Nova lokalna samouprava Nič o krajevnih skupnostih Krajevne skupnosti bodo tudi v bodoči lokalni samoupravi oblika notranje prostorsko - družbene členitve občin, statuti novih občin pa bodo določali, katere naloge bodo krajevne skupnosti opravljale v prihodnje. Področje njihovega delovanja je ta hip pravno še precej neurejeno. Ustavni zakon je podaljšal mandat delegatom skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, nič pa ni slišati, kako je z mandatom svetov oziroma skupščin krajevnih skupnosti in z njihovim pravnim statusom. Zato smo se s tem vprašanjem obrnili MlAPipi SERVIS le © P POČITNIŠKO DELO Telefon 853-061,711-202 na sekretarja velenjske občinske skupščine Franca Ojsterška. Ta nam je povedal, da je Služba za reformo lokalne samouprave pri Vladi Republike Slovenije zaznala ta problem. Zato, da te težave ne bi reševale občine same in vsaka po svoje, je Državnemu zboru predlagala, da bi z zakonom o določitvi mej novih občin v prehodnih in končnih določbah, uredili tudi delovanje kra- jevnih skupnosti, in sicer tako, da bi se jim podaljšal mandat do konstituiranja novih občin. "Tako bi do takrat, recimo, do marca leta 1995, delovale krajevne skupnosti in vsi njihovi organi kot pravne osebe, s konstituiranjem novih občin pa bo potrebno v statutih urediti tudi pravni status novih krajevnih skupnosti, izvoliti nove organe in določiti njihovo de- lovanje," pravi sekretar velenjske občinske skupščine. Umkp Ob koncu tedna bo sončno in toplo, v popoldanskih urah so možne ponekod nevihte. O lastninskem preoblikovanju Gorenja na Radiu Velenje Gorenje je firma, ki je že zdavnaj presegla slovenske okvire in se dobro usidrala v sodobne svetovne gospodarske tokove. Kalili so se ob številnih vzponih in padcih. Še pred štirimi leti so se ubadali z vprašanji, biti ali ne biti. Iz stiske so se izvili močnejši, polni smelih, trdnih načrtov. Tudi zadnje obdobje je bilo prežeto s preizkušnjami. Izgubili so velik del trga, pa jim je uspelo lansko poslovno leto vseeno skleniti z dobičkom. V letošnje poslovno leto so stopili brez bremen preteklosti, a njihov direktor Jože Stanič vseeno zatrjuje, da časa za brezskrbnost ni. Pa vendar so njihove izjave in cilji polni optimizma: "Ustvariti moramo takšen dobiček, da bomo lahko delili plače, primerne koncu dvajsetega stoletja, in da bomo lahko investirali v sodobno tehnologijo in tržišča. Zato pa bomo po- trebovali mlade sposobne kadre." Sredi uresničevanja smelih poslovnih načrtov se Gorenje pripravlja na lastninsko preoblikovanje. Predstavili ga bodo tudi poslušalcem Radia Velenje v oddaji v živo, v sredo, 25. maja ob 17. uri. S svojimi vprašanji boste lahko sodelovali v pogovoru po telefonu 855 963, lahko pa nam jih sporočite tudi pisno na naslov Radio Velenje, Foitova 10. Mimo zapornice v smrt V ponedeljek, 16. maja, seje nekaj minut pred deseto uro na železniškem prehodu v Florjanu pri Šoštanju pripetila tragična prometna nezgoda, v kateri je izgubil življenje voznik lade samare, 47-letni Franc Ramšak iz Florjana. "spev" Mesec maj je mesec ljubezni. Je mesec "čudnih" dogodkov in "procesov" pri ljudeh, izgleda pa, da tudi pri živalih. Imamo dokaz, ki ga je v teleobjektiv ujel Emil Šterbenk. Takole je bilo. V četrtek dopoldne je v podjetju ERICo zazvonil telefon. Na velenjskem jezeru je nekdo opazil v bojo "zaljubljenega" laboda, ki se nikakor ni mogel sam rešiti iz njenega objema. Vlekel jo je za sabo, če ji je kaj prišepetaval, pa ne vemo. Aktija je stekla takoj. S čolnom je ekipa iz ERICa zaplula do laboda, iz "smrtonosnega" objema pa ga je rešil Rudolf Ramšak. Prekrasen labod bo tako še naprej v veselje sprehajalcem ob velenjskem jezeru, "družico" je prav gotovo že "prebolel". Sedaj reže nizke valove in išče svojo pravo ljubezen. *(bš) Na Paškem Kozjaku Je toliko tistega, kar Je vredno spoznati (foto: vos) Šola v naravi je najboljša šola na svetu! Tako bi gotovo vzkliknil vsak, ki se je je kdaj udeležil. Tako so prepričani tudi učenci 4. razredov osnovne šole bratov Mravljakov iz Velenja, ki šolo v naravi preživljajo na Paškem Kozjaku. Sploh ni bilo treba daleč! Kar tukaj, v neposredni bližini, so s pomočjo učiteljev in domačinov s Paškega Kozjaka, ki so jim precej pomagali, z veliko žlico zajemali modrosti življenja in se učili...Šola za življenje je vsaka taka šola v naravi, šola od katere ima vsak največ, pa se pri tem sploh ne zaveda, da se uči. Umkp Voznik je na progo zapeljal v trenutku, ko je iz velenjske smeri proti Celju pripeljal potniški vlak. Vlak je s sprednjim desnim delom trčil v levi del osebnega vozila in ga pred seboj potiskal še 44 metrov. Vozilo je ostalo zagozdeno pod vlakom, voznik paje vkleščen v njem na kraju nezgode poškodbam podlegel. mmkD Zakaj se je odločil, da obvozi zapornico in zakaj je spregledal svetlobni znak, kije opozarjal, da se bliža vlak, bo za vedno ostalo skrivnost. lo Tehnološki center Velenje •»»«««»»•»••»»»»»•■»«»»••««•••«»«»«»««»« Skrb za Zoisove štipendiste Skrb za dobre kadre je naložba v prihodnost. Tega se zavedajo tudi v velenjskem Zdravstvenem zavodu, Eri Velenje, velenjski vladi in na Zavodu za zaposlovanje Velenje. Pod okriljem Tehnološkega centra Velenje so našli najprej skupen interes že za Zoisove štipendiste, ki nadaljujejo izobraževanje na fakultetah, sedaj pa še za nadarjene dijake srednjih šol v Velenju. 39 Zoisovih štipendistov - srednješolcev se je odzvalo njihovemu vabilu za delo v delavnicah, katerih cilji so trije: usposabljanje teh štipendistov za raziskovalno delo, vključevanje srednješolcev v razvojne projekte Šaleške doline in spodbujanje dobrih kadrov za ustvarjalno delo v domačem okolju. Minulo soboto so sklenili teoretični del "usposabljanja", teme, ki so jih "obdelovali" pa so bile: postindustrijska doba, načini in metode sproščanja ter naravne metode učenja in dela. V ropotarnicah, kot so poimenovali delavnice, v katerih bodo opravili praktičen del izobraževanja, bodo delali Zoisovi štipendisti pod vodstvom mentorjev na treh področjih. Tako bodo v obliki ankete poskušali zvedeti, kaj bi morali v Zdravstvenem zavodu Velenje storiti za večje zadovoljstvo varovancev, Vpliv onesnaženosti okolja na prebivalce Velenja je naslov druge ropotarnice, tretje pa Potrošnik in Era. Omenimo naj še, da so takšen projekt glede skrbi za nadarjene učence izvedli že v Krki, kjer je dosegel spodbudne rezultate. ■ (tp) ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje BBS ■ HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA V sodobnem svetu je hiti a in kvalitetna informacija porok za sprejem pravočasne in uspešne odločitve. Zato smo tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. posodobili informacijski sistem, Ki omogoča posredovanje bančnih informacij na dom in sicer preko BBS-a (BULLETIN BOARD SYSTEM). Do informacij, kijih objavljamo preko našega BBS-a imajo dostop vsi tisti naši komitenti, ki razpolagajo z ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik in modem). In kaj ponujamo na našem BBS-u? BBS LB Splošne banke Velenje d.d. objavlja informacije s področja: - kreditne ponudbe za obrtnike in občane - tolarskih in deviznih obrestnih mer - zakonskih zamudnih obresti, seznanjamo vas s: - tečajno listo Banke Slovenije - tečajno listo LB Splošne banke Velenje d.d. - seznamom naših enot in naših menjalnic omogočamo pa vam tudi dostop do: - raznih sporočii, obvestil in - baze podatkov stanj na vaših tekočih in žiro računih. BBS lahko koristite neprekinjeno vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih na telefonski številki 063/856-510. Podrobnejše inlormaicje dobite na ekspozituri Šaleški osebno ali na telefonu 063/859-106 vsak delovni dan od 7. do 13. ure. Vrtec Mojca v velenjski knjižnici m ■NP1MMI Kar 198 s ti m » » ® s i "Nekoč je bil en škrat" Že tretje leto teče uspešno sodelovanje med pionirskim oddelkom velenjske knjižnice in vrtcem Mojca. Vsako leto je vidnih več rezultatov, obljubljajo pa, da jih bo še več. Vzojiteljice Zvonka Čauševič, Nada Kline, Vida Dolar in Lea Šmid skozi celo letošnje šolsko leto skupaj s svojimi varovanci raziskujejo škrate. Takšne in drugačne. Tega so se lotile v sodelovanju z velenjskim gradom in knjižnico, prvi rezultat paje bila razstava z naslovom "Grad-vrtec-knjižnica", ki so jo v knjižnici pripravili v mesecu marcu. Nov velik dogodek pripravljajo v četrtek, 26. marca, ob 17. uri v knjižnici, nanj pa vabijo vse starše svojih varovancev in tudi druge. Lea Šmid nam je o njem povedala: "Celo šolsko leto spoznavamo grad kot del naše kulturne dediščine. Najprej smo začeli spoznavati grad kot sam objekt, ki buri otroško domišljijo. Posamezne elemente smo spoznavali postopoma. Ogledali smo si mastodonta, pa rudnik in posamezne zbirke, vsako posebej. Pri tem smo upoštevali postopnost in starost malčkov. Skozi celo leto smo sodelovali tudi s knjižnico, knjižničarke so nam izbrale primerne knjige, pravljice in pesmice. Rezultat skupnega dela bo prireditev, na katero vabimo sedaj. Pripravili bomo likovno razstavo, na njej bomo predstavili različne likovne tehnike, vse na temo "Nekoč je bil en škrat". Na gradu v rudniku so otroci izvedeli, da jim tam škrati niso neznani, pa tudi galerijo so otroci spoznavali s pomočjo pravljice Svetlane Makarovič "Gal v galeriji"." Ob otvoritvi razstave bodo malčki pripravili tudi kulturni program, njihovo delo pa si boste lahko v knjižnici ogledovali vsaj še en teden. ■ (bš) Kavčnikova domačija na Irskem Med najzanimivejšimi Konec minulega tedna so na Irskem izbirali najboljši muzej Evrope za leto 1994. Kot smo že poročali, je bila med kandidatkami za ta laskavi naslov tudi Kavčnikova domačija iz Zavodenj, ki sojo delavci velenjskega muzeja urejali več let. Žal seje uvrstila od 7. do 20. mesta, naslov najboljšega muzeja Evrope za letos pa si je pridobil Danski nacionalni muzej. Mimogrede, za ureditev in predstavitev muzeja so ti porabili kar 40 milijonov funtov. Po besedah vodje velenjskega muzeja Jožeta Hudalesa, so naši razstavljalci pričakovali višjo uvrstitev. Takoj ob sprejemu meril članov komisije pa so ugotovili, da možnosti zanjo niso imeli. Vsemu navkljub je uvrstitev Kavčnikove domačije na omenjeno mesto lep uspeh. Že to, da se je uvrstila v ožji izbor, potrjuje kakovost in njeno kulturno-zgodovinsko vrednost. Pomembno paje med ■drugim tudi to, daje našla svoje mesto v posebni publikaciji, ki sojo izdali ob tej priložnosti organizatorji. 1000 izvodov bodo sedaj prebirali po Evropi vsi tisti, kijih zanima tovrstna kulturna dediščina. ■ (tp) Državno tekmovanje mladih matematikov Za zlato Vegovo priznanje Najboljši matematiki iz osnovnih šol se bodo konec tega tedna pomerili še na najzahtevnejši preizkušnji - na tekmovanju za zlato Vegovo priznanje. Med udeleženci bodo tudi tekmovalci iz velenjske občine, in sicer osem osmošolcev in štirje učenci sedmega razreda, ki so se izkazali že na občinskem tovrstnem tekmovanju. Šestošolci na tem tekmovanju v državnem merilu še ne sodelujejo. Na občinskem za srebrno Vegovo priznanje pa sta si prvo mesto delila Katja Ošlak iz osnovne šole Antona Aškerca Velenje in Matej Gorjan (OŠ bratov Mravljakov Velenje), na tretje mesto pa se je uvrstil Primož Zupančič (OŠ Gustava Šiliha Velenje). Sicer pa se je na občinskem tekmovanju mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje potegovalo 160 učencev, z njim se je ob koncu kitilo 59 tekmovalcev. Vzorno so ga pripravili na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje, finančno in z nagradami pa so ga podprli Rudnik lignita Velenje, občinski sekretariat za družbene dejavnosti, Tržnica d.o.o. in Mladinska knjiga Velenje. ■ (tp) : * u pohval Odbor za Kajuhovo b j atelje v mladine Velenje je vi s podelitvijo Kajuhovih skem času "pribrali" prav Prireditev so popestrili z izvedbi Amaterskega gl< Rezman pa je tudi podelil nagrajencem. S to priredit mlade bralce za njihovo os "S knjigo v svet" in jih spodb njihova zvesta spremljevalka. Prvi vseslovenski HIFI sejem Konec meseca, od 27. do 29. maja, bo v ljubljanskem Hotelu Lev prvič v Sloveniji organiziran vseslovenski HIFI sejem Ljubljana 94. Na njem bodo razstavljali skoraj vsi slovenski distributerji hifi opreme. Sejem bo organiziran po vzoru velikih tovrstnih prireditev v svetu, ko razstavljalci svojo ponudbo predstavijo v hotelskih sobah, ki so tako hkrati tudi demo-studiji, kjer je možno vse naprave tudi poslušati. Na razstavi bo predstavljenih več kot 70 blagovnih znamk svetovnega slovesa, nekatere od njih tudi premierno na našem tržišču. Razstavo organizira specializirana slovenska revija za HIFI in glasbo, HIFI JOURNAL. ■ (bš) SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Člani glavnega odbora in predsednik MARJAN PODOBNIK VAS VABUO ; NA POGOVOR S TEMO PROGRAM ZA SLOVENIJO V petek, 20. maja 1994 ob 20. uri, v sejni dvorani upravne zgradbe občine Velenje. Izhodišča za pogovor ■ Problemi lastninskega preoblikovanja podjetij ■ Pravice in položaj delavcev v neposredni proizvodnji ■ Projekt: Kam z lastninskimi certifikati? ■ Razvoj slovenskega podeželja ■ Revizija zakona o državljanstvu ■ Vrednotenje intelektualnega dela ■ Zaupanja vredne ljudi v svetu novih občin Potrebujemo sodelovanje stanovskih organizacij, zvez in ustvarjalnih posameznikov, ne glede na to, ali so člani stranke ali simpatizeiji. Iniciativna skupina volivcev Predsednik SLS za ustanovitev Podružnice SLS Marjan Podobnik v Velenju Eni bi radi še vedno naokoli Ljubljančani se res ne dajo: kar je državni zbor skozi vrata vrgel ven, hočejo oni skozi okno spet spraviti noter. Mislim seveda na ljubljansko obvoznico. "Slovenija" je spoznala, da je v naši državi še več drugih pomembnejših cestnih odsekov, zato naj nadaljevanje gradnje sodobnega asfaltnega prstana okoli Ljubljane še malo počaka. Saj končno res ne bi bilo prav, da bi se v središču države šopirili z razkošnimi cestnimi povezavami, drugod pa bi morali vozniki še vedno premagovati luknjaste ceste, marsikje še kar makadamske. Ob sedanjem merjenju moči se bo seveda pokazalo, ali je tudi Ljubljana le sestavni del države, ali pa res velja, na kar nekateri že dolgo opozarjajo, da je to država v državi. Če slednje drži, potem jih sklep državnega zbora seveda ne zavezuje; vprašanje pa je ob tem novo - ali lahko potem še zajemajo iz državne denarne vreče? Ponekod so se na take nove zahteve Ljubljančanov že glasno odzvali. Celjski poslanci so bili konec preteklega tedna močno ogorčeni, ko so govorili o tem. Celjane zdaj seveda še bolj jezijo slovenske cestne zadeve: dobili so sicer sedež slovenske avtocestne družbe, ob zadnji delitvi denarja pa niso dobili ničesar. Pa seje tudi njihov mestni cestni križ ustavil le pri enem kraku. Pri zadnjih spremebah so očitno precej merili moči možje in žene državnega zbora. Celjanov pa tam neposredno ni zraven. Pokazalo se je, da so nekateri pri tem iztržili kar veliko. Sentjurčani bodo dobili denar kar za dva projekta: za nadaljevanje gradnje svoje obvoznice in tudi za gradnjo podvoza. Nekateri na našem območju seveda že govorijo, ali res tako nujno potrebujejo ta podvoz. Podobno velja tudi za obvoznico. Ampak očitno so s svojimi predlogi uspeli, ker imajo na pravih mestih prave ljudi. Slišimo, da tudi Mozirjani niso najbolj zadovoljni z velikostjo denarne pogače, ki so jim jo odmerili za gradnjo ceste Ljubno-Luče, pa čeprav nekateri namigujejo, naj bi se še kje kaj našlo. Toda tega "bo že še kaj" imajo v tej dolini že dovolj, saj je to neizpeta pesem že vse od katastrofalne poplave. Na savinjsko-šaleškem območju pa bi se gotovo kaj hitro našel še kak pomemben cestni odsek, ki bi ga lahko uredili, ko je že izpadla ljubljanska obvoznica. Toda pri delitvi so bili uspešnejši tisti, ki so bili pripravljeni in ki so kaj takega že slutili. Tudi to dokazuje, koliko je vredna pravočasna informacija. Toda, kot sem že omenil, bitke še ni konec. Ljubljana se še ni predala in ponovno steguje prste po kosu, ki soji ga vzeli. To, da nekaj vzameš glavnemu mestu, pač ni bilo v navadi. In če bi se to zgodilo zdaj, bi lahko to postala osnova za bodoče delo. To paje lahko zelo nevarno. Tudi zato, in ne le zaradi resnične potrebe po tej cestni trasi, seje treba boriti. Tisti zunaj Ljubljane, zagotavljajo isto: res se je treba boriti za to. Saj res ne more držati, da bi morala vedno obveljati "močvirniška". No, bomo videli! ■ (Kr) Pogovor z direktorjem Zdravstvenega zavoda Velenje dr. Jožetom Zupančičem liiiititt i i i i i 11 i i Se oddaljujemo od socialno pravične družbe? V teh časih najbrž ni nikogar med nami, ki mu ne bi življenja grenila kakšna težava. Za kar nekaj občanov velenjske občine vemo, kijih ob svojih grenijo še nekatere spremembe v velenjskem zdravstvenem domu. Poklicali so nas namreč in potožili, da morajo za pregled pri specialistu čakati predolgo. Če pa hočejo priti prej na vrsto, lahko to svojo željo uresničijo le v samoplačniški ambulanti, kjer morajo kljub prostovoljnemu zavarovanju takšno storitev plačati v celoti. Kaj se torej dogaja z zasebno prakso v občini Velenje, kaj pomeni ta za velenjski zdravstveni zavod,... so vprašanja, ki smo jih zastavili direktorju Zdravstvenega zavoda Velenje dr. Jožetu Zupančiču. Kaj pomeni zasebna praksa za zavod in kaj naj bi pomenila za občane? Dr. Jože Zupančič: "Z uvedno zasebne prakse v slovenski zdravstveni sistem je želel predlagatelj razbiti monopol javnega zdravstva, konkurenčnost pa naj bi skrajšala čakalne dobe, "prinesla" več prijaznosti in nenazadnje tudi cenejše zdravstvo. Sam v načelu zasebno prakso podpiram, vendar menim, da bi večina dejavnosti morala ostati v javnem zavodu, in da bi v vsakem primeru morala ostati neprofitna. Tega ob hitrem prehodu v nov sistem ne morem ravno trditi. Glede prostorov, opreme in z vsem tem povezano zasebno prakso pa je tako: mi jih za zdaj v objektu, ki so ga zgradili za te namene, dajemo zasebnikom v najem pod določenimi pogoji. Ohranili oziroma obdržali bi radi dejavnost zdravstva na enem mestu. Prostorov bodočim najemnikom ne moremo dati zastonj, saj se za investicijsko vzdrževanje stavbe in oprcmt z zavarovalnico nismo mogli dogovoriti. Zakonsko.obveznost bi tako moral pokriti ustanovitelj - za raven primarnega zdravstvenega varstva Skupščina občine Velenje. Zanje vemo, da so finančno na tleh in teh obveznosti nikjer v Sloveniji ne morejo povsem izpolniti. Pri najemninah ne gre za zaslužek, ampak le za ohranitev dosežene ravni pri opremi in aparaturah. Zasebna praksa pomeni za zavod konkurenco, včasih tudi težavo pri usklajevanju stališč glede najemnin in delitve prostorov in s tem spremljajoče zadeve (čiščenje, pranje uniform). Ob zasledovanju prvotnih namer predlagatelja sprememb pa bi morali tako za javne zavode kot zasebno prakso veljati enaki pogoji oziroma izhodišča, ko bomo konkurirali za programe. Ker ne poznam vsebine dejavnosti zasebnikov, ne vem, ali smo v tem trenutku v boljšem položaju mi ali oni." Občani se pritožujejo glede uslug. Če hočejo, zlasti pri specialistih priti na vrsto takoj, morajo v samoplačniško ambulanto, kjer morajo ne glede na prostovoljno zavarovanje plačati uslugo v celoti. Če pa želijo pravico uveljaviti, so čakalne dobe predolge. Dr. Jože Zupančič: "To je star problem. Potrebe po zdravstvenih storitvah so namreč še vedno večje, kot so možnosti države, da bi jih plačala. V tem trenutku se ministrstvo zavzema za zmanjševanje programov. Gre za to, da država Slovenija ni V Dr. Jože Zupančič sposobna