(5SIJK9
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu » Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
Štev. 34.
Veselo in srečno novo leto
želi vsem naročnikom, sotrudnikom in prijateljem »Glasnikovim«
uredništvo in upravništvo.
Kje stojimo slovenski krščanski socijalisti ?
Naš sovražnik pada, mi pa rastemo. Vedno več nas je in vedno globlje prodirajo v ljudstvo naSa načela. Prišli smo že tako daleč, da se ne bojujemo samo ■ splošnimi besedami, marveč od nas zahteva slovenska javnost, da ji pokažemo v dejanjski sedanjosti točna politiška in socijalna pota, po katerih je hoditi narodu do zmage. RszSirili smo tekom časa svoj načrt in vglobili ga ne samo sredi kakega odbora, marveč med ljudstvom. Nekaj posebno važnih točk, ki jih ravno sedaj moramo povdarjati, navajamo v nastopnih vrstah:
1.	Najvažnejši dolžnosti, ki jih imamo krSčanski socijalci, so nam dolžnostido Boga in najavetejsi pravica nam je izvrševati te dolžnosti. Tu ne odstopimo niti za ped. Vse, kar pospešuje pravo katoliško mišljenje in življenje, nam je tudi z naSega socijalnega stališča ljubo in drago.
2.	Vladarju smo zvesti sinovi in hčere in ostanemo. Ima jih bogatejših in bolj uvaže-vanih podložnikov, a zvestejših nima. V dušo svojih somišljenikov smo polagali vedno to misel in dogodki zadnjega leta so pokazali, da živi v njih nepremagljivo.
V Ljubljani, 31. decembra 1898.
3.	Narodnost nam je socijalno načelo. Politično oslobojenje naSega naroda je nemogoče, če ostanemo gospodarski brez pomena. Gospodarski razvoj nam je pa nemogoč, če se ne oklenemo višje politiška ideje. — Imamo jo: v okviru avstrijske države, kot se umeje jsamo po sebi, in v njeno okrepilo, težimo po tem, da se združimo s Hrvati. Da dobomo v gospodarskem oziru potrebne opore in da se hkrati rešimo Škodljivega nemškega in laSkeg^ vpliva, nam je pri srcu zveza nase države z Rusijo.
4.	Socijalci smo. Zato vpoštevamo svetost, pa tudi meje avtoritete in zasebne lasti. Neomejene oblasti ne priznavamo nikomur, razven Bogu. Neomejenega izvrševanja zasebne lasti tudi ne moremo dopuščati. V ta namen, da bi se zasebna last izvrševala pravično, težimo po zadružni organizaciji. Namesto mrzlih strojnih sil, nameatu trdih pestij velikega kapitala, hočemo, da zavladajo nravne Bile ljubezni in pravičnosti. Zato pa hočemo oživiti stanovska telesa in v ta namen ustanavljamo in podpiramo zadruge delavskih stanov.
5.	Demokratje smo. Ljudstvu hočemo priboriti politično moč in mu s tem vrniti pomen, ki mu pripada. SploSno, naravnostno, jednako volilno pravico zahtevamo, ker smo prepričani, da samo ž njeno pomočjo moremo premladiti naduSljivo družbo. NaSe demo-kraSko načelo nas pa ne uči sovraštva, marveč ljubezni. Vsakemu, kar mu gre!
6.	Zato pa skušamo politiško vzgajati ljudstvo, učiti ga prave verske, narodne in socijalne zavesti. V naših vrstah ne potrebujemo samo oseb, marveč pred vsem razuma in znanja. Ne damo si na slepo uka-
Letnik IV.
zovati; kar nam veleva razum, kar uam po-trjajo dokazi, velja za nas.
7.	Strankarski nismo, ker se Se — vedno rodimo. V svetem, rešilnem gibanju stojimo in ne odbijamo nikogar, kdor se nam hoče nesebično prepričan pridružiti. Strankarski tudi zato nismo, ker ne priznavamo vodstva kakih oseb, ker se marveč združujemo samo okrog svojih svetih idej in za nje živimo, za-nje če treba, tudi umrjemo.
Sovražnikov se ne bojimo. Vajeni smo boja. Svet ima Se dovolj grobov za-nje, č$ nočejo drugače.
Taki smo in drugačni ne bomo 1 Bog nam pomozi!
Politika po svetu.
Statistično poročilo za proračun 1.1899. Leta 1898 je bilo skupnih državnih dohodkov 723,221.759 gld. Za leto 1899 je pa proračunje-nih državnih dohodkov skupno 760,754 834 gld., torej 37,533 075 gld. več nego lansko leto. Skupnih državnih izdatkov za leto 1898 pa je bilo 722,872.831 gld , a za leto 1899 je pro-računjenih 760.286.793 gld. skupnih državnih stroškov, torej za 37,413.962 gld. več nego lansko leto in sicer odpade od te svote samo za drž. dolg 171,929.683 gld. ali 1,775 773 gld. več kot preteklo leto. Lep napredek! Državni stroški za leto 1899 so se pa v posameznih mestih tako le pomnožili: Notranje ministerstvo potrebuje 710.484 gld. več radi pomnožitve osobja in regulacije plač, minist. dež. brambe je povišalo svoje stroške za 1,123 489 gld. radi preosnove deželnih brambovcev, ministerstvo za uk in bogočastje potrebuje 476.616 gld.
LISTEK.
Silvestrov večer.
Češki spisal V. Kosirnik.
