80. Številka.__Ljubljana, soboto 10. aprila._VULleto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
vsak dan, llintull ponedeljke m duev* po pravnikih, le, velja po posti prejoiuan,  za avetro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 golota četrt leta 4 gold. — Za l|ubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., sa četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr   Za Doailianie na dom m rakuna 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah In sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila M plačuje od eetirt-etopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na col«»vški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" Opravmatvo, na katero naj so blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
0 novej občinskej postavi.
Povedali smo uže, da je bil kranjski deželni odbor sklical enketo ali shod 15 županov in vseh deželnih poslancev v posvetovanje, kako na Kranjskem občine urediti, stvar, katera je za nas velike važnosti. Zbo-rovalcem so bila stavljena sledeča vprašanja, katera prosimo naj preštudirajo oni naši pri jatelji, ki imajo izkušnje v občinskih rečeh in naj nam pošljejo odgovore, da bomo tudi po novinah nazore sčisfili in do najboljšega prišli, in sicer so:
1. Ima li ostati delokrog občin neizpre-menjen kakor je ?
2. Ali naj so izpremeni samo v izročenih opravilih (Ubertragencn Wirkungskreis) ali tudi v lastnem (selbbtstiindigeu) področji? r      3. Ali naj   se   izročen   dekkrog tako
spremeni, da se občinam vsa ali le nekatera od vlado izročena opravila politične službe odvzem6, ali pa, da se v načelu sprememba obmeji na to, da se občinam za izročena vladna opravila daje odškodovanje in kako?
4. Ali naj se Bpremeni lastni delokrog občin na ta način, da se nekatera opravila dosedanjega lastnega občinskega področja izreče državni upravi, in katera opravila naj bi se izročila ?
5. Ali naj se zgodi sprememba lastnega občinskega delokroga po tem načinu, da bi občine nekatera opravila, ki jih zdaj opravljajo v lastnem področji, v prihodnje oprav-
<■ ljale le v izročenem področji ?
6. Kako naj bi se potem občine podredile v teh opravilih nasproti deželnemu odboru in nasproti cesarskim oblastvom, in posebno kako naj bi se uredile v policijskih
lds te k.
Deset let na gledaliških deskah.
(Crtico, spisal Josip No U i.) I.
Veliki ponedeljek, pred desetimi leti, 16. Bprila leta 18G5. bilo je, ko so je po dolgem preuehljaji zopet čulu prvikrat domača slovenska beseda z gledališkega odra. Petnajst let je ininolo od dne 19. junija leta 1850., kateri dan je bila zadnja slovenska gledališka predstava, osnovana od slovenskega društva, katero je v letih 1848—1850. sem ter tja na javnem gledališkem odru predstavljalo slovenske igrokaze, vsega skupaj v omenjenih letih 10 večerov. Narodna čitalnica ljubljanska, katera je uže takoj i/početka leta 1801. začela gojiti dramatiko, in od leta 1803. naprej naprav\jala bolj pogosto gledališke predstave v svojih prostorih, stopila je se svojimi diletanti z igrico „Bob iz Kranja" pri veliki besedi na korist stradajočim Notranjcom dne
rečeh stopinje za pritožbe na cesarska oblastva ?
7. Kako stališče naj se da podžupani jam (soseskam) in kako naj se obmeji njihovi delokrog nasproti občinam (žopanijam) in ali se ima podobeinam še kaj druzih opravil odkazati, nego gospodarstvo premoženja svoje podobčine ?
8. Ali naj se postavijo glavne občine po združbi sedanjih občin kot podobčin v novo občinsko postavo in postavodavstvo?
9. Kaka zastopstva naj dobijo podobčine V
10. Katera oblika naj se priporoči deželnemu zboru pri dotičnih sklepih ? Ali morebiti resolncija, da bi se naznanila vladi v prevdarek pri reorganizaciji politične uprave?
Pivi se je oglasil okrajni glavar D e r-bič.   On je govoril za to, da se delokrog občin pomanjša in da naj se odvzame obči nam en del izročenega delokroga.
Župan iz Škofje Loke g. M oh ar govori za male občine in za to, da bi se naredili mali okrajni komisarijati.
Poslanec M. Lavrenčič želi, da bi celo podobčine, ki sedaj obstojč, ločile se od glavnih občin in samostalne postale.
G. Dekleva iz Košane zagovarja misel, da bi bile vse občine na Kranjskem enake in sicer velike.
Grof Barbo je govoril potem zoper to, on je za male občine.
Dr. Bleivvei« nasvetuje katastralne občine, sicer pa naj občina sama odloči, kako Be hoče konstituirati, vendar tako da more obema delokrogoma zadostiti.
