196, številka. Ljubljana, sredo 27. avgusta. XII. leto, 1879.
tOVENSKINAROD.
lihija vsak dan, iivzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g o rs k e dežele za celo leto lt> gld., za pol lita 8 gh, M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celi* leto 18 ^id., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za eu mesec 1 ffld. 10 kr.   Za pošiljanja na dom st> raćuna 10 kr. sa mesec, 'M kr. za četrt lota. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo uoiteljo na ljudskih šolah in ft* dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta % gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila so plačajo od četiristopne potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če so dvakrat, in 4 kr., če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši št. 8 gledališka stolba". i jj '»vrnit . c, na katero naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnoj tiskanu" v Koltnanovej hiši.
„Potrpljenje I"
Saj res! Mi S lovim jo avstrijski imamo posebno arečo. 0e je lepo vreme ali če de/, gre, zmirom snio „nepridiprav". Enkrat nnij nikogar doma", i'e trkamo za svojo ravnopravnost, drugič nam reko „drugič priti", tretjič je de prezgodaj in gospoda Se nijso oblečeni.
Zdaj smo baje zopet prezgodaj prišli, mi Slovenci in Čehi. Ministri nijso se s toaleto gotovi, a mi smo tako nepotrpljivi, da uže trkamo.
Potrpljenje imejte 1 Saj so se ministii komaj Se useli na svoje stole, a uže jih nadlegujete vi Slovenci, Čehi, Moravci! Imejte potrpljenje!
To nam pridigujejo cficijozni in tudi nekateri nam nesovražni diplomatizujoči politiki, ki še zmirom verjetno, da se dan denes da kaj političnega doseči samo s pravilnim komplimentom in dobro besedo.
Ali mi se glede tega skladamo s češkimi ^Narodnimi listi", ki govoid navzoči temu „tolaženju" in pomirjevanju, da Če je kedaj, je tukaj teško, ne pisati satire.
Potrpljenje! Da, nemamo li ga uže toliko let in še kako veliko? Nij li baš potrpljenje ona lastnost slovanska, za katero se moremo ljubemu Bogu zahvaljevati s prijavkom, da bi mu bili če bolj hvaležni, ko bi nam Slovanom bil dal os o do boljšo, da bi baš tega potrpljenja menj potrt bo vali.
Kaj pa vendar tako velicega in tako razburljivega zahtevamo, da se tolažljivci in cficijozni odgaujalci naši boje, da ne bi mi Slovenci s svojim hitrim in preglasnim terjanjem motili začetno teško delo Taatlejevo? Nič kot to, kar je uže po pravu naše,
ustavo in nje člena 19 izve lenje. Kaj je to strašnega, prenaglega? Koliko je vendar tt.'e oni člen ustave atar? Nij li uže Beust To manu obetal njega uresničenje? Nijso li naše terjatve take, kakor jih vsak narod uže kot samo ob sebi razumljive smatra. Z Bošnjaki se uraduje narodno, šele za njih se bodo sno vale narodno, zakaj bi le mi Slovenci morali zmirom s tujim neiuM-'iu uradom in s tujo nemško šolo imeti .potrpljenje".
S potrpljenjem nam nij prav p'č poma-gauo. Mi Slovenci vidimo, da, če se ne oglašamo sami, nihče nas nehče klicati in vprašati, ali je nam tudi česa trtba. nImejte potrpljenje!" nam se je reklo tudi ob Hoken-vvartovem času, ime1* smo ga, a nič dosegli. Nij brez dvombe gotovo, da dosežemo pod TahH'ejevem več, kajti odkar je v Avstriji konstitucijonalizem, sijalo je tudi našemu narodu od d a L o solnce narodne ravnopravnosti, ali le kratko časa, ker prišli so vselej oblaki in ga zakrili. Zdaj zopet zora sveti. Predolgo smo jo čakali, da je ne bi zdaj klicali. Predolgo smo narodno stradali, da ne bi zdaj glasno prosili kruha pravičnosti. K<lo bt do nam zameril,  če trkamo precej in
lilimo?
Ako oficijozen liat — (te vrste listi so zdaj čudni in ubožci uže sami o sebi ne vedo, ali so moško ali žensko) — ako stara „lVes.se" vpraša: kaj misli vendar samo 14 slovenskih poslancev velicih „koncesij" doseči! — mora ves slovenski narod brez vsega potrpljenja glasno zagrmeti, da mi in naši slovenski po slanci, če jih je prav res vseh vkup le 14, ne prosimo nobenih koncesij, nobenih dobrot ni milostij, — ne^o le terjamo svoje svete ustavne pravice, ustavne garancije svojega narodnega obstanka,  državno varstvo
zoper germanizacijo  v naših uradih in šolali. Slov a nj e smo in ostati hočemo!
Naj imajo potrpljenje drugi, ki ga lažje imajo nego avstrijski Slovani.
Naši slovenski poslanci, glasniki našega naroda pač vidijo jasno na ubozih R u s i n i h, kaj prinaša „potrpljenje" in „diplomatično" Čakanje ugodnega časa ter laskanje vsemu dvomljivemu oportunstvu. Kako potrpljivo in ustavovercem pokorno so Rusini v državnem zbotu mamelukovali! Kaj jim je to potrpljenje prineslo? Pogubo. Narod jim je apatičen postal, dosegli zanj nijso niče. a, in propali so pri volitvah. Pri nas je bilo to narobe. Baš oni naši poslanci, ki so se najenergieneje potez<),: za narodno ravnopravnost in za brezozirao izvedenje narodne ravnopravnosti, imajo — kakor so zadnje vol tve pokazale — največje zaupanje v našem narolu, a pobijalec teh naših narodnih teženj, zloglasni renegat Djž-man je celo v L ubijani propal.
