Številka 200.
Trst v nedeljo 22. julija 1906.
Tečaj XXXI.
Isbaja v srn* 1 dan
t ti od sE&i-si li piauili el 5. lit c-t pcnsten£i3s cd 5. tu
?)vimlfr,e Stcriike s-e prodajajo po 3 cvć »iounkj - iDDt-gib tobakaroab v Tre tu in okolici. Ljubljani, Gorici, £jxr;a, £t. Petru. ^effcci, Nabreiini. Luciji, Toimicu.
Ajdov&Čici, Postojni. Donaber^u, t?f ;-rdu itd. (>;■«• trglcFOV ec r&ćuntju po vrstah tsirofct 73 mm, viaoke vzic • : za trgovineke in obrtne ogis^e po ~21i stot. ;
\-£ErtniCC, zahvale, poslanice, oglase tunarnih zavodov -- f.:tt. Za oglase v tekstu lista do 5 vr>t K 20, v#akn na-čaijca vrna K -J. Mali cglss-i po 3 fci. Se-eds. najmaaj pa ju 40 tiot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave •bdinc-et". — tlafuje te izključno le opravi ..Edinosti".
Edinost
rv«
asilo poetičnega društva „Edinost" za Primorsko
V edinosti Je. xtoč!
8*ro6cln* saai -
za v*e leio 24 K. pol let« 12 K, 3 ..esece 6 K. -- N*
saročbe brez doposl&se nsiočnina js uprava ne ozira Vsi dopisi caj m pošiljajo aa uredništvo lista. NeiVankovana
pisma sc ne sprejemajo i u rokopisi se ne rrseajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati aa upravo
UKEPNUŠTVO: ul. Glorgio Galattt 1«. <N:irod.r, dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsonšj linta „Edinost**. — Natisnila ti u t ar n s konsorcja
iker. jEdiroat4' ▼ Trstu, ulica Giorgio G jI alti A t 18. ^^^ Poitno*hranllniini račun št. 841.6^2.
■t« v. 1157. -
Mesečna prilaga: „SLOVENSKI TEHNIK