Dežman ugovarja, da ne gre s postavo določiti, kolike smejo biti občine, nego naj bode to, kar je naturno.   Sicer pak se
16. aprila 1. 1805. na gledališki oder, in to z najboljim vspehom. Prvikrat mi je bila ta dan čast, stopiti pred veliko občinstvo slovensko na deskah, ki — kakor pravijo — pomenijo svet. Doživel sem na njih marsikatero lej>o, veselo in častno uro, a mnogo pa tudi gorkih in grenkih, kakor nij drugače mogoče tistemu, ki mu je pripadla osoda vladati temu malemu svetu. Pogled nazaj na preteklih deset lot slovenskega gledališča, utegnil bode zanimati marsikaterega prijatelja slovenske dramatike. Važno se mi pa tudi zdi, ravno zdaj izpregovoriti nekoliko besedij o razvoji in napredka slovenskega gledališča, ko je gledališko vprašanje ljubljansko bilo pred kratkim na dnevnem redu, in se je mnogo pisalo o slovenskih predstavah in o dramatičnem društvu v dveh ljubljanskih listih. Toda o tem pozneje, ker ne spada strogo k stvari, o ka-terej som namenjen pisati.
Ko je bil tedaj prvi korak storjen, in domača beseda zopet vpeljana tam, od koder smo bili vajeni le tuje glasove Čuti, začeli so
sklada s Bleivveisom. Šablon se ne sme delati. Država naj skrbi za varnost osobe in inienja in občina naj ima le lokalno policijo. Zmanjša naj Be izročeni delokrog. Tndi stavbena policija naj se odpravi iz občine. Politične oblasti naj se približajo občinam, s tem, da bi bil pri vsakej sodniji en komisar.
Baron Apfaltrern nasvetuje, ves izročen delokrog naj odpade. O tem se glasuje, večina je za „da."
Derbi 6 nasvetuje, naj se pravica kaznovanja obdrži samo v lastnem, a odpravi v prenesenem delokrogu. Tudi to se sprejme.
Bleivveis nasvetuje dalje: Občinam naj se na prosto voljo da, ali se hočejo zediniti z drnzimi, ali ne. — To se sprejme.
Dr. B 1 e i w e i s stavi potem poseben predlog, naj se ustanove male politične gosposke, ki bodo imele politične in pravosodne poslove opravljati; tema naj se predpostavijo neki okrožni uradi, ki bodo imeli najvišjo instanco, narejeno iz deželnega odbora in deželne vlade, katera instanca je potem odgovorna deželnemu odboru.
Dežman govori pikro proti vsemu temu.
Dr. s rli rev meni, da deželni zbor o tem nij kompetenten posvetovati se, da, ko bi bil vladni komisar uavzočen, bi to" društvo razpodil.
Pri glasovanji je Bleiweisov predlog padel.
Poslanec Bo bič nasvetuje, da bi za neke procente občine davek pobirale.
K ram ar i5 proti govori.
Vse to se bode v obliki posebne resolucije od deželnega zbora izročilo vladi.
premišljati nekateri domoljubi, kako bi bilo mogoče slovenske predstave vdomačiti v deželnem gledališči. Pri velikonočnih dveh besedah poznejih let predstavljale so se sicer Be slovenske igro, a pri tem je ostalo. Ravno prej omenjena želja pa je rodila „dramatično društvo", katerega edini in izključ-ljivi namen je: gojiti slovensko dramatiko z utemeljevanjem slovenske dramatične literature, in z rednimi slovenskimi gledališkimi predstavami. A tudi ono, akoravno je na čital-niškeni odru marljivo predstavljalo slovenske igre, moglo se je prva leta na gledališkem odru le v poletnem, za gledališče neugodnem času nekaterekrati pokazati. Ko je pa na prošnjo „dramatičnega društva" veleslavni deželni zbor kranjski odprl tudi slovenski muzi, do sedaj lo od njene nemške sestre zasedeni hram Talijo, v katerega se je slovesno preselila dne 10. oktobra 1. 1869., ter jej tudi materijelno krepko segel pod rame, začela se je čim dalje domača čutiti slovenska muza v deželnem  gledališči kranjskem. Nepretrgano
Kakor se iz tega vidi, ne vemo sedaj dosti več, pri čem da smo, kakor prej. Tudi izmej poklicanih strokovnjakov ali izvedencev županov se jih je premalo oglasilo, kar je naravno. Trebalo bi bilo namreč gori omenjena vprašanja poslati županom vsaj nekaj tednov pred »hodom, da bi se bili s sosedi dogovorili. In ko so ti izvedenci v Ljnbljano prišli, bilo bi morda vendar umestno, vsacega posameznega vprašati, kaj misli, a ne v tak velik zbor vsaditi jih, da se govora nevajeni, neČejo ali boje debate udeležiti, kakor je faktično bilo. — Pri vsem tem stanji ne bode škodovalo, če se z občinsko poBtavo ne prenaglite.