(Konec.)
II.
Jedva deset minut za Švando sta odšla iz Aronove tovarne stari Knotek in njegov sin. Knotek je bil v tvornici ključavničar in Bin mu je pomagal. Napotila sta se po isti cesti mimo križa v mesto, kamor je Švando gnala strast. Dolgo sta Sla molčč; ko prideta do križa, vidita tam Švandovo klečečo. Revica ni čula prihajajočih, tako je biia zamišljena v svojo bolest.
»Dober večer, Svandova!« pozdravi stari Knotek; »Kaj delate tu?«
Ozre se in od stida more komaj odgovoriti: »V mesto je daleč v cerkev, zato tu opravljam svojo pobožnost. Bog je povsodi 1«
»Povsodi! No, Bog Vam daj srečnejše novo leto, nego je bilo za Vas letošnje!«
»Daj to mili Bogi« vzdihne Svandova in	»Ali je to res?«
otirajoč si solze iz očesa, vstane. — Knotek	»Dal«
ji poda roko — in vsak gre zopet svojim Stari Knotek je pospešil korak, radostno
potom.	'
»Matej, ali si videl, kako je bila objokana?« reče Knotek čez nekaj časa.
»Videl!«
»Gotovo mož zopet ni hotel iti 2 njo domov. Kar zasluži med tednom, to zapravi v soboto in v nedeljo. To je kazen I Uboga žena, ubogi otroci!«
»Zares reveži so! Ko bi bil Se sam — ali tako! Oženjen biti, iu ne skrbeti zanje!«
»Matej, zapomni si: česar se človek navadi, ko je Se neoženjen, tega ne popusti niti, ko je mož in oče! Sam priznavaš, da je to grdo od Svande, a vendar hodiš v njegovo družbo I«
»Oče, nič več ne pojdem!«
»Tudi danes ne?«
»Ne! Obljubil sem Jaroslavu, da pojdem danes ž njim v društvo rokodelskih pomočnikov. Zapisal se bom za uda.«
ginjen. Zopet sta molčč nadaljevala svojo pot Ko sta prišla v mesto, zvenelo jima je nasproti iz cerkve petje in orgljanje. Tu se je ebbajal »Te Deum« pozneje, da bi i delavci imeli priložnost, na konci leta zahvaliti Boga. Pri cerkvenih vratih se je ustavil Knotek: »Matej, pojdiva se zahvalit Bogu I«
Sla sta. Stopila sta pod kor v senco, in ko je maSnik blagoslavljal z NajsvetejSim in je petje utihnilo, slišal je Matej, da oče tiho plače. To ga je pogrelo v srcu in tudi njemu se je ukradla solza iz očesa.
Ko je bila pobožnost končana, prijel je oče Mateja pod pazduho in Sel ž njim. Tega Se ni storil nikdar! Mateju je bilo pri tem tako prijetno in blaženo, kakor Se nikdar v razbrzdanih družbah, v katerih si je preje iskal sreče.
Doma ju je mati že čakala z veččrjo. Ko sta vstopila, objel je Knotek ženo in jo vroče
več kot lani in sicer se nahaja med temi stroški 3000 gld. za ustanove slovenskim pravnikom in modroslovcem, ki se zavežejo, da £odb službovali v obmejnih pokrajinah in pa podpora za hrvatsko gimnazijo v Pazinu. Finančno ministerstro je povišalo svoje stroSke za 17,916.888 gld. radi pomnožitve osobja in povišanja plače državnih uradnikov, železniško ministerstvo pa za 8,888 990 gld. radi povišanja prinosa za starostno zavarovanje; poljedelsko ministerstvo zahteva 406 714 gld. manj kakor preteklo leto. Justično ministerstvo pak hoče porabiti 144.537 gld. več, radi pomnožitve diurnistov pri sodiščih. Penzijski fond se poviša za 1,409 710 gld. zlasti radi zboljšanja stanja ostarelih delavcev v solinah, tobačnih tovarnah in rudokopih. Za pokritje teh stroškov pa misli država dobiti 760,754 834 gld. in sicer iz naslednjih virov: notranje ministerstvo je proračunilo, da se mu bodo dohodki povišali za 32 103 gld. v zavodu, kjer se izdeluje »Heilserum«, ministerstvo za uk in bogočastje bode imelo pri plači Šolnine 164.509 gld. prenosa, ker je plača vseuči-liških profesorjev regulirana, a pripade vsa šolnina sedaj državni blagajni. Dohodki finanč-nega ministerstva se povišajo za 30,964.946 gld. in sicer iz plače direktnih davkov za 4,170 800 več kot preteklo leto, iz rentnega davka 510.000 gld., iz osebnega dohodninskega davka 4,895 600 gld. in drugih naklad. Dohodki direktnega osebnega davka so proračunjeni za 61,706.900 gld., dohodki davka za žganje se povišajo za 300.000 gl., za pivo 1,020.000 gl., za sladkor 1,305.000 gl. Dohodki za koleke, takse in pristojbine se povišajo za leto 1899 za 5,681000 gl. Dohodki loterije pa se znižajo za 400.000 gl. Pri trgovinskem ministerstvu se bodo povišali dohodki za 269.000 gl., pri železniškem ministerstvu za 8,905.000 gl. in sicer radi prometa več novo sezidanih želez-ničnih prog in sploSnega prometa, dohodki poljedelskega ministerstva pa se povišajo za 720.332 gl. iz povečanih dohodkov državnih gozdov, domen in državnih rudnikov.