• I
iz Hrvatske.
ZAGREB, 20. julija. 1906
Nove vlade se ni. Ali to čakanje na z:ovo vlado je potisnilo vznemirjenje v naši javnosti na višek. Po vsej Hrvatski je javno mnenje zelo nezadovoljno in razburjeno radi igre, ki jo tirajo kamarila in nje zvesti prijatelji v Hrvatski. V novine se mečejo polu-ur&dni komunikeji, češ, da so zapreke za imenovanje že odstranjen®, ali dejstvo je, da vlade le ni in je ni! Pa tudi sabor, ki se je imel sniti že dne 14. t. m. še ni zbran in bržkone se ne snide pred koncem av/usta. In tako se kaže tudi v tem slučaju, kako slabotni smo v Pešti in na Dunaju, kako se nimalo ne respektirajo naše pravice, kako se naravnost razžaljivo postopa z nami. A vse to zato, ker nam prejšnja vlada ni znala in ni hotela priboriti na vsakem mestu tisti položaj, ki nam gre kakor narodu ene kraljevine. Pogreške, ki so jih delali madjaroni skvzi desetleja, se kažejo sedaj v pravi obliki in bo trebalo kolosalnega dela. da popravimo vse to in da nas oni v PeŠti in na Dunaju ne bodo mogli ignorirati tako. kakor delajo to sedaj. Za to nam je potrebna nova vlada kakor ribi voda, ker v takem prehodnem stanju, v kakoršnjem se nahajamo sedaj, ni nade, da bi mogli napredovati. Kes je sicer, da je sedaj vse svobodneje, nego je bilo poprej. Ali, ker od teh svoboščin ni nič uzakonjeno, bi se moglo zgoditi, da se razmere zopet premene in da se vse povrne zopet v stare tire. A, da se je od izvestne strani hotelo podtakniti naši koaliciji „vele-izdajalske*1 tendencije in jo s tem onemogočiti za vlado : to sem osvetlil v zadnjih šte-vjkah tega lista. Seveda so vsa ta prizadevanja ostala brezvspešna, kar se povaarja hidi od zgoraj doii, češ, „da so odpravljene vse zapreke"4. To se samo kunstatira, ali nam to ni dovolj, ampak bomo verovali, da so vse zapreke odpravljene še le teuaj, ko službeni list donese imenovanje nove vlade.
„Prijatelji"1 Hrvatske se oglašajo vsikdar v časih, ko jej hočejo — škoditi, ko mislijo, da je primeren čas. da se uvede stari režim pak da bodo mogli oni zopet plavati v mastnih sinekurah. Najzgovorneji izgled smo imeli te dni, ko sta zopet pisala o naših razmerah Tomašic in ..Pester Llovd" ! A da bo stvar še lepša, oglasil se je tudi človek žalostnega prekletega spomina — grof Khuen Hedervarv. Tomašić in ..Pester :Joyd"* sta se soglasno vrgla na koalicijo in sta ii:ed vrstami pokadila -narodni"*, ne več obstoječi stranki. Jalov je trud Tomaši-ev. da bi branil to tudi na Ogrskem preveč poznano ni v-o stranko. Saj ga zasmehujejo t adi same madjar-ke novine. Po tem takeir nista ni Khuen. ni „Pester LIoyd~ dosegla tega, kar sta hotela doseči.
P O D L I S T E K.
Čemu piše sploh ta Tomašic! Saj je sam svečano izjavil že pred kakimi tremi meseci, da se popolnoma umakne s pozorišča javne politike. Ali še vedno mu vrag ne daje miru. Ali hoče pokazati, da je še živ, ali pa misli, da — ako pohvali katero od opozicijo -nalnih strank — ga ta stranka z odprtimi rokami vsprejme v svoje naročje. Nu, ako misii to, potem jako slabo misli. Kajti, če tudi naše opozicij o nalne stranke niso take, kakor bi trebalo, vendar nimajo v svoji sredi tiranov, niti jih nočejo imeti. Potemtakem so torej vsa prizadevanja Tomašićeva zastonj; in naj pametneje bi bilo, da mož v Treščevcu lepo redi krave in prašiče in da pusti druge pisati v novine.
A zakaj se je Khuen zopet oglasil ? Nu, tu imate, zakaj ! Predsednik našega sabora, dr. BogdanMedakovic, je bil inter-\viviran od nekega dopisnika „Ogrskega kore-spondenčnega biro-au, pak je tem poslednjemu izjavil med drugim tudi to, da je vzroka današnjemu stanju — da namreč nova vlada še ni imenovana — iskati v neprestanem rovarenju Khuena in njegove garde v Hrvatski, ki bi rad videl, da ostane vso pri starem. Na to je Khuen, kakor sem rekel, poslal v neke madjarske novine izjavo, kjer napada postopanje Medakovićevo, češ, da ga poslednji napada, a on da ne more v sabor, ker so mu
—	vrata zaprta, da bi tam oči v oči spregovoril z Medakovićem in ovrgel njegovo trditev.
Čudno je, kar Khuen govori. Kdo neki mu je zaprl vrata našega sabora ? Ali, nikdo, saj je Khuen v i r i 1 i s t in je vpisan v imenik saborskih členov. More torej svobodno prihajati v sabor in tam razpravljati z Medakovieem o tem, da-li on. Khuen (in garda), res spletkari ali ne proti Hrvatski ? !! Nu, da, v Khuenu ni toliko odločnosti in poguma, da bi prišel v sabor, kjer bi ga sicer nikdo ne motil v govoru, ali ni tam — ne policij e, ne orožnikov! lirez teh pa Khuen ni nikoli izhajal.
Naše novine se marljivo dalje — koljejo med seboj, kakor u. pr. „Hrvatska*1 in „Hrvatsko pravo"1. Osebna čast se tira v blato, novinarske polemike nosijo na sebi najhuje znake osebne mržnje, nedostojnosti in neugla-jenosti. Ali je potrebno vse to ? Je-li nade, da preneha ? Ali pa morda strasti podivjajo se huje ? ! A kaj še le občinstvo, ki ob tej hudi vročini mora čitati same take napade?! Mari da občinstvo simpatizira s takim novinstvom ? Nasprotno. Ono se obrača od takega novinstva. A novinstvo brez občinstva
—	je smešna stvar. Zato bi bilo nujno potrebno. da radi občinstva, kakor tudi radi ugleda našega časopisja dotični listi začno pisati v drugačnem tonu, ker ta današnji jim ne daja spričevala — evropske uglajenosti.
Pismo iz Pariza.
PARIZ, 17. julija 190«.
Vsa Francija; zlasti pa nje metropola, oblekla je te dni svatovsko oblačilo, da dostojno proslavi dan svojega vstajanja, dan, ko je narod iz lastne moči in železno roko stri v prah verige tiranije, ki so ga neusmiljeno tiščale k tlom dolga stoletja. Štirnajsti julij!" To je za franceski narod največi in najlepši praznik, ki si ga je možno predstavljati. t'as je to, ko se ljudska duša ugloblja v burno minulost, ki je zahtevala ogromno žrtev, predno je zasijala vsaj nekoliko luč svobode ne-le Franciji, temveč vsej Evropi. In zato se slavi ta dan tako sijajno, da celo domačinom, ki so navajeni temu, ostavlja neizbrisen spomin. Kaj še-le tujcu : Slavje traja tri dni. Pričenja se trinajstega in končuje šesnaj-stega julija. Vse mesto je odičeno zelenjem in krasnimi zastavami ne-le v francoskih barvah, ampak tudi v drugih prijateljskih držav. Diven pogled je to za Slovane, ki vidi, kako vihrajo s ponosnih poslopij zraven domačih na tisoče ruskih zastav. Nehote mu prihaja na misel pesnikov verz, ki pravi, da „boje praporja so ene, v eno, oh, se ne druže !"' — Po vseh velikih in malih trgih so nastavljene odičene tribune, s katerih svirajo različne godbe vesele poskočnice — in to tri noči zaporedoma do solnčnega vzhoda. Neprisiljena zabava vlada povsodi ves čas ; vse se veseli in i)leše — mladi, stari, priprosti in gospojski! Kakor sem že rekel; godbe so povsodi, toda najlepše je, da je ples b r e z-p 1 a č e n. To bi se vrteli naši plesoljubni fantje tri dni brez prenehanja, da bi potili krvavi pot ! Sicer pa tudi tukajšnji prebivalci ne zamujajo te prilike in se drage volje podajajo v naročje razkošnemu veselju. In da je to veselje š^* bolj popolno, porazdelja se med uboge več stotisoć frankov iz raznih ustanov, da bi ne bil tak kontrast med godbo lačnega želodca njihovega in veselečo se množico . . . Najbolj pa me je zanimalo, ker sem čital v listih, da so tega dne tudi gledališčne predstave brezplačne. In res ! Skoro vsa gledališča nudijo tega dne ljudstvu svoboden ustop ne le na galerije, temveč tudi v vse lože, razun predsednikove. Igra se s tako resnostjo in tako dovršeno, kakor ob največjih prilikah, kar sem imel priliko opozovati v „Operi" na predstavi Tela.
In zakaj se praznuje ta dan tukaj tako sijajnostjo, da si ga ne vidimo rudeče podčrtanega v Veliki Pratki V
Ni ga Slovenca, veščega čitanju, ki bi ne bil kaj čital o francoski revoluciji, izlasti potem, ko je Mohorjeva dražba porazdelila med narod Staretovo zgodovino, ki je pristopna vsem za neznatne stroške. Komu se niso še oh čitanju teh revolucij — uglobiv-šemu se v one burne dobe — širila prsa in stiskala pest o grozodejstvih in krvavih sod-
bah, ki so se vršile . . . ? Vsaki čitatelj je ta korekoč sodnik knjige, ki jo čita; ko prihaja ob takih prilikah do burnih prizorov, mu jame srce kipeti ; ne more odložiti knjige iz rok, dokler ne vidi pravih krivcev kaznovanih.
Verujte, da tudi priprosti narod zna prav dobro razločevati med uzroki in učinki ter da ima večkrat hitrejši pogled in bistrejšo sodbo, nego kak dobro znani kritik.
Štirnajsti julij je dan, ko je ljudstvo leta 1789 z orožjem napadlo bastiljo in prestriglo peruti oholemu despotizmu. Bastilja je bila državen z a p o r, poln strahu in groze, kjer so bile za živa pokopane brezštevilne žrtve; bil je kraj večne teme in plesnjive gnjilobe, kamor ni nikdar posijal žarek svi-tlobe ; bil je kraj, kjer so se za vedno zapirala za teboj železna vrata s stoterimi ključi. A to ne morda radi gr-ozodejstev in zločinov, ki so res težili tvojo vest, t e m v e č r a d i hudobije, sovraštva in s t r 11 pene zavisti lastnega s o b r a t a . .. Zadostoval. je le sum, ali anonimna ovadba — in vržen si bil v kraj pogube, od koder si zastonj pričakoval rešitve .... In ta žaloigra se je ponavljala vedno pogosteje. Kupa grenkobe je bila polna in narodu je bilo dovolj teh krivic. Vstal je in je krvavo maščeval stoletno zatiranje.
Pariz je bil v tistem času oblegan od avstrijskih in švicarskih vojnih čet. Kraij in njega svetovalci so obupali nad zmago in hoteli odpreti vrata sovražniku. Toda ijudstvo je imelo zaupanje v lastno moč in pripravljeno je bilo. da raje zažge mesto, nego da bi šlo pod kavdiuski jarem sramotne kapitulacije. Ravno dan pred tem zgodovinskim večerom je kralj storil veliko napako, da je odpustil ministra Nekerja, ki je bil jako priljubljen pri ljudstvu. To je izbilo sodu dno. V najkrajšem času je bila v mestu splošna ustaja, kraljeva palača razpršena v zrak, ves Pariz v ognju .. . Ustanovila se je meščanska vlada in nje povelja je ljudstvo radovoljno izvrševalo. Toda to ljudstvo je imelo več energije v sebi, nego novoizvoljeni zastopniki. Vse mesto je bilo kakor široko bojno polje; iz vseh strani so dovažali živila na ulice in trge in postavljali barikade. Množica je napadla zaloge smodnika in pušk ter si s pomočjo istih prisvojila bastiijo. Na čelu teh ljudskih mas so bili trgovci, študentje in sploh elita meščanstva. Po kratkem, a ljutem boju. je bilo to grozno poslopje v njih oblasti. Ne-le Francija, temveč vsa Kvropa je bila rešena teške more, ko je izvedela to novico. Cital sem v arhivih poročilo francoskega konzula v Petrogradu iz onega časa, ki pravi, da je imel priliko opazovati na lastne oči, kako se je celo v daljni Rusiji ljudstvo poljubljalo in veselilo, ko je bila znana ta vest ter da on ne more umeti take neumnosti.... Toda ljudska duša jo u meje in ne pozna političnih mej....
UtiSi
i 12
talije.
Spomini s pota.
P i i t TrarijO Krašcvec.
^rhanec slikarske umetnosti tvore ale-j gorije redovnih obljub: siromaštvo, čistost, ; M ::šnost. Gornja cerk v n-davno prenov-Uem. ima v koru »lragocene freske. Ravno so :r.ij.'-iškani v kora in mogočno se razlega ' ih spev po širnih prostorih. Ogledali smo si tudi Minervin hram : Qft njem je dobro ohra-! fcjeno izvirno starorimsko pročelje iz dob ee-^;'«: Avgusti1.. Omenim naj ^e cerkev sv. ^ «.re. Bogato je opremljena. Ali. ako bi se i spuščati v opisavanja bogatosti nje okr. > kov zavedlo bi nas to predaleč. Omenjam v'-i:!0 kripto sv. Klare. Mogočne dvodelne lorove stopnice vodijo izpred glavnega ': .:ja d-jli v odpočivališče sv. Klare. Brez-ir.T:o je<]en nazvzvišenejših utisov v-e Ita-•.." ! Obilica sveč razsvetljuje sicer grob o temne I - £torfe! V kotičju je črna tema. Samo okoli V rak v v b:'.i n-k« :ko sveč. Izza želez-
nega omrežja vidimo rakev. Morda smo kaka dva metra oddaljeni od rakve. V redovniškem odevu počiva sv. Klara. Telo je popolnoma ohranjeno, ni upadlo, ni uvelo, ni očrnelo! Lice je bledo, niti najmanje trohnobe ni na i-iem. celo izraz fizijognomije je izborno ohranjen. Glej ! stoletja, ki so milijone in bilijone človeških žitij pretvorila v prah in pepel, so prizanesla tej bitnosti! Ali je to balzamacija, ah je to čudež ? mora se vprašati tudi ateist. Saj vendar imamo balzami ran a trupla, ali vendar so očrnela ! To truplo pa je ohranjeno, kakor da je bilo njega žitje dokončano še le včeraj. Pustimo ateizem, pustimo versko navdušenje ! Ali, ako je resnica, da to truplo počiva tu od stoletij, potem je to pojava, o kateri si je komaj na jasnem današnja biologija in fiziologija. Gledamo začudjeni in mistični občutki se oživljajo v nas. V tem se iz desne za omrežjem prikazuje postava popolnoma zastrte redovnice. V prvi hip me je ta prikazen tako prevzela, da sem mislil, da imam samo sv. Klaro pred seboj. Na to pa mi je začela redovnica razlagati v klasični latinščini življenje svetnice.
Oo neti popoludanski uri smo se zopet ; birali na asiškem kolodvoru. V Folismu -mo
povečerjali na kolodvoru. Kolodvor je bil ves zaplavljen občinstva: ne samo nas, ampak tudi vojakov, ki so se ravno vračali iz Neapo-lja. kjer so bili na pomožnem delovanju pri tamošnjem prebivalstvu, trpečem ob izbruhu Vezuva. Vračali so se s posebnim vlakom ter so imeli tu daljši počitek. Iz Foligna v smeri proti Rimu prevažamo najprej razkošno krajino Um b rij o, obrobljeno apeninskimi vršaci na vshodu, jezerom Trazimenskem in mestom Perugio od severa, božjepotnim mestom „Santa Maria della Stella", mestom Monte Falco in reko Tibero od zapada. To dolino preteka, zavlažujuje in oplođuje reka lvlitumnus. To sO kraji. Id jih opeva že Vergil v Georgikah. V teh zatišinah vinogradov, murv, oljkinih gajev rodili so se tudi glasoviti umetniki italijanski, slikarji in pesniki ! Glej tu tudi del češkega duha, da se nasičaš sočnih utisov za poezijo, resnico in krasoto ! Za Folignem v levo na „M o n t e S e r e n o" se objavlja čarobnim utisom gorsko mestece T revi in pri njem letni gradič Villa Colleggio Boemo, letno bivališče a 1 u ni n o v češkega kolegija v Rimu. Celo sem se preseljajo češki bogoslovci iz Rima na počitnice. Gradič se zagradami, vrti, vinicami in oljkinimi perivoji
napravlja neizbrisen utis. Nakupljen je bil od nekega češkega rodoljuba navlašč za češke bogoslovce v Rimu.
Ze se zgrinja noč na zemljo, ko se vozimo mimo S p o 1 e t o. Od Spoleta stopa železnica k gori M o n t e So m m a (1I.) in v mraku še vidimo tam v daljini mogočni G r a n S a s s o d" f t a 1 i a. Prevozivši dva tunela se zbližamo reki Neri. Krajina je nasičena bujno romantiko skal, hrasta-ih šum, in skalnatih selišč. Po Velinu tvori Nera sve-tovnoznani vodopad, ki je jeden najzanimivejših vse Evrope. V Orte se stekajo železnice iz Florencije—Cliiusi—Rima — in naša ! Odtod nas nosi vlak čilim tempom po plodnih poljanah ob reki Tiberi stalno proti jugu k Civitk Castellana, Stimigliano, na ravnino z osamelo goro „Soracte". Ravnino oživljajo črede in pastirji. Za »Monte Rotondo: na cesti »Via Salara« vidimo z vlaka v mesečni noči kupolo s v. Petra in zasuknivši okolo Mons Sacer smo se malo pred polunočjo zaustavili na rimske m centralnem kolodvor u. V noči napravlja ta kolodvor prav mogočen utis, da-si ni večji od južnega v Trstu, kojemu je jako po loben tudi po zidavi Pred kolodvorom nas je pričakovala neiz-
Kar daje pa vsemu nastopu najlepši in najplemenitejši značaj je to. da je ljudstvo slo v hoj za plemenit&še in druge odlične rodbine, s kterimi ni živelo v največji slogi. Vedeti je namreč treba, da je bil to zapor le za člene plemenitih družin. Toda narod v tistem času ni gledal na to; hotel je le maščevati krivico in pripomoči huma n i t e t i do zmage, kar je gotovo tudi dosegel. V tem živem peklu je bilo namreč trpinčenje zaprtih hujše nego v špaujski inkviziciji. ker sta si podajali roko svetna in cerkvena oblast....
Morda mi bo kdo očital, da vidim jaz v svojih pismih vse v rožnih barvah. O ne; niso več leta za to! Človek v tem času ne gleda v svet skozi zelene naočnike, temveč vidi realnost v vsej nje nagoti ; vidi trpljenje in muke človeštva v velikomestneni življenju ; ali vidi zraven tega tudi veselje in srečo sto-tisočev. ki so z malini zadovoljni, katerih želje ne segajo za utopijami. Zal, da je tudi na Slovenskem velika večina mladine prehitro zrela (jaz sam sem bil tak), napije ]se iz domačih in tujih knjig onega strupa, ki jej vceplja v mlada srca tisto brezplodno sveto-žalje mori vsako veselje do resnega dela. opa-zovaje le slabe strani človeštva. Mladeniči! Iz lastne izkašnje Vam govorim: svet ni tako Črn kakor si ga Vi predstavljate; ima tudi mnogo svetlih strani! Zahajajte v naravo, posvečajte se telovadbi — in izgine Vam ona bolna domišljija! Vaš duh se pomiri. zadobi veselje do — življenja! Ne boste več nadležni sami sebi, temveč srečne se boste prištevali zadovoljnim udom človeške družbe.
Volilna reforma.
Včeraj je imel odsek za volilno reformo svoj najkritičneji dan. Včeraj so glasovali o kompromisu glede pokrajin: Češka, Morav-Bka. Galicija, Tirolska in Štajarska. Potreba takega kompromisa je nastala vsled zahtev Nemcev in Cehov za povišanje mandatov na Češkem in Moravskem, Nemcev in Italijanov za povišanje mandatov v Tirolu, vsled protesta štajerskih Nemcev proti 7 slovenskemu mandatu in slednjič, vsled zahteve Poljakov in Malorusov za povišanje njih mandatov. Poslednji so se namreč oglasili s to zahtevo zato, da se izravna nerazmerje med slovanskim blokom, ki bi navstalo vsled povišanja mandatov na korist Nemcev in Italijanov.
Kompromis je bil vsprejet v poimenskem glasovanju z 28 proti 19 glasom.
Po tem kompromisu dobe :
Češka 130 mandatov, Moravska 49, Tirolska 25, Štajerska 30 in Galicija 106. Zato bodo na Češkem imeli Nemci 5 mandatov več nego po Hohenlohejevem načrtu, Čehi pa 3 ; na Moravskem bodo imeli Nemci en mandat več, Čehi pa 2 ; na Tirolskem Nemci 2, Italijani pa enega več. Na Štajarskem Nemci enega, Slovenci enega: Poljaki bodo imeli tii mandate več, Malorusi pa enega.
Proti predlogi so glasovali vsi nemški poslanci teške, Čelii, in vsenemca Stein in Mali k ter poslanci ustavnega velikega posestva ; za predlog so glasovali vsi drugi Nemci, Poljaki, Italijani, Slovenci, Malorusi in socijalist Adler. Nato je bila seja preki-
njena. Popoludne bo nadaljevala razprava j nisterski predsedniki, liberalni in — kleri-glede Moravske in Tirolske.	i kalni! Neki bivši ministerski predsednik je
Proti Hohenlohevim predlogom se torej baje nekoč izrekel sentenco, da je vladanje v po tem kompromisu število mandatov po- Avstriji sploh nemožno brez sodelovanja
merna množica izvozčekov. Porazdelili smo se v razne skupine, ker tudi Rim nima hotela, kjer bi se mogla nastaniti vsa naša karavana. In tako smo bili porazdeljeni v kacih pet skupin. vsaka odmenjena v drugi hotel. Mene je sprovel izvošček v hotel „de G e n e ve u, uprav nasproti stavbi glavne pošte. Ker smo bili utrujeni po dnevu, "polnem najraznovrst-nejših užitkov, je kmalo razpel nad nami Morfej željno pričakovana blagodejna svoja krila.
V.
Jutranji krik in vik po rimskih ulicah. V cerkvi sv. Petra. Na kupoli. — Via Ca-vour, Via Vittorio Emanuele. — Palazzo Venezia. Bodoči ogromni spomenik Viktorja Emanuela. — Automobil-omnibusi: — V koloseju in okolici. — Pred Garibal-dijevim spomenikom. — Nova justična palača ob Tiberi. — Angelski most in grad. — Kvirinal, Fontana Trevi. — Avstrijski konzuli — avstrijska sramota. — Piazza Colonna. — V parlamentu. — Panteon in Rafaelov grob. — Rimska Univerza. — V vatikanskih galerijah.
Že ob peti uri, ko bi se bilo še tako lepo spalo, so me prebudili iz blagodejnega sna cestni prodajalci. S kolportažo, prodavanjem zelenin itd., se preživlja v Italiji velik odstotek prebivalstva. Ti ljudje se v Rimu nazivajo -bociatori". Strašno kriče in njih vik naravnost trga uho. Ob kričanju naglašajo
j množi za 20. Od teh dobita slovanski in ne-j slovanski blok vsaki po 10. (Nemci 9, Itali-jjani 1. — Čehi 5, Poljaki 3, Malorusi 1 in . Slovenci 1). Večma slovanskega bloka bi | ostala torej nespremenjena. Znašala bi 3 glase. • Predvidjati pa je, da se bosta oba bloka zelo i cepila po političnih nijansah in da ne bosta 1 vedno nacijonalno kompaktno nastopala. Posebno pa velja to za Nemce in Italijane. Kakor vse kaže, oddajo nemške nacijonalne stranke socijalistom najmanje kacih 30 mandatov, dočim bo bržkone večina italijanskih mandatov klerikalna.
Vest, da je tako hitro prišlo do tega kompromisa, nas je iznenadila. Nu, tu je gotovo deloval visok pritisk vlade, a tudi grožnje socijalistov z generalnim štrajkom na severnim Češkem menda niso ostale brez utisov. Saj so socijalisti na Češkem žugali, da odpovedo pokorščino dunajski centrali in da na svojo roko vprizore štrajk.
Trst je — bolan!
Tako sentenco je izrekla dunajska „Neue Freie Presse" v članku, posvečenem važnosti druge železniške zveze. Dunajski list modruje tako-le :
„Železnica čez Ture s svojimi nadaljevanji po Koroški, Kranjski in Goriškem do morja je tudi politika in najbolja politika! Trst je bolan! Ni bolan gospodarsko, ampak politično. Dočim kaže promet velikansko povzdigo — ki pa sicer daleč zaostaja za pristanišči ob Severnem in na Liguriškem morju —, dočim Trst gospodarski vspeva in je deležen vseh blagoslovov razmerja do velikega zaledja, ostaja pa Še vedno politično v razdoru z monarhijo, od katere živi. Proti bolezni v mišljenju, proti temu protinaravnemu duševnemu razpoloženju, je samo en lek: velika uprava, ki si dobrohotno, modro in celo prizanesljivo pridobiva Trst tudi moralično.... Trst se ne bo mogel protiviti, če se njegovo pristanišče spo-polni, če se zgradijo novi magazini, če se ustvarijo nove plovbene črte in otvorijo nove zveze na kopnem. Pred gotovim vplivom teh dejstev mora končno izginoti vsaka kljuboval-nost, se mora Trst močneje navezati na Avstrijo, nego pa politika, ki bi se v glavnem morala zanašati na policijo in orožnike."
Tu čujemo torej od strani lista, ki je vsikdar potajeval vse, kar bi moglo vzbujati dvome o „političnem zdravju" Trsta, vzdih, da je Trst politično bolan ter da ga treba zopet politično pridobiti! Za avstrijsko misel menda? Mari ne, cenjena „Neue Freie Presse" ?! Za slučaj pa, da nismo pogodili pravega s tem svojim domnevanjem, bi morali obžalovati, da mogočni dunajski list ni podal določneje in konkretneje diagnoze o „politični bolezni Trsta". Pred vsem pogrešamo natančnejega pojasnila, kaj si „Neue Freie Presse" predstavlja pod pojmom „Trst"? Kateri Trst je politično bolan po njenem mnenju ? ! „Neue Freie Presse" je mogočen list v Avstriji. Notorična resnica je, da se pred tem listom v ponižnosti klanjajo vsi mi-
ali in ko ima
„Neue Freie Presse" ! — Ne moremo si torej misliti, da bi gospodje pri takem imenitnem listu ne vedeli, da „Trst" predstavlja le geogratičen, nikakor pa ne nacijo-nalen poj m! Kateri Trst je torej politično bolan ? Italijanski, ali slovanski ? Ali pa morda celo — c. kr. nemški Trst ? !! Koga treba pridobiti zopet v našem Trstu za avstrijsko misel: ali Slovane, ali Italijane, Nemce ? ! Nu, če smemo logično misliti sklepati, bi rekli, da dunajski list misli, govori o „Trstu", na tisti element, ki tu politično moč v rokah, na italijanski!
„Neue Freie Presse" pa pozna tudi lek, ki bi mogel ozdraviti to tržaško politično bolezen. Država naj z dobrohotnostjo, modrostjo in prizanesljivostjo pridobiva Trst moralično ! Zopet je smisel govora nejasen. V katerih pogledih naj bo državna uprava prizanesljiva?! Naj-li moralično — čitaj politično ! — pridobiva Trst s tem, da zatiska oči ne le pred vezmi, ki se razpletajo tja ven v drugo državo, ampak tudi s tem, da dovoljuje italijanskemu Trstu vsako nasilje, vsako krivico, vsako nezakonitost nad neitalijanskim Trstom ? ! ! In pa milijone naj meče sem doli v Trst. Mi smo seveda tudi odločno za to, da državna uprava kaže smisla za velikanske gospodarske interese, ki so tu angažirani za vso državo. Tudi mi moramo ne le želeti, ampak odločno zahtevati v lastnem interesu, da država žrtvuje za Trst. Sploh smo mi na stališču, da država ne sme štediti tam, kjer je gotovost, da bo investirani kapital donašal velike koristi.
Ali da bi mogli milijoni politično ozdraviti Trst in ga moralno pridobivati, temu moramo oporekati najodločneje. Saj nas uče iz-skušnje desetletij, da tisti „Trst", na katerega misli „Neue Freie Presse", je pač vsikdar rad vsprejemal milijone od države, ne da bi se bil radi tega ni najmanje čutil vezanega „moralično*' ali „politično" !! Zdravila, ki jih priporoča „Neue Freie Presse", so prav lepa in vabljiva in bi bila morda koristna kje drugje. Glede Trsta pa imajo to hibo na sebi, da so se že rabila dolga leta in nič koristila!!
Ako hoče država ozdraviti tisti politično bolni „Trst", mora poskušati neko drugo sredstvo : odtegne naj mu tiste politične in narodne privilegije ! Soglašamo z „Neue Freie Presse" : tu ne potrebujemo politike, ki se nanaša le na orožnike in policijo! Ali za-prične naj tu državno politiko, ki bo tudi ne-italijanskemu Trstu dajala vse garancije za razvoj v isti meri, kakor jih je dajala doslej italijanskemu Trstu! Dobrohotna in modra naj bo proti vsem enako ! To je lek, ki more ozdraviti Trst.
plinirane in mime. To zbiranje čet se stavlja v zvezo s predstoječo razpustitvijo dume. Ker je pa duma umaknila najkočljiveje točke manifesta, menijo, da vlada odgodi nasilne odredbe, vendar ostanejo čete v svojih pozicijah.
Zaplembe časnikov.
Iz Petrograda poročajo, da je vlada zaplenila časnike: rMisl", „Eho", „Golos Truda" in „Krestiansk Deputat". Tiskarne, v so se tiskali omenjeni listi, so bile zaprte in zapečatene. Zaprta je bila skarna lista »Dvadsati Vjek".
katerih uradno tudi ti-
Dogodki na Kreti. Princ Jurij odstopi.
„Times" poroča iz Londona, da namerava grški princ Jurij odstopiti kakor viši guverner otoka Krete.
navadno predzadnji slog, ki ga potem strašno zatezajo, kakor dolgo sploh morejo ; poslednji slog se potem izgovarja povsem kratko kakor privesek. Mnogi vozijo samokolnice. Ogluš-ljivo vikanje velikih italijanskih mest pohaja navadno od teh bociatorjev. Kakim načinom morejo ti ljudje ponujati svojo robo, priča tole : „piangete bambini ci ho le ciliege" (prakajte otroci, jaz imam črešnje), to se pravi: prosite jokajoč stariše. da Vam jih kupijo. »Conie luccicano !a (kako se svetijo) vpijejo pod mojim oknom črešnjarji. Spominjam se prodajalcev dinj. ki sem jih pred leti opazoval v nekem italijanskem mestu. Svežost teh melon (ker' so v ledu!), njih ogenj (ker imajo rudeče meso), njih krasota, (ker prihajajo iz Castel-lamare), se proslavljajo v mogočnih hiper-bolah in potem se prodajalec pači in reži, da je joj ! „Acqua fresca e succo di limone" ! (sveža voda in limonin sok): so klici pohaj-lcujočih „acquacedrataiov", ki, v eni roki medeno konvo polno vode, v drugi pletenico s citronami, ponujajo svojo robo po rimskih ulicah. „Pulire, lustare! a chi le lustro, a chi le lustro! ? (Komu jih očistim, komu jih očistim?) se razlega tam na bližnjem oglu ulice. Na vseh oglih so lustrini, ki s tolčenjem na stolico in gornjimi izreki privabljajo
Nova odredba proti pruskim Poljakom.
„Dziennik Poznanski" piše, da izda pruska vlada novo nasilno odredbo proti pruskim Poljakom. List je izvedel |baje, da je vlada pozvala vse cerkvene patrone nemške narodnosti, ki imajo pravico prezentacije na katoliške župnije, da se v vsakem posamičnem slučaju podajo k višemu predsedniku, ki sam izbere tozadevnega kandidata in naloži patronu, da ne sme predložiti za izpraznjeno župnijo druzega kandidata, nego onega, ki ga je vlada izvolila. Se-li patroni nemške narod-, nosti podvržejo tej omejitvi pripadajočega jim prava, to pokaže prihodnjost. Berolinska „Germania" pripominja k temu : „Počakati hočemo, bo-li to poročilo »Dziennika Poznan-, skega" oficijelno potrjeno, oziroma oficijelno dementirano ; potem hočemo nadalje govoriti o tej stvari«. __j
Jugoslovanska liga v Cliikagu. |
V Chikagu se je početkom tega meseca vršila velika skupščina balkanskih Slovanov. Skupščina, ki so se je vdeležili tudi Čehi. je . obsodila avstrijsko upravo v Bosni in Herce-, govini. Potem je bilo soglasno sklenjeno, da se v Chicagu ustanovi Jugoslovanska liga po-j dobna „Češki Straži«. Liga bo imela svoj dom, svojo čitalnico ter pomagala v osvobo-jenje južnih Slovanov. Izvoljen je bil tudi od-j bor, ki ima sestaviti pravila.
goste.
(Pride še.)
Dogodki na Ruskom.
Kaj bo z dumo?!
Iz Petrograda javljajo dne 20 : Vso noč je prihajalo semkaj vojaštvo iz šotorišč okolu Petrograda. Poveljniki so imeli posvetovanja ter so razdelili čete. Iste so popolnoma disci-,
Drobne politične vesti.
Roosevelt ne bo več kandidiral. Iz New-Yorka javljajo : Predsednik Zie-dinjenih držav Roosevelt je poslal načelniku republikanskega kluba v Ne\v-Yorku pismo. \ katerem poroča, da leta 1909 zapusti „belo hišo" in da ne bo ve" kandidiral za predsedstvo.
Ministerski predsednik Bec k k a n d i d a t za drž a v n o zbornic o. „N. Fr. Presse*4 poroča, da bo ministerski predsednik baron Beck na prihodnjih državno-zborskih volitvah kandidiral v enem dunajskih volilnih okrajev.
Število poljskih in čeških ljudskih š o 1 v Š l e z i j i. V Šleziji it* 505 javnih ljudskih šol ; od teli je 233 nemških, 128 čeških in 142 poljskih: 24 nem-ško-čeških in 28 nemško-poljškili. Te šole ie minolo šolsko leto obiskovalo 118.742 otrok. V Šleziji biva 220.371 Poljakov, 146.3H.) Čehov in 296.570 Nemcev, Nemci imajo 233 ljudskih šol, Poljaki pa le 142.
Tudi v teh številkah se zrcali avstrijska — pravičnost!!
Ukrajinsko vseučilišče v L v o v u. V Lvovu se je v torek vršil shod vseučiliščnikov za ustanovitev „ukrajinskega vseučilišča v Lvovu". Navzočih je bilo okolu 300 maloruskih vseučiliščnih dijakov in dijakinj. Navzoči so bili tudi trije maloruski vseučiliščni profesorji.
Domače vesti.
Otvoritev nove železnice in učitelj-stvo sežanskega okraja. V članku „Otvoritev nove državne železnice'", objavljenem v št. 198 od dne 20. julija t. 1., obsoja se med drugim, četudi po krivem, da učiteljstvo r.i storilo o tej priliki svoje narodne dolžnosti. Resnici na ljubo pa moram povedati, da učitelj i-odgojitelj i niso popolnoma ničesar zakrivili pri tem, da ni imela šolska mladina, žal, tudi narodnih trobojnic ; kajti zastavice same, t. j. le državne in deželne, poslal je šolskim vodstvom c. kr. okr. šolski svet dva dni pred otvoritvijo. Narodnih pa učiteljstvo, seveda, ni moglo nabaviti iz lastnega, žepa. Posebnih korakov v tem kratkem času (in to še o počitnicah) pač ni bilo možne napraviti. Pri vsem tem pa je šel dutovski šolski voditelj — sodeči po odloku c. k r. okr. glavarstva, naslovljenem na županstvo, s katerim naroča, naj nabavi isto cesarske in običajne zastave — na okr. šol. svet in na šolsko vodstvo v Sežani po narodne zastavice, ki so vtegnile še preostati od zadnjega obiska naše dežele od strani N;. Veličanstva. Upal je, da so po omenjenen odloku tudi narodne zastave dovoljene na peronu postaje. Zal pa, da istih ni bilo dobiti nikjer. Dalje je nabavil voditelj šole v Koprivi sam v naglici papirnate trobojnice. Lete pa so bile takoj pri vstopu na postajo konfiscirane od strani gospe načelnika postaje. Umevno je, da na povelj t oblasti. Zavrnile pa se niso le otroške troboj-nice (sicer pa ne več po omenjeni gospej), marveč vsem korporacijam — iz Dutovelj, Tomaja in od drugod — na povelje okrajnega komisarja g. Treota. Na to se je pretežna večina udeležencev, užaljena in ogorčena, povrnila s svojimi, po večini narodnimi, a tudi drugimi zastavami na svoje domove. Ko bi učiteljstvo imelo svobodne roke, i.> dvomim, da bi se ob takovih naravnost škandaloznih razmerah vrnilo tudi ono. A bilo je uradno p o z v a no in moralo se je pokoriti povelju. V svesti sem si, da je učiteljstvo pač storilo svojo narodno dolžnost ; dvomim pa o drugih, n. pr. županih in dr., ki im: jo bolj svobodne roke od istih ter Škarje in ] 'a-tno v svojih rokah !
O bolezni g. Kazimirja Jelušiča, župana kastavskega. javljajo -Naši Slogi" z Dunaja. da so zdravniki z zdravljenjem jako zadovoljni. To je znakom, da se je huda operacija jako dobro posrećila. Bolnik se že nekoliko giblje v postelji, uživa že nekoliko la^ljeje hrane, po operaciji izgubljene telesne moči se vračajo polagoma. Tako je nade, da bo niogel bolnik skoro ustajati in se sprehajati po vrtu sanatorija. Ob bolnikovi postelji je neprestano njegova gospa soproga. Ista dobiva dan na dan od mnogoštevilnih prijateljev g. Jelušiča v Istri in Trstu pisma, v katf-rih čestitajo na srečnem izidu operacije in povprašujejo o napredku zdravljenja.
Slavnostni vlak na postaji Dutovlje-Skopo. S Krasa nam pišejo : Udeležba od strani ljudstva ni bila mnogoštevilna radi tega, ker so se kraški županje podvrgli v pokornosti na ukaz c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani, ki je izdalo odlok kraškim županstvom, naj se udeleže na pozdravu slavnostnega vlaka z zastavami in sicer le s cesarskimi in deželnimi. Ali, kakor je razvidno iz „Kdino-sti4* od 20. marca je menda samo to glavarstvo ukrenilo takšen odlok.
lagal volilne rede in splošno, enako in direktno volilno pravico. Narod je z burnim odobravanjem izrekel govorniku svojo hvaležnost.
Poslanec Kompare pa je označal nasprotnike volilne reforme, objestne Nemce in Italijane.
Vsprejeta je bila nastopna resolucija: „Na javnem shodu dne 15. julija 190*i., zbrani narod v Marezigah protestuje odločno proti nepravični spremembi vo-j lilne reforme za Istro Italijanom n.a korist, a Slovanom na škodo ter prosi narodne zastopnike, da se v parlamentu uprejo z vsemi možnimi silami tej spremembi.
G, F. K 1 e m e n č i č, tajnik v Dekanih, se je pritoževal radi postopanja javnih oblasti v obče, posebno pa onih v Kopru, izlasti glede zapostavljanja in zasmehovanja slovenskega jezika.
Za njim je govoril občinski tajnik v Marezigah, g. Andreje i č, ki je stavil do poslancev razna vprašanja, posebno glede šolskega zaklada v Truškah in radi gradnje toli potrebnih cest v tej in sosednjih občinah.
Značajno so storili le naši Tomajci, ki Odgovarjal mu je poslanec Kompare. Ko se
^o prišli se slovensko trobojnico na lice me--ta z gospodom županom Pupisem, podžupanom Josipom Vranom in več narodnimi možmi in mladeniči. Mej temi je bil tudi vrli Leopold Cerne, absolvirani jurist. Ali ni jim bilo dovoljeno s to zastavo na kolodvor. Kdo je tako ukazal, ne vemo. Komisar c. kr. okraj-i.-ega glavarstva iz Sežane je opravičeval nasproti Tomajccm, zakaj ni dovoljen vstop na kolodvor se slovensko zastavo. Ogorčeni Tomajci pa niso poslušali teh sanjarij, marveč so se takoj vrnili domov! ^lava jim ! Kaj pa so storila druga nezavedna županstva ? Namesto da bi solidarno postopala s Tomajci, so ponižno vmahala brez zastav na postajo. Ta prizor nam v slabi luči kaže narodno odločnost dotičnih županstev. Na postaji zbirajoče se ljudstvo je bilo ogorčeno. Cesarske in deželne zastave so bile razdeljene I e m e d šolske otroke o<l vladnih podajačev, kajti drugi navzoči niso bili zadovoljnji v sprejemat i teh za-tav. Na do-spev.^i slavnostni viak so odmevali živio-klici 1 e o d S o 1 s k i h otrok na povelje učiteljev, oziroma učiteljic. Iz slavnostnega vlaka je bilo čuti neki glas: kje so pa slovenske zastave?!"
na kar so nezavedni županje, podžupanje ii občinski tajniki — povešali oči... Odha^a-jo-:e ljudstvo je ukrepalo marsikaj, ali — prepozno.	(Sledi vrsta podpisov).
V Ljubljani so krščanski socijalci in so-cijalni demokratje predsinočnjim zopet raz-gnaii shod, sklican po narodno napredni stranki.
Čast le — komur res Čast! Iz Ljub-:ane smo prejeli: Barona Heina tudi nekateri Slovenci ne morejo še zadosti prehvaliti xakor izvrstnega in objektivnega uradnika. Oglejmo si torej nekoliko njegevo delovanje Kranjskem. Bil je vsako leto več mesecev na dopustu iz dežele, poleg tega pa prav po-jostoma na lovu pri graščakih. Ostalo mu je primeroma malo časa za naporno uelo. Pač a 'e vedno pritiskal na načelnike uradov, . so šikanirali svoje podrejene uradnike. Ob avdijencijah je pač kazal vsakemu svoj sme-i ljajoci Janov obraz. Kako objektiven je bil nasproti Slovencem, je najbolje pokazal povodom odlikovanja ob cesarjevi 50-letnici. \<iko naklonjen je bil Ljubljančanom, pokazal je ,'b potresnem posojilu. Njegovo nesebičnost dokazuje dejstvo, ua je prinesel v Ljubljano okoio 6*>.u00 gld. dolgi;, iz Ljuli-sjane pa je odšel brez dolga. Čemu torej še klanjati se pred Gesslerjevim klobukom?! /Jato dobo so imeli pod njim le renegati in >ti Nemci, ki so se priučili par slovenskih tavkov. Prav je torej vprašal pred leti -N i. r g d o v~ rlankar : .,Kaj nam je He-k? 1 Kaj nam je Hein ?
Javen shod v Marezigah. V Marezi-gah, okraju koperskem, se je vršil minole n-delje javen shod, sklican po političnem ilruštvu za Hrvate in Slovence v Istri. Na shodu sta g-ovorila poslanca prof. M a n d i e in dekan K o m p a r e. Shod se je vršil v •^k-m poslopju blizu vasi. Poslanca in rnno-£ico ljudstva z domačimi veljaki opremljala tjakaj domača godba. Shod jetra-.al dve uri in pol, a predsedoval mu je do-• i župan, gosped Kocijančič v imenu re-č- r.e^a političnega društva. Predsednik je pc-ziravil gg. poslanca in je podelil najprej ilo l'. prof. Mandiću, ki je nad jedno
;li:a,;-il narodu -estavo države, nje ustavo, r sestavo deželnega zbora. Dalje je raz-
ni nikdo več oglasil za besedo -je predsednik zaključil ta lepi shod, a narod se je začel razhajati ob navdušenem vsklikanju in peva-nju domačega pevskega zbora. Tako se je izvršil ta shod v najlepšem redu, častno in v največe zadovoljstvo zbranega naroda.
Nekoliko zgodovine. ,.Tržaško podporno in bralno društvo^ bo obhajalo dne 5. avgusta 1.1. petindvajsetletnico svojega obstanka. Kakor se čuje hoče imenovano društvo proslaviti ta svoj jubilej na slovesen način. To mi je v povod, da oživim tu nekolik® remi-niscenc in povem nekaj.
V letu 1868. že se je imelo ustanoviti v Trstu prvo slovensko delavsko društvo. Pravila so izdelali: pokojni Cegnar, pokojni Raje in pa še živeči Matija Čudvot. V pravila so postavili (zraven druzega) tudi člen, ki je določal, da se bo v društvo v sprejemalo le Slovane.
Namestništvo se je zelo požurilo in je že v teku treh dni — odbilo pravila ! In to ravno radi določbe o v sprejemanju členov. Ta pravila so bila potem prevedena na ita-ljanski jezik in že v istem letu se je ustanovilo današnje društvo — -Operaia Triestina". Kedo da je dal prevesti pravila, to ni znano, a gotovo je, da je prevod izšel iz tedanje namestniške palače! Vsled nastopa vlade, proti slovenskemu društvu, se je pokojni Cegnar odtegnii sodelovanju, a Raje je kmalo za tem odpotoval v Zagreb. Slovensko društvo je bilo pokopano za celih enajst let, in sicer dotlej, dokler ni nastopil nepozabni Ivan D o 1 i n a r, ki je, s pomočjo še drugih vnetih rodoljubov (med katerimi je bil tudi staiina Čudvotl ustanovil „Slavjansko delavsko podporno društvo"*) — (današnje -Delavsko podporno društvo"*), kar se je zgodilo 1*79. leta. Ustanovitelji (med temi Čudvot in pok. Dolinar) so pa morali iz društva, ki so je oni ustanovili, ker so bili proglašeni za hujskače ! To je bilo v povod da je dve leti pozneje (L. 1881.) navstalo sedanje -Tržaško podporno in bralno društvo", v katerem je g. ČucI-vot še danes popdredsednik. Je-li bilo potrebno da se je ustanovilo to, drugo delavsko društvo ? Moje mnenje je. da je bilo potrebno Marsikomu se je dogodilo, da so ga iz tega ali onega, ali pa tudi brez vsakega tehtnega vzroka izbrisali iz „Delavskega podpornega društva". Da ni bilo v Trstu drugega enakega slovenskega društva bi se bili oni -izgnanci"*, izgubili v tuja laška društva. Tako pa so se zatekali v okrilje „Tržaškega podpornega in bralnega društva"4 in so tako bili rešeni sramote ki bi jih bila doletela, da ni bilo tega, sedaj lepo napredujočega narodnega ognjišča. Ker je to društvo vselej podpiralo revnejša narodna društva s tem, da jim je odstopalo svoje prostore, in tudi na drnge načine, ker je to društvo naše slovensko društvo, ki zraven gmotne deli svojim udom moralno podporo ; je dolžnost vseh nas tržaških Slovanov, da dne 5. avgusta posetimo dvojno slavnost : 25-letnice in razvitja društvene zastave „Trž. podp. in bralnega na čelu je društva"* ter dokažemo s tem, da vemo ceniti zasluge, ki si jih je imenovano društvo pridobilo v 25 letih med nami tržaškimi Slovani.	Brej s k i.
Kaj piše o zastavi Massimo d' Azeglio! -Zdaj, hvala Bogu, ko imamo zastavo, bodi naloga vsem mladim in starim, malim in ve-
prepričaj se, da nihde ne more tekmovati z narodno
zalogo olja
IUflN MILLONIG
TRST
3, TRST
Pl&zsa B&rrlera, it.
FILIJALKO Campo 8. Giacoino št. 16
Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno.
Ceniki na razpolago.
trgovina z urami
Giusto Trevisan
Trst, ulica delle Poste štev. 3 (tobakarna)
O priliki birme ima na razpolago ogrommo izbero ur, verlžie, «r«br»ili iu > kovine, po najnižjih cenah in z jamstvom.
Prodaja, kupuje in zamenjava. — Sprejema in izvršuje točno in z jamstvom vsakovrstne poprave.
Naznanilo-
Dne 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Poduk bo 3-krat na teden. Za dečke od 8.-9. Za deklice od 10.—11. predp. Cena 4 gld. na mesec. Stariši, kateri žele, da se otroci uče nemščino, naj se priglasijo v nedeljo, dne 15. julija od 9.—12. predpoludne. — Naslov: Via Antoni o Caccia št. 4, I. nadstr. (na Barrieri zraven kavarne Bizantino. — Več se poizve pri „Inseratnem oddelku Edinosti".	(Št 7-2G)
O