Češki listi o cesarjevem popotovanji
v Italijo in v Dalmacijo — prinašajo uvodne članke,  v katerih imajo za predmet pretre sovanja  pred  soboj   potovanje  v Benetke, drugi zopet Dalmacijo.   Tako   na  pr. pišejo „Nar 'dni Lis1y" o potovanji cesarjevem v Italijo k Viktor Emanuelu glede političnih kombinacij: „Ako politični listi vseh držav in narodov evropskih, na čelu jim angležki listi dokazujejo, da je bivanje avstrijskega cesarja v Benetkah, ki baŠ sedaj uživa gostoljubnost   italijanskega   kralja, poroštvo evropskega miru, imajo popolnem prav, samo,  da to poroštvo nij novo,  niti poglavitno.   Ohranjenje in rušenje splošnega miru evropskega, nij odvisno uiti od Rima, niti od Dunaja.   Sklepanje   o  teh osodnih razmerah je  bilo  prej v Parizu, a po S?danu je v Berolinu.   Zaradi tega nij res, da se bode sedaj pri cesarjevem potovanji  v Italijo sklepala  in   delala   kaka protipruska zveza mej   Avstrijo  in Italijo,  katerima bi potem pristopila tudi Francija. Prej se mora razrešiti  veliko vprašanje krščansko-s 1 o v a r i h k o n a j n g o i z t o k u evropskem in še le po razluščeuji tega vprašanja mora bo polastiti prej prava samozavest, in gmotna moč  monarhije avstrijske,  nego bode moč nastopiti na Donavi diplomatično ekspedicijo proti Spre vi.
Drugi  učinek  cesarjevega  potovanja v Italijo tika se notranjega razvoja obeh dr Žav, ter pi meni skupno  postopanje proti u 1 tr a m o u t a u s k i politiki, ki ima v Avstriji in Italiji še močne korene. Ohranjenje
miru na podlogi protijeznitske politike, to je pravi namen slavnostij, s katerimi so pozdravljali avstrijskega cesarja Franca Josipa v Italiji."
Zopet   drug  list,  staročeški „Pokrok" razpravlja cesarjevo   potovanje  v Dalmacijo, ter pravi:   „Šest desetletij, od napoleonskih vojsk, pripada dalmatinsko kraljestvo v zvezo monarhije avstrijske. Avstrijsko se nij hotelo posluževati koristij vsled tega postavljanja, ki ga je dobilo na adri-janskem morji ali bolje rečeno, na balkanskem poluotoku, vsled uteljenja Dalmacije. Dalmacija je slovanska dežela, italijanskega prebivalstva nij še niti pet procentov, a vendar je bila ogromna večina domačega ljudstva vedno zanemarjevana. Godi se sicer isto tako tudi v drugih koncih cesarstva, kar se nikjer ne da opravičiti,  nikjer zagovarjati, toda v Dalmaciji je tako pnčenjanje nerazumljivo.    Kakov   smisel,   kakov namen ima protislovanska, italijanska politika tedaj v Dalmaciji?   Se li še kedaj Avstriji povrnejo tako prilične dobe, kakoršne so se jej ponudile, da bi meje svoje na jugu razširila z oslobojenjem slovanskih pokrajin z osmanskoga podloŽništva,   tega ne moremo zagotoviti, da si tudi nečemo ugovarjati. Toda Avstrija tako brzo teh nadej ne popusti. Bili so časi,   ko so se ntikali kristijani bosenski in herc^govinski k avstrijskemu cesarju, kot k svojemu vladarju,   ga prosili pomoči, ter od njega pričakovali oslobojenja iz turške sužuosti.   Zakrivila   nij  samo diplomacija, nego več znotranja  politika  avstrijska, da bi se Slovanstvn   na  Balkanu obračalo v   drugo   stran.    V   Dalmaciji   naš cesar še nikoli nij bil, a niti kak njegov predhodnik, zaradi tega je to glavni uzrok, zakaj tako   dolgo   ostane    tam.    Pač    se mu razmere  pokažejo  v drugem  svitu, v dru-gačnej   podobi,   nego   je   bilo   to navada pri dunaJHkej vladi.   Izkušnje,  katere bode cesar  dobil na tem potovanji po Dalmaciji, ne  bodo res  vesele,  pač pak  za to izdatnejše in ne samo za Dalmacijo. Dalmatinci se   hočejo   ogibati   vsakemu slavnostnemu ozaljšanju,  ker se  za ubozega človeka ne spodobi veselo lice", nego oni hočejo, da se zbere  ves  narod okolo svojega vladarja in kralja, ter odkrito in enoglasno kliče : „Slava kralju!   Na obrambo tvoje  krone smo pri-
pravljeni iti v ogenj in na vodo; ti nas pa čuvaj v naših prirojenih in historičnih pravicah, pospešuj nam govor naših otcev in pomagaj nam braniti to s tuj s tvom naka-Ženo deželo, pomagaj, da Dalmacija ne pogine !u
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(II. seja, 3. aprila.) Zapisnik zadnje seje se prebere v slovenskem jeziku.
Deželni zbor se spominja naglo umrlega poslanca velikega posestva, g. France Rudeža in poživlja poslance, da vznamnje sočutja vstanejo s sedežev (kar se zgodi.) Finančnemu odseku se izroče peticije za povišanje plač in penzij, mej drugimi tudi profinja podpornega društva za filozofe na Dunaji in prošnja slikarja Janeza S ubi ca v Rimu.
Deželna vlada poživlja, da se na mesto umrlega namestnika v deželni komisiji za uravnavo zemljiSnega davka dr. Josip Orla, voli nov namestnik. Volitev deželnega poslanca Luke R o bič a za volilni okraj Radovljica in Kranjska gora se potrdi brez debate.