Zatorej hočemo Slovenci pač imeti potrpljenje v vstrajnosti borbe za svete pravice narodnosti svoje; ali one vrste „potrpljenja", ki bi zdaj katerim koli oprezo-valnim in strašljivim državnikom molčalo še toliko in toliko časa, da se ne moti kakov plan, tega ne bomo odobravali nikoli in tega ne more nihče pravičen od nas terjati, Če res pozna, kako smo in kaj hočemo, ter kaj imamo terjati pravico.
Naši poslanci naj bodo silni in naj bodo sitni. Drugače nas bodo zopet odrivali od bv. nikoli do sv. kadar - bo - mogoče. I/gubiti nemarno ničesa. Dobiti bi morali veliko. Vsega itak ni ne terjamo. Da bi vsaj nekaj za zdaj dobili.
Metek.
Strix bubo.
(Črtico iz dijaškega življenja, spisal C o a t n i k o v.) (Kouoc.)
Ko je glad pritiskal strašno našega Muksla, in ko bi uže vsak drugi bil davno dal slovo željam in nadam za službo profesorsko, se je nekaj zgodilo, kar je rešilo za nekaj časa JMukslovo življenje.
Župnik v Servetuh je Bpravljal bažol črešnjevec uže 8 let za seme in imel ga je preko 10 vagauov prav lepega. Ko je to zvedel neki Židov, je prišel kupovat ta stari čre-fiujevec. Župnik nij s prva hotel prodati ba-Žola, ker je rekel, da se ne da kuhati, ampak Židov ga je vendar le kupil prav ceno od župnika ter ga je prodal z dobičkom nekemu vhiškimu trgovcu. Ta ga je prodajal v štacuui par dnij, potem pa so mu ga kuharice kar v
j glavo nazaj mttale. Kaj bi? Mislil je in tuhtal trgovec nekaj Časa, potem pa, ko je zvedel, da ga je Židov kupil pri župniku v Servetdi, se je podal naravnost v teologijo, misleč: bo-goslovci imajo dobre zobe, bo šlo. In šlo je; prodal je ves svoj stari bažol bogoslovskemu ekonomu.
Ko so pristavili v bogoslovskej kuhinji o navadnem času lonce bažola, nij bil taisti mehek do polu dne, pa je poslal ekonom po trgovca in mu je povedal, da je črešnjevec star in da se ne da kuhati.
„Em niti nije taj bažul za kuhanje, nego je za trgovinu !" je rekel vlah, in nij ga hotel vzeti nazaj.
To je storilo, da so Mukslu ponudili v teologiji, kamor je tudi včasih zahajal, polu lonec bažola prvi dan, potem je pa kuhar vsako jutro pristavil lonček taistega k ognju za Muksla, in ta si ga je spravil v poseben za to pripravljeni Škarnicelj, ter ga je potem
kar zobal iz žepov po ulicah, doma in v šoli, kadar se mu je poljubilo.
Tako je zidov rešil življenje Mukslu, ker brez zidova ne bi bil župnik prodal svojega lepega črešnjevca in Struksl ga ne bi bil jedel vsak dan črez pol leta.
V šoli je bil Muksl dober linguist, matematika se mu je pač rada zapletala tudi v Zagrebu in ima se zahvaliti, da se nij skopi-tal, jedino okolnosti, ka je profesor matematike zatisnil eno oko, ko je videl, da ima vrle sposobnosti za jezike, pa mu je prizanesel vsako leto dvakrat, na svršetku vsakega semestra.
Mene je Muksl rad imel uže v C*lji, ker nijsem nigdar zakričal: „uhii!B, če je bil on blizu , tudi Bicer ga nijsem dražil, in zato so je v Zagrebu najrajši držal mojega stanovanja, in VBelej mi je skorigiral grško zadačo, da sem manj rdečih črt imel v Bvojej teki; če jih je bilo prav malo, ae je MukBl
Za koroške Slovence.
Praška „Politik" prinaša dopis iz Koroškega, ki pravi:
Koroški Slovenci nornajo nobednega hvo-jega zastopnika v državnem zboru, akopram bi menil imeti eno tietjino vseh koroških poslancev, ker je ena tretjina vaega prebivalstva slovenska Ali volilni red je koroškim Slovencem popolnoma neugodno nestavljen Naravno bi bilo, ker Slovenci ne prebivajo raztreseni po Koroskoj sem in tja, nego skupno na južnem delu, da bi se volilni okraji naredili tam kjer so Slovenci sloveuski, a kjer so Nemci nemške. Tu pak so slovenski deli tako umetno priklopljeni k nemškim in razdeljeni, da ne morejo nikakor izraziti in pri nobonej volitvi svoje volje. Volilui red bi se moral pravičnejše /.ložiti in § 19, državnih osnovnih postav resnica postati. Ustava so je napravila užu pred ver leti, ali akopram nij nikakršne ovire, da bi se tudi dejanj sko izvedla, ho to veudar nij še zgodilo. Pravico Nemcem, a pravico tudi Slovencem. Slovenci mi ne zahtevamo nikakršnih koncesij, nego samo poštenost in pravico. Državno jednakopravnost zaslužimo baš tako, kakor Nemci, io ker hočemo dejanske izvršitve ustavnih določeb, Bino gotovo ustavovernejši nego takozvani „ustavo-verci" sami, ki imajo ustavo radi samo na papirju. Iu na Koroškem bi se ustava lehko izvedla, kajti Slovenci in Nemci, razen nekaterih napetnežev, prijateljsko prebivamo jeden poleg dnuega. Ako »e tedaj govori o potrebi pomirjenja Nemcev sč Slovenci, to murni nobene podloge, ker na Koroškem nij niti sluha o kakej animoznoHti mej obema narodnostima, da si ho v narodnem obziru Slovencem v vseh rečeh krivica godi, ki bi se morala odpraviti
Politični raz^lod.
lotruiije el«*««*!«*.