sfinancirati programov, ki so zapisani vdanes veljavnih zakonih. Zato se predvideva sprememba zakonodaje in krčenje zagotovljenih programov. Vse ostalo bo sodilo bodisi k prostovoljnemu zavarovanju bodisi k samoplačniški ambulanti. Zame je to vprašljivo. Podatek, daje delež zdravstva v bruto proizvodu Slovenije med največjimi v Evropi, ne drži. Bojim se, da se bo tudi na področju zdravstva zgodilo to, da si bodo državljani z debelejšimi denarnicami lahko privoščili marsikatere zdravstvene usluge, drugi pa ne, oziroma jih bodo dobili v okviru nekega zagotovljenega majhnega programa. Ker vemo, da ljudje nimajo denarja, bi država morala obdržati vsaj približno takšen program, kot ga imamo danes. Le tako se bomo lahko uvrščali med socialno pravične razvite družbe." Po mnenju nekaterih sodi občina Velenje med tiste občine v Sloveniji, kjer se je zasebna praksa najbolj razmahnila. Ali so za to ustvarjeni pogoji, ali so za to drugi razlogi? Dr. Jože Zupančič: "Ne vem, če smo res povsem na vrhu. Dejstvo pa je, da se je začela tudi pri nas. Prav, da seje začela, kajti monopol ni nikjer dober. Lepo in prav pa bi bilo, če bi zasebna praksa ne pomenila le obliko konkurence, ampak bi morali tudi zakonodajo naravnati tako, da bi lahko konkurenco "peljali" v istem zavodu med posameznimi ambulantami, zdravniki in med zavodi samimi. Da nismo mogli obdržati najboljših v javnem zavodu? Ne vem, če so se za zasebno prakso odločili le vsi najboljši. Mislim, da imamo v javnem zavodu še nekaj dobrih zdravnikov. Razlogov za beg v zasebno prakso je najbrž več. Lahko so finančni, osebni, morda menijo, da bodo lahko dali več od sebe, kot so imeli možnost dati v javnem zavodu. Ne poznam vseh interesov za zasebno prakso. Tega, daje delo v zdravstvu slabo plačano, ne bi posebej omenjal." Kako je torej s samoplačniškimi ambulantami v velenjskem zdravstvenem domu? Dr. Jože Zupančič: "Z zavarovalnico je do sedaj podpisal pogodbo le dr. Kotnik za dejavnost v ambulanti za bolezni ušes, nos in grla. V tem mesecu naj bi, po informacijah, to podpisal še dr. Žičkar za okulistično ambulanto, dr. Žubrova pa se seli iz zdravstvenega doma v svoje prostore. Do nadaljnjega je podeljevanje koncesij ustavljeno za primarno raven zdravstvenega varstva. Mislim, da tudi za specialistične dejavnosti in lekarne. Tako bo vse dotlej, dokler ne bo republiško ministrstvo za zdravstvo izdelalo mreže zdravstvene službe za primarno raven. Predloge moramo izdelati v občini in jih uskladiti s merili, zapisanimi v planu omenjenega republiškega ministrstva. O zavodski samoplačniški ginekološki ambulanti pa tole: v njej opravlja ginekologinja tiste preglede, ki jih želijo zavarovanke uveljaviti mimo programa, ki ga priznava zavarovalnica. Povedano drugače: če želi zavarovanka na pregled vsake tri mesece, po strokovnih merilih pa sta predvidena eden ali dva pregleda na leto, potem ima zavarovanka možnost to opraviti v samoplačniški ambulanti. V prihodnje načrtujemo takšne ambulante na področju fizioterapije, storitve v laboratoriju in še kje. Ob tem moram povedati, da bomo tovrstne storitve opravljali samo tam, kjer ne bo prišlo do nasprotnih učinkov v stroki." ■ (tp) Projekt "Optimiranje režije v Gorenju Gospodinjski aparati" iinfiiassiiriKiaiiiiigiliie^ss« m m m a a * m a 8 a % a m a « a as 1 s a » $ m m » s k m m m m m m * k a m Tudi 171 novih zaposlitev Petkov obisk Jožice Puhar, ministrice za delo, družino in socialne zadeve v Gorenju so predstavniki tega poslovnega sistema izkoristili tudi za predstavitev projekta "Optimiranje režije v Gorenju Gospodinjski aparati". Gorenje se mora strukturno prilagajati razmeram tržnega gospodarstva, je med pogovorom naglasil Jože Stanič, v. d. predsednika poslovodnega odbora Gorenje. Le nenehno zniževanje stroškov in to povsod, zagotavlja konkurenčnost na tujih trgih. Sestavni del prizadevanj za zniževanje stroškov je tudi izdelava več projektov. Najprej so izdelali projekt "Optimiranje režije v Gorenju Gospodinjski aparati", zdaj pa nastaja projekt o povečevanju prodaje na tujih trgih. Projekt o "Optimiranju režije v Gorenju Gospodinjski aparati", so zastavili jeseni lani skupaj s svetovalno organizacijo A. T. Kearney, pri njegovi izdelavi pa je sodelovalo tudi 90 strokovnjakov podjetja. Namen projekta "Optimiranje režije v Gorenju Gospodinjski aparati" ni zmanjšanje števila zaposlenih v podjetju, pač pa izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih, izboljšanje razmerja med proizvodnimi in režijskimi delavci, seveda v prid proizvodnje, in pa ustvarjanja pogojev za zaposlovanje novih delavcev. V času od 1.9.1993 do 31. 3. 1994 so zmanjšali v podjetju število režijskih delavcev za 255, vendar pa nekaj posameznikov še nima rešeno vprašanje zaposlitve. So pa zadnja leta v Gorenju Gospodinjski aparati zaposlili tudi nove delavce, seveda za nadaljnje izboljšanje kadrovske sestave. Od lanskega septembra do konca marca letos so tako na novo zaposlili 171 delavcev. Jožica Puhar je med pogovorom pohvalila Gorenjev pristop pri reševanju problematike presežnih delavcev, napovedala paje, da bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v letošnjem letu namenilo več denarja za usposabljanje delavcev za nova dela in za pridobitev novih znanj. ■ (ek) CSS v Baslu Od 31. maja do 3. junija letos bo v Baslu svetovna sejemska prireditev WORLDDIDAC. Na njej bo prvič samostojno sodelovala tudi Slovenija. Med nosilci predstavitve inovacijske dejavnosti bo tudi Center srednjih šol iz Velenja. Ob tej priložnosti bosta republiško Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport pripravila tiskovno konferenco. Ta bo danes (v četrtek) v ustvaijal-nem okolju Srednje elektrotehniške in računalniške šole Centra srednjih šol v Velenju. Začeli jo bodo ob 10. RAČUNALNIŠKA OMREŽJA PC 386SX/33 MHz ZA OMREŽJE, VGA M0N0 14", 2 MB RAM, TIPK. + OHlilE...............................68.990 SIT PC 386DX/40 MHz ZA OMREŽJE, VGA M0N0 14", 4 MB RAM, TIPK. + OHIŠJE...............................84.990 SIT ETHERNET 16-81T MREŽNA KARTICA, NOVELL KOMPATIBILNA......................................................8.860 SIT I GBSTREAMERTECMAR +BACKUP SW NLM/DOS + SCSI K0NTR. + KASETA.............................159.600 SIT SPECIALISTIČNI TEČAJ ZA NADZORNIKA OMREŽJA, 3 DNI + GRADIVO........................................24.000 SIT MESEČNO VZDRŽEVANJE OMREŽJA (SERVER + POSTAJE + KABLI + NOVELL)........................ODI 4.000 SIT NA ZALOGI VSA OSTALA OPREMA BREZA RAČUNALNIŠKI SISTEMI D.O.O. Trg mladosti 6, Velenje Tel. 063/854-476 Fax. 851-978 RAČUNALNIŠKI PRIJATELJ V Velenju je bila konferenca Združene liste socialnih demokratov isaiisisssoiieiii laaaaaaaaa odhod na levo Pod naslovom Čas je za prihodnost, čas je za levo alternativo, tak pa je tudi naslov programskega dokumenta, ki ga je stranka sprejela in ki med drugim stranko jasno opredeljuje za levo socialdemokratsko stranko, je v soboto, 14. maja, v Velenju potekal zbor Združene liste socialnih demokratov. Bil je leto dni po združitvi treh programsko sorodnih strank v Združeno listo social demokratov. Na konferenci so bile potrjene usmeritve stranke v naprej. Na kratko bi jih lahko strnili v: vztrajanje v social- spregovoril o programskem dokumetu, o času za levo alternativo. "To seveda ne pomeni, da mora levica v celoti imeti oblast in zgraditi alternativo, ki bi bila povsem različna od sedanje politike. Menimo samo, da je treba v družbi tranzicije, v tej po socialistični družbi, poleg elementov tržnega gospodarstva in odnosov, ki iz tega izvirajo, uveljavljati tudi socialne elemente in zagotoviti vse tisto, za kar se levica zavzema, to so vrednote, ki izvirajo iz načel socialne pravičnosti in solidarnosti, interesov sil dela in znanja." uri. (tp) Uro pred začetkom konference so ob zvokih Rudarske godbe ministri Združele liste in predsednik točili pivo. nem partnerstvu in sprejemu socialnega pakta; 'zavračanje krčenja socialnih pravic v škodo družin z otroki, brezposelnih, invalidov in upokojencev; nadaljevanje izpopolnjevanja aktivne politike zaposlovanja; nastop proti povzročanju novih krivic z denacionalizacijo in lastninjenjem; nasprotovanje poskusom "marginalizacije" vprašanj varstva okolja in prelaganje njihovih uresničitev na kasnejše, boljše čase... Udeleženci konference so sprejeli tudi pet resolucij: o spodbujanju zaposlovanja, o kulturi dialoga, Združeni listi za mlade, o reformi lokalne samouprave, za Slovenijo -deželo pokrajin. Predsednik stranke, mag. Janez Kocjančič, je v uvodu Dotaknil *pa se je -tudi padanja ratinga ZLSD: "Menimo, da s tem plačujemo ceno naše konstruktivnosti in sodelovanja v vladi, kjer si uspehe, tudi naše, pripisujejo drugi, za težave pa obtožujejo naše ministre in stranko." Z zanimanjem so prisluhnili Jožici Puhar, ministrici za delo, ki je predstavila enega od osrednjih dokumentov konference, resolucijo o spodbujanju zaposlovanja in predstavila tudi delo svojega ministrstva. Na osnovni njenega sporočila je več kot dvesto delegatov konference sprejelo sklep, da vodstvo stranke še enkrat razmisli, ali naj res sprejme zahtevo predsednika vlade po njeni zamenjavi. ■ mkp 107,8 MHz irAimi VI> "i L, , , " f'V'11 Kaj se zgodi v primeru, da se občani na določenem referendumskem območju ne bodo odločili za tak predlog o oblikovanju občine kot je predlagan? Končno besedo Ima v vsakem primeru Državni zbor. Občina se ustanovi po zakonu, ki določa poprej opravljen referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Državi zbor je zavezan, da preden z zakonom določi meje novih občin, ugotovi voljo prebivalcev. imajo na območju, kjer so vpisani, stalno bivališče. Volilni upravičenci bodo obvestila prejeli po pošti. V zvezi z denarjem in pokritjem vseh stroškov Otroci so naši, ne državni! "Dolgo smo načrtovali nadgradnjo gimnazije, še dlje čakali na vsa potrebna dovoljenja za začetek del. Seveda tudi denarja ni bilo vedno dovolj. Danes je v nas nekoliko več optimizma, saj smo uspeli nadzidek dograditi in v nekaterih učilnicah že poteka pouk. Z enako mero prizadevnosti sedaj obnavljamo in urejujejo spodnji dve etaži. Večja obnovitvena dela bodo potrebna v pritličju, kjer so med drugim dotrajana tla in stavbno pohištvo. Po ocenah bomo za obnovitvena dela morali odšteti vsaj toliko kot za nadzidek." Iz zapisanih besed ravnatelja Centra srednjih šol Velenje Petra Robide veje zadovoljstvo in hkrati skrb za dokončanje začetih nujno potrebnih del. Zadovoljstvo porajajo pridobitve. Šest učilnic več bodo namreč imeli dijaki v 21 oddelkih na voljo za izvajanje pouka. Glede na to, da so specializirane učilnice kemije, fizike in telesne vzgoje organizirali izven stavbe, imajo gimnazijci kar precej možnosti za izobraževanje le v dopoldanski izmeni. "Seveda ob tem ne smemo odmisliti dejstva, da bo v prihodnjem letu naša "sopotnica" matura. Morali bomo namreč deliti oddelke in pomanjkanju prostora se najbrž ne bo dalo povsem izogniti. Upamo, da bomo lahko v čimvečji meri lahko ustregli dijakom, staršem in nenazadnje tudi učiteljem o le dopoldanski izmeni." Do sem skoraj vse lepo in prav. Zadovoljstvo pa se neha ob proučevanju možnosti fi- nanciranja naložbe. Prav nikakršnih utvar si niso delali o tekočih prilivih delavci Centra srednjih šol Velenje na samem začetku. Vendar pa vsemu navkljub težko razumejo tak mačehovski odnos do razvoja oziroma za ustvarjanje pogojev za izvajanje srednješolskega pouka v Šaleški dolini. "Vsi mislijo, da mora za nas skrbeti država. Temu še zdaleč ni tako. Otroci so vendar naši in ne državni. Pred Petrom Robido ugotavljal ravnatelj velenjske gimnazije Andrej Kuzman. Za dela, ki so jih plačali do danes, so namenili lastna sredstva. Pridobili so jih z odprodajo domskih zmogljivosti. Denarja je premalo, zato so pred nedavnim o težavah glede dokončanja izgradnje in obnove gimnazije znova spregovorili na seji velenjske vlade. Ta naj bi sedaj pripravila z gospodarstveniki velenjske Lahko bi delali med počitnicami noč in dan, vendar se motenju pouka ne bi mogli izogniti. Dela so bila obsežna, marsikatero vprašanje je bilo treba rešiti med samo izgradnjo. Vse pa je seveda stalo tremi leti so poslanci velenjske občinske skupščine sprejeli sklep o financiranju izgradnje nadzidka in nadstandarnih programov gimnazije. Za prvo nismo dobili še niti tolarja, za nadstandardne programe pa je občina uresničila svoje obljube le do lanskega leta. Naši učenci se kar pridno vključujejo v tečaje latinščine, angleščine, francoščine, tu so matematična in druga tekmovanja. Celo tistih obveznosti, ki so povezane z naložbo, nam niso hoteli "spregledati", je skupaj s občine pogovor o možnostih sofinanciranja. Samo za gradbena dela naj bi odšteli približno 80 milijonov tolarjev, kje pa je še opremljenost prostorov in nekaj dodatkov (protipožarna vrata,...), ki jih finančni predračun prej ni upošteval. Po besedah sogovornikov morajo dela končati do konca letošnjega julija. Uradno pa naj bi pridobitev predali svojemu namenu sredi septembra. ■ (tp) tega referenduma, pa stvari še niso povsem jasne. "Organi Državnega zbora pravijo, da so pripravljeni financirati delo volilnih odborov in najem prostorov za volišča, drugače pa so kar tiho. Tu zadeve niso v celoti urejene," ugotavlja predsednik Skupščine občine Velenje. Kaj o treh občinah meni velenjski župan? Pankrac Semečnik meni, da so tri nove občine v prostoru sedanje občine Velenje, najbolj optimalna rešitev. "Šoštanjčani ne morejo biti Velenjčani, tako kot tudi Šmarčani ne in obratno. Gre preprosto za vidik pripadnosti določeni sredini. Drugo je to, da so ta tri središča tudi nekakšna naravna središča, ki so imela v preteklosti že določene funkcije." Kako glasujejo odsotni 29. maja? Vsi tisti, ki bi bili 29. maja odstotni, imajo možnost glasovati 24., 25. in 26. maja, od 7. do 15. ure. Predčasna volišča bodo odprta v vseh treh referendumskih območjih: v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, krajevni skupnosti Šoštanj in v avli skupščine občine Velenje. Glasovati pa bodo imeli možnost tudi tisti volilni upravičenci, ki se nahajajo izven občine (recimo na zdravljenju, v priporu...), če imajo stalno prebivališče v občini, in če imajo volilno pravico. "To pot smo se na željo številnih predsednikov krajevnih skupnosti tudi odločili, da bomo S V bistvu lahko odločijo tudi trije! Odločali bodo tisti, ki se bodo referenduma udeležili. To pa teoretično pomeni, da lahko to voljo izrazijo tudi samo trije. večino volivcev o kraju glasovanja obvestili pisno, le del krajevnih skupnosti seje odločilo, da bodo ta obvestila raznosili sami," pravi Franc Ojsteršek, sekretar velenjske občinske skupščine. 29. maja pa bodo imeli možnost glasovati na domu tudi tisti, ki iz različnih zdravstvenih razlogov niso sposobni priti na glasovalno mesto. Takšno željo paje potrebno volilni komisiji referendumskega območja izraziti najkasneje tri dni pred dnevom glasovanja. Kje bodo glasovalna mesta? Glasovalna mesta bodo na običajnih mestih, pretežni del volilnih upravičencev bo prejel obvestilo domov, iz njega pa bo jasno razvidno, na katerem volišču naj glasuje. V sedanji občini Velenje je tistih, ki imajo volilno pravico in se lahko udeležijo referenduma več kot 31 tisoč. "Zgodi se lahko, da se bo pri raznosu ali kuvertirtanju pripetila kakšna napaka, zato pozivamo volilne upravičence, da ne glede na to, ali so obvestilo prejeli ali ne, da z osebno izkaznico pridejo na volišče, kamor so običajno, do zdaj, že prihajali," pravi Franc Ojsteršek. ■ Milena Krstič - Planine ljubljanska banka Splošna banka Veler.je d.d. Velenje Upravni odbor Ljubljanske banke - Splošne banke Velenje d.d. V skladu z 32. členom STATUTA LJUBLJANSKE BANKE - Splošne banke Velenje d.d. SKLICUJEM 9. zbor DELNIČARJEV LJUBLJANSKE BANKE - SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d., ki bo v ponedeljek, 30. maja 1994 ob 9. uri v skupščinski dvorani občine Velenje Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev zbora in imenovanje delovnih teles 2. Potrditev zapisnika 8. zbora 3. Sprejem poročila in sklepov o poslovanju LB SB Velenje d.d. z revidiranim letnim obračunom za leto 1993 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Volitve nadomestnih članov v organe upravljanja 6. Sklep o obsegu kapitalskih naložb banke v druge banke in nebančne organizacije 7. Predlog temeljnih usmeritev poslovanja LB SB Velenje d.d. v letu I994 8. Imenovanje revizorja za poslovno leto 1994 9. Spremembe Statuta LB Splošne banke Velenje d.d. 10. Vprašanja in predlogi delničarjev banke Gradivo, ki bo predloženo zboru v potrditev, bodo delničarji prejeli pet delovnih dni pred sejo zbora. Predsednica upravnega odbora Saša Oprešnik dipl. eoc. 1 H Krajevna skupnost Gorenje "Za malo denarja, malo muzike!" "M izgovor, je dejstvo, da denarja rti veliko. In ker je temu tako, tudi vlaganja v večje naložbe ne more biti. Nekaj malega pa vendarle je." Tako pravi Franc Štefančič, predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje, ko razmišlja o letošnjih načrtovanih in nekaterih že uresničenih nalogah. Do konca letošnjega aprila niso dobili niti tolarja iz občinskega proračuna, pred nedavnim le nekaj več kot 220.000 tolarjev, in sicer za vzdrževanje cest. Edini vir fi- Franc Štefančič nanciranja so do sedaj bila le sredstva samoprispevka in lastni prispevki krajanov. Po besedah sogovornika tega denarja ni bilo veliko, a so glede na dane možnosti kar nekaj naredili. Tako so letos že priključili na javni vodovod devet gospodinjstev v Paški vasi, pet v Velikem Vrhu ."