Trgovina z manufakturnim blagom ZLossit & Kaucich
Na ifdniki Luigi Kieci-ja
Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst
Pozor!
Velika množina perila
po ceni, da se ni bati tekmovanja.
Kotonina surova za srajce po nvč. 14 in več Chiffon	,, ,, „ 16 „
Madapolam „ „ ,, „ 18 „ Nazoviplatno „ „ „ „ 16 „ Kotonina surova za rjuhe „ „ 40 „ „ bela	„ „ 18 ,,
VELIKA IZ BERA
perkalov. batist, zephir, borgetov itd.|
Trgovina z manufakturnim blagom j
Eossit & Kaucich
Nasledniki Luigi Rieel-ja
Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst 1
Podpisano naznanja, da je zatrlo ^Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „Š VAROVI H'4 prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bo vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bo imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljajo bo naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bo sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načelstvo
„Vinarskega in gospodar, društva* V KOMNU, 17. julija 1906.
^Posojila
za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 18 letih s poroštvom ali brez poroštva. — Hipoteke na prvem mestu. Agencija, Via Nuova 11, IL n.
od 10.—1- in od 4.-7. ure.
Serraval!o-vo železnato kina vino"
za bolehne otroke in rekonvalescente.
&SF Provsroč* voljo Ao Jedi, utrjuj« želode« In ojaduje organizem.
G-..: v
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
■ih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
i s 16 kolajnami na raznih raztavab le z sad 3000 zdravaiifciml spričevali.
I. SERRAVALLO
= trs!. =