Naša organizacija.
Shod v Katoliikem domu. Na sv.
Stefana dan dopoludne ob 10. uri je priredilo slovensko katoliško delavsko društvo v dvorani »Katoliškega doma« ljudski shod. Poročal je gosp. državni poslanec dr. Krek o delovanju državnega zbora in političnem položaju. — Gospod poslanec je dejal, da državni zbor ni zmožen kaj resnega pričeti. Vzroka zato je iskati v naravni posle-
poljubil na obličje. Ona ga je začudena gledala in vprašala smehljaje se: »Kaj pa ti je danes?«
»Mati, Matej se bo dal zapisati v družbo rokodelskih pomočnikov, in v krčmo ne pojde več!«
V sosedni sobi je baS deklamoval mlajši bratec Jaroslavov — ljubljenec starišev — iz igre sv. treh Kraljev:
»O, bodi slava B6gu na visokem, la mir ljudem, ki dobre volje so!«
(VI. Štastny.)
In bilo je radovanje, in bilo je veselje, in bil je mir!
Zvečer, ko so bratje prišli iz društva in se mirno ulegli, vzela je mamica svečo, Sla po prstih k postelji in blaženo gledala, kako danes i Matej spi doma o pravem času.
Pomočila je roko v blagoslovljeno vodo in ga pokropila.--------
l vsaka mati je duhovnica 1 — — — Poslovenil A. Dermota.
dici birokratičnega zistema prejšnjih in sedanjih časov. Delalo se je z vsemi silami v ponemčevanju nenemških narodov v državi. Posledica temu je zguba laških pokrajin in ustanovitev nesrečnega dualizma. Vse urad-ništvo, posebno višje, je delovalo za germanizacijo in veljavo nemškega naroda in jezika. Naravno je, da je zrasel greben Nemcem. Wolf in Schonerer sta naravna sadova naše birokracije. Dokler se narodno vprašanje ne reši, tako dolgo tudi državni zbor ne bode mogel za ljudstvo nič dobrega ukreniti. Toda niti sedaj ne vidi naše visoko uradništvo potrebe pravičnosti proti vsem. Mi od vlade ne zahtevamo podpore, pač pa zahtevamo, da nam da prostost, razvijati se v narodnem duhu. Zveza z Nemčijo inltalijonam ješkodljiva, ker preveč vpliva na notranji razvoj avstrijskih narodov. — Proti Thunu se vzdiguje vse nemško časopisje, ker je pošteno in pravično zavrnil Nemčijo glede izgona Slovanov iz Prusije. Zveza z Rusijo bi bila naravneja in koristneja za našo državo. Rusija ima še trdno družinsko organizacijo, kar jo krepi na vse strani. To organizacijo ondi podpira vlada. — Tudi pri nas bi morala država gledati, da se zasnuje krščansko družinsko življenje, s čemer bi se rešilo socijalno vprašanje. Dalje pravi, da do sedaj še ni dobil prave prilike nastopiti v zbornici , ker noče govoriti skozi okno. Pač pa se bode nudila prilika v bodoče, ko se ustanovi socijalno politični odsek in bodo njega predlogi prišli pred zbornico. — Ko-nečno gosp. poslanec obljubi, da se zopet kmalu vidimo na skupnem shodu, in ape-luje na nasvete kršč. qocijalcev v prihodnje. (Burno ploskanje je bilo dokaz, kako dobro so ga zborovalci umeli.) Ker se ni nihče oglasil k poročilu, je dobil besedo Gostinčar k drugi točki. Ta se je pritoževal nad prodajalci premoga in premogovno družbo v Trbovljah. — Shod se je izrekel, da se naroči g. poslancu, naj skuša pri osrednji vladi izposlovati prepoved kartelov, ki škodujejo ljudstvu v obče. Nato je predsednik zaključil shod.
Božična veseiica. Na sv. Štefana dan zvečer ob 6. uri je priredilo naše vrlo pevsko društvo »Zvon« božičnico. Ljudstva je bila prostorna dvorana kar natlačena. Vse točke dnevnega reda bo se izvršile ‘prav po-voljno. Videti je bilo, da ima naše ljudstvo posebnih simpatij do tamburanja. Vse točke so se morale ponavljati, tako tudi pri pevcih, ki so pokazali, da je »Zvon« pod spretnim vodstvom g, Jeraja napredoval. — Komičen prizor : Joškovo potovanje v Sibirijo, je obudil veliko smeha, toda bil je predolg. Pri prosti zabavi spregovoril je Gostinčar o pomenu božičnih veselic naše organizacije. Spomnil se je dike slovenskih so-cijalcev gosp. dr. Kreka, ki praznuje predvečer svojega godu, z željo, da bi ga nam Bog ohranil še mnogo let. Pozno že prišel je dr. Krek sam na veselico, ki je bila skoro že končana. — Gosp. poslanec zahvalil se je za vsa voščila in dejal, da ga posebno veseli, da se pri naših veselicah vdeležu-jejo cele družine, da se tako skupno razveseljujejo. Tako se je končala tudi veselica prav lepo in čvrsto na vse strani.
Socijalne zadeve.