Če niso bili kje preveč trmasti, potem težav s pomanjkanjem pitne vode v naši kra- jevni skupnosti ne bi smelo več biti. Ob samih krajanih, ki se resnično zavzeto vključujejo v uresničevanje zastavljenih ciljev, moram pri reševanju oskrbe s pitno vodo pohvaliti za pomoč tudi velenjsko komunalo." Prav tako niso opravili malo dela pri razširitvi in posodobitvi 1700 m dolge ceste v Velikem Vrhu (skupaj s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki) in pri odvodnjavanju metalurških voda v Gavcah. Za kaj več pa denarja resnično ni bilo. Franc Štefančič gleda smelo v prihodnost. Od kreditov, ki naj bi jih najela velenjska vlada za reševanje težav v krajevnih skupnostih Šaleške doline, si precej obetajo. Med drugim bi radi posodobili cesto v Skornem, katere modernizacija se vleče kot jara kača že precej časa. Prav tako v Slatinah, pa v Velikem Vrhu. Krajani imajo ob že zapisanem še eno veliko željo: radi bi zgradili otroško igrišče. Za te namene že iščejo primerno lokacijo, in če bo le kaj možnosti, bodo zadovoljili tudi to potrebo številnih krajanov. "Za zdaj drugih potreb nimamo. Sicer paje pred vrati nova lokalna samouprava. Mislim, da mi od bodočih občin ne smemo pričakovati veliko. V prihodnje si želimo vsaj tako dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki, kot je doslej. Če bomo že pod "skupno streho", bomo lahko le s skupnimi močmi tudi uresničevali potrebe krajanov v paškem kotu," je sklenil pogovor Franc Štefančič. ■ (tp) Osnovna šola Šalek v Velenju IS&SSiSSigK* To in ono o kolesu Najbrž bi tisti, ki menijo, da o najstarejšem prevoznem sredstvu - kolesu, vedo vse, zamahnili z roko ob naslednji vesti: učenci in učitelji na osnovni šoli Šalek v Velenju so se odločili, da bodo življenje in delo na šoli v šolskem letu 1994/95 razgibali s projektom z naslovom "Kolo". Kako so se zmotili, bi najbrž spoznali takoj, če bi si prejšnji torek ogledali priložnostno prireditev, ki so jo pripravili na omenjeni šoli ob koncu projekta. Marsikaj bi namreč videli, marsikaj tudi o kolesu slišali. Dovolj zgovorno so o delu mladih nadebudnih raziskovalcev na šoli "govorili" razstava in pisni izdelki. Mentorica in vodja "Kolesa" Daniela Ribezi nam je povedala, da so se za projekt odločili na začetku tega šolskega leta mentorji na aktivu naravoslovcev. Ko so ugotovili, da lahko o kolesu veliko napišejo in naredijo, so krog sodelujočih izvajalcev razširili še na druge učitelje, učiteljice na šoli ter na vse učence. Ob prvotnih namerah so s tem projektom želeli prav slednjim obogatiti tudi znanje, ki ga sicer pri rednih urah pouka ne bi bili deležni. Daje projekt uspel, najbrž ni treba posebej poudaijati. S pisnimi izdelki, zbranim materialom, risanjem na to temo so pridobili bogate izkušnje. Prav tako so pokazali širši skupnosti sadove svojega dela. Daniela Ribezi je prepričana, da se bodo učenci takrat, ko bodo zapustili šolske klopi, tovrstnih aktivnosti z veseljem spominjali. Zelo dobro, pravijo, vedo še nekaj: njihovo delo bo doseglo cilj, če bodo varno vozili s kolesom tudi kot udeleženci v cestnem prometu. ■ (tp) Sobota bo za Šoštanjčane praznik ESSK»S«K8M«R S: & illH8tlS)lii81iilllt«lia Tri nove šoštanjske pridobitve Poročali smo že, da se v Šoštanju v teh dneh pospešeno pripravljajo na sobotno popoldne, ko bodo namenu predali kar nekaj večjih pridobitev zadnjega obdobja. Začelo se bo ob 15.30, ko bodo šoštanjski godbeniki igrali na prenovljenem mostu čez reko Pako, pol ure za tem ga predal prometu predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Srečko Meh. Preureditev tega mostu je bil pogoj, da bodo po dolgoletnih željah in velikih prizadevanjih Šoštanjčanov, končno lahko zaprli Trg bratov Mravljakov za motorni promet. Za tem bo otvoritev prizidka Domu kulture, objekta, ki so ga v Šoštanju že dolgo potrebovali. "Željo po prizidku so izrazili krajani na referendumu za samoprispevek leta 1990, kako je gradnja potekala, pa bo razložil predsednik gradbenega odbora Janko Zacirk-ovnik," nam je povedala Milojka Plamberger, sekretarka krajevne skupnosti Šoštanj. Nagovor ob tej priložnosti pa bo imel dr. Matjaž Kmecl. Kar takoj pa se bo v tem prizidku začelo dogajanje, odprli bodo razstavo šoštanjskega kiparja Ravnjaka, kipar pa bo obiskovalce tudi sam popeljal po razstavi. Istega dne bodo odprli vrata tudi na novo prenovljene lekarne. Dogajanje bo popestril bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali Godba Zarja, Mešani pevski zbor, Šaleški oktet, učenci glasbene šole in Rudarska godba. "Šošt^njčani smo lahko ponosni na vse nove objekte in dosežke, kajti redko kje se gradijo novi kulturni hrami. Nam je to uspelo," pravi Piam-bergeijeva. Pa še to: 21. maja, takoj po otvoritvi mostu in zaprtju Trga bratov Mravljak za promet, se bo v Šoštanju močno spremenil prometni režim. Zato je prav, da ste previdni in upoštevate nove prometne označbe. Občinski prvaki so znani Veselo znanje PIL-ove vesele šole Vsaka šola pride enkrat na vrsto in tokrat je bila gostiteljica občinskega tekmovanja iz Vesele šole Pisanega lista šoštanjska OS Karla Destovnika Kajuha. V soboto, malo pred 9. uro, je iz vseh koncev velenjske občine v spremstvu mentorjev tja prišlo kar 223 veselošolcev od 4. do 8. razreda. Napetost, preden so se razvrstili po učilnicah, je bila velika. Razumljivo, to je bilo tekmovanje in najboljši je lahko le eden. Vsaka napakica je bila "usodna". Značilnost letošnjega občinskega tekmovanja je bila, da se ga je udeležilo skoraj dvakrat več učencev kot prejšnja leta. Na razrednih tekmovanjih so morali zbrati od 14 - 20 točk in že so bili v igri. Vsi niso prišli, saj je bilo takih osnovnošolcev letos 248. Nad izvedbo tekmovanja je bedela Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, Tinca Kovač, sekretarka te organizacije pa je po njem povedala:" Vse je lepo steklo, veliko otrok je hitro končal delo in mnogi pravijo, da je bilo zopet vse lahko. Veselo šolo bomo nadaljevali in moramo nadaljevati, ker s tem dajemo otroku možnost pridobiti še neko "drugo" znanje. Otroci pravijo, da so vsebine vedno boljše in njim zanimive, pri nas pa ugotavljamo, da imamo vedno več veselošolarjev. Regijskega tekmovanja ni več, zato gredo prvaki iz občinskih tekmovanj na državno tekmovanje v Ljubljano. Letos bo to 29. maja." In kdo so tisti, ki se bodo letos pomerili na državnem tekmovanju iz Vesele šole? Občinski prvak med četrtošolci je Jernej Mazej iz OŠ Karla Destovnika Kajuha, med petošolci Matic Dobnik iz iste osnovne šole, poleg njega pa sta bili v ponedeljke proglašeni še dve občinski prvakinji, saj je prišlo do napake v rešitvah. Zato bosta v Ljubljano poleg Matica odpotovali tudi petošolki Barbara Mazej iz OŠ KDK in Urška Pajk iz OŠ Antona Aškerca. Med šestošolci je zmagala Helena Brežnik iz OŠ Livada (že lani je bila državna prvakinja), največ veselega znanja med sedmošolci pa sta pokazala dva; Lucija Janežič in Miran Križančič iz OŠ Gustava Šiliha, med osmošolci pa je občinska prvakinja Veronika Dolar iz OŠ Antona Aškerca. Tem se bodo na poti v Ljubljano pridružili še prvaki šole s prilagojenim programom - OŠ Šmartno: šestošolka Klavdija Grabnar, sedmošolec Peter Razgoršek in osmošolka Željena Duronji. ■ Bojana Špegei Anketa med "najhitrejšimi" veselošolci *8»8SiSllff««$K»ff8»»SX!»SXS * » illlil KM ISII llliilll "Bilo je lahko in zabavno" Da so rešili naloge letošnje Vesele šole, so nekateri potrebovali zelo malo časa. In vsi, ki so prihajali iz učilnic osnovne šole Karla Destovnika Kajuha, so bili dobre volje. Je bilo težko, kako so se na tekmovanje pripravljali, kakšne občutke imajo... nas je zanimalo, zato smo ustavili kar nekaj na-hitrejših, tistih torej, ki so z Veselo šolo "pometli" med prvimi. Tomaž Jelenko, OŠ Livada:" Ni bilo težko. Že med letom sem rešil veliko nalog v Pisanem listu. Le eno vprašanje mi je naredilo nekaj težav, pa upam, da sem pravilno odgovoril, da je presihajoče jezero v Sloveniji Cerkniško jezero. Le- Šiliha: "Sem četrtošolka in zato sem bila letos prvič na občinskem tekmovanju. Ni bilo težko, zato sem za reševanje porabila le slabih 15 minut. Kaj mi je pri Veseli šoli najbolj * nisem imela nobenih problemov, tudi spala nisem slabo, bom pa še sodelovala." Tomaž Spegelj, OŠ Biba Roecka:" Letos prvič tekmujem in lahko rečem, da vse ni bilo čisto lahko. Kar nekaj vprašanj se mi je zdelo težkih. Tudi kar nekaj časa sem porabil, da sem oddal vprašalnik. Na Veselo šolo sem se pripravljal sam, malo sem pregledal PIL-e, upanja na t i tos prvič sodelujem na občinskem tekmovanju, prav všeč pa bi mi bilo, če bi bil tudi redni pouk takšen, kot je Vesela šola." •T * všeč? Ne vem, vse ja tako "fajn". Pred razrednim tekmovanjem smo se posebej pripravljali tudi v šoli, sedaj pa sem naloge iz PILa reševala še sama." Nina Hudomalj, OŠ Gustava Šiliha:" Ja, zelo lahko je bilo, nekaj težav sem imela samo pri vprašanjih o kačah, ker te snovi nisem najbolje predelala. Mislim, da sem pri enem od teh vprašanj naštela preveč, sicer pa upam, da bo rezultat dober in da se bom mogoče celo uvrstila na državno tekmovanje. Najbolj všeč pri Veseli šoli mi je, ker spoznam stvari, ki jih pri pouku vprašanja in teme o dinozavrih." Sanja Madžetko, OŠ Livada: "Tudi jaz letos prvič sodelujem na občinskem tekmovanju, vse Katja Simko, OŠ Gustava ne. Letos so bila zelo zanimiva je lepo steklo, vprašanja so bila lažja kot na razrednem tekmovanju. Nisem tako dolgo reševala. Zaradi tekmovanja zmago pa nimam. Veselo šolo imam rad predvsem zaradi zabave, všeč mi je, ker spoznam stvari, ki jih pri rednem pouku ne. Če bi se dalo več takega učenja z zabavo vnesti v "ta pravo" šolo, bi bilo krasno. Bom pa še sodeloval." ■ Bojana Špegei Logarska dolina Hočejo biti pravočasno pripravljeni V tej alpski lepotici je letos marsikaj novega, veliko se v tem času dogaja, obsežni in zahtevni pa so tudi načrti domačinov in vseh ostalih, združenih v podjetju Logarska d.o.o. Letosje obiskovalcev znova veliko, zlasti množično so ljudje dolino po mnogih letih obiskali med prvomajskimi prazniki. In prav v tej dobrodošli gneči se je znova po- mivki in mali nogomet, tu je pes-kovnik z igrali za otroke in še kaj bodo uredili. Med drugim bodo letos v kampu planinski tabori in prvi med njimi v začetku junija bo celo mednarodnega značaja. V podjetju samem so trenutno zaposleni trije delavci, ki vse naloge komajda obvladujejo, sredstva za nadaljnje urejanje doline in druge potrebe pa si podjetje za- Pavličevem sedlu in pred izgradnjo ceste od Ljubnega do Luč. Dobro namreč vedo, da takrat kakršnihkoli izgovorov ne bo več. Temu primerni so letošnji načrti Trenutno so v ospredju notranja dela z vsemi napeljavami, ometi in vsem kar zraven sodi, pokrivajo streho in podobno in ta pomemben objekt naj bi bil po V kampu je veliko novega in še več bo, vse za dobro počutje obiskovalcev Hotel z bazenom in vsem kar sodi k dobri ponudbi bo zgrajen še letos trdila upravičenost vseh naporov za ohranitev neokrnjene narave in čiste doline. Le kaj bi namreč bilo, če domačini ne bi z vso vnemo preprečevali prosto kampiranje in kurjenje vsepovsod po dolini? Med prazniki so namreč obiskovalci lepo podirali lične lesene ograje, se "naseljevali" po travnikih in gozdičkih ter vse skupaj lepo "zasvinjali". Prav zato v Logarski še z večjo prizadevnostjo urejajo posebna mesta za družinske izlete, piknike in podobno. Posebej to velja za kamp, kjer bodo sedanjim zidanim kuriščem dodali še nova, poskrbeli so za ženske sanitarije, za odbojko na gotavlja z vstopnino, prodajo izdelkov turistom in na druge načine, posebej veseli pa so, da je Zavarovalnica Triglav prevzela generalno pokroviteljstvo razvoja Logarske doline. Za nekatere, resnici na ljubo jih je vse manj, je vstopnina še naprej sporna, zato velja njim in drugim povedati, da je na voljo letna nalepka, za katero je treba odšteti tisoč tolarjev, vsak pa jo lahko kupi v Logarski sami ter na črpalkah na Ljubnem in v Solčavi. Ogromna želja in obveznost hkrati vseh v Logarski dolini je, da dolino uredijo in zagotovijo ustrezno ponudbo pred odprtjem mednarodnega prehoda na in obeti. Dolino v celoti bodo urejali še naprej, pod slapom Rinka, kjer se cesta konča, bodo kmalu pričeli z izgradnjo večnamenskega objekta, v katerem želijo urediti zlasti sanitarije, ki so na tem zelo obiskanem mestu resnično velik problem in vir negodovanja. Drugo pomembno nalogo bodo uresničili še prej, že v bližnjem obdobju. Gre namreč za celovit sistem oznak po vsej dolini, ki bodo izdelane po mednarodnih merilih, poskrbeli bodo za nove lične lesene table in smerokaze, največja pridobitev pa bo gotovo precej metrov velika reliefna tabla, ki bo v ptičji pespektivi prikazala celotno področje Solčavskega z Logarsko dolino, Solčavo, Robanovim in Matkovim kotom, stala pa bo ob vstopu v dolino. Še nekaj je dobrodošlih novosti. Delavci velenjskega Vegrada hitijo z gradnjo zasebnega hotela. vseh zagotovilih nared še v letošnjem letu. Goste sprejemajo na preurejeni Plesnikovi domačiji in pri sosedih tudi, v ponudbo pa se je vključil tudi nekdanji dom Kovinotehne v Logarskem kotu, za domačine najlepšem kotičku v vsej dolini. Podjetje je namreč šlo v stečaj, pogodbo z lastniki prekinilo pet let prej, za dobro ponudbo pa skrbijo novi najemniki. Povejmo še to, da so člani podjetja in nekaterih drugi turistični delavci pred časom obiskali Tirolsko in si na sorodnem področju nabrali dragocene izkušnje, ki jih bodo s pridom vnovčili pri bodočem delu in naporih. Toliko prej, ker so jim takratni gostitelji s Tirolske minuli konec tedna vrnili obisk in jim gotovo navrgli še kakšen dober in dobrodošel nasvet. jžf Janez Plesnik Jožica Puhar v Elkroju » m m Prvi s standardom ISO 9001 Minuli petek dopoldne je Modno konfekcijo Elkroj v Nazarjah obiskala ministrica za delo Jožica Puhar s sodelavci. V našem največjem proizvajalcu hlač, na leto jih izdelajo preko 1,1 milijona, so se lahko upravičeno pohvalili s svojimi dosežki. Zlasti so ponosni na dejstvo, da so doslej edini med slovenskimi konfekcionarji, ki so pridobili zahtevni standard ISO 9001, certifikat pa jim bodo uradno podelili najkasneje v začetku junija. Preizkus kakovosti poslovanja po tem standardu so uspešno opravili prejšnji mesec, priprave nanj so terjale poldrugo leto velikih naporov in dela, podlaga za vse skupaj pa so seveda lepi poslovni uspehi v preteklem obdobju. To dokazujejo tudi uspehi zadnjih treh let, ko so v Elkroju vsem kriznim časom navkljub velikmo vlagali v posodobitev proizvodnje, v računalniško opremljanje krojilnega sistema in na druga področja, za vse skupaj pa namenili okrog 3,5 milijona nemških mark. Poleg tega je Elkroj edino podjetje v mozirski občini, ki je zaposlovalo nove delavce. Za zadnja leta to pomeni 350 delavk, ki pa vse zahtevnih norm niso zmogle. Veliko vlagajo v izobraževanje delavcev in tudi v tem obdobju pošiljajo tri skupine po deset delavčeva na zehtevno usposabljanje v tujino. Pri tem upajo, da jim bo Ministrstvo za delo priskočilo na pomoč z 12 milijoni tolarjev, kar je polovica stroškov, drugo polovico bodo zmogli sami. Direktorica Elk-roja Marija Vrtačnik je ob tem posebej poudarila, da je edino to ministrstvo imelo doslej posluh za pomoč, seveda pa so v Elkroju vsa sredstva za novo zaposlovanje zares namensko porabili, kar so končno potrdili kar trije pregledi, med drugim tudi nenapovedana revizija s tega ministrstva. Brez težav v Elkroju razumljivo tudi niso. Tu so zaostrene razmere na trgu, saj se pojavlja prava poplava cenenih izdelkov in v Elkroju so spoznali, da lahko konkurirajo le s kakovostjo in z blagovno znamko, najlepši dokaz za to je znamka Car-ier. Poleg tega je to pretežno ženski kolektiv in izjemno mlad, povprečna starost je 29 let, s tem pa je povezanih veliko izostankov zaradi porodniške, bolezni otrok in dopustov. V kolektivu imajo tudi 34 invalidov, zanje urejene delavnice, zato so z zadovoljstvom sprejeli zagotovilo ministrice Jožice Puhar, da te delavnice bodo ostale in da bodo deležni pomoči v te namene. V nadaljevanju razgovora je predsednik mozirske skupščine Franc Miklavc ministrico in sodelavce seznanil z razmerami v zgornjesavinjskem gospodarstvu, ki se večinoma otepa s težavami, ministrica Jožica Puhar je nanizala nekaj konkretnih oblik pomoči njenega ministrstva iz zadnjega obdobja, na koncu pa sije skupaj z gostitelji ogledala še proizvodne prostore. V soboto so se v znani planinski postojanki na Loki pod Raduho na svoji prvi seji zbrali člani Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije v novi sestavi. Že uvodoma so se dogovorili, da bodo tudi naslednje seje odbora na planinskih postojankah širom po Sloveniji. V nadaljevanju so konstituirali odbor in izvolili dve njegovi komisiji. To sta mladinska komisija in komisija za planinska pota, za ostale komisije so imenovali načelnike, ti bodo pripravili predloge za sestavo, potrdil pa jih bo odbor na prihodnji seji. Ob obravnavanju smernic za I-------------------1 Novost - naravno gnojilo Zadruga Mozirje - V veliki težnji po še boljšem poslovanju so se na Zadrugi Mozirje odločili za izdelavo stoostotnega naravnega gnojila, ki bo vrtičkarjem, ljubiteljem cvetja, sadja in sploh pridelovalcem zdrave hrane še kako dobrodošel. To je "biogal", ki ga sestavljata kokošji gnoj in kompostiran goveji gnoj. Prva polnjenja so že opravili, gnojilo je na voljo v njihovih trgovinah, uporabljamo pa ga lahko pred setvijo in sajenjem ter za dognojevanje, v primernih količinah pa velja za cvetje in lončnice, sadike sadnega drevja, solate, stročnice, jagode in sorodne pridelke. Bo ambulanta ostala? Solčava - Po ukinitvi zdravstvene ambulante so se v krajevni skupnosti Solčava dolgo časa naprezali, da bi jo vendarle oživili nazaj, ali vsaj dobili prostore za potrebe krajevne skupnosti. Slednje se je tudi zgodilo, saj jim je mozirski občinski izvršni svet dodelil prostore v brezplačni najem (stroške seveda plačujejo), vendar izključno namensko, torej za potrebe krajevne skupnosti. Možnosti je bilo nekaj, končno pa so se v Solčavi odločili, da bodo v dogovoru z zasebnim zdravnikom v prostorih le skušali zagotoviti vsaj osnovno zdravstveno varstvo. Za bodočo občino in turistični razvoj vsega Solčavskega je to vsekakor zelo pomembno. Za Florjanov kipec Gorica ob Dreti - Marljivi člani Gasilskega društva Gorica ob Dreti bodo v soboto nadaljevali nekajletno tradicijo prijetne in zelo kakovostne gasilske prireditve. Gre namreč za vsakoletni turnir gasilskih desetin za čudovite kipce sv.Florjana. Tudi letos pričakujejo udeležbo najboljših desetin iz vse Slovenije, turnir pa bodo pričeli v soboto ob 13.uri na nogometnem igrišču v Kokarjah; da se bodo kasneje vsi skupaj po svoje poveselili, ni treba posebej poudarjati. Telefoni bodo kmalu zazvonili Nazarje - V krajevni skupnosti Nazarje so že sklenili večino zemeljskih in ostalih del v sedanji akciji širjenja telefonskega omrežja. Najkasneje do konca junija bodo telefoni zazvonili pri 52 novih naročnikih, pri tem pa velja povedati, da so številni krajani v posameznih naseljih, ki v sedanjo akcijo niso bili vključeni, že opravili zemeljska dela, položili kabel in vzidali celo omarice. Množica na Travniku Ljubno ob Savinji - Ljubenski planinci so v nedeljo izvedli že 15. pohod od Rastk do planinskega zavetišča na planini Travnik. Vmes so se seveda ustavili ob spominskih obeležjih nekdanje partizanske bolnišnice, vzdušje na koncu poti, v lepem vremenu in še lepšem naravnem okolju pa je bilo enkratno. Povedati velja, da se je tokratnega pohoda udeležilo blizu 800 planincev in pohodnikov, kolikor jih ni bilo že skoraj zadnje desetletje. Ubrani glasovi vse doline Rečica, Mozirje - Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je v soboto zvečer v dvorani kulturnega doma na Rečici ob Savinji izvedla občinsko pevsko revijo odraslih zborov in vokalnih skupin. Pevci in pevke iz vse Zgornje Savinjske doline so z ubranimi glasovi navdušili polno dvorano obiskovalcev, potrdili svojo kakovost in predvsem veliko ljubezen in visoko stopnjo pripadnosti tej obliki ljubiteljske dejavnosti. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov bo jutri, v petek, v dvorani kulturnega doma v Mozirju pa jo bodo pričeli ob 17.uri. "Gozdovi in javnost" Savinjsko gozdarsko društvo iz Nazarij bo v torek, 24.maja, v dvorani nazarskega delavskega doma organiziralo posvetovanje z naslovom "Gozdovi in javnost". Posvet bo namenjen vsem, ki jim ni vnemar gozd in njegov razvoj, lastnikom gozdov, varstvenikom in ljubiteljem narave. Posvetili ga bodo 100-letnici rojstva gozdarja in univerzitetnega profesorja Jožeta Šlandra, pričeli pa ob 9.uri. Pogovor v Elkroju Je bil sproščen, a dovolj resen In konkreten Loka pod Raduho Stlllllllllli Država uničuje planinska društva? bodoče delo so največ pozornosti in ogorčenja namenili bodočemu zakonu o društvih, ki ga je predlagalo notranje ministrstvo. Poslanci v Državnem zboru so opravili prvo branje, za slovenske planince pa je zlasti sporen in nesprejemljiv 30.