V Ljubljani 26. avgusta. fv.iki organ nPolitik" od nedelje v članku pravi, da je pač čudno, da ne zdaj nemški ustavoverci ustavljajo izpolniti ali dovoliti one iste terjatve glede jezika ("'ehom (in drugim Slovanom) katere so prej k a m i kot opra viče ne  pri/, nali. „Mi imamo le reči, da bomo polno  ravnopravnost v vseh ob lastnijah javnega življenja terjali,  ker to je naša pravica.   Priznati  se  mora enkrat da nečem o,  da bi se z nami ravnalo kot z „Avstrijci  druzega reda", kot h služnjim elementom.  Oe nam naj bo na o h ran j en j i AvtUrije kaj ležeče,  ne  bo se nam  imelo dajati milostne drobtine, temuč
polno pravo." — Tako je res, tako velja tudi
za Nlovent-e. I
,,1'okrok" od zadnje sobote pa govori na adreao „ ustavo ver m h prijateljev" ter pravi v članku, da, ako se bero v posameznih redkih novinah nasveti, b katerimi Nemci in ustavoverci nijso zadovoljni, naj se pomisli, da le češki poslanci in na drugej stran) vlada imata končno odločiti in ta dva oba nijsta še nobenega greha zoper Nemce storila.
K t »■ ««• / m k » zbor ho Hnide 1. lep t, da bode sprejel zakon o občinskem in iiustiein urejen it.
Kini. baron .Mtmu novic je, menda iz Iravstvenih o/.irov, ker je uže v L ubijani boleheu bil, prosil za odpust od glavne komande v llioui in Hercegovini, in ga tudi dobil ; zdaj bode prevzel glavno komando na Dunaj!, Fml. Dah len je na njega mesto menovan.
Na Ogerskem se dela sistematično nad pomagjarenjem Sl<u-nki>v. Vlada jim je najprej zatvorila .Mitico", potem gimnazij, zaplenivši vse zaklade. L 1877 zabranjena je poraba slovaškega jezika pri sodnijah v /upa nijah čisto slovaških. M.igjari potujejo okolo kot glediščni igralci in lire magjaršfimo. Z laj se je ustanovilo tudi društvo okrajnih in občinskih uradnikov; §3 v pravilih tega društva naglasuje: negovati magjarsko narodnost, in delati na to, da se razširi.
V iiiiiije države.
V »-uske „St. Peterburgskija Vedomo stiu piše lejtenant 1\. članek, v katerem dokazuje, da so Nemci v ruskih baltiških pro vincijab povsod organizirali „ f e u erwe h re ■ ki imajo pa le skriven političen namen, propagando delati za nem št, v o in v entualnej prihod njej vojski mej Nemčijo in Rusijo upor narediti na korist Nemcem. — Znano je, da so Slovanje ncmško-barvane „fouervvohre" tudi drugod instinktivno kot politično prusko-nemško narulbo slutili.
Minski- „Moskovskija Vedomosti" pitajo o novih ministerskih i/.p te me nihali   v Avstriji in pravijo: „Avstrijski Slovani ndmajo uzroka ustavljati se na razširjenju meje s pridružen jem liosne iu Hercegovine, katero razširjenje jim slovanski ž i vel j pomnoži in okrep v skladu narodnosti monarhije". — Taki iz reki kažejo, da se bodo i Rusi  sprijaznili : okupacijo Bosne.
IMemŠki foldmaršal Manteufel bode ru skega carja,  ko pride v Varšavo,  v imenu nemškega cesarja  pozdravil   in odpotuje sredo tja.
Iz i i 4'u se telegraf uje, da so se na več krajih Krete pokazali /.hrani uporni ob-oroženci.
Min i t/tm rs ki listi se vesele  pada An drassvjevega.   „lljlgarin" piše:  „Kar se nas tiče mi se moremo le veseliti da je Andra.ssv padel, in se nadejamo, da se bode vnanja po-
litika Avstrije i/premenila kakor tudi da se bodo odpravile zlobnenakane proti Slovanom na balkanskem poluotoku.■
Iz i ti»'tam8e v ,Pr." telegrafi ra, ia je sultan ukazal albanskej liffi, da ima odpraviti svoje vojake z vseli visoern in sotesk, ki goapodstvujejo nad cesto držeče v Novi pazar. Te kraje bode zasedla rog u tarna turška vojaka. — Torej ae vendar utegne pripetiti, da ho lo naii zasedli Novi pazar brez novega prelivanja krvi.
Dopisi.
I k •liavorjlt pri Litiji 23. avg. [I/.v. dop. I Denes smo v tukajšnjej fari pokopali obče priljubljenega gospoda župnika Ivana .Tu> v a n c a. V četrtek zjutraj je hotel iti vrli gospod še sv. mašo opravit, a nenadoma ga je zgrabila bolezen in ob treh popoludne so zvonovi naznanjali uže tuz.no ve it, da je fira izgubila svojega pastirja. Donea ob 8. uri pa smo ga slovesno pokopali. Mož je bil v 55 letu in pastirova! po različnih finih celih 29 let. V obče ju bil mirnega in poštenega značaja in je ljubil vedno iskreno svojo slovensko domovino. Pri ljudstvu bil je priljubljen, da malo mož tako in to je kazalo tu li obilno število ljudstva pri pogrebu in obilno žalova« nje po njem.