Finančna straža. Namen tega sestavka je o stanju finančne straže poročati; njeno stanje je v obče neznano širšim krogom. Namen finančne straže je, nadzorovati pobiranje {posredujih davkov, kakor so: colnina, davek na pivo, sol, sladkor i. t. d. Da ta služba nikakor ni prijetna, razume lahko vsakdo, ako se pomisli, da je davke sploh v obče težko plačevati, a še težje se plačujejo posrednji davki. O pravičnosti ali nepravičnosti teh davkov, s katerimi so ravno najrevnejši ljudje prizadeti, razpravljati, ni namen tega spisa, kateri ima le nalogo, socijalno stanje financarjev ali graničarjev opisati. Graničarska straža ima moštvo in uradnike. Moštvo ima tri stopinje;
obstoji namreč iz stražnikov (paznikov), nad-paznikov in preglednikov (respicijentov). Uradniki, kateri so posredni predstojaiki moštva, se delijo v komisarje in nadkomisarje. O višjih predstojnikih mi ni namen govoriti. Moštvo izvršuje nadzorovanje pobiranja po-srednjih davkov na dva načina; namreč s nadzorovanjem pobiranja colnine na meji in pa v notranji deželi z nadzorovanjem obrtij, katere se pečajo z izdelovanjem posred-njemu davku podvrženih etvarij. V prvi vrsti hočem opisati gran čarsko službo na meji. Kaj je colnina, to vč skoro vsak otrok, a kako je mejo stražiti, to je le malokomu znano. Da se prepreči tihotapstvo, treba je graničarjem vedno mejo stražiti, predpisano je sicer 10 ur dnevne službe, toda istinito mora mož stražiti veliko dalje, zlasti po zimi je straženje jako zdravju opasno. Na mestih, koder se vč, da jih tihotapci prekoračajo, treba je prežati tudi po osem ur v najslabšem vremenu, ko ne pomaga najtoplejša obleka ničesar. Hujše je to prežanje, nego vojaška straža, ker pri vojaških stražah se menjajo v posebno mrzlih nočeh straže tudi vsako četrt ure. Da pa to straženje ni brez nevarnosti, pokazuje to, da je bil že v tem letu med graničarji in tihotapci hud boj, v katerem so bili na obeh straneh mrtvi in ranjeni, ako so listi resnico poročali. Mož pride iz službe zjutraj domov; soba je navadno še nezakurjena, vleže se v Se mrzlo posteljo, pravega počitka pa tako še nima, tovariši vstajajo, ob 10. uri je navadno šola jedno oziroma dve uri; po kosilu se ga najraje porabi v pisarni in na večer zopet v službo. ^Poznam moža, verodostojnega, ki 14 dnij ni po noči spal. Ravno taka služba ali še morebiti slabša je v solinah, kjer se izdeluje sol in je soline stražiti, da se sol neopravičeno ne odvaža. Drugo moštvo, bolj inteligentno, porablja se v uradnih skladiščih za še nezacoljeno blago. Res, da je tukaj služba lažji; ni treba biti vedno izpostavljen slabemu vremenu, ali pomisliti je, da so tudi skladišča vsled vednega prepiha zdravju jako škodljiva. Graničarjev, ki bi bili popolnoma zdravi, je jako malo. V področji c. kr. finančne direkcije v Trstu službuje mnogo Slovencev: Kranjcev, Primorcev, a še največ Štajercev; tudi Čehov je precej, Nemcev tudi ne manjka, najmanj je še Italijanov. Da jedna narodnost drugo prezira, je res, da so najbolj zbadljivi slavni Germani, ni čudež. Samo to je žalostna istina, da se Nemci napram drugim narodnostim jako protežirajo. Direktorji višjim finančnim uradom na Primorskem so večinoma Nemci. Toda to le mimogrede opomnim. Opozoriti bi se moralo na Primorskem na sledeče napake. Graničarji, nastavljeni v področji ko-perskega finančnega inšpektorata, ostanejo v solinah za časa izdelovanja morske soli, toda ko premine jesen, prestavljeno je mnogo moštva k glavnemu carinskemu uradu v Trst, kjer se po zimi radi večjega kupčijBkega prometa mnogo moštva potrebuje. Za moštvo v področji koperskega finančnega inšpektorata je ta vsakoletna selitev jeseni v Tret in spomladi nazaj v Koper zvezana z jako mnogimi denarnimi žrtvami; zakaj država povrne selitvenih stroškov jako malo. Ljudje hranijo in varčujejo za vožnjo v Trst skozi celo leto in priznati se mora, da si marsikdo pri ustih pritrguje, samo da si za v Trst kaj prihrani. Istina je, da vožnja v Trst za samo osebo ne stane toliko, toda pot iz štacije v Koper z vso prtljago, namreč z zabojem in posteljo, precej stane, ker so neki oddelki več ur hoda od Kopra oddaljeni. Pač bi bilo prav, da bi država popolne selilne stroške
svojim služabnikom povrnila, ker v obče ima moštvo povsod s selitvijo mnogo več stroškov, kakor jih država povrne; znani so pisatelju tega sostavka slučaji, v katerih so za selitev potrosili do 80 gld., a povrnjenih so dobili komaj do 20 goldinarjev. Sploh pa Se govorimo o zelo slabih razmerah v Trstu. Trst je 3a mlade ljudi pač v vsakem oziru jako nevaren kraj. V srednji Evropi ni, izvzemSi Hamburga, kraja, kjer se pregreha tako očitno in javno kaže, kakor ravno v Trstu. Moštvo v Trstu je ravno radi tega, ker je vedno v Trstu in ker ima razne družbe, bralne, pevske in godbene, bolj proti nevarnostim zavarovano, nego kopersko moštvo.