člen, ki predvideva prenehanje gospodarskih dejavnosti (tudi) za planinska društva. Kaj bi to pomenilo za nadaljnji obstoj planinskih društev in slovenske planinske organizacije v celoti, je jasno že površnemu poznavalcu, zato bo Planinska zveza Slovenije' takoj in ostro posredovala. BO RES ZAŽIVELA ŠE LETOS? - Najrazličnejših peripetij glede zdaj že "znamenite" Rinke v Solčavi je bilo doslej veliko in preveč. Pravzaprav še danes ni povsem jasna njena usoda, v Solčavi pa pravijo, da naj bi novi lastniki še letos obnovili streho in vsaj spodnji del uredili za gostinsko dejavnost. Kot v posmeh vsem tem "naporom" je tik ob Rinki že zaživel nov gostinski lokal z dobro ponudbo. Zunanji del sicer v teh dneh še urejajo, v bomi ponudbi tega kraja pa že sedaj veliko pomeni. >: i . t , ; V pričakovanju dneva mladih in kulture 1 Velika glasbena revija I iiiaiaiiianiani Prihodnji konec tedna bo minil v znemanju mladih in kulture, ki bosta razgibala velenjski grad, dotaknila se bosta tudi centra mesta. Letos že četrto prireditev s tem imenom organizira Šaleški študentski klub, ki mu je to osrednja akcija v letu. Razumljivo, da so program skrbno in dobro pripravili, seveda v okviru finančnih zmožnosti, ki jih je vedno premalo. Prireditev se bo pričela v petek ob 17. uri z okroglo mizo o mladinskem centru, ki ga Velenje nima, odvila pa se bo na Titovem trgu. Na gradu bo petek minil v znamenju Jazza, otvoritev razstav, plesnih dogodkov... V soboto, ko se bo prebudilo študentsko jutro, ob 11. uri torej, se bo prireditev nadaljevala. Ves dan se bo kaj dogajalo, zvečer pa bo na gradu ročk koncert, še prej bodo velenjski gimnazijci uprizorili ročk opero... Podroben program boste našli v prihodnji številki, danes le še to; generalni sponzor prireditve je Mladinski servis Velenje, častni pokrovitelj župan Pankrac Semečnik, pomagali so še številni drugi, v primeru slabega vremena pa se bo prireditev prestavila za teden dni. ■ bš Sranganje v Parižljah V Savinjski dolini je še vedno živ običaj šranganja neveste. Včasih je veljalo, da lahko šrangajo samo tisto nevesto, ki je šla iz ene fare v drugo. Danes se tega ne držijo več dosledno, pri šran-ganju, o katerem govorimo, pa je bilo zadoščeno tudi temu. Poročila sta se Kristina Jelen iz Pariželj in Drago Petek iz Vrbja pri Žalcu. Fantje so ženinu postavili šrango, ob tem pa pripravili tudi zanimiv program. Manjkalo ni ničesar, kar sodi k dobro postavljeni šrangi, zato so fantje za nevesto, ki je vsekakor bila zelo brhka, iztržili kar 90 tisočakov. Pa tudi pri tem so se izkazali, saj so kar polovico namenili za darilo mladoporočencema. ■ -er S sobotne šrange v Parižljah Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo Danes (v četrtek) bo v Velenju pravi pevski praznik. Društvo defektologov Slovenije, Sekcija za delo z otroki in mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju, Zveza za pomoč duševno prizadetim Slovenije in Osnovna šola Šmartno Velenje bodo namreč pripravili veliko pevsko revijo z naslovom Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo. To bo četrta revija po vrsti, na njej pa bodo nastopili učenci vseh osnovnih šol s prilagojenim programom ter Zavodov za usposabljanje Slovenije. Prireditev bo potekala na dveh lokacijah, in sicer v kulturnem domu v Velenju ter v dvorani velenjske glasbene šole. Začetek prireditve bo ob 15. uri. Otvoritveni pozdrav bosta imela kar dva pomembna moža: v kulturnem domu v Velenju bo udeležence prireditve pozdravil velenjski župan Pankrac Semečnik, v dvorani glasbene šole v Velenju pa republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Organizator pričakuje 40 skupin s 714 nastopajočimi in 108 spremljevalci, ki bodo - po besedah ravnateljice osnovne šole Šmartno Velenje Marije Kova- čič "napolnili mesto Velenje polni pričakovanj, zapihljal bo spodbuden vetrič z vseh strani naše lepe domovine. Ker smo tukaj in sedaj v vaši neposredni bližini in želimo biti tvorni v dogajanju ter plemenititi težki vsak dan, smo ponosni kot organizatorji, da lahko v Kajuho-vem letu prispevamo to, kar znamo in kar počnemo z velikim veseljem. Nenazadnje tudi v letu družine opominjamo na nujnost sodelovanja, posluha in prijateljstva. Naše družine so vzgled, mi pa smo lahko le njihovi edini prijatelji," je dejala pred prireditvijo Marija Kovačič. Za vse, ki so nekoliko drugačni od večine, bo to zagotovo srečen dan. Srečen tudi zaradi nove pridobitve. Če bo vodstvu velenjske šole s prilagojenim programom namreč uspelo v teh dneh dobiti posebne tablice za prevoz otrok, bodo po veliki reviji opravili še krst kombija makove, torej rdeče barve. Njegova ljubljanska registrska tablica bo odraz sodelovanja med Društvom za pomoč duševno prizadetim Slovenije in velenjskim tovrstnim društvom. ■ tp VVangova v Žalcu V ponedeljek, 23. maja, bodo v Savinovem likovnem salonu salonu v Žalcu odprli razstavo Huiqin Wangove. Slikarka je bila rojena v Nantongu na Kitajskem, več kot deset let pa že živi in dela kot samostojna umetnica v Ljubljani. rox Ob letu osorej Monografija Jelice Žuža Potovanje k idealni sliki Pri dvainsedemdesetih letih je žalska slikarka Jelica Žuža dobila svojo prvo malo monografijo. Morda na prvi pogled skromno, a pri njenem nastajanju so sodelovali vsak na svojem področju najboljši slovenski ustvarjalci: umetnostni kritik dr. .Milček Ko-melj, oblikovalec Radovan Jenko, prevajalka Doris Debenjak. Pobudo za njen nastanek je dala pred dvema letoma kustosinja iz Celja Milena Moškon, ob pomoči sponzorjev pa jo je izdal žalski Zavod za kulturo. Jelica Žuža je širšemu krogu ljubiteljev slikarstva res manj znana, čeprav je na redkih samostojnih in skupinskih razstavah vselej dobivala pohvale. Zaradi svojega načina slikanja je njen opus po številu slik dokaj majhen. Je realistka, najpogosteje slika tihožitja in portrete. Dr. Milček Komelj je o njenem delu zapisal: "Najbolj izrazita značilnost slikarstva Jelice Žuža je izbranost, prefinjenost in tišina, izražena v barvi, ki oblikuje svet nemih in krhkih predmetov v dialogu s svetlobo in njenim razpoloženjem". Njeno slikarstvo je odraz aristokratske vzgoje v stari žalski družini in seveda trde slikarske šole na Dunaju in v Zagrebu. Kot svobodna umetnica je živela v Zagrebu in Žalcu, že deset let pa živi v Ljubljani. Med drugim je leta 73 dobila nagrado Prešernovega sklada, 78. leta pa Savinovo nagrado. V Žalcu je Jelica Žuža ustanovila Savinov likovni salon, v katerega je pripeljala najboljše slovenske umetnike. Njihove razstave so bile velik kulturni dogodek, saj je v duhu svoje vzgoje velika poznavalka in ljubiteljica tudi glasbene umetnosti. Tako je ob taki priložnosti v svoj rodni kraj pripeljala na primer trio Lorenz. V svoji hiši je prirejala klubske večere in tako dajala poseben čar mestu. Vedno si je sicer želela živeti v Ljubljani, vendar je res, daje bilo pred njenim odhodom kar nekaj nesporazumov. Zdaj bi Žalčani radi, da se spet vrne v njihovo mesto. To so pokazali tudi na petkovi predstavitvi monografije, na kateri je med drugim govoril župan in na katero so povabili Alenko Šček Lorenz in Matijo Lorenza, da s priložnostnim koncertom počastita Jelico Žuža. ■ K. Rozman S predstavo Ob letu osorej, ki sta jo v dvorani Doma II. slovenskega tabora prejšnji ponedeljek zaigrala Polona Vetrih in Ivo Ban, seje končala letošnja gledališka sezona v Žalcu. Čeprav je bilo jeseni dolgo vprašljivo, ali gledališki abonma sploh bo, si je nato vseh pet predstav, res da samih komedij, ogledala polna dvorana ljubiteljev gledališča. Organizatorji seveda želijo, da bi bilo tako tudi naslednjo sezono in so že pripravili okviren program predstav. Predvidevajo, da bodo v Žalec privabili Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Pridi gola na večerjo, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z Norčijami v spalnici, Slovensko ljudsko gledališče Celje s Kakor me ti hočeš, Šentjakobsko gledališče Ljubljana z Bregarco in ljudsko oblastjo ter Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic ali Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Abonenti lahko svoj "stari sedež" potrdijo do konca junija. rox Razstava likovnih del V razstavišču Rudnika lignita Velenje bo do 27. maja odprta razstava likovnih del (risbe, slike, mešane tehnike) Iztoka Šmajsa iz Velenja. ; Jmpulzivne risbe v spodnjih prostorih jedilnice REK nas navdajajo z občutki breztelesnega tkalca, z nanosi hipnega sproženja mentalno erotičnih linij. Občutek nervozne geste; kot da negira predhodno naneseno tkivo v ozadju. Avtor resnobno, pa tudi hu-morno, skuša opredeliti razliko med obliko in podobo. Vse, kar likovno vznikne, vznikne iz ničesa. Nič-ničes je telo in odrivna vzmet nekemu nastajanju. Opora meditaciji je likovno tkivo kot tako (indukcija - dedukcija). V zgornjih prostorih (recepcija) so likovna dela mlajšega datuma; so manj neposredna in po svoji naravi bolj analitična. V nekaterih risbah se zgolj "risbotvor-je" preobrazi v "podobotvorje". Avtor v svojih likovnih razmišljanjih skuša vzpostaviti razliko med avtorji kot so npr. Cy Twombly, Simon Hantai, Jean Arp, Gustav Gnamuš, R.Mucha in R.Ryman. Trdi, da so vplivi vzajemni ne glede na prostor in čas. Ni linearno sosledje nujno pogoj za določen likovni način sklepanja. Prisrčno vabljeni na ogled. ■ Iztok Šmajs Podoba - oblika, 1989 (mešana tehnika) Mi in okolje PE-Toplovod - Komunalno podjetje Velenje • ••■■•■■■»»■■■■■■■■■■■•■■■■•■Ha^p i Optimizacija sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline 10. in 11. maja 1994 je v Mariboru potekalo tretje mednarodno posvetovanje o KOMUNALNI ENERGETIKI. Na omenjenem posvetovanju so slovenski in tuji strokovnjaki predstavili in obravnavali problematiko: ekologije v energetiki, sočasno proizvodnjo toplote in električne energije, ter izkušnje iz področja varčevanja z energijo. V tematski sklop varčevanja z energijo je strokovna recenzijska komisija, sprejela tudi referata z naslovom: Optimiranje sistema za daljinsko ogrevanje Šaleške doline in Termodinamična analiza razdeljevanja in prenosa toplote v toplovodnem sistemu Šaleške doline. Navedena strokovna referata pomenita promocijo triletnega intenzivnega dela strokovnjakov PE - TOPLOVOD, na področju, optimiranja in porabe toplotne energije, v sodelovanju z strokovnjaki TEŠ, Fakultete za strojništvo Ljubljana in Turboinštitutom Ljubljana. Rezultati dosedanjega dela dokazujejo, da se v PE - TOPLOVOD vodi pravilna energetska strategija razvoja, racionalna distribucija in poraba toplotne energije, in kar je najpomembnejše zanesljiva energetska oskrba naših porabnikov. Z referatom, katerega so na posvetovanju predstavili strokovnjaki Turboinštituta - Ljubljana smo nakazali smiselnost vzporednega optimiziranja proizvodnjih virov toplotne energije in distribucijskih sistemov. Na osnovah izmerjenih karakteristik ogrevnega sistema, v marcu 1992, so bile že izvedene določene rekonstrukcije, ki so rezultirale znižanje obratovalnih stroškov sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Analize toplotnih in hidravličnih izgub so pokazale, da so v sistemu prevladujoče toplotne izgube. Zaradi tega je potrjena strategija enovitega temperaturnega obratovalnega režima in prioriteta koriščenja najmanjšega možnega magistralnega cevovoda. Drugi pomemben ukrep racionalizacije porabe toplotne energije je vpeljava t.i. "vikend" obratovalnih režimov, ko ob dela prostih dnevih industrije, reduciramo temperaturni režim, na pragu TEŠ, na najnižji tehnološko spejemljivi temperaturni nivo. Strokovnjaki Fakultete za strojništvo - Ljubljana so predstavili naše skupne dosežke na področju kvalitativnih analiz distribucije toplote, ki razkrivajo eksergijsko sliko našega energetskega sistema. Tudi ta pomembna spoznanja so dobljena na osnovah meritev in modeliranja procesov ter pomenijo realno osnovo za nadaljna načrtovanja in realizacije pomembnih investicijskih valaganj. Navedeni dosežki strokovnega dela v PE - TOPLOVOD so le segment poslovne strategije, ki je izdelana na osnovah analize zatečenega stanja sistema v letu 1991. Celoviti obseg optimizacij in T I I I I I vseh še možnih racionalizacij na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline pripravljamo | v sklopu raziskovalnega projekta pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Za naše porabnike in predstavnike podobnih energetskih sistemov načrtujemo realizacijo "ODPRTIH VRAT" - PE TOPLOVOD - KP Velenje, kjer bomo predstavili celoviti sklop doseženih poslovnih rezultatov in dolgoročno energetsko strategijo KOMUNALNE ENERGETIKE ŠALEŠKE DOLINE, katero trenutno pripravljamo z prej navedenimi inštitucijami in skupino strokovnjakov IBE - Ljubljana. Na omenjenem srečanju z našimi porabniki in strokovnimi sodelavci želimo tudi simbolično obeležiti 35 - let daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. ■ Miran ZAGER, Vodja PE - TOPLOVOD Povedali so: iiiiiiaii LOJZE KAMPUŠ, direktor Kmetijske zadruge Go-tovlje: "Zadružni dom na Ponikvi je bil zgrajen z namenom, da bi v njem potekale društvene in kulturne dejavnosti. Dvorano v zadružnem domu so že pred časom preuredili v kulturno dvorano, tam domujejo tudi gasilci, in da se ne bi bilo vedno treba dogovarjati, kaj se sme in kaj ne, smo se odločili, da objekt oddamo v najem za pet let. V zadrugi smo zadržali trgovino in skladišče, to dejavnost bomo poskušali razširiti. Nekaj želja po tem, da bi objekt na Ponikvi vrnili po zakonu o denacionalizaciji, se je sicer res pojavilo, vendar menim, da je zadružna lastnina nedeljiva in da se ne vrača." EMIL RIBIČ, ravnatelj OŠ Braslovče: 'Tokratni športni dan smo na naši šoli organizirali malo drugače. Odločili smo se, da učenci naše šole v osmih letih šolanja obiščejo vsaj polovico kontrolnih mest Savinjske planinske poti. Tako smo imeli osmošolci pohod na Vimperk, Bukovico, Šentjur-gart, Hom, Zajčevo kočo in Čemšeniško planino. Poleg učiteljev so učence spremljali planinski vodniki Planinskega društva Braslovče, ki so poskrbeli za strokovni del izvedbe pohoda. Točke na Dobrovljah bodo obiskali po programu spoznavanja narave in družbe. Na ta način bodo spoznali vse lepote, ki se nam skrivajo tik pred nosom, pa jih sploh ne opazimo. Učenci in vsi pohodniki so bili navdušeni in hkrati presenečeni, koliko planinskih lepot se skriva okrog naše doline.Upamo, da bomo na tak način otrokom privzgojili nekaj kulture in navada, ki naj bi jo imel vsak obiskovalec naših planin." ■ Zgodbe izza sanka Dogajajo se mnoge presenetljive, nenavadne in nadvse zanimive stvari, a se o njih na žalost včasih niti ne govori ali piše, čeprav so ti zamolčani ali spregledani dogodki veliko bolj zanimivi kot recimo kakšne politične zdrahe in dolgočasne afere. O teh dogodkih lahko vse in še malce več izveste v raznih bifejčkih, gostilnah, kjer si razne dogodivščine pripovedujejo prijatelji in pivski bratci. Te zgodbe imajo sicer majhno napako, ki pa jo bomo prezrli - nihče točno ne ve, kdaj seje kakšna štorija zgodila, pa tudi kraj dogodka se včasih zameša - a to nikakor ne vpliva na zanimivost teh zgodb, ki so v največji meri resnične. Seveda vsak pripovedovalec doda zraven še kakšno pikro, a ne v nameri, da bi lagal, temveč le zato, da bi štorija bila še bolj zanimiva! Pa poglejmo nekaj najbolj za- nimivih! Pred leti je v nekem kraju blizu Velenja zagorel kozolec. Nihče ni niti do današnjih dni izvedel, zakaj neki se je omenjeni kozolec vžgal in to sredi dneva, povrh vsega pa je tisti dan celo deževalo. Torej uradno je vzrok požiga neznan, neuradno pa je požig zagrešil sin lastnika kmetije, ki je pravi vzrok požiga zaradi svoje varnosti raje zamolčal, razkril pa jo je prijateljem, ko se je v gostilni malce preveč nalezel "žlahtne kapljice". In kakšen je bi! vzrok za požar? Naš "junak" je ujel mačko, ki se je potikala okoli domače hiše. Fant jo je ujel, jo obrezobzimo polil z bencinom ter jo živo zažgal. Mačka je vsa podivjana od bolečin, ki jih je povzročal plamen, pobegnila naravnost v kozolec, kjer je bilo kot nalašč polno suhe slame. Ta je takoj zagorela, tako da gasilci, ki so prišli kasneje, niso imeli več kaj reševati, saj je kozolec do: besedno zgorel kot bakla. Naš "junak" zgodbe pa se po tem dogodku ne izživlja več nad nedolžnimi živalmi. Neprijetnost z živalco -točneje čebelico, pa je doživel 25-letni Velenjčan G. A. Čebelica ga ni pičila, ampak mu je ob popoldanskem sprehodu začela letati okoli glave. Ker z letanjem ni in ni hotela odnehati, jo je G. A. skušal z rokami spraviti proč. Pa se čebelica ni dala. Končno je G. A. čebelico dobil "na muho" ter z vso močjo zamahnil. Čebelico je zgrešil, zadel pa je samega sebe v mednožje. Od silnega udarca se je zgrudil na tla, v smeh pa je spravil nekaj deset ljudi, ki so bili v bližini. Resnih posledic fant ni imel, čebelico pa sije prav gotovo zapomnil. Rozalija K. pa ne more pozabiti nedolžnega sprehoda v naravo, ki ga je skupaj z možem OD VSEPOVSOD _ izkoristila za nabiranje gozdnih jagod. In prav nabiranje jagod si je pošteno zapomnila. Namesto jagodo je med nabiranjem nehote prijela kačo. ki ji razen poštenega strahu in nezavesti"rti povzročila ničesar. Od takrat Rozalija menda jagode samo še kupuje. S kačo je imel težave tudi znani velenjski prodajalec sadja in zelenjave. Ko je prispela pošiljka banan, je iz enega od paketov zavohal nenavaden smrad. Ko je zaboje dobro pregledal, je v enem izmed njih odkril mrtvo kačo, ki je v dolžino merila več kot meter! Kako je kača prišla v zaboj, nihče ne ve, a je prodajalec imel srečo, da ni bila živa, ker jo je nek poznavalec prepoznal kot strupeno anakondo. Neprijeten dogodek je seveda zaradi strank raje zamolčal. Boris R. pa je na svoj račun doživel s strani prijateljev nekaj, česar ne privošči nikomur več. Vesela druščina je v nekem stanovanju v našem mestu organizirala zabavo, na kateri so se preizkusili v ruski ruleti. Vinko je s sabo prinesel pištolo znamke MAG-NUM, v katero je namesto polnega naboja vstavil le prazen tulec. To, kar Boris ni vedel, pa je bilo, da je imel Vinko v žepu skrito tudi štartno pištolo, popularno "prašilko", ki je bila nabita. Prijatelji so začeli z zabavo. Vrteli so bobnič, pištolo nastavili na glavo ter pritisnili. Tisti, ki bi naletel na prazen tulec, bi moral ostalim častiti pijačo. Ko je na vrsto prišel Boris, si je tako kot vsi pred njim pištolo nastavil na sence ter pritisnil. V istem hipu je Vinko za svojim hrbtom sprožil štartno pištolo. Ob poku je Boris ves šokiran izpustil magnum ter nekaj časa ves bled strmel v prazno, šele ko je zaslišal porogljive nasmehe prijateljev, seje zavedel, daje živ in da so si ga lepo "sposodili". Rulete, takšne ali drugačne, pa zanesljivo ne igra več. ■ BIG JOCO 100 let Fludrske mame z Ljubnega iiiiii(iiiiiiiiiisi«i(i:i "Ja, za svoja leta sem še kar zdrava" "Malo me bolijo roke in še kaj, bolj slabo vidim, slišim tudi ne preveč dobro, sicer pa tudi staro drevo shira, kaj ne bi jaz. Ni dobro, da preveč poležavam in počivam, me potem še bolj boli, bolje je, da hodim in se razmigam," je na vprašanje o zdravju odgovorila Marija Tes-ovnik, Fludrska mama z lepe kmetije nad Ljubnim ob Savinji. Nič nenavadnega, če Fludrska mama to soboto ne bi slavila svoje 100-letnice. "V soboto bom praznovala 101.rojstni dan," pravi. In moramo ji verjeti. "Moj prvi rojstni dan je bilo moje rojstvo, lani sem slavila stotega, letos pa bom stoprvega, ko bom dopolnila 100 let," se ne da zmesti. Domači pravijo, da srčno rada pogleda video posnetke z lanskega slavja z mašo ob domači kapelici. V soboto bodo na Flud-ru tudi srečni in veseli, z mamo bodo "domači" sin Tina z ženo Antonijo, vnukinjama in pra-vnukinjo, sin in hčerka Jože in Marija s svojimi in še kdo z dobrimi, najlepšimi željami. Le kako Fludrski mami ne bi zaželeli vsega najlepšega! Njeno