Pri tem bi imel omeniti tudi neko nerodnost. Ko so se ljudje pred farovžem zbrali, da bi počakali pokopa, pride ravno neki birift in hitro se vstopi Široko pred ljudstvo, ter prične kričavo imena posameznih posestnikov, katerim je imel izročiti svoje neinladunge,u vpiti in klicati. To je vzbudilo veliko nejevolje in slednjič se je vendar našel mož, ki ga je zavrnil, češ, da je dolžnost njegova papirje po hišah raznesti in ne na očitnem in za to delo nespodobnem kraji oddajati.
Iz >.u>«*nlM*i'J*li«'jfia okratj&a 22. avg. [I/v. dop.I Zelo žalosten dogodjaj, ki se je pripetil 18. t. m. na Zverčem, (vas spadajoča pod faro H inje) imam vam poročati. Omenjeni dan bil je v tem Belu semenj; zbralo se je dokaj ljudstva skopaj, a redno in mirno se je črez dan prodajalo in kupovalo. Ob 6 popoludne pa kar nastane na cesti pretep in kakor vselej pri ta kej priložnosti, prihrule je dosta ljudstva zraven, /andarji, videči ta cestni ekscez, hite* tepeče pomirit in glavnega uzročnika tepeža aretirat. Pa ta pobegne v bližnjo hišo, in le z velikim trudom ho ga ven dobili. Mej tem dasom nabralo se je še če dalje več ljudi.   —   Karakteristično je za
veselil kot malo dete, in povedal je precej, kako bode blag profesor dobrim slovenskim dijakom in kako bode gnjel vse hudobne. A kadar je zvedel, da se je udala katera celjska gospodičina, je bil žalosten, in tolažiti nem ga moral, da bo tudi zanj še ostala katera, ter da bi onako te, katere so zdaj velike, uže prestare bile potom, ko bo on zvr-šil filozofijo. Take besede so ga precej utolažile.
Kadar mo nij bilo v Zagrebu, ali če nij mogel pri meni imeti stanovanja, še včasih nij imel kam položiti trudno glavo, ko sem pa prišel v stan v nadbiskupski grad, se je Muk.d precej pri portirju nastanil, kjer je bilo dosti pro« tora, in tam je ostal do mature Korespondira] je rad z menoj, samo sem mu moral za vsak list priložiti marko. Če ravno je bil Muksl pošten, se jo vendar zgodilo nekatere krati, da je prodal marko, a tneni je poslal nufrankirano pismo.
Kako bi mu povedal brez zamere, da mi
to nij všeč, sem si mislil, potem sem mu pa | pisal iz Trsta tako-le :
.Predragi moj Muksl! Najprej te ponižno prosim, da v piihodnjič vsako pismo črno zapečatiš, katero mi misliš poslati nefrankirano. Crno pomeni žalost, in resnično sem vselej nekako žalosten, kadar moram 20 kr. sr. plačati za list, kar se mi je uže trikrat zaporedoma zgodilo. Predzadnji list si sicer franki-ral, pa je bil težak kot breja krava, katera misli dvojčeke imeti, in tako je prišlo, da sem še jaz moral v žep seči in potem je bilo v mojem žepu, da ti po kineški povem: kling kling fuč!w
Nikoli  več  mi  nij poslal nefrankirano ga pisma, in tudi razžalil ga nijsom z mojim pi snujem.
Kako se je godilo siromaku Strikslu po zueje  na univerzi v IteČu,  ne vem, samo to mi je znano, da je bil d do 5 let tam, in da nijsein  nikjer čital imenovanja njegovega za
profesorja, pač pa sem čital pred mnogimi leti enkrat v d a rej „Pressi" „v o r z o i c h u i s s der verstorbenen", in pod to rubriko je stalo: »IlartholomUuB Kovači«-, studiorender der philosophio". —
V srce me je zapeklo, ko sem to seznal I Zakaj je toliko trpel, zakaj je prestal toliko glada V — da umrje v bolnici in da ga vržejo tuji ljudje v skupni grob tačas, ko misli, da se mu bodo skoro i/polnile srčne želje, da bode dosegel cilj, katerega si je bil postavil, za katerim je težil vse svojo dni, pa mu je nazadnje zmanjkalo močij za premagati vse težave, katere bo se mu sovražno stavljate ua pot.
Slične smrti umrlo je žalibog uže dokaj slovenskih mtadeničev po univerzah, katere je pomanjkanje živežuih sredstev spravilo v prerani grob!
•ta naše pogorske Iju li, da imajo samo dovršeno tatvino za prelomek postave, a tako en navaden domovinsk tepe?, jim jo Šala; kajti upili so žandarjern: „spustite ga, saj nij nič ukradel." Ž-indarji, se ve da se nijso hoteli dati podučavati, temuč. v svesti, da je niih ravnanje popolnem postavno in po instrubrjah, zmenili se nijso zi vpitje nekojih nejevoljne-Žev. — Pa glej, kmalu začne kamenje, opeka in polenja leteti od kmetov na Žandarjo in ljudstvo jih je popolnem obkolilo; bili so v velikej nevarnosti. Kaj je ostalo žandarjom početi. — Čisto postavno je sicer da si žalostno, da so' svoje orožje v pomoč porabili. Pri tej priložnosti bil je je len kmet prehoden in dva obstreljena, kojih je uže jeden, žrtev svoje nevednosti in surovosti, svojo dušo izdihnil. (Gotovo bode vestna sodniška preiskava pokazala, da hi se z večjim taktom, katerega VČasi žandarjem manjka, ne bi bila dala nesreča odvrniti. Ur.)
Iz Im-I«* HrttJIiMi 23. avg. |Izv. dopis. I Pod vodstvom c. kr. okr. S. nadzornika g. Jorsinoviča vršila se je dno 21. t. m. uradna konferencija. Kazen dveh navzoči ho bili vsi učitelji. Skupščino sta svojo navzočnostjo počnntila g. okrajni glavar in predsednik c. kr. š. sveta.