—	Sedaj Se nekoliko o stanovanjih graničar-skega moStva v Trstu. MoStvo v službi pri glavnem carinskem uradu je nastanjeno v jako nizkih, slabih lokacijah, v katerih se niti ne more kuriti, niti jih je mogoče prezračevati. Polno je v teh prostorih mrčesa, a predstojniki se ne brigajo nič, da bi se ravno temu moštvu preskrbela dobra in zdrava stanovanja. Po letu hodi radi neznosne vročine moštvo na bližnje lesno skladišče spat.
—	Kaka opravila ima finančna straža v notranji deželi? Namen finančne straže v tako-zvani notranji službi je nadzorovati prodajalce monopol8kih predmetov, posebno prodajalce tobaka in smodnika, oziroma živinske soli. Nadalje so pod kontrolo prodajalci sladkorja, pivovarne, cukrarnice, rafinerije za petrolej, prodaja kolekov, igralnih kart in loterij. Ni namen tukaj opisovali, kako se nadzorujejo kuharji žganja, katere dolžnosti imajo krčmarji in prodajalci žganja. Potrebno bi pa bilo, da o posrednjih davkih pridejo popularno pisani spisi med ljudstvo, saj je marsikdo vsled nevednosti predpisov in jako kompliciranih postav plačal občutne kazni. Ljudstvo ne misli goljufati, toda vsled nevednosti naredi kak formalen prestopek, a postava ne pozna izjem; z nevednostjo postave se ne more nikdo izgovarjati, pravi pristojbinski kazenski zakon. Ravno to, ker ima moštvo graničarske straže največ in veliko opraviti z ovadbami proti strankam, s katerimi je vedno v dotiki in mora strogo spolnovati napram strankam postavna določila, je od ljudstva zaničevano. Saj so bili vže cestninarji, prapredniki graničarjev, zaničevani od ljudstva v Kristusovem času. In kako je ta služba težavna v vsakem oziru 1 Stranke so oddaljene po ravninah, po hribih, v najoddaljenejih krajih se dobi bodisi po leti ali po zimi financar. Mož gre v ponedeljek v službo, ostane pa navadno celi teden v zunanji službi. Bodisi vreme lepo ali slabo, ostane in obletuje mož stranke; za hrano in prenočišče je navezan na gostilno. Po celotedenski službi mora pa izvršiti pismena svoja poročila, katerih se včasih jako mnogo nabere. Pride ponedeljek, ako ni morebiti slučajno podrejeno kako kontroli podvrženo veliko podjetje, v katerem se dnevno izvršujejo užitninskemu davku podvrženi predmeti, začne se stara pesem na novo. Toda tudi v podjetjih, kakor pivovarne, rafinarije za Spirit, tovarne sladkorja, ni služba tako lahka, kakor bi si kdo mislil. Ne oziramo se na to, da je treba pri teh panogah natančno vedeti tehnična dela pri izdelovanju predmetov, da mora biti natančno podkovan v jako kompliciranih dotičmh postavah, da je izpostavljen prepihu in v tehničnih prostorih vednim premembam temperature. Za zdravje si pokvariti ni boljše priložnosti nego služba graničarja. Prav rad garantujem vsakemu, da si bode prav v kratkem zdravje korenito pokvaril, ako hoče
svojo službo točno izvrševati. — In gmotno stanje? Paznik ima dnevne plače 1*10 gld., nadpaznik 1 35 gld., preglednik 1'65 gld. Pri tej plači izhaja za silo lahko moštvo na meji, a nikakor ne mofitvo v notranji službi. Pa vsaj dobi moštvo na zunanji službi svoje dijete. Da, ali te znašajo velikansko svoto 40 kr. na dan; ako se potem še pomisli, da je pri velikem dnevnem naporu treba tudi krepke brane, je prav lahko izračuniti, koliko mu preostane. Tudi, ako se bodo plače finančnim služabnikom regulirale, bodo si isti jako malo pomagali. Dalje ima vsak mož še letnih 60 gld. za obleko, katera svota je pa primeroma majhna. Novinec, ki vstopi k finančni straži, je prisiljen, če nima svojega premoženja, delati dolg. Bilo je stanje finančne straže pred dvema letoma mnogo bolje, kajti takrat dobil je vsakdo, ki je kako stranko radi kakega prestopka ovadil, od plačane strankine kazni b% plače. Toda od 1. avgusta 1896 bilo je to odpravljeno, kar je iz moraličnega ozira popolnoma prav, toda vzelo se je straži veliko, a za to se ji ni dala ni-kaka odškodnina. Med vsemi državnimi služabniki bila je država napram finančni straži prava mačeha. V letošnjem proračunskem odseku našteval je sicer fiaančni minister, koliko se je vse že storilo za finančno stražo, toda spomniti se mora, da se je to moralo vsled prevelika potrebe zgoditi. Poznal bi rad na Kranjskem n. pr. fiaančnega služabnika, ki more s sedanjo plačo brez dolga izhajati, ako svojo službo izpolnuje natančno po postavi. Pritrdil mi bode vsak fiaančni služabnik, da to ni mogoče. O gmotnih razmerah bodi dovolj; prestopiti je treba sedaj še nekoliko na določbe službenega predpisa samega. Službena postava in predpis za finančno stražo je bil sostavljen vže 1. 