dobro srce, veder značaj, dobrote polno in bogato življenje; je tega več kot vredno. Za debelo knjigo bi bilo spominov na minulih sto let. Spominov? "Bolj malo se še spomnim," pravi, a je to čista laž. Ko se razgovori o trpkih in srečnih dogodkih svojega življenja, lahko srečneži, ki ji imajo priliko prisluhniti, samo strmijo. Strmijo in so ji hvaležni za bogastvo njenih domislic in življen-skih modrosti. "Recept za visoko starost naj povem? Ne bom, ker ga ne poznam!" Kratko in jasno. A vseeno doda: "Jezus, ko bi le znali pametno in skromno živeti, a se bojim, da se ne da kaj dosti spremeniti." In nič dodati, lahko brez omahovanja pripišemo. Njen prvi rojstni dan torej sega v maj 94.leta prejšnjega stoletja. Pri Frančišku v Radmir-ju je bilo to, pri tridesetih se je preselila na Fludr, moža je izgubila pred dobrimi 20 leti. Živi so spomini na obnovo kmetije, na ročno delo in trpljenje, na trdo delo mož pri spravilu lesa, na marsikaj. Pomanjkanja niso trpeli, bili navajeni skromnosti v vsemu, pa zato toliko bolj zadovoljni in zdravi. "Delati je bilo treba, pa se je živelo; kdor ni delal, si je sposojal in grunti so šli na kant. Bojim se, da bo spet tako. Vsega je bilo, le denarja malo. Če si ga le nekaj imel, si bil bogat, danes je denarja veliko, a ni veliko vreden, le za vojsko ga je vedno dovolj. Eni bodo spet bogati, drugi revni, kot vedno," razmišlja Marija Tesovnik, ki je med drugim doživela tri svetovne vojne, kot sama pravi, po njenem mnenju pa je najhuje zadnje čase, ko zaradi politike in politikov trpijo nedolžni ljudje, starejši, otroci... In smo tam, pri nečem najlepšem, pri najmlajših. Nekje pri 80 letih je Fludrska mama dobila vnukinji. Domači danes po tiho priznavajo kako jih je skrbelo, da deklici ne bi poznali stare mame. Pa jo poznata, že več kot dvajset let. A kaj bi to, devet mesečna pravnukinja tudi že pozna mamo, prababico in majhna punčka je njeno največje veselje, največja sreča, srčna ljubezen. "Kako je danes pusto pri naši hiši," pravi mama, če njene ljubezni ni doma le kakšen poldan. Kako rada jo ujčka, se igra z njo in medvedkom, pogovarjata se tudi že, mama ji ob posteljici zapoje, skupaj zadremata... Domači se ob vsej tej sreči pogosto srečni nasmejijo, ne skrivajo, da se jim tudi oči orosijo. A Še kdo dvomi o pravi sreči, ljubezni?! mama za to ne ve, nič kaj rada se ne slika, pa bliskavice v vsej sreči skoraj ni opazila. Sreča, z veliko začetnico in v najbolj plemenitem pomenu besede. Ni dolgo tega, ko je Marija Tesovnik dejala: "Devetdeset let sem res želela učakati, zdaj pa res ne vem, kaj naj si še želim." Danes zagotovo ve, vemo pa tudi mi - z najlepšimi in najbolj iskrenimi željami ZDRAVJA! S poti po Nepalu Ko prispemo nazaj v Dhunche, je naše prvo potovanje (skoraj) končano. Čaka nas le še vožnja z avtobusom. Meni, ki se mi zdravje izboljšuje, pa se oglaša peklenska lakota. Za jabolka ubijam. Ko Žare v avtobusu že na glas računa, da bomo okrog dveh v Kathmanduju, se avtobus ustavi. Plaz, ki jih je zaradi deževja vse polno, je zasul cesto. Vso prtljago zmečejo s strehe, naložimo si jo na ramena in peš krenemo preko zasutega dela ceste. Nekaj naprej prikupno umazani otročiči ob robu ceste prodajajo jabolka... Ko me dohiti Žare, najprej nekaj premišljuje in svoje pomisleke zaključi z besedami: "Če ti po tem ne bo slabo, te v Kathmanduju povabim na sladoled." Najdemo drug avtobus, drugega šoferja, nato pa hotel, kopalnica, restavracija, večerja, še ena večerja. Ko je vsega konec, greva z Žaretom še na sladoled. Začenja se tečaj. Šest policajev, 25 planinskih vodnikov in nosa-čev, dve lami, novinar in čarovnik so naši tečajniki. Najprej imamo nekaj dni predavanj, ki jih opravimo v Tourist training centru, medtem pa cele dneve lije kot iz škafa. Lep dan izkoristimo za obisk plezalnega vrtca, ki leži v kraljevem parku Balažu. Ker je to ograjen park, moramo seveda plačati vstopnino (209 paisov za osebo), če pa bi hoteli s sabo v park pripeljati še slona, bi to stalo 5 rupij, piše na ceniku. Skupaj s tečajniki obdelamo skalno plezalno tehniko in spuščanje ob vrvi, na svoj račun pa pridejo tudi komarji in pijavke, ki jih je v parku vse polno. S tem je teoretični del tečaja končan in čez nekaj dni krenemo v Manang. Dvoje prostih dni pred odhodom izkoristimo za nakupe in fotografiranje. Z najetimi kolesi se odpeljemo v Pashupatinath, enega od štirih templjev v Kathmanduju, znanega po tem, da tam hindujci sežigajo mrtve ter njihov pepel stresejo v sveto reko Baghmati. Ker je to svet kraj, si veliko ljudi želi umreti na tem mestu. V ta namen ostareli in bolniki čakajo na usodo v množici templjev. Samemu zažigu so namenjeni nekakšni pomoli nad reko. Vsak od njih je namenjen različni kasti. Višji kasti mrtvec pripada, višje ob toku reke leži pomol, kjer ga zažgejo. Nad celotnim področjem pa plava rahel dim in nek čuden, neopisljiv duh. Na tempeljsko dvorišče pripelje reševalni avtomobil (v Nepalu so zelo redki), iz njega izvlečejo nosila z žensko. Na obrazu ima kisikovo masko, v roki infuzijsko cevko. Reševalci nosila skupaj z vsemi pripravami odnesejo k reki, kjer masko in infuzijo odstranijo. Ženska je prišla na cilj svojega življenja. Zavijejo jo v mrtvaški prt in odnesejo na najvišje ležeči pomol... S posebnim avtobusom izpred NMA krenemo proti Pokhari. Vasica Dumre, kakih 300 kilometrov proti zahodu, je izhodišče za pot pod Annnapumo. Tukaj se zlivata reki Trisuli in Marsiandi. Slednja izvira prav izpod Annapurne in njenemu toku bomo sledili ves teden dni hoje. Naši tečajniki, kljub temu, da imamo 55 sedežni avtobus, ki bi moral biti dovolj velik za vse, ustvarijo grozno gnečo. Dumre leži na dveh tretjinah poti proti Pokhari, enem izmed največjih mest v Nepalu, le kakih 300 metrov nad morjem. Vročina je strahotna in vlaga v ozračju stoodstotna. Tu si želimo najeti kamion, ki bi nas z dvakratno hitrostjo hoje prepeljal do Besisaharja, vasice, do katere se pride po kolovozu, ki je prevozen le nekaj suhih mesecev v letu. Zvemo, da je cesta do vasice Bhote Odar prevozna le na pol. Po kratkem pogajanju za ceno postanemo najemniki strahovitega kamiona znamke Isuzu, žalostnega ostanka druge svetovne vojne, ki očitno v Nepalu doživlja drugo mladost. Prihranil naj bi nam dan hoje. Po najslabši možni cesti ob hudem nagibanju nad pobesneli Marsiandi se korakoma, med hudim nalivom, pomikamo proti cilju. Medtem se stemni, vendar ne vemo, ali je to dobro ali slabo. Vsaj ceste ne vidimo, saj kamion seveda nima luči. Oddahnemo si, ko ob pol desetih prispemo v Bhote Odar. Že ob prvem svitu smo na poti. Nameravamo se odlepiti od naših tečajnikov, saj pot v veliki skupini ni tako prijetna. Izkoristiti nameravamo tudi jutranji hlad in čim večji del poti opraviti zjutraj. Po slabi uri hoje opazim, da pred mano na ovinku stoji Žare. Ko še sam pridem do njega, zajamem sapo: tam daleč, na obzorju, iz teme dolin, žari ogromna bela gora. Na njenem vrhu je že sonce... Ma-naslu. Prvi osemtisočak, ki ga vidim v življenju, čeprav oddaljen več kot teden hoje, me povsem prevzame. Gora, ki je postala nagrobni spomenik Nejcu Zaplotni-ku. Ogromna gora. Gora. Po treh urah hoje smo v Besi-saharju, kjer se napokamo jabolk. Vzide sonce, in ker smo zelo nizko, je peklensko vroče in soparno. Riževa polja korenito namakajo, nalivi pa poskrbijo za blato in vodo na poti. V tej vročini sem zelo ne-razpoložen za hojo, obhajajo me čudne misli in prav zoprno se počutim. Ko je razpoloženje že zelo nizko, pot zavije in se spusti čez strugo potoka, zelenega in velikega kot Soča. Nahrbtnik zleti na tla, jaz pa kar oblečen v prvi tolmun. Kmalu smo vsak v svojem tolmunu vsi člani odprave. Tisti lepi gorski potočki, ki so pri nas tako vabljivi in tako mrzli, so tukaj prijetno topli. Voda dere s tako silo, da te zmasira do konca. Ko se naveličamo, krenemo dalje. Taktika pohoda naprej je taka: ko ti postane vroče, skočiš v prvi potok, ki ti prekriža pot. Je pa zelo vroče in tudi potokov je dosti. Pot nas vodi skozi vasici Khudi Bazar in Bhulbule, v vsaki je viseč most, ki nas popelje preko Khudi Kole in preko Marsiandija. V Bhul-bulah se dnevna etapa konča, vendar sklenemo potegniti še do vasi Bahundanda 1300 metrov visoko, kar pomeni dodatne tri ure hoje. Sicer vemo, da nihče od naših tečajnikov ne bo prisopel niti v Bhulbule, pa vendar. Ob treh krenemo naprej, še dvakrat se skopamo in ob mraku smo v Bahundandi. Takoj se strahovito vlije. Zaspim kot ubit. (se nadaljuje) GRADIMO SKUPAJ! Pomlad je čas, ko se vse prebuja. Narava se odene v prelepo podobo. Tudi ljudje si zaželimo sprememb, tako garderobe kot kotičkov svojega domovanja. Pa največkrat ostaja le pri dobrih željah, saj pomislimo, da je vse skupaj predrago. Pa ni vedno tako. Na domačem trgu se danes dobi že toliko lepih in nepredragih stvari, pa tudi veliko malih podjetij in obrtnikov vam bo spretno pomagalo, da boste spremenili monotonost svojega domovanja. Pobrskajte po naši prilogi, zavrtite telefone in zagotovo boste našli sprejemljivo rešitev. Še tisto kar se vam je zdelo včeraj nedosegljivo, bo z malo spretnosti in iznajdljivosti postalo realnost, vaše življenje pa kar naenkrat lepše, srečnejše. Seveda je v naši prilogi veliko zanimivega tudi za vse tiste, ki gradite stanovanjsko hiši ali pa ste se odločili za bolj obsežno prenovo. Veliko podatkov smo zbrali prilogi, vsi oglaševalci pa vam bodo na vaša dodatna vprašanja prav radi odgovorili, vam pripravili celovite ponudbe in strokovne rešitve, bro izberete, pri gradnji ali prenovi vašega domovanja pa veliko uspehov in užitkov. Verjetno ste že večkrat razmišljali, kje bi pravzaprav najraje stanovali. Morda je to v sodobnem etažnem stanovanju, s katerim je malo dela in za katerega vam ni potrebno dosti skrbeti. A!i pa v enodružinski hiši, v kateri je mnogo prostora in lahko v njej delamo, kar nas je volja? Vsaka vrsta stanovanja ima svoje prednosti in seveda tudi slabosti, da pa si stanovanje uredimo tako, kot si želimo, je največkrat potrebno narediti številna gradbena in druga opravila. Naša današnja priloga vas bo gotovo spodbudila k premisleku, kaj vse bi še lahko postorili, da bi izboljšali svoje bivalne pogoje, za kakšno ceno in pri katerem izvajalcu lahko iščemo ustrezne materiale in storitve. Pa verjemite, daje obnova ali gradnja lastnega stanovanja sicer utrudljivo in za nas drago, a vendar eno najlepših opravil. Do strehe nad glavo. Slovenijales, Gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o. SLOVCNIMS OBIŠČITE NAJVEČJO TOVRSTNO TRGOVINO NA CELJSKEM, KJER VAM NUDIJO: ■ gradbeni material - strešno kritino, salonit, original kanadsko tegolo ■ keramične ploščice domače in uvoz iz Italije - sanitarna keramika domača in uvoz iz Italije ■ vodovodni material - stavbno pohištvo, okna, vrata - vse vrste mizarskih plošč - razrez vseh mizarskih plošč po vaši meri in zamisli - pohištveno okovje in ostali hoby program ■ pohištvo za vsak žepi, otroške sobe, ležišča, jogi vzmetnice in ostalo PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE ! SLOVENIJALES TRGOVINA l LESNIM IN GRADBENIM MATERIALOM CELJE, MEDLOG 18, TEL.: 441 - 515,25 - 944 fax: 24 820 Delovni čas: od 7.00 do 19.00, sobota od 7.00 do 13.00 ure Zadruga mozirje Z. o. O. ■■■ Kmetijsko-preskrbovalni center Ljubija tet. 831 040 _ STIROPOR 1 cm 78,00 SIT 2 cm 161,00 SIT 3 cm 234,00 SIT 5 cm 422,00 SIT IZ0TEX 3 cm rola 2.600,00 SIT 4 cm rola 2.300,00 SIT TIMIBITOL (IBITOL) kg 140,00 SIT APNO ZA BELJENJE 33 KG 660,00 SIT CEMENT $ 500,00 SIT APNO $ 350,00 SIT ARMATURNE MREŽE 9 x 6 4.547,40 SIT 8x5 3.362,00 SIT MODUL 46,90 SIT SALONITKE V 8 790,00 SIT TERMO OKNA PO TOVARNIŠKIH CENAH VRATNA KRILA11 LIKO " VRHNIKA PODSTREŠNA OKNA 65 x 115 24.900,00 SIT POLEG UGODNEGA NAKUPA VAM NUDIMO TUDI UGODNE PLAČILNE POGOJE: - možnost plačila na 5 obrokov brez obresti - na kredit 1 + 6 obrokov in 6 % fiksne obresti, - na kredit 1+12 obrokov in 16 % fiksne obresti. SE PRIPOROČAMO! VS6 lei^ m 63221 Tchatj« 68, T«L: 063/34-744, U-U5, te 063/3MS5 CENEJŠI OD NAJCENEJŠIH proizvodnje teriala: Velika izbira lastne proizvodnje gradbenega ma " HVALA ZA OBISK! NAZAJ K NARAVI S podjetjem za obdelavo kamna in trgovino PODJETJE ZA OBDELAVO KAMNA IN TRGOVINO Celje, Lava 1 tel.: (063) 33-468 38 - 349 fax: (063) 33 - 468 NUDIMO: Ploščice za oblaganje horizontalnih in vertikalnih površin iz naravnih kamnov (posebne obložene ploščice - deb. 1 cm) Okenske in druge police različnih dimenzij po naročilu Stopnice - masivne ali obložene plošče Nagrobni spomeniki in nagrobna oprema (vaze, lučke, okraski, dodatki in podobno) Galanterijski izdelki iz naravnih kamnov namenjenih za opremo in dekoracije Zaključna dela v gradbeništvu Prodaja čistil in sredstev za zaščito in vzdrževanje naravnih kamnov ter izvajanje Prodaja orodij in sredstev za kamnoseški program Kot vsako leto nas lahko obiščete na Mednarodnem obrtnem sejmu 94 v Celju, kjer vam kot novost ponujamo KAMINE in FONTANE. UGODNI SEJEMSKI POPUSTI! -i ',>',-'MJ-11 i uufi^vr: KAMEN "JJd ; />Yl| CEL' O". Šmihelska cesta 1, Mozirje tel.: 832 - 011 Helko - izoles, Loke 6, tel.: 841 - 267 PO IZJEMNO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - GRADBENI MATERIAL - INSTALACIJSKI MATERIAL ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE - BARVE IN LAKE ZA LES IN ŽELEZO - KOPALNIŠKO OPREMO - KOT NOVOST PA TUDI BELO TEHNIKO, SVETILA IN ELEKTROMATERIAL MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. Del. čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. VLJUDNO VABLJENI K UGODNEMU NAKUPU! kN/lUf ^^^SEBA^^^rnstrong 63310 ŽALEC, Gotovlje 76 Tel.: 063/711 - 190, Fax: 063 / 712 - 154 PRODAJA IN MONTAŽA: - dekorativnih spuščenih stropov - montažnih predelnih sten - ureditev mansard - zvočna in toplotna izolacija stropov in sten - oblaganje notranjih zidov z mavčnimi ploščami - slikopleskarska dela •■v; ■ - : Kako se pravilno lotimo gradnje hiše Gradnja individualne stanovanjske hiše je še danes najpogostejši način reševanja stanovanjske problematike. Čeprav je to najdražja pot do lastnega doma in zahteva poleg denarja še veliko truda in časa, je marsikomu te edini način, da pride do svoje strehe nad glavo. Res je tudi, da daje bivanje v večstanovanjskem bloku le stanovanjski minimum in brezosebne sosedske odnose. stika z naravo, torej večjo kva- dokumentacije in gradbenega do- kakšen bo vaš dom in kako se bo- problemov, na katere boste nale- Izbira in pridobitev zemljišča voljenja precej zapletena in ker je ste v njem počutili, bi vas radi teli, če se boste odločili zidati hišo za gradnjo: idealno zemljišče je od vsega tega najbolj odvisno, opozorili na nekaj ključnih v lastni režiji. suho, ravno ali rahlo nagnjeno Prav gotovo pomeni stanovati v individualni hiši več intimnosti, več razpoložljivega prostora, več liteto bivanja. Ker je pot do pridobitve zemljišča, vse potrebne KAKOVOST IMA SVOJE IME izolirka i industrija izolacijskih materialov 61110 Ljubljana, Ob železnici 18, telefon: 061 / 1405 096, telefaks: 061 / 445 - 182 Želite kvalitetno, lahko, lepo in ekonomično strešno kritino BITUMENSKE SKODLE IZOKRIT Z GARANCIJO primerne za novogradnje in sanacije? Imate težave s slabo hidroizolacijo? Je vaš dom slabo toplotno izoliran? Ali ste že sredi gradnje in vas zanimajo pravilni in učinkoviti sistemi izolacij? V našem proizvodnem programu imamo široko izbiro izdelkov za hidroizolapijo, vrhunske kvalitete, kar potrjuje zlati znak SLOVENSKA KAKOVOST SQ IN 10 - LETNA GARANCIJA. - Bitumenski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska strešna kritina BITUMENSKE SKODLE, bitumenski tesnilni trakovi, strešna lepenka, izoval, bitumenske mase, bitumenske razstopine in izdelki za toplotno izolacijo. - Plošče iz stiropora, kombi S, embalaža iz stiropora. - Sistem toplotne izolacije fasade Jubizol in Kombifas. Pokličite nas in skupaj bomo rešili vaš problem! VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA V naši prodajalni pri železniški postaji v ŠEMPETRU, telefon: 063/701-685 POLEG BOGATE STALNE PONUDBE NAŠEGA REDNEGA PROGRAMA: • OGREVANJE • VODOVOD • ELEKTRIKA • GRADBENI MATERIAL • STAVBNO POHIŠTVO VAM V POMLADANSKEM ČASU PONUJAMO VSE ZA NAMAKANJE IN ZALIVANJE VRTOV. NAŠE PREDNOSTI SO SOLIDNA POSTREŽBA, STROKOVNO SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE, DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA. BREZ POPUSTA - IZJEMNO UGODNI! VLJUDNO VABLJENI! KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilsko Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! Primer starega obnovljenega okna ELEKTROINSTALACI JE ARLIČ Skale 82 / a tel.: 063 / 893 - 701 ali mob. 0609 / 619 - 125 VABIMO VAS V NOVO TRGOVINO Z ELEKTRO MATERIALOM TEHNOGRUNT V TOPOLŠICO 85 ..... , i Biaiil . . §f§p| i Prodaja in zastopstvo: GECOMMERCE d.o.o. Šmartno ob Paki, Gavce 83 KI NEL d.o.o. UL. JANKA ULRIHA 43, VELENJE TEL / FAX : 855 - 477 - GRADNJE CIGLER - KREVZEL INSTALACIJE ■ - ELEKTRO JEZERNIK Ob TEMELMviiO VSELITVt S PODJETJEM KINEL. NAŠ IZZIV: KAKOVOST ROKI CENE IN CELOVITA IZVEDBA! (UMI® Gradbeno podjetje Celje p.o., ulica XIV. divizije 10, CELJE Tel.: 063/ 26-634, telex: 36626 GRACEL, fax : 063/ 442- 490 GRADIMO IN PRODAJAMO: Pokličite nas - pomagali vam bomo pri uresničitvi vaših želja! _ OGRADNJA: stanovanjskih, obrtnih, industrijskih, energetskih, prometnih, hidrogradbenih, rudarskih in drugih objektov OPRODAJA: raznih vrst betona, gramoza, in peska po ugodnih cenah OSTORITVE: inženiring, komercialni posli in izdelava projektov hj.. ; ji j ., f 19. maja 1994 .............._................ .............. i r _ Življenje jc kot sestavljanka. Dan ta dnem jo potrpežljivo gradite, en sam trenutek pa lahko uniči ves vaš trud in jo sesuje. Zato potrebuje človek pravega prijatelja. Prijatelja, na katerega se lahko zanese kadarkoli rkolt, ki mu svetuje in pomaga, ki predvideva. Skratka prijatelja, ki zna poskrbeti, da življenje gre naprej, Četudi se vam poruši streha nad glavo. In mi v Zavarovalnici Maribor znamo poskrbeti /a svoje zavarovane« in njih imetje. S široko paleto premoženjskih zavarovanj kvalitetno in hkrati ugodno zavarujemo, kar ste si ustvarili: vaš dom. hišo ali stanovanje, vaše male in velike dragocenosti, vak podjetje ali obrt. vaše stroje, naprave in aparate..., torej vse vaše premoženje bi praktično proti vsemu, kar hi ga lahko ogrozilo. Zato: Samo s pravim prijateljem t* varno življenje! ■ , fJ[oiA LESNO PROIZVODNO IN PREDELOVALNO PODJETJE d.o.o. CELJE MARIBORSKA 116, CELJE Tel. & fax.: (063) 31 731 tel. (063) 34 833 PROIZVODNJA IN PRODAJA LAMELNEGA PARKETA IMUNI. ŽTVL.1EN.IE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI L i Savinja Mariborska 116, CELJE Tel. 063/32-421, 32-487 d.QQ. Del. čas: vsak delavnik od 7.-15. ure IZJEMNA PONUDIM TA HIP PARKET (bukev, hrast) lamelni že od 840,00 sit/m2 klasični že od 1.400,00 sit/m2 LADIJSKI POD In STROPNE OBLOGE GRADBENI LES že od 19.000,00 sit/m3 S plesom po Evropi ŠFS Koleda je imela letos zelo sončne prvomajske počitnice. Pri Koledi je 108 članov in skoraj vsi smo izpolnjevali svoje znanje o plesih na toplih plažah v Novigradu. V plesih smo se dovolj izurili, da se lahko podamo julija na turnejo v Videm (Italija) in nato še avgusta v Al-bacete (Španija). Seveda bomo priredili nekaj nastopov tudi v domačem kraju. Posebno zanimivi bodo nastopi ko se nam bodo pridružili še Spanci. Konec julija namreč gostimo folklorno skupino Magisterio iz Španije. Vse se sliši tako lepo, tako enostavno. Pa vendar imamo majhen problem. Problem so finančna sredstva, kar pa dandanes seveda ni vroča novica. Trudimo se in se bomo seveda še trudili, da bomo vaše in naše želje izpolnili. ■ Mateja Špegei MNENJA, ODMEVI Užaljeni šentiljski davkoplačevalci V prispevku, ki je bil pod tem naslovom objavljen v tedniku Naš čas 12. maja 1994 avtor članka izraža sum, da smo v Strokovni službi Skupščine občine Velenje zadržali Prilogo k zapisniku zbora kra- ' janov Šentilj, ki nam je bila dostavljena dne 14. 