V finančni odaek se volijo: Dež-inan, dr. Schrey, Murnik, Ilorak, dr. Poklukar, Grasselli, baron A b -fa 11 r e r n , R o b i č in dr. vitez Z a vin-s ek.
V petici j s ki odsek: dr. Zamik, grof Barbo, K r aru a r i č , vitez L a n g e r in gr< f T h u r n.
V odsek za letno poročilo deželnega odbora: vitez Ga rib o Idi, grof Barbo, dr. Poklukar, dr. Z a r n i k in fajmošter Tavčar.
V gospodarski odsek: dr. Blei-vveis, Murnik, U n dež, dr. vitez Za-v in še k, Jogo ve c, vitez Langer in D e ž m an.
Poslanec Obreza nasvetu je, naj se voli tudi šolski odsek 7 udov. Ta predlog se sprejme.
Poročilo deželnega odbora a proračunom zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1876; dalje,
poročilo   deželnega odbora  zaradi po-
teko od tega dneva redne slovenske gledališke predstave v zimskem času, pomnoživši se od leta do leta po številu, zboljšajoče se po kvaliteti podanih iger. Samo enkrat na mesec igralo se je v prvi gledališki saisoni 18GD—70. leta, trikrat na mesec leta 1870 —1871., štirikrat na mesec leta 1871— 1872. in pri tem številu ostalo je do sedaj. Volja je bila na dotični strani, da se pomnože slovenske predstave na šestkrat na mesec, izvršitev bila bi tudi mogoča takrat, ko se je stavila dotična prošnja, po končanej saisoni 1. 1872—73., katero saisono so sme gotovo šteti kot do sedaj naj bolj o, glede dobrega umetniškega in posebno tudi materi-jelnega vspeha. Izborne, dobre igralne moči, dober repertoir in dober obisk predstav, ti trije faktorji, sodelovajoči, a eden na druzega so opirajoči, storili so tako dober vtisk, da se je prosilo za šest predstav na mesec, katera prošnja pa nij bila vslišana, in ostalo je tedaj pri štireh. Prišel je pa naenkrat dvojni »krack", pravi iz Dunaja po vseh deže-
lah se razprostirajoči, in pa domači, po odstopu nekaterih boljih igralnih močij prouzročeni.
Prvega čutila je posebno društvena blagajnica, a druzega poleg te, najbolj ubogi re-gisseur. Razvajeno občinstvo nij jemalo dosti ozira na to, da vojskovodja brez dobrih borilnih močij ne more vspešno vojskovati se, nij povpraševalo, kje vzeti novih dobrih igralnih in pevskih močij, namesto onih, katere je neizprosljiva osoda odtrgala umetnosti, za-kopavša jih v vsakdanjost zakonskega življenja. Obiskovalcev število manjšalo se je, deloma vsled neugodnih, iz „kraeha" izvirajočih, in povsod Čutljivih denarnih razmer, deloma zbog uže omenjene, ne tako lahko nadomestljive izgube nekaterih dobrih in za dobro izvršitev marsikaterih iger neobhodno potrebnih igralnih močij. Konec vsega pa jo bil po končanej gledališkej saisoni leta 1873—1874. za našo razmere jako čutljivi denarni primanjkljaj v znesku 1GO0 goldinarjev! Tega poravnati posrečilo se je odboru dramatičnega
društva, a pravo Sisifovo delo bilo je začeti ravno kar minolo gledališko saisono. Zopet tri izmej najbolj potrebnih in dobrih igralnih močij, ali če so prišteje še ena,  ne toliko dobra,  kakor tudi potrebna,  štiri igralne moči odvzela jo  nemila osoda.   Huda rana je bila vsekana društvu, ko je komaj okrevalo od prestane fmancijelne kalamiteto, kateremu je bilo tedaj v prvi vrsti gledati na prav varčno ravnanje glede peneznih zadev.   S kako-vimi občutki je vzlic tem okoliščinam gledal v prihodnjost odgovorni vodja in regisseur, to si more vsak misliti. A pokazala se je istina izreka:   „Pogumnim je  sreča mila", odbor dramatičnega društva lotil so je pogumno dela, in srečno do konca privedel letošnjo saisono in sicer brez deficita,  kar je deloma se ve da zahvaliti požrtvovalnemu delovanji nekaterih igralnih  močij.   Mnogotero dogodbe, ležeče mej „Bobom iz Kranja" in Schiller-jevimi  „Jtazbojni kiu, bodo naj predmet sledečih vrstic.
(Dalje prih.)
veksanja vžitainsko priklade za zemljišno-odvezni zaklad za 1. 1874;
poročilo deželnega odbora 8 proračunom za 1. 1876. in z račnnskim sklepom za 1. 1874. sadje- in vinorejske iole v Slapu ;
poročilo deželnega odbora s proračunom ustanovnih zakladov za 1. 1876;
poročilo deželnega odbora s proračunom deželnega zaklada in njegovih podza-kladov za 1. 1876;
poročilo deželnega odbora s proračunom za 1. 1876. in računskim sklepom za I. 1874. norišno-stavbenega zaklada;
poročilo deželnega odbora s proračunom za I. 1876. in z računskim sklepom za 1. 1874. normalno-šolskega zaklada, se izroče finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Prihodnjo sejo bode deželni glavar pismeno naznanil.