Razprodaja.
Radi selitve trgovine s kuhinjsko opremo itd.
I?AKjI KRŽE
TRST — Piazza San Giovanni štev. 6
prodaja se vse blago pod znižano ceno.
r*"* J x
je otvorjena le za mala časa v
Velika razstava pohištva
D v ors.nl Tersicore (ul. Cfasosza 7). — Razstavnem predmeti so ob enem na prodaj	po najugodnejših cenah.
Vabi se P. N. občinstvo, naj polnošte7ilno poaeti to razstavo.
(Dalje na 6. strani)
		III			n
Odhajanje in prihajanje vlakov
Odhod s postaja državna železnice pri
sv. j
5.10 pre lp.
5-3 - »• 7-20
8.50 „ 3.50 popoL 4-— 7-3°
7-10 ., 2.26 popoL
Prihod r.a
7-45 predp. 8.25 -9-4^> „ 11.05 12.05 Ć.25 10.25 »0-45
popoL
postaja državna železnica Andreju v Trstu.
O v Koper, Baje, Poreč (Istra!. O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo O v Herpelje. Divačo. Rovinj, Pulo. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Divačo, Dunaj. Rovinj, Pulo O v Koper, Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak. Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče postaje
postajo državna železnice pri sv. Andreju v Trstu.
O iz Buj in Kopra (Istra) O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja, iz Pule.
O iz Herpelj, Divače. Ljubljane, Dunaja.
O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. O iz Pule, Rovinja. Divače in Dunaja B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. O iz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: 9 28 po-i^i. O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj
Odhod s postaje južne železnice v Trstu*.)
5-55 Pret,P* B v*a Čcrvinjan v Benetke, Rim, Milan
Videm. Pontebo, Čedad 6.2 5	O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo
na Ajdovšcino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Kormin, Videm, Milan, Rim. O v ,.	„ Benetke, zveza na
Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko (Jerviajana ▼ Videm, Čedad, Benetke, Milan, Alu. v Kormin in via Červinjan v Videm in Benetke. O v Italijo preko Kormina. zveza na
Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan, Kim
in Videm. O na Dunaj. Reko in Budimpešto. B na Dunaj, 0->tende, Reko. 3 na Dunaj. Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto.
Prihod r.a postajo južne železnice v Trstu.
O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina preko Bivia. B z Dunuja. Budimpešte, Zagreba. Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Cervignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino.
4.15 popol. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrežine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-duščino pr. Nabrežini 8.55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. IO.45 •• ® IZ Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
7-55 8.25
8-55
9-55 11.50
I.— popol. O
425 » o 5-30 ., B
6.— 6-35 8.30 9.05
11.30
6.30 predp. 7.20 740 9,— »0.2 5 10.38
II.28
5-35 7-15 7.46
8.35
*) Opaska B «— brrHjV. O = običajni vlak
tri goldinarje
staue mali postni zaboji*k đoltro xbnwga mila : vijolica, vrtnioa. zvonček, helistrop, breskovni cvet
lilija i. «ir. — PoSiljatev po poStuem povzetju
BOHEMIA FABFUMEBIE
Bodenbach a E Weicher 240 i
i
FRANCESCO S. DONATI |
elektrotehnik	W
TRST. ulica deli* Acquedotto 5t.
Afltomo?3Ea elektrotehnična delalaica i mehanično delalnico
Sprejema rjteljavo električae razsvetljave. zroucev, telefonov. strelovodov, kakor tudi mehaolćna dela, ki »o v zvezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamić-uih motorjev in preosiiove svetiljk k»kortnoga si l>odi luttema.
Cene Jaks zmerne in izvršitev popolna.
I >
Carlo Vitez
Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale
AUTORIZOVAN A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
Velika zaloga prijm za žarne inči na plin.
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
BiliškoT & Aram baš In
t TRSTU, ulica Saiiiia 22.
imar ? RAN SITNA ZALOGA -mm
j: Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se poiilja na dom v steklenicah ali Bodčckih.
Za bolne iia želodcu.
Vsakateremu. ki si nakoplje želodčne bolezni s prehlajeujein ali s preuapolnenjem želodca, vživanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim
življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko
probavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, kat £ ega izvrstno zdravilno delovanje je že izza već let preakuSeno. To zdravilo je
Hubert TTllrich-ovo zeliščno vino.
To xelli£no vino Je sestavljeno od izvrstnih, zdravinomočnih zeliič in dobrim vinom, Jači in oživlja prebavni sistem človeka. Zeliič no vino odstranjuje vse nerodnosti v krvnih ceveh in je vspeino za novo napravo zdrave krvi.
f? pravočasno porabo zeli'čnepa viua zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza-vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih; bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina.
Zapiranje Čl0V6Šk6 potrebe »kanj^Ščipanje,°biyeesrcak,°n6spanj oin tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoi-dične bolečine), odstianjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. ZeliSčno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-nemu zlatemu povzdigo in .»dstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. ——mmm —
Mršav pogled človeka, in pomanjkanje krvi,
slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju voljo do jedi, pod nervoznem zbeganjom in otoŽnosljo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
gJSF*" Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežD vspodbujo.	Zeliščno vino
podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zt/liično vino se prodaja v steklenicah po V. 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju, Miljah, Kopri;, Sežani, Tržiču, Konkah, Fiumičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazinu. Buzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini, Gorici, Gradišču ob Soči, Korminu, Ajelu, Komansu, Camplungu, Cervinjauu, Umagu, Bujah, Vižinadi, Motovunu, Lovranu, Gpjtiji. Voloskem, Reai. Bakru, čšuSaku, 0 a barju, Ribnici, Vrhniki, Idriji, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Mor.eljanu, Palmanovi, Lstbani, Portogruaro, Vodnjaau, Novemgradn, Poreču, Pulju, Rovinju, Labinju, Cresu Krku, Kraljevici, Fužinah, Delnicah, C'ernomblju. Metliki, Nove mestu, Irebnjem, Litiji, Ljubljani, Kamniku, S?ko-tjilcki, Kranju, Tolmiu, iarceniu, Štanjelu (Jodroipo, Št. Vidu ob Taglinmjntu, Porde-none, Motta di Liven za, Treviso, Lošinju, Senju, Rabu, Novem, Cirkvenici, Ogulinu, Vrbovsko, Karlovac, Jaska, Samobor, Brež.ce, Krško, Podčetrtek, Pregrada. Rogatec, Celje, Pliberk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigoiato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Belluno, Conegliano, Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih a'i manjšin krajev Istre, Dalmacije,cele Avsiro-Ogrske in sosednjih dež član.
Svari se pred ponarejanjem!
Zfchteva naj se izrecno
f^T Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.
. VN \VV WV\VV\\\'/////.//>////////'.
///// ///r s >
AVGU