3.1994 in ne 14.4. 1994 kot piše v članku. Prilogo, ki smo jo navedli pod številko 43/94-01, smo kljub nekaterim drugačnim mnenjem formalno šteli kot prispevek enega od overovateljev zapisnika in original, z zapisnikom priporočeno poslali 21. marca 1994 na naslov Služba vlade za reformo lokalne samouprave, Tržaška 42, Ljubljana. Tako kopijo navedenih listin smo skladno z navodili istega dne poslali Državnemu zboru Republike Slovenije, en primerek fotokopij listin pa se nahaja v arhivu občinske skupščine. V obeh primerih smo še posebej navedli, da gre za zapisnik z utemeljitvijo, ki je priložena v obliki priloge. V primeru, da so zaradi tega šentiljski davkoplačevalci užaljeni pojasnjujemo, da so neopravičeno. Sekretar SO Velenje ■ Franc Ojsteršek Uzurpirani popravek V prejšnji številki Našega časa smo v rubriki mnenja in odmevi objavili članek g. Toneta Tajnška Užaljeni šentiljski davkoplačevalci. Članek smo lektorirali, avtor pa nam očita, da smo "...z poslovenjenjem besede "uzurpirati" Svet krajevne skupnosti -se pravi z pomensko zgrešenim pojmom zvijačno oprali vsake moralne krivde storilce, to je Svet krajevne skupnosti, torej v imenu Sentiljčanov mi je naročeno pod pretnjo tožbe zahtevatipopravek in sicer točno tako kot stoji v izročenem tekstu". Šporno poved objavljamo še enkrat nepopravljeno: "S tem dejanjem je Svet KS poizkušal uzurpirati odločitev Zbora krajanov, se pravi vplivati zoper tako odločitev, kar je nazakonito početje. Šentiljski davkoplačevalci se spet vprašujejo, po čigave pobudi seje to zgodilo." Upamo, da je gospodu Tajnšku in užaljenim šentiljskim davkoplačevalcem s tem zadoščeno. Velenjski mladi ekologi raziskujejo V ponedeljek je v Zgornje Gorje na Gorenjskem odpotovalo sedem mladih navdušenih biologov in ekologov iz OŠ Bratov Mravljakov. Boris Boban, Ana Lucija Ružič, Davor Kazia, Matej Sitar, Mojca Krajnc, Rok Rodič in Aleksander Debelak so se namreč udeležili letošnjega republiškega ekološkega tabora "Raziskovalni tabor Triglavski narodni park 94". Raziskovali bodo v 7 različnih skupinah, domov pa se vrnejo jutri. ■ (bš) Popravek V 16. številki Našega časa se je v rubriki Vaša mnenja pod pismom Kdo je upravičen do odškodnine pomotoma zapisal napačen podpis avtoija. Avtorica sestavka ni bila Marija Šavor ampak A.K. Odprlo pismo vodstvu podjetja Gorenje -v Notranja oprema Šoštanj Občani zahodnega dela Šoštanja se sprašujemo, kako dolgo bomo še prisiljeni poslušati hrup vašega silosa, ki praktično dela 24 ur na dan, pa naj bo petek ali svetek, tako da nimamo mir le še ob nedeljah in praznikih. Ko sem seznanil vašega varnostnega inženirja, da bom ukrepal, mi je rekel, da ve za ta problem, vendar pa pri denarju ni tako močan, da bi se izboljšalo. Komentar prepuščam strokovnjakom. Trdno sem prepričan, da je vsak izgovor odveč. Z malo dobre volje in nekaj denarja bi se dalo rešiti problem v obojestransko zadovoljstvo. 63320 Piše: Ivo Stropnik Kavčnikova domačija, mili slovenski dom Nekje na majhni slovenski zemlji, niže od znanega alpskega sveta in više od zlatih žitnih ravnic, je tak kraj za vodo, da prideš vanj po različnih poteh, vendar po vseh skozi gozd in v zeleni breg. In vidiš samotne kmetije, mogočen starodavni les, kamnito obokane kmečke duri, ki vabijo nabrušeni hribovski veter na ples pod smrekove skodle: po lestvi v seno, od ljubeznivega gankeca k vrtu in od hrastove mize k ognjišču. Njive so prislonjene v breg, in za deveto gozdno jaso najdeš na samem redki biser - starodavni dom našega doma - domačijo Kavčnikov. Temačen je ta kmečki dom od zunaj in znotraj je sajasto črn. Zunaj ga zaljša gartl zelenih trav pa kakšna natreskna vzpen-jalka po zidu ali na skodlasti strehi, da odžene nebožjo strelo in hudi ogenj od bajte. Ob razmajanem zidu so v visokih počenih loncih pognale bele in rdeče rože, da zakrijejo samorasle koprive in košati repuh. Pomulene potke okrog bajte so na blatnih mestih nastlane s mrekovimi vejami, da ne odneseš preveč zemlje v hišo, da pusti koza pot pred pragom pri miru, če jo dim prežene iz hiše, ali da kokoši ne odnesejo jajce predaleč. Vstopimo v to štiri stoletja staro dimnico in pihnimo za ognjem v čelešnik. Železni treskalnik še drži vnetljivo tresko in usteje še čuvajo tihoto pepela. Prvo prasketanje razkrije glinasto posodje in ogorele lonce na odprtem ognjišču, prvi plamen pa že medlo razsvetli dimnično celico. Mlademu ognju se moraš približati z usti in pihati vanj, kakor da bi ga rad poljubil. Dokler ni razrahljane žerjavice, se gost dim dviga do oči in v trenutku napolni premajhen prostor. Dim skuša uiti skozi stropno luknjo in se počasi poseda. Tisto malo svetlobe, kar je prihaja v bajtico, dajejo v dve bruni vrezane maleckane odprtine, če že kdo utegne posmučati z deščicami, ki jih zapirajo. Železni treskalnik še drži vnetljivo tresko in usteje še čuvajo tihoto pepela ... "Pridi na pečene japke!" je desetletja nazaj na Kavčnikovi domačiji kmečka ženica Ančka Samec vabila na posladek mladega logarja. "Pa sladka jabolka prinesi!" Živeli so od uborne košte, od oprane prosene kaše, repe in zelja. Nepremožni Matevž Počen, kakor vsi pri tej hiši, je od tega svojega doma hodil delat h kmetom v soseski, tam za zajtrk iz skupne sklede jedel mlečni kropeč in pred odhodom morda žlico ješprenjčkove juhe, če se je ob večjem delu še našla kakšna prekajena svinjska nogica. "O, ne škripa jim še mastna deža!" je pohvalil. Četudi revščina, so na Kavčnikovi domačiji za svete praznike velikonočne pekli družinski šarkelj pa male potičke za pisan-ko otrokom, nizko potico ob božiču in nogate krape pred pustom. Meso je bilo tiste dni strupeno in so ga užili le najbolj korajžni. Ančka Samec je za vse bolezni našla zdravilo na svojem zeliščnem vrtu pred domačijo: rožmarin je zdravil revmo in nesrečno ljubezen; votlo steblo luštreka je na enem koncu zažgala in nato dim pihala v razbolelo uho, po luštrekovem čaju si tri dni divje scal; tudi ni noben otrok brez koprca v fantiča gor zrasel, zato je koprc moral rasti na njenem gartlu - ob celi vrsti podivjanih in mirnoraslih zeleh, ki so pomagale človeku in živali, domačim in sosedovim. Kajpak daje znala Ančka tudi ureke dol zmodlit. Ko je njena koza crkovala ali ko je sosedovega prašiča trgalo po nogah, ni pljuvala živali, pač pa pokleknila k njej, nekaj mrmrala, si s spodnjo kiklo obrisala svoje oči in nato oči uročne srote. In žival je vstala. Železni treskalnik še drži vnetljivo tresko in usteje še čuvajo tihoto pepela ... V Kavčnikovi dimnici so ob toplem ognjišču dolge zimske dni predle mačke. Otrok je spal skupaj s kozličkom, človek je bil bližje živali. Ona je na laneni rjuhi iz materine dote iz pletar-ja v pletar presipala fižol, on je robantil nad slabimi časi in razbijal pri panku. Družinica ljudi in živali, svet dima brez oken, ogorel lonec ob ogorelem loncu, ljudje blizu in daleč ... v dolini in v hribih. Pri Kavčniku se je svet drugače razjedal. V pomanjšanem božjem kotu je životarila divja in občutljiva natura, neprovoka-tivna in z besedami komajda spregovorljiva. Visoke filozofije nikoli niso prodrle sem, niti s filozofom Ferdom, ki je tu zadnji pospravljal za svojimi. Železni treskalnik še drži vnetljivo tresko in usteje še čuvajo tihoto pepela ... Prvo prasketanje razkrije glinasto posodje in ogorele lonce na odprtem ognjišču, prvi plamen pa že medlo razsvetli dimnično celico. Mlademu ognju se moraš približati z usti in pihati vanj. kakor da bi ga rad poljubil. Potem lahko sedeš in se pogovarjaš z življenji svojih očetov, prababic in pradedov. Kavčnikova domačija takrat spet zažari na svoji zeleni hribovski tihoti In vabi: "Pridi na pečene japke!" "Pridi na glaž!" "Dotakni se rušnega pepela!" Nizozemci ponovno navdušili Pretekli petek so se v Velenju mudili pevci Moškega pevskega zbora iz nizozemskega mesta Stein, ki jih vodi dirigent Toni Kropivšek. Najprej so si ogledali muzejske zbirke na velenjskem gradu, potem pa jih je sprejel še velenjski župan Pankrac Semečnik, ki je pozdravil plodno sodelovanje med Slovenijo in Nizozemsko. Za sprejem se mu je zahvalil župan mesta Stein,zbor Steinder Man-nenkoor pa je zapel Zdravljico. Zvečer je bil v polni dvorani Glasbene šole koncert, na katerem je sodeloval tudi Mešani pevski zbor "Gorenje" pod vodstvom Nikolaja Žličarja. Nizozemci so zapeli kar pet pesmi v slovenskem jeziku (Zdravica, Večerni ave, Triglav moj dom, Pa se sliš in Nocoj pa oh nocoj) in s tem dosegli rekord kakega tujega zbora z repertoarjem slovenskih pesmi. Ob koncu so člani zbora podarili župnijski Karitas in Rdečemu križu Velenje pomoč v vrednosti 2.000 DEM. Občinstvo jih je nagradilo z dolgotrajnim aplavzom, posebno po zapeti pesmi Nocoj, pa oh nocoj, v kateri je solo zapel njihov dirigent Toni Kropivšek. Med sprejemom pri velenjskemu županu Vokalni večer Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja bo v soboto, 21. maja, pripravil glasbeni večer. Ta bo v dvorani glasbene šole v Velenju, začeli ga bodo ob 20. uri. Vokalni večer bo s svojim nastopom popestrila sopran i stka Dušanka Žličar. Za klavirjem jo bo spremljal Nikolaj Žličar. ZGODILO SE JE,.. 19. Velikega travna LETA 1877 Slovenski gospodar je objavil zanimiv nasvet za svoje bralce z naslovom "Hvala lipe": "Bučelarjem je dobro znano, da je lipa drevo, ki daje drobnim bučelicam najboljšo pašo. Strd iz lipe nabran, je najizvrstniši, ker je blagega okusa in čist kakor svitla vrel-čina. Lipa začne cvesti, kedar je deteljna in drugo medičasto rastlinstvo ocvelo, in torej podaljša pašo za bučele za kake tri tedne. Ni tedaj lehko najti drevesa, katero bi bilo bučelarjem bolj koristno. Zato bi ga naj marljivo sadili, kder imajo za nja količkaj primernega prostora. Lipe dosežejo veliko starost in rastejo tudi hitro. Iz mehke, bele, lehke lipovine izrezujejo rezbarji podobe in mnogovrstne druge reči, lipovo oglje se rabi za črtanje in za napravljanje strelnega prahu. Iz dišečega cvetja kuhajo zdravilni čaj, košato vejeveje pa daje prijetno senco." Lipa torej ni zastonj naše nacionalno drevo. LETA 1895 Slovenski narod je poročal o hudi epidemiji ošpic, ki je razsajala v naši neposredni bližini: "ZDRAVSTVO. Iz Bras-lovč se nam poroča, da so se v ondotih krajih jele razširjati mej otroci osepnice in ošpice. V Sentandražu se je vsled tega šola zaprla in takisto dne 15. t.m. tudi v Braslovčah." Take epidemije so v tistih časih med prebivalstvom lahko zahtevala precejšen smrtni davek. LETA 1920 Celjska Nova doba je objavila kratko vest iz Šaleške doline z naslovom "Iz Šoštanj-skega okraja". "Dne 19. t.m. smo imeli v okraju hudo nevihto s točo, ki je padala kakor oreh debela in uničila velik del letošnje letine v precejšnjem delu okraja." Le upamo lahko, da nas bo letos narava obvarovala takih in podobnih nesreč! LETA 1959 Iz mariborskega Večera smo povzeli novico z naslovom ""Domen" v Pesjem pri Šoštanju: "Prosvetno društvo v Pesjem pri Šoštanju je pripravilo ljudsko igro po Jurčičevi povesti "Domen". Priredil jo je Jože Tomažič, režiral pa Janez Mravljak. Nastopili so najprej doma, potem pa še v okoliških krajih, tudi v Šoštanju in Velenju." ■ Damijan Kljajič GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE V današnji številki vam namesto predolgega in nakladaškega uvodnika, ki ga, bojim se, marsikdo od vas sploh ne prebere, ampak ga tebi nič, meni nič, ravnodušno izpusti, ponujam nekaj več informacij (ki to včasih niti niso) o tem, kaj trenutno počnejo nekateri glas- beniki z domače in tuje glasbene scene. Vročina, kakršni smo v teh dneh priča, nam tako ali tako ne dopušča koncentracije, ki bi nam omogočila mirno in zbrano branje daljših in zateženih člankov. Za krajšanje časa ob hladni pijači, nekje v debeli senci, s pogledom na s soncem obsijano pokrajino, pa bodo tele nezahtevne vrstice kot nalašč. Čas dopustov in s tem tudi čas kislih kumaric, ko se, še posebej na glasbenem področju, ne dogaja prav nič zanimivega, je namreč že tukaj in če bo šlo tako naprej, bomo morali to rubriko zaradi pomanjkanja aktualnih dogodkov ukiniti ali pa vsaj skrajšati. No, nikar se ne bojte. Ničesar ne bomo krajšali, še manj ukinjali. Nasprotno, še razširili in popestrili bomo to stran z novimi rubrikami, tako da bo še bolj pestra, zanimiva in seveda brana. Saj si to zaslužite, mar ne... Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... DOBRODELNI KONCERT 22. maja bo v japonskem mestu Nara veliki dobrodelni koncert, ki ga prirejajo pod okriljem UNESCA: Gre za enega iz serije sedmih večjih dobrodelnih koncertov, ki jih ta organizacija prireja v letošnjem letu. Na njem bodo med ostalimi nastopili: BON JOVI, BOB DYLAN, INXS in JONI MITCHELL. Naslednja podobna prireditev naj bi bila nekje v južni Ameriki. NIRVANA Glasbena zapuščina pred kratkim preminulega pevca Kurta Cobaina bo imela obliko live albuma. Na njem bo objavljeno nekaj doslej še nikoli predvajanih posnetkov z nekaterih njihovih nastopov. Med drugim tudi zgodnja verzija skladbe Pay to play, ki je kasneje izšla pod naslovom Stay away. Album bo izšel 21. junija. CRYSTTALWATERS 13. junija bo izšel prvi album pevke Crystal Waters. 30-letna pevka, ki je s svojim prvim hitom Gypsy woman leta 1991 osvojila srca mnogih ljubiteljev plesne glasbe, bo tak uspeh poskušala ponoviti s sin-glom 100% pure love, ki naj bi bil tudi najbolj udarna skladba njenega debitantskega albuma. BEASTIE BOYS Po dveh letih popolne tišine se vračajo tudi Beastie boys. Trojica belih raperjev, ki s svojimi koreninami segajo še v obdobje punka, 19. maja predstavlja svetu svoj nov album. Njegov naslov je 111 co-munication. čeprav inspirirani z novimi spoznanjji o svetu, do katerih se se dokopali tudi s pomočjo budistične religije, kar nedvoumno izražajo v skladbi Bodhisattva vow, se svojemu staremu, ostremu in brezkompromisnemu stilu le niso mogli povsem odreči. Dober dokaz za to je skladba Get it to-gether, ki se dotika večne teme odnosov med spoloma. V Evropo prihajajo MCA, Mike D in Ad-rock že prihodnji mesec. TWENTY 4 SEVEN Uspešni duet Twenty 4 seven izdaja nove skladbe kot za stavo. Po uspehu skladb Slave so the music in Is it love je zelo hitro prišla tudi nova Take me away, za 30. maj pa že napovedujejo izid najnovejšega singla tega mešanega (v vseh pogledih) para iz Ho-landije. Naslov nove skladbe bo Why don't you leave them alone. Upajmo, da jo bo spremljalo več sreče kot predhodnjo (Take me away), ko bi pri snemanju videa zanjo skoraj prišlo do hude nesreče, ki bi pevko Nance lahko stala tudi življenja. Malo je namreč manjkalo, da med snemnajem spota nekje v gorah ni omahnila v globok prepad. ČUKI Komercialno daleč najuspešnejša domača skupina Čuki je v štirih mesecih od izida njihovega zadnjega albuma Zanzibar prodala več kot 20.000 primerkov kaset le-tega. V to število ni všteta naklada CD plošč. DANILO KOCIJANČIČ Starosta slovenske pop scene s Primorske, Danilo Kocijančič, sicer eden bolj uspešnih slovenskih avtorjev in član tako znanih zasedb kot so Kameleoni, Prizma in Bazar, se je odločil, da svoje največje uspešnice iz bogate in plodne kariere predstavi na plošči. Skladbe naj bi v priredbah zvenele bolj akustično, v njih pa se poleg Danila, ki je odpel dve pesmi, kot pevci predstavljajo znani slovenski vokalisti :Janez Bončina, Janez Zmazek, Matjaž Jelen, Deja fr Mušič, Vili Resnik, Tomo Ju-rak in Mia Žnidarič. Album bo v trgovinah predvidoma poleti. CHATEAU Velenjska skupina Chateau bo pri založbi ZKP RTVS izdala že svojo četrto kaseto in kompaktno ploščo. Posneli naj bi jo kar v domačem studiu Dynamic, producenta albuma pa bosta Zvone Hranjec in Toni Jurij. Nalov albuma zaenkrat še ni znan, na njem pa bo predvidoma 11 skladb, za katere so besedila prispevali Adi Smolar, Andrej Gumilar in Tone Košmrlj. Tomaž Domicelj pa je spet poskrbel za en prevod - priredbo. Tokrat je to uspešnica skupine Styx Boat on a river (iz leta 1979), ki v prevodu nosi naslov Mlinar na Muri. Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 15. maja, ste prisegli na stare preizkušene pesmi, ki grejo v uho: 1. BENEŠKI: ' 'Zvezde žarijo" 5 glasov 2. KLINC: "Shuješevalna kura" 4 glasovi 3. PODKRAJSKi: "Pokrita rihta" 3 glasovi 3. SLAKI: "Moja zidan'ca" 3 glasovi 5. PUGfiLJ: "Hribovsko dekle" 1 glas Predlogi za nedeljo, 22. maja: 1. ATELŠEK: "Polka za muzikanta" 2. DAN IN NOČ: "Andraž" 3. EKaRT: "Dopustnik Joža" 4. FANTJE IZPOD URŠLJE: "Kralj Matjaž" 5. Ans. ŠIBOVNIK: "Naše žene" Vili Grabnei M O ID A Oven od 21. marca do 20. aprila T Poskrbeli boste zato, da boste opaženi. Stvar bo seveda dvostranska. Nasprotni spol boste s svojim vedenjem več kot očarali, svojemu pa ustvarjali popolnoma drugačne občutke. Delali boste sicer kar veliko, raje pa bi veliko manj, saj vam bo delovna vnema pravi trn v peti. Spremembe so tudi na tem področju že na obzorju - spočili se boste že čez nekaj dni. Bik od 21. aprila do 20. maja V^ Čeprav bi se še najraje predali lahnemu sanjarjenju, vam ^ okoliščine tega res ne omogočajo najbolj. Želeli si boste spremembe na ljubezenskem področju, potruditi pa se vam v tej smeri ne bo ravno ljubilo. Samo se ne bo zgodilo prav nič, zato "plunite" v roke. Precej pozabljivi boste, zato čuvajte pomembne osebne stvari - kaj lahko se zgodi, da boste izgubili kakšen dokument ali celo denar. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Dolgo načrtovano obdobje sprememb in pometanja s preteklostjo, ki v marsikateri točki ni bila najlepša, se pričenja. Vsak dan vam bo prinesel nova presenečenja, vedno bolj boste navdušeni nad svojim početjem in neskromno tudi sposobnostmi. Zadovoljstvo bo zaenkrat ostalo le vaše, če bo šlo tako naprej, bo vaše delo tudi širše opaženo in dobro sprejeto. Rak od 22.junija do 22.julija Z vašim zdravjem že dolgo ni vse tako, kot bi moralo biti. Namesto vas ne bo nihče poiskal strokovne pomoči, zato si že enkrat priznajte, da ste strahopetec in pot pod noge. Sicer se boste imeli ša kar lepo, sploh, če boste prisluhnili svojim bližnjim in se prilagodili njihovim željam in vašim potrebam. Obisk sosede ne bo odveč, izvedeli boste marsikaj. > Lev od 23. julija do 23. avgusta q ) Dogajalo se vam bo, da boste precej zmedeni, da sploh ne boste več vedeli, kaj bi pravzaprav radi in zato se ne čudite, če se vam bo kje popolnoma zalomilo. Še najverjetneje bo najhuje vezanim, nevezani boste poskrbeli za kratke avanture, več pa ne boste želeli, vezani pa bi najraje ostali sami. To niso najlažje odločitve, zato ne bodite eksplozivni. Devica od 24. avgusta do 23. septembra rrh če se sami sebi ne boste zasmilili in posledično temu zaprli •X med štiri stene, se vam zna zgoditi v naslednjih dneh kaj zelo lepega. Seveda na ljubezenskem področju, sicer pa tako sami veste, da vas letos pomlad veliko bolj "matra" kot prejšnja leta. Če se boste posvetili svojemu izgledu, ne bo prav nič narobe; bolje se boste počutili, pa še žeijeni cilj Cobjekt") bo veliko bliže. Če že ne kar v vaši mreži. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Ne boste se mogli pritoževati in to prav nad ničemer. Prosti čas bo plodno in krasno izkoriščen, družba primerna in vesela, denarja boste imeli dovolj, zdravje vas sploh ne bo zapustilo. Če boste znali iz tega potegniti še kakšno drobno korist zase, bo pa že skoraj božansko. Le en nasvet - čisto vsega vam ni treba očitno pokazati. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra |T| Obveznosti vam bodo delale preglavice, sploh tiste, ki bolj zaposlujejo misli vaših bližnjih kot vaše. Da bo mir v hiši, se vsaj malo potrudite da zadostite željam in potrebam domačih. Če vaše razmišljanje ne bo šlo preveč v smeri popolnih sprememb načrtov, bo še vse v redu. Sicer pa vsaj malo potrpite, kriza bo mimo, načrti in obveznosti, povezane z njimi, pa bodo naenkrat lažje. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Čeprav se boste prepričevali, da vse skupaj ne more biti res, bo še kako res. Pomlad bo zavrtela tudi vas, dovzetni boste za namige in lepe poglede, čeprav si tega razumsko ne boste želeli, saj dobro veste, da lahko temu sledijo le težave. Petek bo najbolj kritičen, zato pazite, koliko omame si boste privošči/i, da ne boste potem za posledice krivili le te. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja lO Navel'čani boste vsega in vseh, kise najpogosteje vpletajo v vaše življenje. Če bi bilo le mogoče, bi vse nekam poslali, vi pa bi zaživeli popolnoma drugačno življenje. Predvsem bolj umaknjeno, manj stresno in veliko bolj mirno. Sanje? Ja, zaenkrat še. Vse pa je le v vaših rokah. Pretehtajte želje in žrtve in se odločite. Pa ni treba čez noč. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^^ Finančne težave, kine bodo ravno zanemarljive sorte, vas bodo tako močno preokupiraie, da ne boste videli ničesar okoli vas, slišali pa še manj. Mnogi si bodo vaše ravnanje razlagali kot zelo egoistično, a kaj, ko vi ne morete vsem razložiti, kje je vzrok zanj. Molčite in izpeljite sicer malo drzen načrt, za vse ostalo je še tako dovolj čas. Ribi od 21. februarja do 20. marca si boste le lahko odtrgali kanček prostega časa, ga boste preživeli v svojem sanjskem svetu, ki bo iz dneva v dan bolj zasanjan in neresničen. Tudi, če bo kdo poskušal, da vas vrne na trdna tla , mu ne bo uspelo. Le ena nevarnost je - da boste sanje preveč pomešali z resničnostjo in si privoščili kaj takega, da boste še dolgo obžalovali. Ženske v moškem svetu mode Dobra ideja ■ ■■■■tiiiaiiiiriiai Zanimivo, mehko, funkcionalno Namesto stola ali fotelja lahko v dnevni sobi naredite sami zanimiv in zelo mehak sedež. Potrebujete le dva velika (seveda lahko tudi več) vzglavnika, ki jih položite enega na drugega. Za podlago izberite dovolj grobo tkan bombaž, da bo z lahkoto drsel po podu in se ne bo prehitro umazal. Vzglavnike kombinirajte v dveh barvah, če bo sedež sestavljen iz dveh, če pa iz več, sestavite barvno lestvico. Povežite jih s trakom. Če ste vsaj malo ročno in šiviljsko spretni, bo najlepše, če si boste preobleke sešili sami. barvilo, ki spremeni pogled Dovolj je, da na vaše trepalnice nanesete malo maskare in že bo vaš pogled zapeljiv, trepalnice pa gostejše in dolge. Maskara podaljšuje trepalnice, poveča oči, ustvari vtis globokega in sijočega pogleda, poleg tega pa dopolnjuje make-up, ki bi bil brez nje nepopoln. Pri tem paje važno, daje maskara kvalitetna in da ne draži vaših oči. Pa o tem več v naslednji številki, danes le še nekaj zgodovine. Prvo maskaro so izdelali leta 1850. Poimenovali sojo Rimmel, ime pa je dobila po kozmetični hiši, kjer so jo proizvedli. Mnogi maskari ravno zato tako rečejo še danes. Je pa res, da se današnja maskara v marsičem razlikuje od prve, ki je bila izdelana iz šamponaste paste, dame pa so jo nanašale s pomočjo ščetke, ki sojo prej navlažile s slino. Danes ji je najbolj podobna trda (in cake) maskara, ki jo še vedno najdete v prodaji, vendar se ženske raje odločajo za tekočo maskaro s čšetko. Daje to res iskan proizvod pove podatek, da so jih samo v lanskem letu prodali preko 116 milijard primerkov. ERA RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 94/95 ERA trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki d.dv Prešernova 10, Velenje razpisuje naslednje štipendije: program poklic stopnja letnik število štipendij TRGOVEC prodajalec mmN IV. 1. 2 TRGOVEC prodajalec IV. 3. 3 ŽIVILEC mesar IV. 1,-3. 4 GOSTINSKA DELA kuhar/natakar IV. 1. 1 TRGOVSKA AKADEMIJA v. 2. 3 EKONOMSKI TEHNIK ek. tehnik v. 1.-2. 2 KOMERCIALNI ekonomist VI 2. 3 RAČUNOVODSKI dipl. ekonomist VII. 3. 1 TRŽENJE dipl. ekonomist VII. 1.-4. 3 ORGANIZACIJA dipl. ekonomist VII. 2.-3. 1 RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA dipl. računalničar VII. 2.-3. 1 STROJNIŠTVO dipl. ing. strojništva VIL >• 2.-4. 1 PSIHOLOGIJA dipl. psiholog VII. 2.-4. 1 PRIJAVA Prijave za razpisane štipendije pošljite na naslov: ERA d.d.; Velenje, Kadrovski oddelek, Prešernova 10, najkasneje do 20.6.1994. K prijavi za štipendijo na obr. SPN-T (DZS 8,4), je potrebno priložiti še: - življenjepis z opisom socialnih razmer v družini, poklic staršev in izvenšolskih dejavnostih kandidata, - potrdilo o vpisu, fotokopijo zadnjega spričevala, - študenti višjih letnikov predložijo potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov ter frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto. IZBIRA KANDIDATOV Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem. Ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev ERE. OBVESTILO 0 IZBIRI KANDIDATOV Kandidati bodo o rezultatih izbora obveščeni do 31.7.1994. Bombon za sladko spanje Ameriško društvo za preučevanje spanja je "odkrilo" recept za zdravo spanje. Prvi je udihavanje vonja lavande, ker deluje kot blaga narkoza. Kdor ne more spati zaradi nočnega znojenja, naj si priskrbi rjuhe iz lana, ki veliko bolje kot bombažne prevajajo telesno toploto. Ce vas zebe, prav tako ne morete ne zaspati in ne spati. Zato bo bolje, če se zavyete v pokrivalo iz kamelje dlake kot pa pernato. Topla kopel sprošča, vendar je zelo važno, da to storite vs^j dve uri pred spanjem in ne tik pred tem. Če se ves čas prebujate, je prav mogoče, da imate probleme s količino sladkoija v krvi, zato je n^jbo^ enostavna pomoč, da pred spanjem pojeste en bombon. Pa sladko spanje! ** *** * ** #**. * * z VEZ D N #*** * K * • * • * *«* * * A Z 1 P O T . • * * *** **# * * HEflBEB 13 Effl delo © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © spola noče več odreči. In že dolgo ni čisto nič narobe, če se poda v svojem stilu v moški svet mode, ne glede na priložnost in letni čas. Ja, hlačni kostimi so nekaj lepega in zelo praktičnega. Kakšni? Suknjiči so lahko zelo zelo podobni moškemu suknjiču, ki ga dopolnjujejo široke hlače in brezrokavnik - takšen kostim bo deloval celo malo "gangstersko", pa vendar zelo žensko. Kravata kot modni dodatek bo seveda dobrodošla, obvezna pa ne, saj jo lahko nadomestite še s kakšnim bolj domiselnim detajlom. Dvoredno ali enoredno zapiranje gumbov na suknjiču, (letos naj bodo ti kar dolgi, da bo zadoščeno modi) je prav tako vaša izbira. Barve? Peščene, moški rahlo črtasti vzorci v vseh rjavih tonih, droben karo... in seveda večno lepa črna... V hlačnem kostimu, ki bolj ali manj spominja na moške obleke, so ženske lahko ele- 1 V gante od jutra do večera. V službenem času izberejo kot material lahko volno, diolen, lan in tudi bombaž, zvečer, ko se obeta kaj svečanega, pa svilo. Praktičnosti hlač se marsikatera predstavnica nežnega NK Rudar Spremenljiva igra Kakorkoli že, nogometaši velenjskega Rudarja igrajo zelo spremenljivo. Na domačem igrišču v glavnem navdušujejo gledalce z dobro, tudi učinkovito igro, v gosteh pa kaže, da je žoga zanje začarana. Po dobri igri v predprejšnjem krogu so v nedeljskem na gostovanju znova doživeli poraz z 0:2. Za nameček so ostali še brez Alena Mešanoviča, ki ga je po njihovem mnenju sodnik Kline s Ptuja na začetku drugega polčasa izključil, po njihovem mnenju prestrogo, saj je domači igralec zaigral prekršek, s čimer je še dodatno olajšal delo domači vrsti.Kljub porazu so Velenjčani obdržali 10.mesto. Po 26.krogih imajo 21 točk, prav toliko kot Cosmos in Optimizem na 11 .in 12. mestu. Nogometaši Cosmosa, ki so v tem krogu premagali Potrošnika, bodo nedeljski nasprotnik Rudarja v Velenju. ■ vos NK ERA Šmartno Neučinkovitost za zgled Šmarški nogometaši še kar nadaljujejo z neučinkovito igro. Na nedeljski tekmi s Finali iz Pirana so na svojem igrišču več kot 80 minut igrali na polovici gostov, kljub temu pa niso uspeli osvojiti obeh točk; na koncu so morali biti zadovoljni celo z eno. Pričeli so zelo napadalno, takoj potisnili goste v njihov kazenski prostor, mreže gostujočega vratarja pa niso uspeli zatresti. Prav vratar gostov seje v 40.minuti težje poškodoval in so ga celo prepeljali v bolnišniuco. Zamenjal ga je piranski branilec, ki paje branil izvrstno. V 53.minuti so gostje prvič resneje napadli - in povedli, na to pa se do konca srečanja srčno branili. Od vseh lepih prilik so domačini izkoristili le eno, ko je v 83.minuti Grobelšek s prostim strelom izenačil. V nedeljo bodo nogometaši ERE Šmartno gostovali pri zadnje-uvrščenih Medvodah. ■ Janko Goričnik Nogomet Mladinci Rudarja v polfinalu Mladi nogometaši Rudarja so se uvrstili med štiri najboljše ekipe v tekmovanju za slovenski mladinski pokal. V četrtfinalnem obračunu so bili po streljanju enajstmetrovk boljši od vrstnikov Drave s Ptuja. V rednem delu seje tekma končala 1:1, strelec je bil Kovačič, z bele točke pa so bili uspešni Zlodej, Vedenik in N.Bulajič. V polfinalu se bodo Rudarjevi mladinci v Murski Soboti 25.maja srečali z vrstniki Mure. Dobro pa mladinci igrajo tudi v prvenstvu. V soboto so z Izolo na domačem igrišču iztržili točko, izid pa je bil 2:2. Trenutno so v sredini lestvice, do konca prvenstva pa imajo dokaj neugoden razpored. Ostale Rudarjeve selekcije so tudi uspešne. Kadeti so v soboto igrali z Izolo 3:3, mlajši pionirji so premagali ekipo Žalca kat s 7:0, starejši pionirji pa prav tako Žalčane s 3:0. ■ Drago Kolar Mali nogomet Sportklub na dobri poti V prvi tekmi četrtine finala pokalnih prvakov Slovenije je velenjski Sportklub v Logatcu premagal domači Flamengo z 2:1, prilik za višji izid paje bilo na obeh straneh še precej. Povedli so domačini na začetku tekme, izenačil je Kaliga-ro, zmagoviti zadetek za Velenjčane paje dosegel Tomažič. Povratna tekma bo v petek, 20.maja, v Rdeči dvorani pa jo bodo pričeli ob 21.uri. ■ Z.G. "Škale 94" V1 jn 2Jigi malega nogometa "Škale 94" so odigrali 3.krog. Rezultati -1 .liga: Vigo Vinska Gora:Mister X-Gol bar 1:1, RBM Commerce:KMN Fori Škale 0:0, Konovo Saloon:Plešivec 2:1, Lipov list:KMN Podkraj Stil Dekor 1:3, KMN Mušketiiji:Madl Tris 1:0, KMN Bambino prost; s tremi zmagami vodi Konovo Saloon. 2.liga: Tempo Florjan:Club Duo 2:1, Zlatorog Škale:Topolšica 4:1, Kamnoseštvo Kozjak:Kovinarstvo Novak 3:4, Krokodilčki:ŠD TEŠ II 1:1, ŠD TEŠ I:KMN Ravne 1:0, ŠK Cirkovce prosto; s polnim izkupičkom po treh krogih vodi Zlatorog Škale. Balinanje - RLV MACO nezadržen Balinarji ekipe RLV MACO zmagujejo še naprej in so zanesljivo na vrhu lestvice. V minulem kolu so v Novem mestu visoko premagali domačo Krko kar s 13:4, pri čemer so jim bili v veliko oporo zvesti navijači. K pomembni zmagi je tudi tokrat največ prispevala zgledna homogenost ekipe, lepi dosežki pa so seveda plod vseh, ki vodijo ekipo in ji s prispevki omogočajo vadbo in nastope. ■ Boris Knavs Kegljanje - Pokal spet v Šoštanju Kegljaški klub Šoštanj je že 8.zapored organiziral spominski tumir, tokrat "Zaki 94". Organizatoiji so se tokrat odločili za borbene igre in tako zmanjšali čas igranja in stroške. Na začetku so udeleženci počastili spomin na nekdanjega člana Huberta Zakeljška, sam tumir paje bil dovolj zanimiv. Razigrani gostitelji (737 kegljev) so krepko premagali prvoligaša Fužinaija (685), ki jim je moral "vrniti" lani osvojeni prehodni pokal, tretje mesto so osvojili kegljači Metke iz Celja (665), četrto pa igralci Ljubnega (574). Za šoštanjske kegljače je do konca meseca na vrsti prestopni rok, ki pa je v največji meri odvisen od (skromnih) denarnih možnosti. ■ L.F. Tako so igrali: Istragas Jadran:Rudar 2:0 (0:0) DEKANI - Stadion Ivan Gregorič, gledalcev 500, sodnik Kline s Ptuja. STRELCA: 1:0 Breznikar (49), 2:0 - Marš (83). RUDAR: Leitinger, Javomik, Balagič, Muslimovič, Bulajič, Oblak, Ži-vanovič, Pavič, Mešanovič, Spasojevič, Vidovič. ERA Šmartno.Finali Piran 1:1 (0:0) ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče Šmartnega, gledalcev 400, sodnik Kokolj (Škofljica). STRELCA: 0:1 - Durmič (53), 1:1 - Grobelšek (83). ERA ŠMARTNO: Hrovat (Kališek), Omeragič, Rudnik (Delameja), Maglica, Fajdiga, Irman, Malus, Grobelšek, Druškovič, MaJič, Žurej. Dviganje uteži Srnovršnik in Vanovšek na EP Lepo priznanje in pomemben nastop sta si po dolgoletnem tekmovalnem stažu in zavzetim delom med dvigalci uteži zasluženo prislužila člana TAK Rudar Peter Srnovršnik in Justin Vanovšek. prihodnji teden, 24.in 25.maja bosta namreč nastopila na evropskem veteranskem prvenstvu, kot dva od treh slovenskih predstavnikov. Peter je v velenjskem klubu že od leta 1973 in bo nastopil v kategoriji do 91 kg, Justin paje član kluba leto več, tekmoval pa bo v kategoriji do 99 kg. To je vsekakor krona več kot 20-letnih prizadevanj obeh dvi-galcev, njun cilj paje uvrstitev do 15.mesta, kar bi jima zagotovilo še nastop na svetovnem veteranskem prvenstvu. Sabljanje Tokrat bronasta kolajna Minulo soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za kadete in kadetinje (letnik 1977 in mlajši). Pri kadetinjah je Monika Kralj iz velenjskega kluba Rudolf Cvetko med desetimi vrstnicami osvojila solidno 5.mesto. Uspešnejši so bili kadeti, saj je Rok Bezlaj v konkurenci 14 nasprotnikov s 3.mestom osvojil bronasto kolajno; 5.je bil Gorjan, lO.Meh, 11 .in 12.pa sta bila M.in J.Uranjek. Razveseljivo je, daje Rok Bezlaj od lanskega decembra na vrhu jakostne lestvice 27 slovenskih kadetov v floretu, kar je za dobri dve leti treninga res lep dosežek. Ob obetavnih dosežkih velenjskih sabljačev je predsednik kluba Marjan Tamše dejal: "V našem klubu nismo lovci na rezultate. Pomembnejša se nam je vzgoja mladih sabljačev, seveda pa smo uspehov zelo veseli, saj potrjujejo naše dobro delo in pravilno usmeritev." Karate Pionirjem srebro in bron V Murski Soboti je bilo letošnje pionirsko državno prvenstvo v ka-tah, na katerem je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz najboljših slovenskih klubov. Tudi tokrat so se velenjski karateisti s prvenstva vrnili z odličji in potrdili svoje mesto v slovenskem vrhu. Uvrstitve - mlajši dečki: 4.0čko; ekipno: 2.Velenje (Hriberšek, Petrovič, Kotnik), starejši dečki: 4.Jelen, 7.Mir, 9.Sprečakovič; ekipno: 3.Velenje (Jelen, Sprečakovič, Mir). Zaključni turnir v Topolšici "Tenis masters 94" V soboto in nedeljo so v Topolšici z zaključnim turnirjem v dveh kategorijah sklenili rekreativno teniško ligo za sezono 93/94. Med posamezniki nad 35 let je Špegei v finalu premagal Kavtičnika, tretje mesto sta delila Čelič in Melavc, v malem finalu pa je Babajič ugnal Ambroža. V dvojicah sta slavila Štefanovič in Tratnik, druga sta bila Cirar in Ževart; tretji sta bili dvojici Gluk-Aljaž in Meža-Ambrož, v malem finalu pa sta Završnik in Gorjanc premagala dvojico Roškar-Roškar. Najbolje uvrščeni so dobili lepe nagrade. Organizatorja turnirja Birt Turizem in Radio Velenje se zahvaljujeta vsem igralcem in sponzorjem. Namizni tenis V Murski Soboti je bil sklepni mladinski turnir v okviru združenja štajerskih klubov. Med kadeti seje s 3.mestom izkazal Bogdan Simončič, sezone za mlade tekmovalce pa še ni konec, saj se zavzeto pripravljajo za državno prvenstvo mlajših kadetov, ki bo v Ljubljani. ■ A.V. Plavanje V Avstriji 13 zmag V Wolfsbergu na avstrijskem Koroškem je bila v nedeljo v lepem in sončnem vremenu otvoritvena letna plavalna tekma. Nastopilo je 270 plavalcev iz 11 avstrijskih in slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi 35 velenjskih plavalcev, ki so znova potrdili svojo kakovost. Skupno so dosegli 21 uvrstitev med najboljše tri, od tega kar 13 prvih ter po 4 druga in tretja mesta. S po dvema zmagam, so bili najboljši Ajda in Andraž Valcl, Tina Pandža, Špela Bukovec in Jernej Ocepek. Rezultati: mlajše deklice - 50 m prosto: l.Pandža 35,26; 50 m prsno: 7.Kovačevič 53,57; 50 m hrbtno. 1 .Pandža 42,15; 50 m delfin: 3.Pandža 41,27; mlajši dečki - 50 m prosto: 1 .Ocepek 32,12; 50 m hrbtno. 2,Ocepek 39,63; 50 m delfin: l.Ocepek 37,90; deklice -100 m prosto: 2.Kološič 1:08,56, S.Sladič 1:12,91, g.Jandrok 1:13,85; 100 m prsno: 3.Kukovič 1:34,19, 6.Jandrok 1:35,45; 100 m hrbtno: 4.Pandža 1:24,75; 100 m delfin: l.Kološič 1:16,37, S.Sladič 1:23,10; dečki - 100 m prosto: 6.Kotnik 1:14,81; 100 m prsno: 8.Velički 1:36,41; 100 m delfin: 6.Korb 1:34,32, 9.Doblšek 1:40,15; kadetinje - 100 m prosto: l.Valcl 1:04,65, 3.Udovičič 1:08,54; 100 m prsno: l.Udovičič 1:25,87, 7.Grcgorič 1:34,25; 100 m hrbtno: l.Valcl 1:12,29, kadeti - 100 m prosto: 7.Primožie 1:06,68, 8.Knez 1:07,66; 100 m hrbtno: 1.Valcl 1:09,07; lOOmdelfin: l.Valcl 1:04,86; mladinke -100 m prosto: l.Bukovec 1:06,70, 3.Podpečan 1:06,91; lOOmprsno:2.Podpečan 1.28,14; lOOmhrbtno:4.Mečava 1:24,70; 100 m delfin: l.Bukovec 1:11,85; mladinci - 100 m prosto: 7.Tajnikar 1:04,17; 100 m prsno: 2.Doblšek 1:18,56, 3.Tajnikar 1:19,08; 100 m hrbtno. l.Fricelj 1:06,74; 100 m delfin: 7.Doblšek 1:14 ,40. V nadaljevanju plavalne sezone si v velenjskem plavalnem klubu predvsem želijo čim prejšnjo otvoritev letnega bazena v Velenju. ■ Marko Primožič Novice iz Šaleškega AO Matej zmagal na drugi tekmi Tekmovanja v športnem plezanju se nadaljujejo. Drugi majski konec tedna je bil zaseden s tekmovanji za državno prvenstvo v mlajših in srednjih kategorijah. V Celju je pri starejših dečkih Velenjčan Tomaž Jevšnik osvojil 3.mesto, v Pirničah pa sta pri mlajših deklicah spet slavili Urška in Špela Šeliga s l.in 3.mestom. V soboto je bila v Škofji Loki zelo razburljiva druga tekma za državno prvenstvo članov, na koncu pa je slavil član Šaleškega AO Matej Mejovšek. Za vse ljubitelje športnega plezanja velja še povabilo na drugo tekmo za državno prvenstvo za srednje kategorije, ki jo bo v soboto, 21.maja, na umetni steni v Rdeči dvorani organiziral Šaleški alpinistični odsek. Tekmo bodo pričeli ob lO.uri. ■ Ivč Kotnik Škalsko jezero: Izbirno tekmovanje ribičev za državno prvenstvo V nedeljo, 15. maja dopoldne, je ob Škalskem jezeru v Velenju potekalo ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem. Šlo je za izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, ki so ga pripravile ribiške družine celjske regije, sodelovale pa so ekipe Šoštanja, Celja, Velenja, Šempetra, Mozirja, iz Laškega, Voglajne in Ljubnega. Ekipno je med člani 1. mesto pripadlo 1. ekipi Šoštanja, 2.mesto 2. ekipi Šoštanja, 3. pa Ribiški družini Celje. Med člani je zmagal Silvo Koželjnik (Šoštanj), 2. je bil Dragan Višič (Šoštanj) in 3. Maks Gruber (Celje). Med mladinci je ekipno 1. mesto pripadlo ekipi RD Šempeter, 2. Velenju in 3. Celju, med posamezniki pa so v tej kategoriji slavili Jože Skornšek (Šoštanj), Marko Ramšak (Šoštanj) in 3. Tatjani Kumer (Velenje). Med juniorji so ekipno slavili Šoštanjčani, 2. so bili Velenjčani in 3. Celjani, med posamezniki je med junioiji slavil Aleš Pšaker (Šempeter), 2. je bil Darko Šarmon (Velenje) in 3. Tomaž Turk (Šempeter). ■ mkp NITE ČLAN RUDARJA POSTANITE ČLAN R NITE ČLAN RUDARJA POSTANITE ČLAN R č co O CL < tr < o ID DC Z O LU H CO O D. < ~3 DC < O D DC Z O Nogometna zveza Slovenije NK RUDAR VELENJE ELENA ČRNA sta barvi RUDARJA, ki igra v nedeljo, 22. maja, ob 16.30 na mestnem stadionu v Velenju proti AM COSMOSU LU Vstopnice so ceneje v Arkadi, Orionu in Klubu CO O CL C D > 33 c_ > "D O co H m o 33 C o > 33 c_ > 0 CO 1 z H m o £ z 30 C D > 33 c_ > č co O CL < —3 cc < o z> DC O LU H Z č CO o CL < DC < D D DC O LU H Z Č CO O Q_ Nogomelna zveza Slovenije NK RUDAR VELENJE Mednarodna mladinska prijateljska nogometna tekma v v SLOVENIJA: CESKA V četrtek, 19. maja, ob 17. uri, na mestnem stadionu v Velenju. C o > u C— > "V O CO -{ m o £ z 33 C D > 33 c_ > 13 O CO H m o 33 C a > 33 c_ > 1. SLOVENSKANOGOMETNALIGA 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA _L!. SPORED ■ 19? maja «94 ČETRTEK, 19. MAJA PETEK, 20. MAJA SOBOTA, 21. MAJA NEDELJA, 22. MAJA PONEDELJEK, 23. MAJA TOREK, 24. MAJA SREDA, 25. MAJA SLOVENIJA 1 09.20 Kam pa kam, lutkovna igrica 09.5014. srečanje tambu-raških skupin Slovenije 10.15 Kronika, 28. del 10.40 R & R 11.10 Mali festival nedeljskih 60 12.