Politični razgled.
Motrenje dežel«
V Ljubljani 9. aprila.
Na t»ifit<t/t se je sešel narodnogospodarski shod in sprejel resolucijo za colno brambo in proti svobodnej trgovini.
NaS oejtttf je bil v Benetkah sprejel tndi italijanskega ministra vnanjih zadev, kateremu nasproti je izrazil svoje prepričanje, da bode prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo dolgo trajalo in da želi on le blagost in dobro Italiji. — 7. aprila je cesar, poslovivši se s poljubom od italijanskega kralja, odplul iz Benetk in 8. prišel v P nI j, kjer je več ladij ogledal in svojo marino inspiciral.
Amtrns&u je v Benetkah, kjer je de za ene dni ostal, sklenil trgovinsko pogodbo z Italijo. Konferiral je tudi z Ming-hetti-em.
Of/^i**!?« minister notranjih zadev, Tisza, je sprejel pančevsko deputacijo, ki se je o nepostavnostih pritožila. Obljubil je preiskavo ta, da no bode nobenih nepo-Btavnostij trpel.
Vii*t*ije driave.
Glede vuskvfjit jezika pri ruskih železnicah poročajo nSt. Peterburgskija Vodom.", da vrhovni nadzornik rižsko vitebške železnice baron Palen energično zahteva od nemških uradnikov popolno znanje ruskega jezika. Uradniki, ki so se posluževali v službenih zadevah nemškega jezika, bili so takoj iz službe odpuščeni.
Vrtnttcastsi minister trgovine pozivlje v posebnej okrožnici, trgovinske in druge zbornice naj svoje želje izreko, kako naj se prihodnja tarifa pri trgovinskih pogodbah uravna.
V *tn</1 vikom parlamentu se je 8. aprila glasovalo o tem,  ali  bi se dala tudi ženskam  pravica  glasovanja.   Skleneno je, da ne.  Miuisterski načelnik Disraeli je gla soval z „dau.
Omenili smo uže, da ohola 1%'vtnvija od Belgije zahteva, naj kaznuje ali preganja svoje novinarje, ki o Nemčiji resnico pišejo, t. j., ne baš ljubeznjivo govore. Belgija je to drzno usiljevanje odbila in videli bodemo, kaj bode Bisniark sedaj storil. — Stari cesar Wilhelm ne pojde v Italijo, ker se za zdravje boji, pač pa pojde princ naslednik v Italijo in je prosil Viktor Emanuela, naj določi, kje se snideta. — Povsod se Prns štuli Avstriji za pete.
Dopisi.
¥z Vrsta 7. aprila. [Izv. dop.J Deželni zbor se je včeraj ob 11. uri dopoludne z navadnimi ceremonijami odprl. Gospod namestnik baron P in o je naglašal v svojem
ogovoru, naj deželni zbor podpira vlado, potem se lahko kaj doseže. Potreboval je skoraj iste besede, kakor cesar mestnemu županu nasproti ob času sprejema, kajti iz razil se je blizu tako, kakor bi hotel reči, da ima mestno starešinstvo pred očmi, le druge interese bolj, nego avstrijske. Župan ie dobro čutil ta vščip, pa ne vem, če se ga je kaj prijelo.
Cesar je odgovoril na pozdrav slovenskega društva „Edinost", da upa, da slovenska prizadevanja ne bodo navskrižna z avstrijskimi. Znano je, da take odgovore, v ustavnih državah ministerstvo dela, in cesarju predloži. Za to se skoro bojimo, da nas je kdo Črniti hotel. Pa cesar je moral uže izprevideti sam, kaj jo reB,
Iz {»orlfekegrtl 7. aprila [Izv. dop.j V „Soči" in „Slovenskem Narodu" smo nže čestokrat č tali, da se nam sedanja, skoro izključljivo teoretična utrditev naše deželne kmetijsko šole nič kaj ne dopada, da si od nje pod enacimi okolnostimi nič kaj koristi ne obetamo. V notranjo organizacijo na pr. v pregledavanje in presodbo načina, po katerem se v tej šoli na slovenskem oddelku podnčuje, nijsmo se nikdar spustili, ker smo mislili, da nijsmo „strokovnjaki", torej vsake presodbe nezmožni, in da, ker smo tudi a priori od profesorjev vse najboljše pričakovali. — Te dni došel nam je pa slučajno zvezek bivšega učenca naše kmetijske šole v katerem nahajamo zapisuik o predavanji vinoreje, po narekovanji g. učitelja PovŠe-ta. Prebravši to delce smo, — dasiravno ne „strokovnjaki", ki o visokej „učenosti" tega gospoda niti pojma nemarno — vendar le misliti začeli, da je tudi v notranji organizaciji, v predavanji predmstov marsikaj gnji-lega, posebno čisto vsa praksa dotičnih g. učiteljev zanikujočega najti. Ker nijsmo kakor rečeno „strokovnjaki", smo se morebiti motili, zaradi tega podajemo čestitim bralcem posebno pa še strokovnjakom sledeče vrstice povzete iz navedenega zvezka, katere naj osvetijo kako da se na našej kmetijskej šoli za našo deželo najvažnejši predmet, namreč vinoreja predava. O obrezavanji trt — in to se nam dozdeva kaj važno delo v vino-reji, — najdemo sledečo pisavo:
„Obrezovanje trt. Potrebne paladiče naj si odgojuje vsak vinorejec, kajti potrebni so pri tukajšnjej vinoreji 'zaradi hudih vetrov. Nespametno je, debelo paladiče rabiti, za to, ker taki nijso potrebni, ampak celo škodljivi, ker preveč senčujejo zemljo. Gotovo ima skoro vsakteri kak pust prostor, na katerem nič ne raste, ali pa le malo, take prostore z akacijo zasaditi, bilo bi kaj dobro, akacija povsod rada raste, odgojuje mladike ki hitro rastejo, in so uže dobre pri drugem ali tretjem letu. Da 'postanejo paladiči trdnejši, dobro jih je vsaj na tistem koncu, ki v zemljo pride pokatramiti. Tako pokatram-jeni paladiči trajajo po več let, še trikrat tako dolgo, kakor oni. Stroški za pokatram-jenje se stotero povrnejo, ker pomanjkuje toliko lesa, in ga bode morda še bolj, bilo bi dobro, nadomestiti les z dratom, cinkovi drat je boljši od Železnega. Skušnje učijo, da se tako veliko prihrani.