ul. Gioachino Rossini 24 (zraven sv. Antona novega)
priporoča si. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom bogato opremljen«
odlikovano krojadnico
Bogata zaloga tu- in inozemskega angleškega blaga in vseh v krojaško obrt spadajočih predmetov. Delo precizno, cenc zmerne. Naročbe se zvrše točno in se dostavljajo na dom. — Unanje naročbe se sprejemajo vsak čas in cf točno izvrše. Ukusni kroj, kakor tudi solidno, trpežno delo in izvrstno blago*
Izdeluje se lađi k'orcpie&ae soloilsfce obleEe po najnižji csni. — Velika zaloga Kravat Ia y;a!ci vrste smr&-
Crand hotel „Union" v £jubljani.
3(omfort prve vrste.
■i ■ Jf id 100 sob.
Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske sole na Primorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih = ročnih delih, v risanju in slikanju. ===
Šolske sestre
Trst — ulica G. Besenghi št. 6 - Trst


I IJ|Af v GORICI-Solkan
Trst vifl OEliRETTdrtli^ROSflT«^
PobRUŽNIC6:SPUET. REKA TEL EFON N?I631


■'enmatične in prttimske bolečine, bodljaje, trganje po udih, krče, bolečine v hrbtu in mišicah, trganje vsled prepiha, izpahue-nja itd. zdravi po izpovedi ti.so-čer.h zahval Fellerjev lepodlseel rastlinski esenčal FLUID z znamko ELSA-FLI ID, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane fran.o ."» K, 24 malih ali 12 dvojrih steklenic franko 8 K <50 stot. pri izdelovatelju E. V. FELLER-.JL*, lekarnarju v Stublci, Elzin trz št. 212, Hrvatska. — Priporoča se naročiti Feller-jeve čistilne rhabarbara kroglice 7. znamko ..El sa-P^llea", 0 Jkatljic 4 K ; isti delujejo izvrstno pr: želodčnih bolečinah, slabi prebavi, slabosti, zaprti! telesu. — - Pravega balzama se ne dobi 1. ampak 2 tuoata za 5 K Iranko. — Zajfors i sirup za prii ij kapelj 2 steklenici a K. — Prave švedske želodčne kapljice 3 steklenice 5 K franko.
FotoEraflCni atelje D. Petem
ulica Torrente št. 20
že toliko čaaa dobro poznan svojim čislan i tu staluim 111 prijriMluLin odjemalcem radi srojega natančnega i:, umetnega izvrSevanja, naznanja, tla zniža z <lAiia'-njim dnem zdatno tarifne cene svojih del in *i< er ho izdeloval ;
6 fotografij v vizitnem formatu za samo 3 K.
Vzlic temu Uo<5e pa kakor doslej izvrševati ukročena mu dela uatanćno in vestni« v umetniškem ozjru in točno po najmoileruiših načinih iimetnij^ti.
S tem /adoSča zgoraj omenjeni atelj«'.' želji cenjenega občinstva in čislanih uradnikov i>o-*el>ho onih. ki potrebujejo fotografije /a legitimacijo ter daja čaano priliko otivoUidlti -<e sitnih in vsiljivih a^en-tov, v uadi, da ga ho p. n. občinstvo počaSOalo iit"-zmanj-ianim zaupanjem in ohiikom.
Izvrše .»e povečanja in reprodukcije lUupin. hiš in umetnostnih pretlnietov, in sicer v kakoršnej koii 'valikosti. — Cene jako zmerne.
j^stton dssenekoschi
stavbeni klepar autorizovani instalater za vodo in plinn TRST, ulica Sanita štev. 5
IzvrSuje kakor^no si bodi delo svoje stroke ter iuia
kleparsko delalnico
Prodaja kopeli in Closets.
Cene zmerne.
Tovarna, sMščičaraa jn tovarna liiškotov VinHo
TRST — ulica Acquedotto št, !5 — TSST
(vis-a-vis Kavarne Centrale)
Podružnica ulica SSiramar št. 13
Vsaki dan 3-krat svež krub. Moka vsake vrste i najboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni -skoti, "toliko navadni, kolikor tudi i'mejAi ; specijaliteta bi>kotov za čaj in druge potrebe. l'o>iIj:im 11:1 1 s poštnim povzetjem od 2 klg naprej, ilazpo'.ai^a .. tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokola j napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruj iz krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolada; bm-boni. ruski in kitajski čaj. Svoji k svojim
^^Učilišče in vzgojevališče za deklice
DR06E8IJA Josip ZiOOn lil. Caseriiii:
Izbor drog, liarv. Čoplćev, pokostl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralna vods voska za parketa, na mrzlo pripravljenega ■trapa tamarlndo, malinovca itd. itd. ~
Sčšt Tovarna pohištva "W9
jH^sandsr levi piszi
ulici fi52 5Iv. 52. n (lasmi hili)4 f
ZALOGA:	^ I
?\7\7Zh SC5KSIO (lohUo poslopje). ]?| ||
<5' H
Cda a® r,» ftobsns »srkureno*. jrj i 3prej3wajo vpakovratna dela tudi po j^j \
Sl^trfcVfca sj^Titls fcresjil.ifcAO ta	^ ^
________________H 1
1 o ■j ; •:: o •. t*;. — ' - ■ C • - <' J5;_
Alojz Jasbfe
stavbeni mizar Trat, ulica della Rotonda štev. 4 IZDELOVAL NIC A
umelninskega pohištva (mstljev)
fino delanega in navadnega.
1 ---- Sprejema naročilu po uzorcili. . —
Cene zmerne.
EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVUENSKA ZAVAROVALNICA
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
:t) Va\ slučaj smrti.
b)	.,	in doživenja.
f > ZararoTanje dote 111 oprave nevest, rt) Moderno zavarovanje s sočasnim obre-
htovanjcni vstli vlo«-. e> Moderno znvaroije s soeasaizn zava-roTanjem za	nesposobnosti.
c)	>'r j razlit uej>:- ki Eiblnaelje zagrotot-Ijejuii pokojiiine.
Prva češHa
splošna delniška družba za zavarovanje
v PRflgl pa življenje
Glavno zastopništvo za slov. dežele v TRSTU, ul. Torre bianca št. 21.1.,
--— kjer »e Jobi v*e cenik« in potrebna pojasnila. =========

Najboljši zavarovalni pogoji:
a)	Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora
I dvoboja, če je bilo zavarovanje 2 Peti brez prestanka v veljavi.
b)	Zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, i Če ni nanje podano posojilo.
c)	Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom 3 mesecev obnoviti: tO obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja ^o živečega zavarovane
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši sam > voj.ike 5 poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško ?IuJbo pri raorr. rivi) takoj ^^^^^^^sicer do zneska K io.ooo brezplačno vštete.
OTEL BALKM
70 sob, elektr. razsvetljava, Cene zmerne
33 NS* HOTEL BALKAN
^V^ajemna zavarovalnica v Liubiiani" Cr
•ssrsEsa Dunajska sssta št.
sprejema :
i !. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premečiitn iu pridelkov | proti požarni škodi ; \ 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na D u naj i za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po3treže na željo tudi a preglednicami in ceniki.
v Jgedjatsvi hiši v pritličja — ^snajsfea sesla SI. 13 m^mses
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko mari z vsako drugo zavarovalnico.
J V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica!
Svoji k svojim !
v glavno poverjeništvo za Jrsf, goriško in 3stro pri g. Drag. Stare v frsfa al. Valdirivo 16. ^
ti
<i h
h
Prvi tržaški mehanični zavod za
» pranje in likanje perila
|l ulica del Belvedere štev. 35.
»! -
* Specijaliteta za moško perilo, kakor ovrat-
nre« mu.j. t«.	_________ M nike. zapestnice po dunajskem zistemu, za-
.	. ^„-^-a -rai,9 i jamčeno lepše kot novo 111 del časa trajajoče,
■ive učinke nezdravega zraka W ,JCentl.ala ufica Belvedere 35. — Tu navedeni
po sob rJn in stanovanjih, rabite g ; lokali sprejemajo in oddajejo na vsako željo:
" • L. G. Colombani ul. Vincenzo Bellini 18, Knrico Bonetta. mirodilnica. ul. Geppa vogal Carradori. Arnaldo de Štefani, brivec, ulica Massimo Dazeglio 22, vogal ul. Foscolo, Du-satti Francesco, brivec ulica Cavana 3, Marco Gustavo, mirodilnica ul. Giulia 20.
Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe rec! molji ter da uničite škod-
TRST
Corso 4-
GAL
GORICA
Corso Verdi 45
j Na prodaj v vseh mirodilnicah
I ZIRILLI-jeve	I
kadeče se stožce |
Elastične nogovice in obveze za krtice, kil ni pasovi, trebušne preveze in opasnice, ▼sta (dr. Bruno) obvez. b!a£o. Predmeti za strežbo bolnikov, mmr Cene, da se ni bati t kmovanja.
Podpisali priporoča si. občinstfo smio
zalogo dalmatinskega vina
nahajajočo se
v ulici Torre bianca fif. 4-5
in gostilne
ul. Romagna št. 4 in ul. Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste	Jlnte Dvornik
trgovec z vinom.

