev. V noči IitiHulk. Ogl d po svetu : Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boubiuger. Orijentalska žele./.niea itd Sineftnice. — Na&uauihi. Po zdravnikih Mm in po spričalih priporočam! hmeljeva sladna kava (zdravotna štedilna kava) priliruni v gospodinjstvu pri nileltii in odpravi rabo sladkorja popolnoma. Z malo mleka iu In*«'/. NlodUorJa vzota ima priieten, sbuleri okus in prijeten duh. je reclilna in krepiliia. T- iiaj zasluži ta kava prednost pred neredi Ino, živce rasdraSUno in (pre-obilo použ to) strupeno učinkujočo indijsko kavo ali kineskim čajem in je znto važna za vsacc^a. Neobhodno potrebna je za otroke, NlaB»o(iie o.sobe, olir<*% a.jore, za ženske pred in po otročji postelji in posebno važna za vw« R»ole*ti na očeh, v želodci, na phičib (sulica), na jetrih, ledvicah, v črevih. mehurji in živcih, proti protinu, kašlji ril hripavosti, dalje za slabokrvne in blediene i. t. d. 1 zamotek z Vi kilo vsebine stane 30 kr. Hmeljeva sladna kava so dobiva v glavnih zalogah pod poStnim m: slovom : l.joM;:ui; Lekarni TJbuld ]>1. Tink«'iczy. Cnriidcv: i -ima Wenđelin pl. Trnkoc/.v, SaokstrasM 4. I>unoj » Lt. unnuj : Lekarna Julij pl. Trnkoczv, VII., Josefctft iterstrasse 30. Nadalje se dobiv« prava tudi v drugih lekarnah, pri đfognfstifa in trgovcih, čo ima vsak za m ote k zgornjo varstveno znamko. O P 8 (3 O O o Ne sme se zamenjati s surogati in po-naredbami, ki se proslavljajo kot zdravotna kava, pa vender nemaj o nobene moči in redilnosti in tudi nobene druge vrednosti, kakor ono jednostavnega kavnega barvila. Trnk6czy-jevi hmelni sladni kavi ni treba dodajati sladkorja, ker ima brez tega sladek okus in dovolj redilnih in krepkih snovij. Zadnji čas so se večkrat slišale pritožbe o nepravih preparatih in zahtevaj torej izrecno Trnk6czy-jevo sladno hmelno kavo in pazi pri tem strogo na gorenj o, oblastveno zavarovalno znamko. (790—8) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hrib-ir> Lastnina in tisk „Ndrodue Tiskarne".