Sic! čestiti čitatelji, to je vse o obrezovanji v omenjenem zvezku ; menimo, da vendar nekoliko premalo V kaj ne, kaj pak mislite vi?
Končno še   prijazno vprašanje  g. Fr.
Povšeta, kateri se še vedno pod „Gospodar. List" urednik prof. Fr. Povše, podpisuje. Kako je to, da ste se v listnici ..("!. L." pritožili, da se poskušenj vaše šole občinstvo no ndeležuje ; naznanilo poslednje letošnje skušnje dobili so pa čestiti naročniki „G. L." stoprv devet dni j po pos-knšnji v roke? Kako je sploh to, da se vaš list tako silno zakasnuje, da pride na pr. štev. 5. od 15. marca t. 1., stoprv na veliki četrtek, to je 25. marca na svitlo ? Ali ste znabiti z delom preobloženi, ali je pa „G. List" prekompetjozen ? Blagovolite nam t vašem organu odgovoriti.
Več posestnikov.
Domače stvari.
— (Š o š t a n j s k a posojilnica.) Ravnateljstvo te posojilnice nam je poslalo pregled o delovanji v 1. četrtletji tega leta. Od t. januarja dn 31. marca t. I. iznašal je prihod 47.855 gl. 55 kr., razhod 46.473 gl., tedaj celi denarni promet gl., 83 kr., torej več v enem četrtletji, nego v ce lem prvem polletji. Dne 31. marca je bilo gotovino v denarnici l.°»62 gld. 27 kr., hra-nilnične vklade so iznašale 8831 gld. 6 kr., posojila na 245 strank 29.187 gld. 73 kr. V reservni fond je priteklo 472 gld. 73 kr. Blagajnične in druge knjige, katere je izdelala „Narodna tiskarna", se kažejo prav praktične in ao zelo potrebne, če se hoče v poslovanji red imeti.
— (Našo zmago v Ljubljani) v 3. razredu za mestni zbor zaznamujejo vsi slovanski listi z veselim sočutjem.
— (Slovensko gledališče.) Vče-rajšnemu poročilu o predstavi „Razboj -ni kov" imamo še pristaviti, da je vso potrebno garderobo iz posebne prijaznosti prepustil odbor narodnega gledališča v Zagrebu.
— (Z a h v a 1 a.) Gospa Josipina Ter-pinčeva izvolila je izročiti pevskemu fondu čitalničnega zbora znesek 50 gol d., za kar ji izreka pevski odbor prisrčno hvalo.
— (Tržaška slovanska čitalnica) napravi v soboto 10 aprila besedo z sledečim programom: l. Gradič bjeli, Čveterospev 2. Igra na glasoviru. 4. Kam? Bariton solo. 4. Igra na citrah. 6. Slovo od lastovke. 6. Igra na glasoviru. Po besedi društvena zabava. Uljudno vabi vse čestite ude: odbor.
— (Ljutomersko šolo) je 15. in 16. m. m. nadzoroval g. deželni nadzornik za narodne šole. Z vspehom podučevanja jo bil po polnem zadovoljen. Obljubil je na to delati, da se napravi v Ljutomeru 5raz-redna deška in 4razredna dekliška šola. Namesto 1. realko pa se utegne 3razredna meščanska šola osnovati. Ta pohod našega deželnega š. nadzornika, ki se je s svojim ljnbeznjivim obnašanjem prikupil v Ljutomeru učiteljem in neučiteljero, razveselil je posebno vse prijatelje naše slovenske šole: 1. zaradi tega, ker se zastopnik vlade nij spodtikal nad slovenskim nčnim jezikom naše šole, ker nij grajal učiteljstva, kakor drugi možje to večkrat preradi store, češ, da se premalo na nemščino ozira; 2. pa tudi zaradi tega, ker je znal nekov prepir prav taktno poravnati, za kar mu naj dotične stranke pač hvaležne bodo. „S1. Učitelj."