in

lekarnah. 3T
xxxxxxxxxxxxxxxx
Trgovina z urami
•i'
|i
J *
V- J # i
X k\
TRST
VEfCHIBT
MT ZLATAR -WE
- Corso siev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. IV Cen© smerne, m
0}
o Antonio Bucker 0
Trst, ulica Barriera vccchia 19. q
$
•	Kdor išee službo ali kakoršno-koli zapo-
slenje ; kdor išče uradnike ali službeno esobj" ; > kdor ima za oddati sobe, stanovanja, drorcer; j kdor ima za prodati hiše, polja, dvorec ; kdor : želi posojil a t vknjižbe itd., prodati ali kupiti ! premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV t „Edinost i", ki so najeeneji, največ čitani iu najbolj pripravni v dosego namena.
Velika izbera zlatih in srbrnih žepnih ur za moške in ženske. Sobne zidne ure [pendole|, bu-dilnice a gld. 1*50 in već z
Jamstvom za dve leti.
Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Cene po dogovoru.
F" e« *p 'oneo
- 1
4
•3 O
. čl
ISHOD 1
Z OlUSU.?0(l 0-\}SUJ.H[0 *AO[S OUAK[S Oq uS up 'ipira A
nrepn
i7of[i<i *uio?[Siqo iuiu|iqo
'OCjSOJ^m Ul ofjsoupoj of.>9Afvn z 3AOJOŽ31 9s r:y	9Jff6ui vz iJ3ui od vjipojmu 9S ofvmafojds
"9>j9|q0 9>jS0lIl BZ B6B|q b60|HZ — 'afjB)|jUBl|aUI Ul 90BA0)| bz — Sjpoui Ul sudtuna — a)jamo auau;a|d Miuzap i>|suaz ut mson 'ujbao; q|Ajd j)|nqo|)| i>|80MB
•aoA^iap bz b^sja Buqasod -SNOIAiaOO"	u! P^IM	T2>1!I9A — *a>ISOUi bz
i;'3uupejd i3njp iu}SJAO>|Bsa UI GOJAOSOU 'OOIU^bjao *I>IIU^JAO aDiua^ajd' *euBAJBq ui eiaq aofBJS 'j^iuaoio^ 'epsm '\?\<ior
Ul H|S01U CZ	11^^0)06^ CSO^Z B^PA
^BauBiaaJJOHBBoA ^gJJj	-iX Cl »s ajuajjoi B3i|n
d-\\weyj i I-29IH° 01190 UI °JCl0P 93
ouiaoSj;
a isa as
J TOU3AOJS JOZOcJ
•0 •t
O p»
£ p
£ o
o*
o <
o
a
o
<
9 O
£
Tapecirska delalnica IVAN KRSTNIK CAZORZI
TKST ulica Dom. Rossettl St. 1
(vogal ulice Stadion)
Izvršuje vsako tapecirarsko delo z največo liitrostjo, eleganco in po zmernih cenah. |
Specijalitete: okr&čenja sob, stanovanj in hotelov.
Vsakovrstne dekoracije.
Andrej Rudeš, mizar
ht in izdelovalec pohištva
(ulica Ireneo della croce 4f in ulica Scnssa 8
Ima vedno v zalogi zakonske in obedoralne sobe. najfinejše in trdno delane v lastni delalnlei. Posebna izbera kabinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE.
Sprejerolje kakoršno-koli naročilo za tu iu /.a zunaj, kakor tudi poprave.
A. Beccari E. H>ose
autorizovana mehanika in inštalaterja j vode in plina TRST, ulica Acquedotto štev. 22 Telefon štev. 144S.	j
Sprejemajo se v popravo
svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne' pipe itd. itd.
os&rbDjeta In opravljata vodne fcalfcolatorje ter imata j Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetiljke ;
Proračune na zahtero brezplačno.
Mesto K 18 le K 7
vzbuja!
Krasna Gloria remontoirska srebrna ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7
Tovarna ur I. KOtfIG
Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117
Na prodaj je
O
0	pohištvo
1	svetlo in temno, spalne sobe. posamezni komili, ; omare za knjige, pisalne mize. -rolice, modiljoni, i slike, eli'-stićne železne postelje, blazina, izbera <11-
vanov, moderne kuhinje za smerno ceno radi pomanjkanja prostora.
ulica Chiozza 8 (rudeče table)
VIKTOR DOPLSCHEK
Najboljša reklama za trgovce, [obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, 30 j.SiSALl OGLASI4' v „Edinosti" '-mi
cercs-jcdilpo ipast ceres-sadi^e soHe.
(iz kokosovih orehov)
JOSIP R02E
izATsuie
S^ov. ampak radi svoje nizke cene tudi pri najubožnejših družinah. DUKA.J, IX, "pita1 a> ravico, blago v izvirnem zavoju dati brez stroškov preiskati v tem zavodu.	■ ■
mizarski mojster
Gospodinja, ki hoče skrbeti za zdravje svojih, rabi OGres-Jeđlin o raast pri ;	.
praženju. počenju in kuhi ter postavi kot pijačo carea-sadno a oke na niizn. j v Trstu Ulica Haiiaele £07 0^2021
Tvornica hranil „Ceres", AussigJ
Izdelovanje pod kemično kontrolo po c. kr. ministerstvu notranjih zadev po- |
trjenetra preiskovalnega zavoda za živila. Od ne.?tevilnih sedaj v trgovini naha-	i .
jajočih se jedilnih masti iz kokoaovih orehov se mori znamka CERES po-ebno: posebno pa Se priporoča ^ V -a: .1 priporečati. Ta je radi svoje vedno enake kvalitete v kratkem času pridobila j _	.	n0coiilnim ill <" ' i
povsod_prijateljeJ_odjemalce) ia porabljala ne bo samo v kuhinjah imovitoh | konsumnim. po.ojiiui.ii	u. ..
usakoursina mizarska cielc
ska ulica 13. Kupci ceres-jedilne ma?ti imajo i vodom pO
deželi zli nove stavbe.
likim. da razširijo in utemeljujejo slavljenje (Od 1. julija t. 1. naprej je edina založnica! iste. Naj bo misel vseh, da zastava predstav-, kavinih izdelkov v korist naše družbe le J J	tvrdka „Ivan Pcrdan v Ljubljani-1.'
Tvrdka Perdan je po na«i družbi znana po-1 stala vesoljnemu Slovenstvu, Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod.
Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove „družbine kave" je umetniška in ob enem poučna. Na nje ovitkih je videti, naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Ve-likovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej le to novo druž-bino kavo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani.
Ija Italijo, domovino, svobodo in neodvisnost, zna' i naj pravico, čast in veljavo naroda; zato se zastava ne sme ukloniti, ne oskruniti, ne zapušča se nikdar in raje je umreti za njo«.
Te resne in navdušene besede je pisal, državnik in pisatelj italijanski leta 1821. — In pod svoio zastavo so se borili Italijani in re;ili domovino tujega jarma. In s svojo tro-bojuico združujemo Slovenci svoj narod v veselju in v tugi, v njeni senci se zbiramo in navdušujemo. -— Tudi socijalisti, katerim ne ufajajo naie zastave, si niso znali zbrati boljšega in bolj primernega znaka svoji misli in j solidarnosti, nego rudečo zastavo !
Evo torej, tako je bilo pri drugih narodih v davnih časih in je pri nas sedaj in ostane še nadaljne veke.
Mi tržaški Slovenci imamo zabilježiti najlepše dneve in svečanosti na račun naših zastav.
Prihodnji mesec, dne 5. avgusta, bo dana pi Jika, da razvijemo nov moder prapor - znak zlraženja in 25-letnega društvenega obstanka n .šega delavstva v „Trž. podp. in bralnem društvu". Naša dolžnost je, da ta dan razvijemo vse krasne prapore naših takoštevilnih društev, da pod temi zastavami potrdimo že storjeno zaprisego, da ostanemo do smrti zvesti svojemu rodu in naši lepi domovini. Na veselo svidenje 5. avgusta!
Neumna in smrtnonevarna šala. 15-letni kleparski vajenec Andrej Vekjet je imel predvčerajšnjem popoiudne — skupaj z enim kleparskim pomočnikom — opravila v hiši, ki jo stavbena tvrdka Varivodič gradi pod št. 42 v ulici Chiozza. Malo pred 4. uro je deček. ki je bil jako žejen, poprosil 25-letnega Josipa G. in 24-letnega Viljelma G. — oba zidarja zaposlena pri istej gradnji in oba doma iz Vidma v Italiji — naj mu dasta malo voiie. Bolj nego žival neumna Italijana sta žejnemu dečku dala neko steklenico in mu rekla: -Pij. pij- To je limonada!** Dečko, nič hudega sluteč, je prijel ponuđeno mu steklenico in jo izpraznil. A takoj je začutil v ustih, v grlu in želodcu grozno pekočino spustil je steklenico in začel vpiti na pomoč. Kleparski delavec, ki je tam delal z dečkom, je takoj z druzimi zidarji prihitel k nesrečnemu dečku in. videči, da se ta ležeči na tleh zvija od bolečin, je nemudoma pohitel na nasproti nahajajočo se redarstveno stražnico, odkoder so teleioničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Zdravnik je takoj spozna", da je dečko pil muriatično kislino (ki je istotak strun kakor karbolna kislina) na kar mu je nemudoma iznral želodec in ga dal .rc-m odvesti v mestno bolnišnico. Ce bi ne b . telefonska govorilnica tako blizu, bi bil : ko umrl še pred prihodom zdravnika. Se t sta bila neumnozlobaa Italijana are-tovana in stavljena pod ključ. Te bi kaj ta-cega počela v Ameriki, bi bila sina ..avite k-ilt-irt" gotovo linčana.
IT c I c č rvr le mnie. Dane?: Marija Msjrda-Itnr.. t;'/Eoraica; Priblca; Dragot« — Jutri: Apo-];nar, i^učetec: Uod^mir; 1'ras^. — Teirperatura
včeraj: ob 2. uri fopoluda-i -f- 30 5® Ce'*ius. — Vr*tr.e: lep", vroć-f.
Drustuene vesli in zabaua.
levsko društvo „Ilirija-* priredi danes poj o/idne ob 6. uri pevsko zabavo v prostori*! konsumnega in obrtnijskega društva pri sv. Mariji Magdaleni zgornji >t, 96 (pri Iirc-
m) ali. po domače : pri Boca-tu. Hočemo s-:- po trudapolnih urali vsega tedna pozabavati tir pozabiti za hip na vse britkosti življenja ob zvokih naše mile pesmi. Prijatelji vesele zabave in mile slovanske pesmi dobro do^'i ! Začetek ob ti. uri popoiudne. Zbirališče pevcev ob 5. in pol uri popoiudne pred š' lsk'mi prostori, ul. Montecchi 15.
Pevsko društvo „Slovan" v Padriča i na veselico s petjem, godbo, isero in
JovansEfl pevsko t Trstn
Sedež: ulica sv. Frančiška i, I. Pevovodja : H. O. VOGRIČ.
Veliki vrtni koncert se bo vršil v nedeljo 29. t. m. na vrtu »Narodnega doma« pri »v. Ivanu. — Podpisani opozarja, da kdor ne bo zahajal točno k pevskim vajam, ne bo mogel nastopiti ua koncertu.
ODBOR.
Dne 22. avgusta priredi, kakor je bilo že objavljeno bralno-pevskvo društvo „Prešeren** v Boljuncu koncertno veselico s plesom, srečkanjem in šaljivo pošto.
Bratskemu društvu „Mladina*4 od sv. Ivana pri Trstu, katero je radi tega svojo veselico odložilo na 13. avgusta ter nam obljubilo sodelovanje, povrnemo tudi mi obisk s sodelovanjem.
Ona bratska društva, katera bi še rada iz prijaznosti sodelovala, prosimo da nam blagovolijo naznaniti do 1. avgusta. Posebno radi bi enkrat videli nastop našega vrlega tržaškega „Sokola"*, ker žal, lansko leto je bil nastop samo iz — Kneipanja.
Tržačanom se tedaj nudi zopet prilika za lep, kratek izlet dne 12. avgusta v Bolj unec.
„Akademija*' v Ljubljani razpošilja ta-le poziv :
Tudi med Slovenci začenja prodirati spoznanje, da treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora biti umska in nravna. Ako pa hočemo, da bo t. zv. poljudno delo uspešno, mora biti organizovano, sistematično.
-Akademija** si je naložila nalogo, da širi med slovenskim narodom omiko v nazna-čenem zmislu. Ne more pa zadoščati vsem potrebam, ako ne najde zaslombe in podpore po vseh večjih krajih na Slovenskem. Take zaslombe in podpore naj bi bile čitalnice, bralna in akadeinična društva.
..Akademija" nas vetu je, da bi čitalnice, bralna in akad. društva kakor redni členi društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem, da 1) vzbujajo zanimanje za delovanje ..Akademije*4 in pridobivajo somišljenikov in prijateljev ; 2) da po svoji možnosti javljajo predavatelje in predmete predavateljev, ki so potem društvu na razpolago za okrožja dotičnih čitalnic, bralnih in akad. društev; 3) da se vrši vse delo enotno po enotnem načrtu in enotnem duhu, upoštevaje pri tem lokalne potrebščine in prilike.
Odbor „Akademije*1 se torej obrača s prošnjo, da nam blagovolite do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji :
I.	Ali smatrate naš nasvet za potreben in možen ?
II.	Ali ste pripravljeni pristopiti kakor društvo k ..Akademiji" in delovati za njen namen ?
Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetoval o došlili nasvetih in se bo končno sklepalo o njih na občnem zboru, na katerega bi prišli delegatje vseh onih čitalnic, bralnih in akad. društev, ki se javijo kakor členi „Akademije".
Odgovori naj se pošiljajo na tajnika društva (Ljubijam. Breg 16/11.)
V Ljubljani, meseca julija 1900.
Za odbor „Akademije*1 :
Dr. Vladimir Ravnikar. Dr. Dragotin Lončar t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
JADRANSKA BANKA v TRSTU.
l/abilo na subskripcijo.
Izvrševaje sklep izvanrednega občnega zbora delničarjev z dne 6. maja tek. ]. in v smislu § 5. pravil, poviša Jadranska banka v Trstu svojo delniško glavnico
od K 1,000.000 na K 3,000.000.
Upravni svet, pooblaščen od občnega zbora, da določi način emisije novih delnic, je sklenil, izdati za sedaj
2500 delnic po K 400 — t. j. K 1,000.000 nom.
po kurzn al pari, t. j. 400 kron za delnico.
Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 2 delnici nove emisije ; manjše število starih delnic nego 3 ne pride v poštev. V svrho opcije morajo se naznaniti banki natančne številke starih delnic takoj po izvršitvi dotične pravico.
Ena tretjina delnic nove emisije, kakor tudi delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskri-bentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada.
Pri siibskripciji novih delnic se mora plačati za vsako podpisano delnico K 100 kot prvi obrok in ob enem kavcija, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribeiitu naznani. In siccr bo treba plačati ostali znesek, \ vpoštevaje s. č. položeno kavcijo, najkasneje do 15. septembra t. I.
Nove delnice participirajo na čistem dobičku za poslovno leto 19u7.
Prijave na nove delnice sprejemajo se od 1. do 15. avgusta t. f.
in sicer :
V	Trstu: pri blagajni banke.
V	Ljubljani: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah \ Celovcu in Spljetu.
V	Dubrovniku: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljetu.
V	Spljetu: pri Prvi pučki dalmatinski banki.
V	Zagrebu : pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici in Cirkvenici.
V	Sušaku : pri Banki i štedioni za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru.
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridi- • žuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente.
TRST, dne 15. julija 100f,.
Jadranska banka.

DOMENfCO RAVALSCO Ji
!i<*;i >icolo Uacelilavelši'
št.
»>C. -
Telefon 1729

Loterijske Številke izžrebane dne 21.
m. :
Trst	55 38 S 35
Line
28 76
13
13 22
plesom, ki jo priredi danes v nedeljo, dne 22. julija t. 1. v prostorih gostilne g. Martina (rrgič.
"spored: 1. H. O. Vogrič : ..Domovini*, koračnica, godba. 2. A. Leban : -Mornar*4, j moški zbor. 3. .T. Valiolel: -Čudne sanje",' •alček, godba. 4. J. Laitarnar : a) r Kadar i m!ado ie:o~. bi -Mladosti ni"*, mešana zbora.! 5. M. S tein : „Cigani*, godba. H. Ražem:. »Hitro sem. hitro tje*% mazurka, mešan zbor.! 7. F. Dvorak: -Gorate, moja ljubezen", j godba. S. H. Volarič : -Slovan na dan", me-; «a:i zl>or. A. Majcen: „Mili cvet*4, venec' narodnih pesmi, godba. 10. N. X. : -Pomota .* naznanilih", šaljiva burka v enem dejanju. Xa drugem mestu današnje Številke na-
Za.etek točno ob 4. uri in pol popolu- šega lista prinašamo poziv ^Jadranske banke" dne. Petje vodi g. Andrej Sosič. Pri veselici 11a subskripcijo IL emisije njenih delnic, in k ples i svira sv. Ivanska narodna godba. Vstopnina : na veselico 50 stot.. k plesu za
Gospodarstvo.
Jadranska banka v Trstu.
AOVA ZALOCrA VI*
istrska vina, furlansko belo in črno vino, Dpolo in kraški l?ran.
Vino v steklenicah ocl enega litra 72 stot., v steklenicah od po' iitra 36 sto!, skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 1 04, od po! litra 52
»tot. skupno z steklenico.
Fina vina v buteljkah r^zličnic vrst.