Namestnik predsednikov je bil g. Šiler, zapisnikar g. Rarle in gpd. Bauer. (J. nadzornik govori potem o nekaterih pomanjkljivostih, katere je zapazil pri inšpekciji, dajo dobre in praktične nasvete, konstatuje zadovoljstvom, da se knjige okr. bu^varne pridno izposojo jejo, tolmači važneje ukaze in naredbe , nazadnje fio pove- učiteljem, kako ho uvrštene po novej postavi službo okraja crnomeljakega. G. Ttupnik kaže, kaj se ima o telovadbi učiti v 1. in 2., o snovi za 3. in 4. razred govori pak g. Set ina, ter priporoča Matičino knjigo, „Nauk o telovadbi". O slovenskem lepopisji poroča g. Kavčič, o nemškem g. Sehiitibnin, o gOHpodinstvu gospica Vidic in Arko, o ponavljavnej šoli g. Grm, o uradnih spisih g. Kngelman. Videlo se je, da bo se referenti marljivo pripravili, ter stvar do dobrega preiskali, zato tudi nij bilo posebnih debat. Ko je potem še g. Ivanetič prečita! svoj referat, prišle so volitve na vrsto. Ob 2. popoludne bila je konferencija zaključena. Učitelji so dobili potnino takoj, za kar gre hvala g. nadzorniku.
Pri „Spreizerji" je bil skupen obed. Postrežem smo bili prav dobro, zabava je bila prijetna, sploh se je videlo, da v tem okraji so učitelji lepo složni.
■ e Železnikov 22. avgusta. (Izv. dopis.] Naznanil bi rad v našem jedinem dnevniku nekatere bolj zanimive zadeve, ki so se dogodile v Železnikih zadnje dni. Nij še razpela svojih kril jutranja zarja 10. avgusta, uže je grmenje možnarjev predramilo naše tržane iz sladkega spanja in jim naznanjalo slovesnost vstalega dne. Uadi so sicer dajo Železnikarji motiti v Morfejevem naročji, posebno ko jim smodnikov puh potresa vrhove gora, in kadar bobne Snegovniku rebra v Bilnem odmevu, vendar denašnje pokanje nij bilo zastonj. Obhajal je namreč ta dan novo mašo g. Tomaž Potočnik, tukajšnji rojak, in zato toliko veselja ir. toliko pričakovanja! Vsaka far a na Slovenskem obhaja z ginljivo radostjo dan, ko uvede jednega svojih sinov V vinograd Gospodnji. Zakaj bi torej denes molčali glasovi železniških zvonov, ki so uže tolikokrat tako ubrano, zraven pa glede" šte-
vilnosti tako ponosno slavili novomašnike, in zakaj bi src svojih faranov ne ginili denes, ko še nekako Žalostno tožijo, da zdaj ne bodo veliko let več s prem W nobenega prvenci pred altar Ortopedov, ftknda, gotova škoda je za cerkev in narod, da starši pri nas vedno redkeje pošiljajo v šole brihtne glavice svojih otrok. Ali jo temu kriva nemČiirHka osnova naših šol ali vidno rastočo uboštvo, ali pomanjkanje nekdanjo podpore, kdo naj razsoja? .Teden pravi tako, drugi drugače. Vendar v jednem smo pri nas vb! jedini: da je bil 10. avgust vesel in lep dan. Tega nas je zagotovil tudi g. F. Le vični k, trika jšnji rojak, na prižniei v Bvojem izvtstnem novoma'nem govoru.
"Razen mnogih odličnih Hvatov je slovesnost povečal b Bvojo navzočnostjo tu na oddihu bivajoči gospod bnron Pilat, avstrijski konzul v Benetkah, in njegova preb'aga ro-proga. Da je ljudstvo radove Ino občudovalo baronovo parado in bliščeče križece in zvezde na njegovih prsih, razumejo se. Vsaj je malo dnij poprej pozdravljal ta gospod v priprostoj ribčevej obleki najrevnije ljudi. Zarad te lju-doljubnosti in njegove katoliške zavesti čaka visocega goata vedno iskren sprejem našega ljudstva, kadar pride dihat čisti zrak mej naše zelene gord.
Nove maše slovesnost je najbolj povzdignilo novo šatorišče (tnbernakelj) v furnej cerkvi, ki jo bilo dva dni poprej Htavljeno. To ti je v resnici Uinč veličastni železniškej cerkvi, tako da daleč okrog nij enncega. Vsnj no pa tudi Bpodobi, da jo stanovanje Najsvetejšemu izdelano l vso človeško umnostjo. Naš g. župnik, kojl jo moj težavami preplul mnogo valov, dospel jo slednjič do svojega cilja in v novo cerkev postavil delo, katero bodo občudovali pozni zannmci. I/tsekano je šatorišče iz snežno-belega tirolskega marmorja, in kadar Ono dobi malo temnojo zadnjo steno, stopilo po pred oči v polnej svojej krasoti. Koči se mora, da je pri tem izdelku slovenski umetnik g. Vurnik v Rariovljici popolnem pokazal svoj velik talent. Vtis je impozanten, in to tem bolj, ker je šatoiišče zelo visoko zaradi višave cerkve, in ker bo stalo samo brez altarja nit steni. S kako akrhljivoHtjo bo izrezljane celo malenkosti! Bos čuditi se ne more, kdor nćma okusil za lepo. Kaj lično se podajo k belemu marmorju v ognji pozlačene rivostežajna vratini, ki bo delo g. Zadoikarja v Ljubljani.
Tudi nove orgije so dobile pri tej priliki svatovske obleko, za katero so zložili naši kovači žreblje po ješah, in jih prodali za orgije. Revno je naše ljudstvo, a vneto jo za čast božjo in ne zgubi upanja na boljšo bodočnost.