1832. Ta postava ne imenuje fiaančnega stražnika človeka, marveč individuum. Službeni predpisi v tej postavi so tudi jako zastareli in in dosti stvarij je v tem predpisu, katerim bi se človek smejal, ako bi ne bili vsled teh tlačeni možje, kateri se trudijo in delajo za državo. Finančni straži ni dovoljen izhod zunaj službe v civilni obleki. Tudi obleka ni taka, kakor bi morala biti. Kdo se ne smeje, ako vidi fiaancarja v polni paradi s čako, na kateri je velikansk pompon še menda od vesoljnega potopa sem. Ia v notranji službi so tudi puške doma v vojaščini za nedeljsko privatno zabavo, ako se komu ljubi jih čistiti. Puška Wenzlovega sistema bi pač onemu, ki bi jo izprožil, več škode naredila, nego onemu, ki bi mu bil strel namenjen. — Finančni stražnik se zaveže služiti štiri leta, potem se ali stalno sprejme ali pa izstopi. Po teku 10 let ima fiaančni služabnik pravico do provizije; polno provizijo dobi isti pa šele dovršivši 40 let. Zandarmerija, katera gotovo nima toliko posla, ko finančna straža, ima mnogo boljšo plačo in penzijo, to je polno zadnjo plačo pe dovršenih 30 letih. To ne bodi morebiti napad na žandarmerijo, temveč k sliki situvacije nekaka primera, katera gotovo ne šepa. — Ne morem si kaj, da bi konečno ne govoril še nekoliko o razmerah, tikajočih se osobito Kranjske dežele. Posebno pod načelstvom prejšnjega g. dvornega svetnika P. so bile pri finančni straži na Kranjskem jako čudne, da ne rečem, škandalozne razmere. Dobro vem, da izvzemši nekaj od gosp. Pl. protežiranih kreatur, po njem ni nihče solz točil. V strokovnem dunajskem časniku c. kr. finančne straže bile so te razmere javno ožigosane. Ker na izvajanja omenjenega lista nikdo ni reagiral in reagirati niti mogel ni, opišem še jedenkrat
nekoliko dogodke, ki so ogorčili vso finančno stražo na Kranjskem. Prejšni nadzornik c. kr. finančne straže za Kranjsko, sedanji c. kr. finančni svetnik L. bil je sicer zelo natančen, strog, a ob jednem pravicoljuben predstojnik. Pod sedanjim gospodom predstojnikom utiho-tapil se je pa sistem denuncijacije in paše-vanja. V kolikor toliko je bil temu kriv prejšnji gospod dvorni svetnik. Disciplinarne preiskave so pri tem gospodu bile na dnevnem redu. Mož *i je hotel tem potom zaslužiti gotovo lepo karijero. Nek respioijent je bil radi tega, ker ga je strogi gosp. nadzornik videl, da ima kupijo pod bluzo, s šestdnevnim zaporom kaznovan; opomnim naj še, da isti ni bil Se nikdar kaznovan, in v svojem dvajsetletnem službovanji tudi še nikdar bolan. Sprememba, oziroma izstopi tudi niso bili nikdar v kranjski fiaančni Btraži tako pogostni, kakor ravno za časa gosp. nadzornika. Toda še o protekciji nekaj. Neki nadpaznik je bil imenovan za preglednika vkljub temu, da je bil radi izdaje službenih tajnostij kaznovan, kmalo po prestani kazni. Nad tem imenovanjem vzgledovala se je vsa finančna straža, no, vedela je tudi dobro za vzrok temu imenovanju, saj je bil imenovanec mož bivše kuharice gosp. dvornega svetnika Pl. Moštva je v področju fiaančne straže tudi premalo. Namerava se sicer moštvo pomnožiti ob novem letu, in jako radovedna je vsa finančna straža, kdo bode v višje šarže povzdignjen. Od gosp. sedanjega vodje fiaančne direkcije se pričakuje nepristranost. O tem bodem prav gotovo zopet poročal. Zanimivo je, kako so gospodje ugibali, kdo je bil pisatelj omenjenega članka v strokovnem listu, ugibalo se je mnogo, toda uganili ga niso. Menilo se je, da je bil kak kaznovan član fiaančne straže, toda gospoda se je motila. Ni bil še pri fiaančni straži kaznovan, a spregovoril je zato, ker tega ni mogel gledati, a menim, da je govoril vsem prav mislečim iz srca, ako-ravno ni imel proti nikomur niti mržnje niti osebnega sovraštva, šlo se mu je za pravico in za stvari Prizadeti so pa lekcijo gotovo tudi zaslužili. Drugi gospodje predstojniki finančne straže na Kranjskem so častivredni, pravični in ljudomili, akoravno strogi gospodje I Angleške tovarne. Vseh tovaren na Angleškem se šteje na 200.000, čemur se ni čuditi, ker je tam jako razvita obrt. V teh tovarnah nahaja se štiri in pol milijona delavcev, k tem pa niso prišteti delavci v skladiščih. Izmed delavcev je jeden in pol milijona žensk. V predilnicah nastavljenih je 412.000 možkih in 665.687 žensk. Nezgod ■e je povsem pripetilo 40.000. Izmed teh pripada zastrupljanju s fosforjem, arzenikom itd. 1239 slučajev.