— (Iz Šmarja pri Celji) bo piše „Slov. Učitelju": Naše očit. društvo jo prvo leto svojega eksistovaDJa Bklenilo tiho in baš tako tiho začelo svoje delovanje v drugem društvenem letu; o kouci prvega in začetku drugega društv. leta se nij nič objavilo. — V odbor bo bili voljeni: Franjo Jnrkovič za predsednika in knjižničarja, Jože Brinšek za predsednikovega namestnika in denarničarja, M. Sumer za zapisnika, Oberski in Sirk za odbornika.
— (V Celji) je Peter Kranjec povozil, konje podeč, nccega otroka, ki je iz šole Šel tako, da bode najbrž umrl.
— (Kranjskim gospodarjem) je bilo onidan od kr. kmetijske diužbe oklicano, naj gospodarji, ki želijo Ugoviških ovac dobiti, vložijo dotične prošnje, od župana in predstojnika poddrnžnice pot-jene, do 20. dne t. m. Ker okolo 90 parov na Koroškem iz državne subvencije nakupljenih mladih ovac, pride uže 23. t. m. na Kranjsko, za to se opomnijo ovčarji, ki želijo tega blaga dobiti, naj prošnje svoje zadnji Čas do 15. dne toga meseca odboru predložijo, sicer ne dobijo nič. — Gospodje predstojniki kmetijskih poddružnic se prosijo, ta opomin tudi razglasiti v nedeljo po službi božji.
— Ob enem se pa še to naznanja, da gospodarji, katerim 8e bodo ovce dale, pridejo po nje gotovo 23. dne tega meseca. Da pa se vsaj nekaterim okrajša pot, je odbor to reč tako vrcdil, da ovce, ki jih dobijo Gorenjci iz B< hinjskega, Radovljiškega, Jeseniškega in Tržiškega okraja, ostanejo v Radovljici pod skrbjo predstojnika poddrnžnice Radovljiške, gosp. II o -mana, — ostalih druzih ovac pride nekaj v Ljubljano, kjer jih dobijo nižji Gorenjci in Dolenjci in se oglasijo v pisarnici drnžbe kmetijske, — nekaj Notranjcem namenjenih pa pride v Postojno, kjer naj se dotični gospodarji oglasijo pri predstojniku poddrnžnice Postojnske, gosp. dekanu 11 o f s t e 11 o r j i.
— (Pobožen slepar.) Poroča se nam, da je te dni po Ljubljani pobiral v premožnejših, pobožnih rodovinah, posebno pri tercijalkah, dobrovoljne darove za neko popravo ali celo novo prižnico v šenklavžkej cerkvi, tu v mestu znan tapecirarski  pomočnik Peter
S......., kar si je pak le sam izmislil
in je drzna sleparija. Pri sebi je nosil sub-skripcijsko polo, na katerej je bila neka v Ljubljani znana baronka vpisala celo 25 gl.
— Opozorujemo na to občinstvo, posebno dotične kroge duhovniške.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilu;! brana, pri ođraleenib i
jtrocih brea mediehl in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalji- prsne, i ua jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, inpre bavljenje, zaprtje, preblajenje, m.spanjt;, slaboHti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slaboBti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno bo priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbelhi, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-Htnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprieevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na grudi vb» zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kaoinju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganjo v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pršilih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu, (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. An ge 1 ste i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (BadenBko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-poluama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Montona, Istra. Učinki Revalescičre du Barry so izvrstni. Ferd. ClauBberger, c. kr. okr. zdravnik.
St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,Ber liner Kliniache "VVochenachrift" od S. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdra-■ ila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-t>icau (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila ijsu bila v stanu odpraviti: toda Revalescičre gaje »zdravila popolnoma v o' tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Kleiumovo, DUsseldorf, na dojgoleiuem bolehanji glave in davljenji.
št til.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohoudriji.
St. 7f>.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske aki'demije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
št. »15.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen ji, nespanji in hujsanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri ndraščenih iu otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledo hrane.
v picnastih pušicah po pol fanta 1 gobi. 50 kr. .r.nt 2 gold. DO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fan-OV 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., -  RevaloBcicro-ihscuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. .u 4 gold. 50 kr. — KovaloBCiere-Chocolatče v prahu a v ploščicah za 12 tat 1 gold. 50 kr., 24 Ua 2 gold. ^0 kr., 48 tat 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat :0 gold., za 288 tat 20 gold., — za 676 taa 36 goid. •• Prodajo: Barry du Barrv A Comp. na »a-'-«1,  Wallfl»ebga»ae it. 8, v LJubljani K d. I   br, v Uradei bratje Oboranzmeyr, v Iiia-■.wlk« Dieehtl 4 Frank, v 1'elovel P. Bi ruci acher, v Louel Ludvig Mullor, v Uailboru M.   Mori.'    v Meraiia  J. B   3tookhauten, v Zngrebu v lekarnici usmiljenih Bcster, v Čer-uovlcau pri N. Šnirhu, v Oncku pri Jul. Davidu,   lekarju, v Gruflcu pri bratih Oberranz-meyr, v TeiueMvttru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varnl-diuu pri  lekarju dr. A. 11 al ter ju, kakor v vseh oieBtih pri  dobrih  u»nirjih m  apecorijakih trgovcih; rudi razpošilja dnnajaKfc ruša na vse kraje po poštnih nk»znicab «li '»nvcptiib._
„■im*js t* ojcus D aprila (Izvirno telografićno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovoih	.   71 gld.	15	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   75 „	55	n
	. 112 ,,	60	*
Akcije narodne banke	963 ,	_	n
Kreditne akcije ....	240 j,	—	n
	. 111 „	—	
	8 n	86«/,	
	5 *	23	
Srebro     .                   .   . .	103 „	30	
V c. k. avstrijskih deželah od visocega ministerstva za notranje zadeve povoljena
Ajj a orlova linija (Adler-Linie).