Po dokončanoj novej maši vršil se je sprevod iz cerkve v župnikovo stanovanje na gostijo.
Po stnrej navadi železniških novomašnikov obhajal je drugi dan novoposvečenec bv. mašo slovesno ob 10. na Logu pri bv. Frančišku, kjer počivajo naši rnnjki, in vtorek so potem razen njega še štirje Želczniknrji opravili sv. daritev v prijaznoj in mičnej cerkvici M. H. v Suši.
18. avg., na rojstveui dan našega pro-svitlega cesarja je bila pa zopet ob Đ. slovesna sv. maša v farne j cerkvi, in tu nas je iznenadila raz kora baronica pl. Pilatova h svojim prekrasnim, inilodonučim glasom. Da obhajamo ho slavnostjo rojstveui god cesarjev, potrdi le staro našo prislovico: „Mi huio cesarjevi 1"
Dostavim naj svojemu poročilu le Še to, da smo denes pokopali vrlega in blagega mladeniča Blaža deralo, koji je moral zapustiti svet v življenja cvetu, poln upa in dobrih nad.
■ k Mosiirii v Hercegovini 18. avg. [Izv. dop j   Dm rojstva nagega svetlega vla-durja nmo tudi v „Novej Avstriji" praznovali slovesno.  V predvečer je bilo vbo mesto Mostar lepo razsvitljeno.   Raz vseh oken ho vihrale cesarske in narodne zastave. Na turških cerkvah je bilo videti na tisočo lučic in ban-derc.   Isto tako  je na srbskej cerkvi vse blestelo in so zažigali krasne umoteljne ognje. Tudi katoliška cerkev se je odlikovala po svojem sjaji.   Pred stanovanjem fml. Gurana sta svirali dve godbi razne narodne himne in naposled znani lUdcckega marš. Ko jo bila z4-igrnna   „resaraka",   bo   ioli  pritrkavati lepo uSrani zvonovi  v katoliškej in pravoslavne] cerkvi. In v tem veličastnem časi se je pomikala velikanska množica zbranega ljudstva po ulicah in Bicer He je bralo na obrazu vsakemu neko noizrazno zadovoljstvo.   Vse bc je tako mirno in redno vršilo,  da bi  človek, kateri je kedaj čul o značaji turškem, skoraj ne bil verjel, da je kuj tacega mogoče v novooavo-ienem mestu turškem. Denes zjutraj za rano so /učeli na komiku in fortu pokati tipovi in godba je obšla vse mesto. Oh 8. bo se zbrali v kristijanskej cerkvi vsi višji vojaški dostojanstveniki, a v grškej ro bili pri božjej Blužbi navzočni politični uradniki in veljavnejfie osobe iz  Mostara.   Prebivalci  bo ta dan bili vsi praznično oblečeni.   O polu dno je bil Hlav-nostni banket v hotelu „pri cesarici Elizabeti-in so se tudi glnsila gromenja topov na ko-naku in fortu. Tako je bil praznovan dan, za kateri nij nihče mislil, da bodo Mostarci brez ukazov iz Bvojepa nagiba priredili tako izborno razavitljavo in krašenjo hiš in se izkazali verne podanike najvišjega prestola avstrijskega.
Albrehtovci, polk 41, bo odrinili proti Novemu pazaru.
Naši ljudje, posebno starejši vojaci težko čakajo odpusta in uže obupuje. Velika hvala" grei na vsak način požrtvovalnosti g. pol kovnega zdravnika dr. Seh«lTrerja, našega vrlega rojaka, kateri s tolužilno besedo krepi onemogle duhove in nij le izvrsten telesen lečnik, nego zdravlja tudi vspešno mnoge dušne rane, za katerimi bo jeli bolovati naše dežele sinovi na tujej zemlji. J. S.
Doni ar p stvari.
— (Naš državni poslanec), gospod dvorni tajnik Sehnoid, je še! prodvčeranjem za nekaj dnij na hvojo graščino pri Kamniku. V Ljubljani jo vdovi dr. £ige Bučarja, svojega prerano umrlega prijatelja, naredil kondolentno vizito.
— (Imenovanje.) Gospodična Borta lleinrieher je imenovana za učiteljico na uči-teljiščnem pripravnišči in na vadniei v Ljubljani.
— (V Kamniku) je namosto odstopiv-Sega župana Kecla, voljen g. K\ler za župana, a svetovalca sta g. .lulius Staro* in g. P, Pre-lesnik.
— (Nevaren skok.) Iz Celja se piše o Hmrti Strleta, včeraj v dopisu iz ('olja omenjenega: Tukajšnje okrožne sodnije avskultant g. A. Strlo* si je po neprevidnosti sam pro-uzročil bvojo naglo smrt. Dne* 11. t. m. so je namreč pripeljal od komisije domov in je nekako nerodno skočil z voza. Začutil je brž nekakšno bolečino, kakor da se mu je f drobu nekaj utrgalo.   Bolečine so bile vedno
irečje in v kratkem Času je bilo mlademu možu OBtaviti svet. A. Strle je bil po vsem izvrsten dijak. Gimnazij je dovršil v Ljubljani, juri-dicne študije na Dunaji. Njegovi prijatelji in tovariši bo ga prav radi imeli in je bil v vsa-kej dru/bi cenjena osoba. Pokojnik se je tudi nekoliko ukvarjal s pesništvom in je bil obče vrl naroden značaj. Obtorej po pravici obžalujemo njega zgodnjo smrt.