Pismo z Dunaja.*)
Cenjeni gospod uredniki Ko ste me pred nekaj časom počastili s pismom in me povabili v kolo Vaših dopisnikov z željo, naj bi častite »Glasnikove« bralce seznanjal z dunajskimi novicami, res prvi hip nisem vedel, se-li naj odzovem Vašemu veleprijaznemu vabilu ali ne. Gotovo mi je zjedne strani le v čast, poročati listu, ki tako vrlo razume 'duh časa in potrebe miljenega slov. naroda in ki v tem znamenju nevstrašeno in z vspehom deluje za njegovo boljšo bodočnost na socijalnem in narodno-gospodarskem polju. — A zdruge strani to zopet zame ni lahka naloga in krivda bo Vaša, kadar vvidite, da ste se obrnili bili na napačno adreso. — Se-
*) Zakasnjeno.
znanj am naj Vas z novicami, pravite. Toda te so mnogovrstne. — Vsekako točnejše bi se bili morali izraziti, gospod urednik. Tako pa sem v zadregi in ne vem, ali naj Vam pripovedujem o zbornici, kjer si bereta levite ravnokar demokrat Daszinski in nemško-nacijonalni kričač Wolf, ali o Vam priljubljenih »dejmokrastih« in njih »korpskcmandi« — židovskih čifutih , ki osrečujejo Dunaj in kolnejo Luegerja in njega »christliche Wirt-schaft«? Morebiti Vas zanima, kako so energični naSi antisemiti minoli mesec iz občinske dvorane pognali na hladno vročekrvnega žida Wrabca, zato ker se je vjedal čez — tramvaj in plin? Ali pa o vrlih bratih Čehih, ki so si tu sredi nemškega Dunaja zgradili prekrasen »Narodni dom« in v kojih se zlasti v zadnjem času pojavlja s čimdalje večjo silo i misel
—	katoliška? — Morda pričakujete dalje, da Vam popišem Dunaj in njega posebnosti ali poročam s ceste n. pr. o ribniško - dunajskih kostanjarjih; ali o kugi, ali o velikomestni morali itd.? Ali pa naj Vas konečno prestavim v duhu na vseučilišče in Vam pokažem, kako se nadebudna vseučiliSka mladež na prostih (?) akademičnih tleh pretepa in mikasti in kako slednjič leti pri vratih ven — ubogi Izrael. — Kakor vidite, snovi je na izbero, treba le marljivega delavca, ki pograbi to in ono, stvar prav umno obdela in krasno opise, sebi v potrato časa, »Glasnikovim« bralcem pa v korist in zabavo.
Pisali ste mi pismo, gosp. urednik in žato vzamem v odgovor tudi jaz pismeno obliko.
—	Razloček je seveda le ta, da je bilo VaSe pismo privatno, moje — ali če hočete moja pa so publistična ali takozvana odprta pisma, ker veljajo vsem slov. krščanskim socijalcem, ki so bralci »Glasnika« in do kojih gojim brez izjeme jednako gorke simpatije, ki naj ne vgasnejo v meni nikdar, in ne samo Vaši cenjeni osebi, gospod urednik. — Pa Se drug vzrok sem imel, ko sem si izvolil pismovo obliko. V pismu namreč lahko opustim točnost in se izognem vsaki nepriliki iz strahu, da se ne blamiram, kakor se je zgodilo to »Narodovemu« referentu glede zadnjega vse-učiliskega pretepa. — Naj si je že bil v onem slučaju referent žid Penižek ali kdorkoli, vsekako je bil duh, ki je vel iz onega brzo-java — židovski duh. — Moja želja torej je, da Vam ti skromni glasovi, glasovi krSčansko-socijalni z daljnega Dunaja prijetno udarjajo na uho, da iz njih vsaj nekoliko spoznate dunajsko življenje, dunajske razmere, dunajsko socijalno gibanje, z jedno besedo — velikomestni duh.
Dragemu bralcu gotovo ni neznana pri-slovica, ki pravi: »Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.« To prislovico je baje že rabil stari Martin Krpan in rabi se 9e danes nebrojnokrat. In vidiš, na ta Dunaj zanesla je usoda i mene, mladega in, kar se razume, ubogega Slovenca, ^jer se mi je odprl nov svet, novo ljudstvo, novo življenje. — Evo tu par črtic iz tega novega sveta, o tem novem ljudstvu, novem življenju!
Toda poznam Te, dragi bralec, Ti nisi samo radoveden, ampak tudi radikalen. Kaj se to pravi? Radix =»korenina =Wurzel.. . povedal sem. — Predno hočeš slišati kaj o današnjem Dunaju, praSaS se, kako je nastal, kje so mu korenine, kako je bilo z Dunajem včasih. To je prav tako, kakor če se pri današnjih gnjilih gospodarskih razmerah in žalostnih političnih odnoSajih ožje nase domovine vpraSaS, od kod to in sokrivci ? Konečno pa najdeš, da so jih zakrivili posredno (kajti

• ***WoA^ •
&taWiBteE8 za slabim
OunqJ-Monaltovo


zadnji izvor je veliko sploSnejS>) tudi naši patent - narodnjaki Tavčar - Zvegeljnovega kalibra, možje ki redno kriče in vpijejo in če so kje ustanovili sokolsko društvo, že mislijo, da so rešili ljudstvo in da potem sme biti mirna Bosna. — Možje, pravim, katerim bo radi te njih brezbrižnosti zavedni narod slovenski vsak čas pomolil v roko — višnjevo polo. — Toda da ne preideva od predmeta, poglejva raje nekoliko nazaj v zgodovino naše prvostobce.