Za kramarje in gostilničarje posebne cene.
Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
Sorejeaia hranilne vloge od vsakogar, tudi će ni ml ter obrestuje po	brez kakega
odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 kroue od vsacih 100 K vloženih ^ 1> na leto
Daje posojila samo udom in sicer: na vknjižbo po SV«0;o; na osebni kredit, to je r.a zadol. lice po 5' s ;*menjice so izključene.
Uraduje pri sv. Ivanu št. 44 2 (v hiši gosp. TROBEC-a) vsak delavnik od fl.' ^ do 1!. ure dopoJ. in od 5.—T. ure popol. — Ob nedeljah od 11.—12. dopol. — Ob praznikih je urad zq»rt.
NH. Ker je posojiln;ea in hranilnica ustanovljena po zistemu lieifei-noveui ima za sedaj določen delokrog samo za III. volilni okraj in vas Lonjer.
Načelstvo.
v, ki komad 20 stot. Ples se vrši na velikem
podu.
Založba kavinih izdelkov v korist drui.be sv. Cirila in Melodija v Ljubljani
Kakor znano, je izredni občni zbor delničarjev dne 6. majnika t. 1. sklenil povišati delniško glavnico od 1 na 3 milijone kron. Na podlagi tega sklepa izdaja za sedaj „Jadranska banka** ži500 delnic a K 400. t. j.. K 1,000.000.— nominala.
Jrciovsk© - obrt

8SS» *Hjruga v irstu
" Via S. Francesco d' Assisi št. 2, E. si.
kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica'*. — Telefon štev. 18-04
član, 111 je obrestuje po
ee
Sprejema Iiranilne vloge od vsakogar, tudi
41 O 2 O
Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260
tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2.
Nadaljca pojasnila ss iajejo r orala med uradnimi urami, li so. ob deMM cd 9. to 12. M. in od l do 5. pol.
Trgovsko-obrtna zadrugu v Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
O o
o o
000
BBHlS-^
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Iver se je že ob ustanovitvi banke priji,. io veliko vete število interesentov, nego iili je bilo možno zadovoljiti, smatrati je sedanje povišanje nekako kakor zakašnjeno prvotno emisijo. In da sedaj „Jadranska banka** vse one subskribente, ki ob prvi emisiji niso dobili zaželenega števila delnic, zadovolji in odškoduje, je določilo novim delnicam kurz al pari, t. j. K 400 za vsako delnico.
Starim delničarjem se pri tem priznava pravica opcije v smislu, da na podlagi vsajali ;> starili delnic lahko podpišejo po dve delnici nove emisije, ki se jim dodelita v prvi *rsti pred vsemi drugimi subskribanti. Seveda imajo stari delničarji pravico podpisati tudi še nadaljnje delnice razun onih, ki iim pripadajo na podlagi opcije ter konkurirajo glede teh z novimi subskribanti brez vsake pravice prednosti
Ker je prav zelo želeti, da bi se tudi pri sedanji emisiji udeležil v izdatni meri slovenski kapital, opozarjamo svoje cenjene čitatelje na danes inserirani poziv, in pričakujemo. da poleg zelo ugodnega emisijskega k u r z a v p r v i vrsti dosedanji vspehi r Jadranske banke" privabijo pričakovano število slovenskih subskribentov. Tretji milijon delnic, ki se emitira po novem letu, se ne izda več po kurzu „al pari", marveč s primernim nžijem. na kar posebno opozaijamo nase občinstvo. _
Razne vesti.
Koliko je prav za prav Židov na
Ruskem ? Glasom pravkar objavljenih statističnih podatkov ruskega ministerstva za vna-nje stvari, je na Ruskem 5 in pol milijonov Zidov. tako. da tvorijo 4*2 odstotka vsega prebivalstva. 0(1 tega števila odpada 1,321.000 Zidov na rusko Poljsko. — Največ se Židje bavijo s trgovino, namreč 42 odstotkov, doći ni se jih 35 odstotkov bavi z malim obrtom. Poljedelcev je le 3*2 odstotka. v V zadnjih 25 letih se je mnogo ruskih Zidov izselilo v Ameriko in sicer 1,250.000.
Naraščanje New-Yorka v Severni
Ameriki. Leta 1790. je imel New-York S.i.dOO prebivalcev. Že leta 1810. je število poskočilo na 100.000, leta 1830. na 200.000. Leta 1850. je imel" New-York že pol milijona in leta 1880. nad milijon prebivalcev. Početkom tega stoletja se je prebivalstvo pomnožilo na tri in pol milijone, v minolem letu je že prekoračilo čerti milijon. Za sedaj nadkriljuje New-York le London, ki ima 4 in pol mil. prebivalcev, oziroma, po obsegu redarstvenega področja. 6 in pol milijonov prebivalcev.
Povodnji na Japonskem. „Daily Telegraph" poroča, da so v srednjih pokrajinah Japonske veliki povodnji. Železniški promet je ustavljen. Okolica pri Kofu je spremenjena v velikansko jezero. Utonilo je tudi veliko število ljudi. Sodiio, da je povodenj r.apravila več milijonov jenov škode. Prebivalstvo je iskalo zavetja v templjih in zavetiščih. Ljudje so v sili splezali tudi na strehe ter od tam prosili pomoči. V Matsumoto je pod vodo 4000 poslopij. Rudniki za baker so pod vodo.
* Rojstvo prvega slona v Evropi. V zverinjaku v Sclionbrunnu se je te dni rodil slon in sicer je to prvi slučaj v Evropi. Mladič je meter dolg in 6 cm visok in baje ostane na življenju. Le to je silno redek slučaj, da bi ujeti sloni imeli mlade.
Republika Honduras, je največa izmed petih republik Srednje Amerike in meri 114.670 kvadr. kilometrov, ima pa le 550.000 prebivalcev. Armada obstaja iz 50.000 mož.
Brzojavne vesti.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 21. Glasom brzojavnega porodila je vojna Iadija „Cesarica Elizabeta" dne 2n. t. m. priplula v Kefalonijo. Na krovu vse
zdravo.
Dreyfuss odlikovan redom častne legije.
PARIZ 21. Kakor poroča več listov iztoči jutri predpoludne pariški vojaški povelj-, nik majorju Drevfussu vitežki križ častne le-i gije. Ta čin se bo na svečan način vršil pred' zbranimi četami na dvorišču vojaške šole, na katerem je bil dne 15. junija 1895. Drevfuss degradiran.
Rusija.
PETROGRAD 21. Vlada je izdala^ za niti i izredne odredbe, da vzdrži mir. Čete sti.-žijo inozemska diplomatična zastopstva, ki j v- ' uhajajo na nevarnih krajih.
Borzna poročila dne 21. julija. Tržaška borza.
Eke lire K —v—
italijanski bankovci K ——.—. Nemčija K 117.30—117.50, nemški bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 99.40 -9!«.70, ogrska kronska rento K 95.05—95.35, italijanska rento K —,— —.—, kreditne akcije K 664.— — 666.—, državne železnice K 670.00 -672.00 — Lombardi K 159 25—164 25 Llojdove akcije K 735 — 745 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bo Jenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1«89 K 302.— 310.—. Turške K 163 00 do 16 .00 Srb-ke —.— do —.— Dunajska berza ob
Državni dolg v papirju „	n srebru
Avstrijska renta v zlatu
v kronah V" Avstr. investicijska renta 3 Ogrska renta v zlata 4•/, „ „ kronah 4*.
i " 3\»
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcij? London, 10 Lstr. 100 državnih mar* 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski t eki a
2. pop.
včeraj 100.35 100.40 117.85 99.65 89.50 113.50 95.20 84.95
danes 100.30 100.35 117.85 99.65 89.60 113 50 95.20 84 95
1687— J 687.— 664 60 664 10
240.15 117.37 •23.46 19.12 95.55 11.31
240.12'/, 117 35 23.47 19.13 95 45 1131
Parižka in londonska borza. ' P a r i z : (Sklep.) — Francozka renta 96.92, italijanska renta 102.25, Španski exterieur 95.67, akcije otomanske banke 647 - . Menjice na London 251.50.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 168.— unificirana turška renta 96.05 avstrijska zlata renta 99.70, ogrska 4% zlata renta 95.25, L&nderbank 464.—, turške srečke 147.—, parižka banka 15.30, italijanske meridijonalne akcije 8.26, akcije Rio Tinto—.— Vzdržana
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87 1» srebro 30. ^/j,, Lombardi 7.—, španska renta 94.7/, italijanska renta 101.*/, tržni diskont 3'/» menjice na Dunaju —.—. Trdna.
Tržna poročila 21. julija. Budi in p e & t a. Pšenica za okt. K 15.— do K 15 02, rž za okt K 12 70 do 12-72, oves za okt. od K 13.96 do 13-98, koruza za julij 12 58 do K 12.60 — Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanj* zboljšano, tendenca mirna. Prodaja: 24.000 met. stot., nespremenjeno, druga žita nespremenjeno. Vreme : dež. —
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo 1 average za september 37'/»» za december 37f/4, za marec 38*/4» za maj 39—. Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna reelna 40—42 navadna dobra 43—45.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 17.15, za avgust 17*20, za september 17-25, za oktober 17-40, za november 17-40, za dec. 17.45. — Mirno.
—	Vreme: oblačno.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 46.25, za sept. 46-50. Stalno.
N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, do 5 stot. višje. Prodaja: 4000 vreč.
London. Sladkor iz repe surov 8•/.« Sh ;
Trdno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za avgust 15-/5, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec. 16.15 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 23.60, za avgust 22-90, za sept.-oktober 22.45, za septembar-dec. 22 )5 (mirno).
—	Moka za tekoči mesec 31.—, za avgust 31.—, za sept-oktober 30.30, za september-dec. 30.15 (mirno).
—	Repično olje za tekoči mesec 65.—, za avgust 65.l/4. za sept.-dec. 66.—, za januvar-april 65.l/4 (trdno).
—	Špirit za tekoči mesc 4\x/u za avgust 45.3/«, za september-dec. 42.1/«, za januvar-april 41.— (mirno)
—	Sladkor surov 88" uso nov 22.'/,—23 — (stalno), bel za tekoči mesec 25.l/a, za avgust 25.'/4, za ok januvar 27.—, za januvar-april 275/., (stalno), rafiniran 56.--56.50 Vreme: <blačno.
Tujci v hoteljj „BALKAN".
Na novo so došli:
Furst, potov., BUDIMPEŠTA ; Smolčič, c. k. častnik, DUNAJ: Cikota, trgovec, DUNAJ ; Komau, mehanik, DIVAČA; Freitl, uradnik juž. žel., DUNAJ; Dr. Rudolf, od četnik, KONJICE; Berau, učitelj, PRAGA ; Dr. Kugar, od v., LJUBLJANA : Dr. Kafka odv., OPATIJA : Faigl, trg.. LJUBLJANA; Grotz, mojster, OPATIJA ; Žagar, trg., LJUBLJANA ; Lu-dvigora, trg., DUNAJ; Grosman, trgov., DUNAJ ; Prohazka, trg.. DUNAJ; Deuk, uradnik, PULA; Saučevič, zaseb., ZADAR; Navut, zaseb., ZADAR.
t
S tugo napolnjenim srcem javljamo nem sorodnikom. znancem in prijateljem, da je naš nad vse ljubljeni oče
Ante Pahor
previden s svetotajstvi za umirajoče v 60. letu svoje dobe ob 3. uri zjutraj 21. t. m. mirno zapustil to solzno dolino.
Pogreb predragih ostankov pokojnega bo v nedeljo 22. t m. ob 4. uri popoludne.
Na V r d e 1 i, 21. julija 1906.
Ana roj. Baretto, soproga Rudolf, si u : Ivanka por. Joaipovič, Joaipina io Urška, hi ere ; ■ak Josip, zet.