— (Rešitev življenja.) Iz Radovljice se nam piše 23. avg : Grozna nesreča bi bo bila skoraj blizu tukajšnjega kopališča, ki se nahaja blizo stoka Savice v njeno sestro Dolinko, pripetila. Kakor znano, bila je pretekle dneve tudi pri nas na Gorenjskem velika vročina, in vse je hitelo v bližnjo Savico svoje vroče ude hladit. Dud 22. t. m. Šla se je tudi tukaj zaradi zdravega zraka stanujoča gpod. L. P. po navadi kopat. Ko se je skopala, stopila je v čoln, da b: se malo po Savici vozila. Ker je pa voda precej deroča, prijela bo je za bljižnje drevo, da bi čoln tem lažje od obrežja odrinila. Ali s tem je izgubila ravnotežje, čoln se obrne, in gospodičino potegne v globino. V tem hipu tolike nevarnosti odrine junaški g. G. S. čoln kolikor mogoče od obrežja, ter z veliko Bilo izvleče prestrašeno gospodičino iz neljubega kopališča. Prvi strah prihajajočih spremenil se je v veselje zaradi rešitve, go.spodičina pa se je podala V obleki proste kmetice proti Radovljici.
— (Iz Idrije) se poroča, da je bil tja prišel 24. t. m. tem. baron Kuhn, pa šel po tlej črez hribe v Loko.
— (V Celovcu) dela veliko senzacijo nenadna vest, da je dozdaj dobroglasna tr govska firma Ohrfandel in siti falirala. Pasiva znašajo nad 400 000 tisoč gold., aktiva so dvomljiva, /a to hišo bode padlo brez dvoma še več manjšin, ki so bile z njo v kakej zvezi.
— (Miklošičevo) novo tretje izdanje „Altsloveni.sche lautlehre", ki je izšlo pri Brau-Diilllerji na Dunaji, v pristavku častno omenja ruzpravo ljubljanskega prefesorja Fr. Levca v lanskem programu pdie sprache in Trubers Mattliiius".
Razne vesti.
* (Požar na železnici.) Minole sobote bo se vneli vozovi jednega teškega vlaka na postaji ogerske državne železnice v Pešti. Vlak je imel 48 voz, mej temi 8 napolnenib samo £«> Bodčeki b petrolejem. Ti so se vneli in pogoreli. Škode je nad 100 000 gld. Diuge zraven priklopljene vozove bo rešili.
' (Ladij a ukradena.) Iz Reke pišejo, da je tam 20. t. m. po noči ukradena bila jako lepa ladija gospoda Johna Whiteheada, sina iznajditelja torpedov. Ali ker tat ladije nij dovelj vode za piti imel, moral je na kvar nerske otoke zaviti iu jo prositi. Tam ga je prijela jedna ladija izmej onih dveh, ki sta bili po lani zasledovati ga. Pomorski tat je Magjar iz Pešte.
* (Risi na Ogerskem.) Iz Tatrafii-reda se poroča: Ko je minoli teden naš gozdar hodil po Kumi, pade z jeduo nogo v globoko jamo. V tem hipu skoči iz jame velik ris in zbeži mej drevjem. Gozdar, katerega je žival nekoliko osupnila, srpo za begočnn pogleda, a uže začuje renčanje in takoj potem plane ven drug ris, manjši od prvega, in Be tudi izgubi v hosti. Gozdar izpoznavši v poslednjim mladiča in vedoč, da ris nema nikdar samo jednega jedinca, poseže v jamo in skoraj privleče iz nje diuzega mladiča, katerega potem odnese v Tatridlirtd in ga tamkaj da. zapeti v gajbo, kamor bo ga hodili £ledat mnogi tujci, ki bivujo ondi zaradi I... jpelij.   Mater risko so potem zasledili in stre-
ljali nanjo, a zadel je nij nihče. Mladega ujetnika bodo poslalali v cesarski živalski vrt.
* (Svojo ženo zaigral) je neki ruak kvartopirtc ter je sedaj prosil mirovnega sodnika v IV m.: L t m, da posreduje, ka se mu vrne v igri izgubljeca zakonska družica. Mirovni sodnik mu je odbil prošnjo, rekoč: „da ne spada v njega področje, izter,evati pri igri narejenih dolgov." Prositelj so je zdaj ohruil do okraj ni ga sodišča v Pttrovskem.
Etlel ni<;i opriiviiištvil: Sla\ nej čitalnici v Cerknici:  Plaćanu do 1T>. novembra 1.s7d.
Zahvala.
Ob priliki ilovesnegs praznovanja rofstvenega
dneva  Nj. Veličanstva dne  18. t. ni. v /eliniljali na
Prano Jotefovem vrha je bil po inicijativi g. iukUto-
zdarja ■'■ B. p<> gospodični M. St. od »lavne družbe
ia pogorelce na Igu ntesek 60 gld. 88 kr. nabran in
podpisanemu izročen. Za ta znameniti in velikodušni dar ne v imenu obdarovanili pogorelee v vsem, kateri bo k temu znesku kaj pripomogli, najprisrčiicjo zahvaljuju
Ig, 96. avgusta 187P.        Franjo Govekar,
nadučitelj.
»asrll v Ljiitsljaeiil.
23. avgusta: Franca Kastolic, delavca hči, 11 m., na poljanskej ceati St. f>7, ta diftoritis. — Vijoui Dot ter, trgovca sin, 4 mos., pod 'Irancu St. SI, aa božjastjo.
24. avgusta: Marija Taškar, dulavka v tovarni IS tabak, 95 let st., na žitnem trgu št. 1. za tuberkulozo. — Koza Htrlo, kl< psrjs žena, -'7 1., v Kur-jej vuai št. 4, za črevesno tuberkulozo.
V doželnoj bolnici: 21. avgusta: Jan. Dovjak, gostač, l>3 let. 24. avgusta:  J ožet 1'ečo,  klobučar,  31  1., za pljučno tuberkulozo.
'JLujci.
20. avgusta:
Kvropai Schloier it Gradca.