Dunaj je staro avstrijsko mesto in že od desetega stoletja sem prvostolica avstrijskih vojvod, sprva slavnih Bamberžanov, pozneje pa grofov Habsburških. Cesarsko mesto se nszivlje Dunaj, odkar je slednje jela dičiti nemška cesarska krona skoro po vrsti. Ko je bilo 1804. leta razglašeno Avstrijsko cesarstvo, postal je Dunaj — stolica avstrij-s k i h cesarjev. Psč mnogo bogate zgodovine hrani v sebi to mogočno krasno mesto, in če bi nam o vsem ne pripovedovala tako podrobno in natančno mati zgodovina, posneli bi je lahko dobršen kos iz zunanjih znamenitosti, krasnih spomenikov itd. na kar Se prilično prideva in si cenjeni čitatelj, v duhu ogledava. Ljudij — pravijo — se danes ne manjka nikjer, ali toliko ljudstva, kot tu, pač malokje najdeS skupaj. Tu je nakopičenega bogastva, tu doma razkošje, a žali bože doma tudi Bocijalna beda v besede najresnejšem pomenu.
Ker me niste najeli, gosp. urednik, da bi Vašim bralcem razkladal zgodovino, ampak želeli, da Vam poročam novic, zakaj bi Vam torej na kratko ne omenil zanimivega dogodka na Dunajskem vseučilišču, kamor pohaja zajemat modrosti tudi marsikak sin — slov. proletarca; onega dogodka, ki je podal precej snovi novic lačnim časopisom in o komur je prifrčal senzacionalen brzojav tudi v Vaš ljubljanski »Kikiriki«, in ki je tukajSnim očividcem privoščil mnogo neprisiljenega smeha. — Privedla me je srečna noga kritičnega dne ob ravno pravem času v »avlo«, kjer se Seta navadno velikošolsko dijaStvo, prav kakor marsikam Vašega ljubljanskega, »klerikalnega Laufburscha, kojega dolgi nos vse izvoha in kot vesten reporter« vse, kar tako iztakne, udari na veliki zvon, na opravičeno jezo onega učenega pismouka v slavnem uredništvu na Kongresnem trgu, kateri po besedilu »Slov. Lista« sovraži vse, kar si ni pritrudilo doktorskega naslova ali pa absolviralo visokih Sol — na ljubljanskem gradu. — Toda predaleč bova zaSla, dragi bralec, če se ne vrneva nazaj na univerzo in iz že znane »avle« v »arkade«, kjer si Spogajo akademiski »purgarji« vsako soboto takozvani »Bummel«. Navadnemu opazovalcu takega »Bummel-na« se motno dela pred očmi samih bujnih b&rv, trakov, čepic itd., ki tvorijo zunanji izraz različnih strank in struj in mneaj in misli, zastopanih po teh društvih.
Te sobotne bumelne in to noSnjo trakov smatra dunajsko (seveda le nemško) dijaštvo za svoja stara prava, katere braniti — makari tudi z orožjem je resna dolžnost vsakega »naprednega« akademičnega državljana. — Gorje pa slovanskemu ali židovskemu dijaku, ki bi se predrznil enako onim nastopiti na svobodnih (!?) vseučiliških tleh. — Čakajo ga psovke, potem batine in nazadnje predmet slovenskega »ven-metanja«.
(Konec prih.)
Drobtine.
»Glasnik« vabi na narofibo! Z velikimi žrtvami smo osnovali nai list; razširili ga in po pravici se veselimo, da je število njegovih bralcev zelo narastlo Ali smo imeli kaj dru-zega vspeha, o tem ne sodimo mi. To pa lahko trdimo, da smo imeli ubogo malo sredstev, a obilo dobre volje. Vsi pisatelji, upravništvo in uredništvo je delalo zastonj. Vendar pa ne pokriva naročnina stroškov. Zato prosimo naročnike, naj nam kmalu do-pošljejo svojo naročnino in naj razširjajo naš list, kjerkoli morejo. Kdor utrpi kaj več, Bog plačaj! Za dobro stvar se gre! Socijalna demokracija umira na Slovenskem. Ne zaspimo pa, da nas morda ne zaloti sovražnik. Pridružite se, kar vas je naših, da po novem letu zopet skupno korakamo na delo in v boj za pravice krščanskih delavoev. Bog nas blagoslovi !
Nova pesem papeža Leona XIII. Unita Catholica poroča, da je sv. oče povodom sklepa devetnajstega veka zložil novo pesem v latinskem jeziku, v kateri se Izveličarju zahvaljuje za vse milosti, ki jih je naklonil krščanskemu svetu v minulem 19. stoletju. Ob jednem je papež naročil komponistu Pe-roBiju, naj vglasbi ta novi spev. Toda tega dela pa najbrže ne bo mogel kmalu izvršiti, ker je vsled padca z voza precej nevarno obolel.
Arzenik mesto sladkorja rabila je te dni
nalašč ali nevedoma neka kuharica v Hochovi gostilni na Dunaji v Brigittenau-u pri napravi močnatih jedil. Zbolelo je za otrovljenjem več oseb, izmej katerih je neka ženska že umrla. Vršila se je te dni temeljita preiskava, ker ni bilo jasno, ali je otrovljena moka ali sladkor. Konečno se je pokazalo, da se je mej sladorni prah v kuhinji namešal arzenik. Kuharica se bo morala zagovarjati radi prestopka proti varnosti življenja.
Darovi:
»Glasniku« v podporo: Gospa Marija Vodnik 50 kr. Bog plačaj!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«