ii -
mi
-
Raztava pohištva
ulica Chiozza št. 6, I. nadstr.
ho otvorjena slavnemu občinstvu jutri v ponedeljek dne 22. julija, katero se bo lahko obiskalo od 10. do 12. predpoludne in od 4. do 7. ure popoludne.
Ker je raznovrstna in bogata množina pohištva po cenah. da se ni hati konkurence, nadeja se podpisani, da
ga bo slavno občinstvo polnoštevilno posetilo.
PETER MUSCHIK
lastnik gostilne ,,Alla nuova Abbondanza".
pijanosti ai več
Vzorec tega čudežnega izdelka ,C0ZA" se pošlje brezplačno.
kavi, v mleku, ▼ jedilih ne da bi
More »e dati pivu, t vinu ali pivec to zapazil.
Prašek „OOZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu priatudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta praSek d t laje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žeua, sestra ali hči dotičnika. ne da b i od zrpazil, kaj j® resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje.
Praiek „OOZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oeeli sramote in ponižanja, da, iz takih eseb je celo napravil čvrste, moč „c in vsacega dela zmožne ljudi. Ta praSek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni praSek, polije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje se v Italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
COZA ISTITUTE
Na piituft je d jati znamko 25, na dopisnice za 10 stot.
Nobena
Razprodaja
obuval bi ne mogla tekmovati se svetovno tovarno obuval
■i
MODLNG
-u
TRST, Corso št. 29.
Izgled:
Dobri moški čevlji . .	gld. 2 90 „ ženski „ . .	„ 2*60 Množina ženskih čevljev s trakovi in z gumbi s temnega usnja . .	2*20 Množina moških lakiranih čevljev . . .	„ 2*— Enaki ženski s trakovi	„ 375 Otročji čeveljčki rumeni ali črni.....„ I*—
CORDIAL ZABAGLIONE
odobrena od oblastnij.
Narejen iz belega vina in rumenjakov jajc, izvrstno sredstvo za ojačenje želodca za rekonvalescente in vse osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja
VITTORIO PIDDTTI
TRST, ulica Sette Fontane štev. 1
Na j-rodaj v prodajalnicah tekočin, žganjarijah, ————— kavarnah itd. itd. —————
MALI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat J več. Najmanj Km pristojbina 40 stotick. . === Plača se takoj.	— 1
^——i—_
Mor Izven Trsta pismene naroči kak „■ALI OGLAS", naj Mills denar v naprej, ker drugače ne ha njegov »glas oSjav:js*. čo al oseba poznana Upravi lista.
Tarifa j* natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV In vsrtfe afcke preračuni, koliko mu Jo plačati s tem, da prsšteje bai«đ» Oglasa troba nasloviti na „IN SER ATM I ODDELEK" „Edinosti" Ha vprašanja potom pisem bo dajal „IMSERATNI ODDELEK" Informaoljo edino Io, če bo pismu priložena znamka za odjsvor.
No ffenftnah se Prođa hi5a z 8 prostori,
l™<* U|IOIIIttll vrtom, vodnjakom, ležeča zraven električne postaje. Naslov: Opčina 169 791
Ta^aI/ vešč slovenskega jezika se išče. Hotel I U£dK Balkan — Trst	794
Gostilna „Alla Costanza'
Nuova
§t 18). Toči se vsakovrstna vina, poBebno pa kratki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č.
Odda
v na:em stanovanje — 2 sobi. so-
bica in kuhinja za mesečnih 24 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti".	722
("IpqIq Stiskalnice Mlatilnice, Slamoreznke itd Ul aKt, prodaja ŽIVIC i dr i v Trstu, Trgovinska ulica 2.	w 5)S
Urar Giov. Pliska, Corso št. 13, izvrši v*a-dl _koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cens nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(262)
Ifieln -volio rePa 9 Kranjske, je v vseh let-IVI5IU žtslJB nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227)
(Corao št. 13, I. n.) Zaloga klobukov za gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah.	455
Novi modni salon
Prva slovenska zaloga
in tovarns. _ pohištva ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. IS (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim !_
liarnHilniOO Alojzija Mermol nasled. Leban mil UUIIIIIUa _ Trst — (ul. Barriera vecchia št. 13) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galic©. nenadkiiljiv prah proti mrčesom._ 502
v
Lloni* C|#pHIo (ulica Raffineria št. 3). Tovaita ncill. OlUUId. aladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo._361
Pnhičtun svet'° temno, ae prodaja; po-rUlllDlVU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, _4-51
I lian Nocutti TRST (ulica Nuova št. 14» I Vali ndOUlIl Palača Salem)i Trgoviua s kuhinjsko opremo z emailtranega in litega železa glinastih posod in steklenine._
Fran P QllP (ulica Barriera veechia štev. 5) ■ lOllU OUU Razprodaja lončevine in kuhinj-ske opreme. Zmerne cene._
Krčma „Al Trifoglio" r?,8^?«
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec._
Luigi Trevisau, Trst razpošilja kavo, riž, olje
Veletrgovina
finQtilfl9 »stadt Laibach" (ulica Giulia Št. 15) UUdllllld Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante.	(295)
Cnroimom tak°j> aIi pozn0j8' 23—30 letnega 0|ircjlll0lll pomočnika za daljšo službo. Natančne ponudbe, zahtevana plača itd., na naslov: K. K. Maurer, trgovec z mešanim blagom. Raka pri Krškem, Dolenjsko. _731
VMufpriii se oc^a letoviščarjem pod jako ITIaLCI IJI ugodnimi pogoji v najem hiša z 5 sobami, z vso opravo, dvemi kletmi, kuhinjo velikim vrtom z vsakovrstnim sadjem. Pred stanovaujeui veliko dvorišče tik državne ceste Trst-Reka. Do kolodvora Hrpelje-Kozina Vj4 ure peš. Na željo se odda v najem tudi hlev. Pojasnila daje Karlo Ž i * -k o v i Č v ć'rnemkalu._631
Mola rlpilTina obstoječa iz treh oseb, išče ITlCUCt Ul U£llia malo stanovanje z vrtom,
vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-magna, Commerciale, ali v Škorklj i blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v poduajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Mala družina".	83d
BiCikelj 9e a Prost'm	70 kron
nosti".
Naslov pove „Inseratni oddelek Eii-
7-^7
Prnrla cp popolnoma nova uniforma žel°':-I I UUd OD uiškega uradnika, srednje ostbe-. zključeni preprodajalci, via Cecilia št. 13 (?{<♦
takoj gostilna v ulici Barriera vecchia po ugodni ceni Pojasnila daje se v ulici della Tesa št. 41, polunadstropje, levo. (7-5
Proda se
|imaa krasen, na najlepšem iu uajzdravejeta UVUrCU griču pri Trstu, proti j'.i;ju. obkrožen lepim vitcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v .Inseratnem uradu E'Unoati'*.	66<J
JI
MnPQtl3k' Je uajboljše sredstvo za pokon-IvIOl dlld čanje stenic; dobiva se v mirodil-
nici S k r i n j a r, ulica Farneto 33.
637
Parpplp obširnega zemljišča, nahajaječega se ■ dll/ClD na enem najzdravejih gričev pri Trnu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacjp daja ,.Inseratni urad Edinosti*.	661
NAZNANILO.
Uaojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zopet otvoril
ZAliOGO VINA
pri »V. Luciji. Prodajal bom samo pristna in najboljša vina ter žganje najboljše vrste.
Nadalje naznanjam svojim Btarim odjemalcem, da imam vpo3ljenc> isto osobje kakor pr?j ter da bo vodil moj zastopnik tudi odslej vse račune moje trgovine.
Cene zmerne, postrežba točna.
Za mnogobrojeu obisk se priporoča A. B0LAFFI0. Gorica.
¥
S
i h
A
» .P
A
o i\r\ 11 \/
Eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kal<or tudi na blaco, ležeča v javnih skladiščih......
» MUHI M-r«m-M> MTM,| .I^MM. IJMtU«) »• »• Kt'tfHKIHrt-H« M	!M 'i."* I t *
Preskrbuje vsa borzna naročite najhitreje in nsjve&tneje i ono < i o * to i io 11 o i pod kulsninimi pogoji. »ououcuomomoi
Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipoiečnih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............
?jr	M
k t
1
w /
r; S
r%
h l s® o (dS> m
Lk r

/?m
UL NlCOLO /AACtilAVELLI 26. [1^ » » »

Si
y i-- ->

039: rs i^jiiice 3 ' 4\, na ickoči račun p c J'. r čdpcvsdjo S diij. na žiro-račun po 3 ■ T £h K -iO.uOO, za vrfja insske pa seje tre; a fi c?rčfi 0'J-»vedi sporazumeti................
V ne v: □ n o ^s ;>oi.:iii;o v tozadevnih knjižicah.
r zemstva »n dovc'Juje kreti-t proti dckur.eniom ukrc.^-ja.
>v ' " " '" "' " .........".........................................................
j Kupuje in prodaje vrstfncfttne pspirja vsake vrste, clevize, ^ inoiemoki zfaii in srebrni der»sr ter bankovce, vnov£i:<c F kupone in izirefcine vrednosise papirje pod raju g od.is]; u.. ,	.	pogoji.
^ cfj m
m
Drogerija
Gustavo Marco
ulica Giulia štev 20. Droge, barve, pokoat, petrolej, čopiči, EČetke. mila, parfumi itd. — Zaloga šiv in eteklenin.
KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
>0XXXXXXXXXX3OOOC
MATEJ ŽAGAR
mizarska d-sla!nica Trst, ulica (Jgo Foscolo štev. 10
Izvrši veako mizarsko de'c, popolnoma urejene spalne, zakonske in obeđovalne sobe v modernem
ftilu in priproste, po načrtu. kakor tudi kuhinjsko pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo.
Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela
in popravljanje pohištva.
Delo fino in solidno.	Cene zmerne.
Dr, A. Mittak, ulioa della Zcnta št. 7, I. — TEST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Kans ScblZlidt, bivši sodrug Đr. A. Mittaka odlikovan z ,,Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastivah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.	Bjeamracg
e;
Dr. Fran Korsano
Epeci^slist xa sifilitične kožne bolezni itef,
Sprc-jerna od 12. do 1. in od 4. do 5. pop.
TRST — ulica Saiita št. 2, L 2- — TRST >ii mi ymiiiui—i ii
uermo Ma reo
ulica Tivarnella štev 9
Ustanovljenaleta (867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldeiia
Mmm jestvin ta Monijalnefa Map al Međia 28 TRST
Mateja Kocjan
uiica Pi^cardi voga ulice Petronio. Izhfi svinjine, sira, moke. riža, sočivja, kave, sladkoija, olj*, kisa inils svee; vse bla^o prve vrste po cenah, da ni bati tekmovanja.
Hermanglld Troooa
Barriera veeehia št. S
:rtKi velike zalogo
mrtvažMli ^radmetei ^^ »i
z., ciivice In od rečene.
Venci
od porcelana in biserov vezani .u z nuđene
Telefon 374
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava la množeči se obrat in napije pritiskom. — Obirate za oljk — Stiskalnica
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice.	2aht9"J
Priporoča svojo zalogo oglja in drv j ki je vedno preskrbljena z najboljšim I kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.	Pošiljanje na dom. ^vj
Telefon štev. 1664.
e je oglasiti edino le v novi trgovini j
g. 3C e h i a y a ti [
TRST, Corso štv. 28.
Velika izbera ur
verižic, prstanev. priveskov, nhc- i nov z demanti in brez istih itd.
Predmeti so	.luovani r. i.njzmer- i
cejimi ccLaaii.
Najpopolnejše jamstvo za prodano a i popravljeno *.iro. Kupuje in menjav
zieo.
r.rnemiii cvetlic
ill iilipli
"r u 50icei£2:S£tiJi mčte za sjeieMit
Najnižje koakureadne cene.
Umetni
fotograf ični aklie
pri sv. Jakobu
ulica Rivo 42 (pritličje)
T R S T.
, Izvršuje v-:;ko futografično -.*elo kakr>r tudi f razglede posnetke, »-.o:raujo!;!jlofcalo\*jpor-| celniiaste.plošce za spomenike, itd. itd. :	FOSEUNOST
j Povečanje vsalatere fotopnje.
. Radi udfib.-iosti P. H. naročnikov spre-I j€?ra o^.-oćba In j:h izvršuje na iJamu ;	a!i zucaj eteata.
Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo
„prlma autorizzata agenzia Di mediazlone Gambrinus"
(Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Gambrinus")
ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in sttklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-toćc-v in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim
Jesnmsu. Prvii avtorizovana agencljii „Oaiiibrimis" TRST — uiica Farneto štev. IO, Ii. nadstropje
===== od 9. zjutraj do 22. opol. in od 3. pcp. do 7. ure zvečsr.
X prodajiliiiei obuvala
„JLI Bieosi Operaio
TRST — ulica di Riborgo št. 31
je ta razpolago
U
T T O
v C
lika izbera obuvala
za moške, ženske in otroke.
Cene smerne.

Svoji k svojim!	_ Svoji k svojim !
-	M.
e-3
t
g
m &
03
h	r
fJ t i M f) -1
t; s*; d: .
TRST - nI. i-oere nnore 9. priporoča velik' izbor ur: »j:.-.;ga, \ Schafrhause, Lonfines, Tavar.e.s it i. i i kakor tudi zir.tc. cr2t:rr.c in kovitiske | ura za	I-tcr cr za	J
Sprejen-s ».eprevijanja te nizkih c lah.
Velika zaloga z manifakturn m blagom	^;
^ ulica Kuova St. 36, vogal ul. S Lassaro, s podružuico oL S. Lazzaro št. 5 ^
Hi do'o'juje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako ponanožiJa stojo zs- | /ffl Iog<J kakor tudi povećalu prostore steru, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, dft pv* ; ^^ rr.ore v polni meri zadostiti vs^in zhte%'am cenj. odjemalcev.	|
y	V obeh piodajalnicab dobiva He razno blugo boljle kakovosti in cajinodem »j-e iz r rvih
tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke^ srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bonib:.žneg-4 blaga, prtov in prt.ćev. ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali piatna. Veliki izbor vsakovrstnih odej. kakor tudi toltre lastnega izdelka. Pleteuike, evilenine raznovrstni okraski za šivilje in kitnićarke. VeLkanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave ^^ in narodnih trakov za ''ruJtvene znake.
Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši na toćn^je ia najnatanćaeje no V^ cenah, da se ne boji konkurence.	J
__ ! ®z3držkcv VeHka zaloga koles (bicikljev)
i	Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja aii pa se vrue denar brez nikakih ^J
zadržkov.	Foskuiatl ln se prepričati!	^
Mednarodna razstava v Milanu.
espmania i:> Nazionaia n Sest vaSikih mebSiranih hotelov, moderni komfort
Ll:C, M CbllCiil GHOtOCltlei) KOSSLER & JAbESMG !--dva omnlbusa pri vsakem vlaku. _
Velika iz&elovalniea
nogovic na stroj
naročila in poprave se takoj vsprejemajo
Jamči se za največo jšsT" hitrost in loi-iiost -l&j
Za naročbe seje oglasiti i/.delovalnici nogovic
Fanny iakob — [vessich
uiica Rapicio št. 4, IV. nadstr.


abet
urar
. £
pri kcleslh in rr.otocikletah potrebnih pritikSin
mehanična celainica m kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
It 1. i j r 5 ena postelja v to>>i r. 1 po« tri jo „ „ 4 vsaka „ „ „ * 2 postelji » „ 3 „ „ „ f, ■ S-4 po« tel j.
>> a m i, „ „ e 5 ita. „ skupaj s poesrežbo in razsvetljavo V ,,Biro-u'; so na prodaj listki za zajutrek aii kosilo po zmernih cenah toliko v mestu, kakor na razstavi. — Zglasiti se je pri
^•Sa^ftf^i'gfS Ulica San Giovanni štev. 18
(poleg automatičn. buffet-a)
TZLZFCri stsv. 1473
TRST, ulica Gip.cinio Gallina 2
j ^fi Popravi z jamstvom , vsakoršno uro proti najzmerneji ceni.
NOVOSTI
NOVOST!
»r nedosežno Izvrstne kakovosti, Naročbe je pošiljati: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v I
liani".