fl nienišlio <r;tii«a<lanticiio parobrodu«* drusivo.
^JKJf Direktna postna parobrodna vožnja mej
Hamburgom in Newyorkom
na krasnih in brzih poštnih parobrodih ali pamikih I. razreda, pčze 3600 ton in 3000 konjsko moči. LeHKlng 15. aprila.       Klopatock       21». aprila.       Goethe lil. maja.
Ileruer 22. aprila.       WIelan«l o. maju. Ncbiller »O. maja.
in daljo vsaki četrtek. Vsaka osoba plača: I. kajuta -lf>r> tolarjev, 11. kajuta SJOO tolarjev, mej-paluba OO tolarjev. Natančnejo se izve pri iiio/.emskili agentih društva in glavneni rcxTrx3.a,teljst-v-u. v llauiiiin-gn. St. Anneu-Platz 1,
DopiBi in telegrami naj bo adresnjojoi irAdlor-Linio — Hanaburg." (4—9)
l rudno ii&iziifcliailo.
10. aprila 1875.
Javne družbe : Lovrenc Jorakovo v Dovskem, 1682 gld., (I. Brdo). — Jurij Juraj.dVjcevo iz Okluza,  2226 gld.,  6K aprila (I.
Mat. Vencevo iz Podklauca,   1296 gld.,  23. aprila (I. Črnomelj). Bračakovo iz Prema, 150 gd, 16. apria  (II. Ilir. Bistric. - Pavel iz Vrha, 495 g d., 20. aprila  (I. Črnomelj). — Jurij Gaspcričovo iz vrha, 360 gld., 20. aprila (I. Crnome j).
30 aprila Metlika). — Anton
Kob>'tovo Belčjega
Uaairll v l,Jial>IJ&iiftft
od 6. do 8. aprila: Janez* Grahar, doto inašinista, 10 mea., na kaš;ji.
Vinc. Virk, doto vo-
...       .       "     . --- ' ----'    -.-p.ut.wi "««    "»»')« » .
crevljarja, 2 dni, na hožjaati. — Franc Leben, ain zasibnika,   14 1.,  na ve donici. — Ant. Skuk, sirota, 3 l„ na jotiki. — Fr. Rud. ž, graščak, 62 I., n mrtudu. — Marija Dimiceva, zasirbnica, 72 ?., na opesanji. — J. Polžar, c. ki davkaraki uradnik, 67 1., na mrtudu. — M. Jama, usnjar, 38 1, na auaici. — Jov. Ilabič, dolavec, 53 1., na želodčnem raku. — Franc Sonovec,  mizar, 66 I., na možganskem mrtudu. — Albina Proaenceva, doto tržnega čuvaja, 2 I., na pljučnici. — J. Lukman, ponz. hranilnični uradnik, 82 1., na opeaanji.
nu<i.
8. a p r i 1 a:
Pri Slonu:   "\Vrauicky, Gorup iz Trata. — Kuper, Ghon iz Beljaka.— Baus iz Dunaja.
pn Mali*!: Pfoifer iz Dolenjskega. — baronica Bornatein iz Sstirake. — Nelke iz Dunaja. — Mali iz Kranja. — Zajec iz Dolenjskega.
Vljudno podpisani odpre ttobotu IO. aprila t. 1.
krojaško delavnico oblek
v Ljubljani, dunajska cesta št. 6,
prej Pavšinova stelsilstrslsa* štacuna,
te.- prosi čestito občinstvo mnogobrojne podporo in obljubujo krojaška dela svoja izvrševati promptno in po ceni.
(110-1)
Ant. Orehek.
:xxx:
tadajatolj in nrednik Josip Jurčič.
PodtrebuMe in kilove bolezni
zdravi popolnem neškodljiva mast za kilove ali pretrgane od ir««««!. s<Hi'.r/i('(/,i;cj-./rt v MMet'isau (Švica). — Mnoga spričevala in zahvalna pisma ao prilagajo navodu, kako ao ima ona mast rabiti, — Razpošilja bo v piskurčkih po 3 gld. 20 kr, av. v. po B. Sturzeneggorju samomu, ali pa po Jas. 9i't'ixs-u, lokama pri Zamorci, Wien, Tuchiaubun Nr. 27.     (307—7)
Lastnina in tmk „Narodne tiskarne".