Pri »ionu i Pollak i/. Dunaja. — Luzalti iz Trata. —  Herman iz Dunaja.
Pri .tiMtiil: Bllchlcr iz Dunaja.— dr. Zistlor iz Gradca. — Piachhot", Jolonoe, Zorkovitz, VVoiacr iz Dunaja.
Pri l>KvnrNkem dvoru i Lončarič iz Solc. — Gatti iz Erceg Novi. — Krauu iz Zagreba.
Pri HTHlrlJMkcui conhi ji: 1'livaučič iz Sevnico
■^»•i-rljiiv ireeke.
V Trstn 23. avgusta:   1. 27. G9. 70. 68
V Linci 23. avgusta:   82. 41). 20. GG. 81
Dunajska borza 26. avgusta.
(Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   ,   6T> gld. 35 Enotni drž. dolg v srebru       .   .   »>7    „ 25
Zlata roma.........78 „35
1860 drž. posojilo .....124    „ tO
Akcijo narodne banko   .... 821   || —
Kreditno akcijo.......253    „ EO
London..........116    „ 60
Srebro.......... —   „ —
Napol...........9   „   25 >/,
C. kr. cekini........5   „ 50
Državno uiarko.......57 „15
kr.
Za Brčno sočutjo ob .on 11 i gospo
fiozalije lllovsky,
za mnogobrojno izpremstvo na pokopališče, iu gg. pevcoiu za ginljivo nagrobnico izreka najtoplejšo zalivalo
(897) žalujoča rodbina.
V Kudollovom, dne 24. avg. 1H7'.>. HB9B9BI
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo jo
prava francoska žolča
Janez T. Lacher,
posestnik   tovarne  za   izdelovanje hišnega orodja v Mariboru,
»prejiuo brezplačno v uk <3 ćLe£lc©-vt in sicer: 4 za mizarstvo, t za Strngarstvo (drakslar) in 1 za
tspeefrsrstvo. (3',)5—i)
To, kakor tudi prosti navod, kako su rabi, dobi ho zmiroiu z osobnim ali poštnim naročilom pri A. II ari m minu v I .J ubijani, v I.lika Tavčarje vej hiši. (:t:JO—11)
NajaiJHJnejši vsprh zagotovi jamo. Troski za čiščenji) znašajo za vsak hektoliter 4'/, kr.
IzUateij in uredniK Josip Jurčič.
Hiša na prodaj.
Hiša št. H v Kožnih ulicah, ki jo posebno pri pravna /a krčinarstvo in   branjarijo,  proda  so iz svoje voljo.   Natančneje iistmuno ali pismeno pove gospod 'J;it« w Jeve, agent za  užituinski davi' v Viftnjejgori na Dolenjskim._(2i>5—D)
Za gospodinjo
ali ]>oiimt>-ii Iko (4«>M|>«><1 iii i i Želi priti go-spodičina Sil tu ali na krnelo. Izurjena jo dobro v kulii, domači in in poljskem delu. Odgovor da oprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". (3'.I6 —1)
Konji v ceno!
Dva para konj, mladih in broz pogroškov, močnih in postavnih, vsi železno boje, dva DO lr>5/« ilva po 15 postij visoka, prodamo  po  nizkoj coni.
Natančnejši poroča iz prijaznosti trgovska (irma A. Hartmann v Ljubljani v TavČarjovoj hiši.
(3JI4-2)
Adolf Eher!,
zaloga oljnatih barv, lata in firneža,
v Ljubljani, (335—13) na Marij nem trgu,   poleg frančiškanskega mosta.
V najem se da
za j o dno ali več let v Cerknici (Notranjsko) na glavnem trgu
VgW~ prodajalnicj, ^1
HCstoječa iz prostora za prodajanje, jedne sobe, jednega imigacina in prostorne kleti. (3H'.i—2> Natančneje izve ho v Ljubljani pri g. o<e.»Aii (trgovina se suknenim blagom) v špitalskih ulicah.
Kino se črešjlje (slive)
naj si bodo v katerem kraju liočo, po dobroj ceni, iu sicer bi jih pri posestniku na domu luhko plačali po 3 gld. vagan in šo celo čroz.
Kdor ima tega blaga na prodaj, naj bo oglasi pod naslovom: N. N. A 4'oinp. pri Gorivi« |m»Nlti KvIAkn. (38-i — 2)
Naznanilo.
Vsem svojim p. t. klijentom in znancem iinatci čast nstnaniti. da sem so i/, toplic vrnil in da aeui svojo zdravniško poslovanje zopet pričel. Ordiniram od 8.— !». uro zjutraj in od 3. - 4. uro popoludne.
Vsega zdravilstva
l>i-. J. Dei*č,
(393—2) Aceoiichour.
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizkoj ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Slovenske knjige.
Pri uredništvu B S love1 usluga Naroda" b» doto in na pismeno željo tudi proti poiUnemu povzetju p o h i I j a j o UMOčevnle.eni sledeče Hlo -venske kujige:
1. ,fJ)oA'tor Zober*', originalen alo-vensk roman otl J. Jurčiča.   Cona GO kr.
2. Ii<tU]'oi'HsL-e povesti*' od Bret llartc-a.   Cena 50 kr.
3. 9,Tuf/oHn>r", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. «;JVa Zerinja/i", izviren roman. Spisal Janko Krsink. Cena 60 kr.
5. „Župnih- }Y«hvjhl<1sL'i". Spisal Olivor (joldsniith. Iz angleščine poslovenil Jane/. Jesenko. Cena 1 ghl.
G. ,,Mvj tf vem u sto/oma", izvirea roman.   Spisal J. Jurčie. Cena 50 kr.
7. „C'ret in Sati*', izviren loiiiun. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr.
Lastnina in u. u .Narodue ti»karueu.
A^B