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studio City, ponovitev 15.30 Svet poroča 16.05 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Prvi prenos otvoritve slov. gledališča 21.25 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi To je ljubezen, 11/19 23.10 Dobra fanta, ang. nadaljevanka SLOVENIJA 2 15.00 KINOTEKA: Na begu, ang. film (ČB) 16.25 Strta srca, 10/16 17.15 SOVA,ponovitev sledi Popolna tujca, 10/22 17.45 Umori, 13/13 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Vas bomo že kako prepričali, 3/3 21.00 Umetniški večer: Stiški rokopisi; Najprej je bila črka, dokum. film; Pogovor v studiu HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Zlata nit, 11/16 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Popolni tujci, humor.od-daja 13.05 Poroka z ledom (Frank Sinatra) 14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Hrtič-hitič 16.30 Čakalnica 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.40 Poročila 21.45 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT- 54. del; Velika kraja 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Celovečerni film: POLNOČNI BOJEVNIK; žanr: akcija 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.25 Mladi Sherlock, 7/9 09.50 Skrivališče, amer. film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum 20.30 Drugi človek, amer. film 22.20 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 3. del 23.15 Izredno stanje, 1/6 00.10 Zasebni sprejem, ang. film SLOVENIJA 2 17.20 SOVA, ponovitev sledi To je ljubezen, 11/19 17.50 Dobra fanta, ang.nadal-jevanka 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Moški, ženske 21.10 Obiski 22.10 Henrik Ibsen: Nora, gledališče HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Zlata nit, 12/16 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Popolni tujci, humor.se-rija 13.05 Robin in sedem gan-gsterjev (Frank Sinatra) 15.05 Monoplus 16.05 Palčki nimajo pojma 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Osijek: Naj tambura igra 21.15 Latinica 22.20 Vabljeni v Kotoribu, dokum. oddaja 22.50 Slika na sliko 23.55 Ispod ledenika, island. film VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški festival: ZLATI SRČEK 93 19.03 Risana serija za otroke: TMNT-55. del; Tolpa je zbrana 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Celovečerni film: DOVOLILNICA ZA IZHOD; žanr: komedija 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.20 Radovedni Taček 08.35 Lonček kuhaj 08.45 Zimska tekmovanja, 21/26 09.10 Klub klobuk 10.00 TOK TOK 10.50 Zgodbe iz školjke 11.45 Maja in vesoljček, slov. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Moški, ženske 15.05 Drugi človek, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zaklad na južnem tečaju 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.103x3 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Utrip 20.30 Tvariete 21.30 Pot slov. pokristjanjevanja 22.00 Korenine slov.lipe, 5.del 22.30 TV dnevnik 23.05 SOVA: sledi Izredno stanje, 2/6 00.00 Jutri nikoli ne pride, ka-nad.ang. film SLOVENIJA 2 14.00 Antologija slovenske glasbe 15.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 3. del 15.55 Izredno stanje, 1/6 16.50 Športna sobota Košarka NBA, posnetek 17.50 Avtomobilizem: Rally Saturnus 18.50 Modra divjina, 1/4 19.15 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Jezdeci, 1/4 21.00 Veliki zločini in procesi 21.30 Sobotna noč HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Kapetan Zaspan, risana serija 11.00 Oddaja za otroke 12.05 Resna glasba 14.10 Captain Stirrick, brit. film za otroke 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Danes zvečer 20.15 Brothers In Arms, amer. film 21.55 FILM VIDEO FILM 22.40 Poročila 22.45 Športna sobota 23.00 Slika na sliko VTV__ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT - 56. del; Veliko razdejanje 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.15 ŽIVLJENJE NA ODPRTI DLANI Študenti medicine v afriških SLOVENIJA 1 08.45 ŽIV ŽAV 09.35 Upornik v službi kralja, 6/13 10.00 Neke grozljive noči, ang.oddaja 10.50 Slike iz Sečuana 11.0014.srečanje tambu-raških skupin 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Vodne pustolovščine, 24/24 13.00 Poročila 13.40 Kako bi umoril milijonarko?, amer.film 15.10 Vas bomo že kako prepričali, 2/3 16.00 Še se bomo srečali, 10/13 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Mali festival nedeljskih 60 18.10 Po domače 19.00 Risanka 19.15 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.35 Razgledi slovenskih vrhov 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.25 SOVA: sledi Tečaj prešuštvovanja po žensko, 1/3 sledi Umori, 10/13 SLOVENIJA 2 08.50 Poglej in zadeni . 10.10 SOVA, ponovitev sledi Umori, 9/13 11.00 Križkraž 12.00 Karaoke 12.55 Športna nedelja: sledi EP v gimnastiki (Ž) 16.00 Festival cerkvene prim.pesmi 17.30 Formula 1, Monte Carlo 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Slovenski magazin 20.35 Skrivališče, amer. film 23.05 Športni pregled 23.50 Kolesarks dirka po Sloveniji 00.20 DP v nogometu: Publi-kum:Koper HRVAŠKA 1 11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Film 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Sedma noč 21.50 Nadaljevanka 22.55 Slika na sliko SLOVENIJA VTV 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški festival: Zlati srček 93 273. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja Življenje na odprti dlani Franc Martinčič - taboriščnik št. 65812 Video top, kontaktna oddaja o ročk glasbi Horoskop Videostrani do 24.00 11.10 Huckleberiy Finn 11.40 Znanje za znanje 12.10 Zaklad na južnem tečaju 13.00 Poročila 13.05 Alpe-Donava-Jadran 13.35 Športni pregled 14.55 Obiski 15.55 Videomoda 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.25 Cobi in prijatelji, 1/13 17.50 Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45ABC-ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Sedma steza 20.3510000 obratov 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: sledi Grda,umazana,zabita, 2/6 sledi Izredno stanje, 4/6 SLOVENIJA 2 14.40 Forum 14.55TV mernik 15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 15.40 Nedeljskih 60 16.40 Obzorja duha 17.10 SOVA, ponovitev sledi Tečaj prešuštvovanja po žensko, 2/3 18.00 Izredno stanje, 3/6 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Čigava je krivda, 2/2 21.20 Studio city 23.05 Brane Rončel izza odra 00.05 Kolesarska dirka Giro Dltalia HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Film 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Odprto 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Basen Bojana Jurca -0 bistrem in lepem videzu 19.03 Kako nastane risanka -Avtor Bojan Jure 19.17 Basen Bojana Jurca -0 toplem domu 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Pogovor v studiu: KULTURNO DRUŠTVO GRIŽE 21.15 Horoskop 21.20 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.35 Christopher Pokora, ang. oddaja 11.25 TV avtomagazin 11.55 Čigava je krivda, 2/2 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rola; Jubilejna 10. prireditev "Druga godba"; koncert: Bryan Adams 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj 17.20 Upornik v službi kralja, 8/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC • ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Strta srca, 11/16 22.20 TV d nevn i k 3, vreme 22.45 SOVA: s'edi Zakonca Fields v Franciji, 9. del sledi Izredno stanje, 5/6 SLOVENIJA 2 15.30 Zgodbe iz školjke 16.20 Sedma steza 16.4010000 obratov 17.20 SOVA, ponovitev sledi V avtobusu, 26. del 17.45 Izredno stanje, 4/6 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza ■ 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Družinske skrivnosti, 5/6 21.00 Svet na zaslonu 22.00Zelena ura 22.30 Videošpon 23.30 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja 23.15 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Basni Bojana Jurca - 0 vzgoji jezika 0 veselju, času in spremembah 19.05 Risanke 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 274. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.40 Športni torek 21.30 Horoskop 21.35 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.45 1001 Amerika, 21/26 10.10 Videošpon 11.10 Iz življenja za življenje 11.40 Veliki zločini in procesi 12.05 Čudeži narave 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.00 Svet na zaslonu 15.00 Družinske skrivnosti, 5/6 15.50 Meridiani, tarča 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Vas ob meji, koproduk-cija ORF-TVS 22.05 Andrej Grafenauer: kitara 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Popolna tujca, 11/22 sledi Izredno stanje, 6/6 SLOVENIJA 2 15.45 Omizje 17.00 Videomoda 17.25 SOVA, ponovitev sledi Zakonca Fields v Franciji, 9. del 17.55 Izredno stanje, 5/6 18.45 Kronika, 29. del 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda: sledi Pred. EP v rokometu 20.40Giro D'ltalia, posnetek 21.40 Sejem marketing kluba 21.50 Svet poroča HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Basni Bojana Jurca - 0 dobrih delih in možnih ocenah 0 miSki, slonu in njunih srečanjih 19.05 Risanke 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 NAJ SPOT, Koncert pevke SADE 21.15 TROPSKA VROČICA, nanizanka -13. del, Dvakrat kot mrtev-2.del Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00 Petek, 21. maja TVS1 20.30 DRUGI ČLOVEK, amer. film, 1976 Igrajo: Sean Connery, Cornelia Shar-pe, Ted Beulades Režija: Richard C.Sarafin Sean je ambasador iz Saudske Arabije, ki prispe na kongres OZN v New York. Bori se za mir med Izraelom in Palestinci. Zavzema se za vključitev Izraela v OPEC, Čemur močno nasprotujejo druge članice. Je izjemen politik, ki doživi na sedežu OZN prave ovacije, obenem pa vzbudi val po-litčnih demonstracij... Sobota, 22. maja TVS1 11.30 MAJA IN VESOUČEK, slovenski barvni film, 1988 Igrajo: Ana Papež, Dario Ajdovec, Maks Furjan Režija: Jane Kavčič Maja in vesoljček ima verjetno svoj vzor v filmu E.T.. Domislica, da gredo mladi vesoljčki v "šolo v naravi" - na Zemljo - je vsekakor zanimiva. Žal omejena finančna in tehnična sredstva niso dovolila, da bi Kavčič posnel spektakel z obilico domišljijskih in fantazijskih konstrukcij, nujnih za tovrstno pravljico... TVS1 23.05____ JUTRI NIKOLI NE PRIDE, amer. film,1977 Igrajo: Oliver Reed, Susan George, Stephen McHattie Režija: Peter Collinson Glavni junak bolj po ponesreči kot namerno ustreli policaja in se nato z dekletom zabarikadira. Na "drugi strani" je policijski inšpektor, ki zastopa pravno državo in s svojo sposobnostjo ter pogumom odločno kljubuje povprečnim karieristom in politikantom, ki ga obkrožajo... Nedelja, 22. maja TVS1 13.30__ PLEŠI DO ZORE, amer. film, 1991 Igrajo: Chirstina Applegate, Tempe-stit Bledsoe, Brian Bloom Režija: Paul Schneider Skupinica ameriških maturantov se pripravlja na maturanski ples, ki je po mnenju mnogih najpomembnejši dan v njihovem življenju. Seveda pa mnogi med njimi doživljajo prav zaradi plesa hude stiske. Čedna Patrice, ki pride na ples z Rogerjem, si nadvse želi, da bi postala kraljica plesa, a se ji večer sprevrže v pravo moro, ljubka Shelly, ki se tega dne dokončno razide s Kevinom, lepotcem in sploh najboljšim tipom, se namesto na ples, zateče v kino, tam pa že sedi njen plašni sošolec Dan, za katerega se doslej sploh ni zmenila... TVS2 20.45 ____ MESO IN KRI, amer. film, 1985 Igrajo: Rutger Hauer, Jannifer Jason Leigh, Tom Burlinson Režija: Paul Verhoeven Zgodba je postavljena v leto 1501. Čeprav štejemo novi vek od odkritja Amerike 1492gre vendarle za izrazito srednjeveško zgodbo o obračunavanjih posameznih vojsk pod vodstvom "vitezov" ali plemičev v tistih predelih Španije, kamor centralna kraljevska oblast ni segla. V ospredju je izobčenec Martin, ki se upre svojemu plemiškemu delodajalcu Arnolfinu, ker ni dovolil opleniti zavzetega mesta. Pridruži se mu veliko plačancev - prevaranih vojšCakov, ki se želijo maščevati... mjAKOPECE OPEL l^MBaBMBBBBIMBMMBMM^MB ■■■ POOBLAŠČENI SERVIS - Kosovelova 16, tel.: 855-975 Nudimo vam vse vrste OPLOVIH vozil, rezervnih delov in dodatne opreme. V MAJU DDsebna-akciia^ CORSAže od 18.888.-ASTRAže od 23.946.-ASTRA CARAVAN že od 27.393. VECTRA že od 29.887. POHITITE, IZKORISTITE IZJEMNO PRILOŽNOST, KOLIČINE SO OMf _ZA RAZVEDRILO - POLICIJSKA POSTAJA rcimii; Neznanec "obiskal" stanovanje V torek, 10. maja, v času med 7. in 11. uro, je neznanec skozi vhodna vrata vlomil v stanovanje Franca O. ha Kardeljevem trgu 7 Velenju. Iz stanovanja je odnesel 40 000 tolarjev gotovine. Bo vlomilec malical v hotelu Paka? V noči iz 10. na 11. maj je hotel Paka v Velenju obiskal neznanec. Ne tako, kot navadno naredijo gostje, ampak je v notranjost prišel skozi priprto okno. V pisarni blagajne, kamor je vlomil, je našel abonentske bloke. Gostinstvo Paka je oškodoval za več kot 31000 tolarjev. Vlom v bife Kino V noči iz 14. na 15. maj je neznanec skozi pritlično okno, ki gaje odprl s pritiskom, splezal v notranjost bifeja Kino na Koroški cesti v Velenju in iz njega odnesel CD Player, ojačevalec Yamaha, kasetofon Yamaha, 9 CD plošč, steklenico viskija in blizu 400 zavojčkov cigaret. Z dejanjem je lastnika Franca J. iz Velenja oškodoval za okoli 176 000 tolarjev. Iskali so otroka V nedeljo popoldne so na Goricah pri Šoštanju mnogi, tudi policisti in gasilci, iskali dveletnega otroka, ki se je izmuznil budnim očem staršem in jo mahnil po svoje. K sreči jim je povzročil le veliko skrbi, saj so ga po dveh urah iskanja našli sosedje prav takšnega kot je odšel. Ali motoristi upoštevajo predpise? Lepo vreme je v promet pritegnilo že skoraj vse lastnike koles z motoijem in motornih koles. Marsikje jih je polno, tudi tam, kjer naj jih ne bi bilo. Velenjski policisti so se skupaj s kolegi sosednjih policijskih postaj v petek popoldne odločili za poostren nadzor, pri čemer so spremljali predvsem kršitve cestno prometnih predpisov pri teh voznikih. V Velenju so "naleteli" na enajst takšnih, ki so "zreli" za k sodniku za prekrške in jih bodo tja tudi napotili, dvema pa so kazen naračunali kar na mestu prekrška. Med kršitelji je bilo osem mladoletnikov. Spomladi pride marsikaj na dan Zdaj, ko je pomlad na višku, bodo nekateri pogrešali marsikaj, kar čez zimo niso potrebovali, zamikalo pa je ob pripravah na poletno sezono kakšnega neznanca. Kar nekaj nečednosti je že prišlo na dan. Iz lesene hiške ob jezeru, last podjetja Gostje neznanec v času zadnjih dveh mesecev, odnesel avtomat za pikado. Kje ga le igra? V Eri poslovni enoti Gradbeni material so od jeseni pa do danes, ostali brez več stolov. Tistih, ki jih postavijo pred Šumi. V petek, med akcijo policistov, so "odkrili" motor, ki ga je neznanec olastninil pravemu lastniku že leta 1991. Z njim sta se vozila dva mladoletnika, ki ju bo kdo verjetno še vprašal, kako sta do motoija sploh prišla. Po rezervne dele na parkirišča Nekateri pa v tem času opremljajo svoja vozila. Po rezervne dele zanje pa namesto v trgovino stopijo raje kar na kakšno parkirišče. Tako se je na Gorenjevo že prejšnji ponedeljek odpravil neznanec, ki je potreboval kolo za osebni avto Jugo. In ga tudi dobil. V Šaleku 91 paje nekdo "našel" nekaj rezervnih delov za kolo z motorjem. V začetku maja, ko je bilo vreme še bolj nestanovitno, se je neznanec zbal, da lahko postane še hladneje. Zavil je v Erino trgovino Center, kjer imajo oblačil toliko, da jih prodajajo in izmaknil tisto, kar potrebuje: moško vetrovko. Nekaterim pa potem, ko že mislijo, da se jim ne more nič več zgoditi, stopijo na prste. Velenjski policisti so se imeli čast srečati s skupino mladoletnikov, ki jih sumijo storitve več tatvin po trgovinah, ki so jih opravljali dalj časa. Za začetek so jim zasegli ukradene predmete, zdaj pa že pišejo zanje tudi ovadbe. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Trčenje voznika kolesa z motorjem V četrtek, 12. maja, ob 17.15 seje na cesti na Lepo Njivo v Mozirju pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozlih paje nastalo za okoli 40 000 tolaijev škode. 51-letni Štefan Pečnik iz Lepe Njive je vozil kolo z motoijem iz smeri Mozirja proti domačemu kraju. Pri stanovanjski hiši Cesta na Lepo Njivo 19 v Mozirju je s sprednjim delom vozila trčil vzadnji del ob desnem robu ustavljenega osebnega avtomobila, ki ga je vozil Bojan Kreže, 20 let, iz Prebolda. Pri trčenju je Pečnik padel po vozišču in se hudo poškodoval. Zaseženo orožje in strelivo Ko so policisti Policijske postaje Mozirje v sredo, 11. maja, med kontrolo potnikov Izletnikovega avtobusa v Varpolju, legitimirali 34-letnega Mira P. iz Zidanega mosta, so se imeli čast spoznati večkratnega storilca kaznivih dejanj, za katerim je Urad kriminalistične službe UNZ Celje izdal razpis iskanja. Pri postopku je Miro policistom izročil samokres znamke Croa-tia, kalibra 22 mm Magnum z usnjeno torbico in 14 naboji za samokres. Ker je orožje in strelivo posedoval brez dovoljenja ustreznega organa, so mu policisti oboje zasegli, potem pa so ga v nadaljni postopek prevzeli kriminalisti. POLICIJSKA POSTAJi ŽALEC Z neregistriranim vozilom in brez vozniškega v nezgodo V četrtek, 12. maja ob 23. uri je 21-letni Aleš Agrež iz Celja vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz Celja proti Žalcu. Ko je pripeljal že izven naselja Arja vas v levi blagi pregledni ovinek, je naprej zapljal desno na bankino, za tem pa levo čez cesto, kjer je trčil v brežino obcestnega jarka. Pri trčenju seje vozilo prevrnilo na levi bok v obcestni jarek. Aleš Agrež, kije brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano vozilo, seje v nezgodi hudo poškodoval. Vlom v zaprt preboldski hotel Le kaj si je mislil, da bo našel, neznanec v hotelu Prebold v Preboldu, da se je za podvig odločil kar čez dan, v soboto, 14. maja? Najbrž ni vedel, da je hotel že dalj časa zaprt, zato v njem tudi ni denarja, niti vrednejših predmetov. Po požarni lestvi je splezal na podstrešje in v notranjosti vlomil več vrat, med drugim tudi v stoječo kovinsko blagajno in razmetal nekaj nepomembne dokumentacije. Poskušal je odpreti tudi sef, kar pa mu ni uspelo. Po prvih ugotovitvah ni odnesel ničesar, na inventarju paje z lomljenjem povzročil za okoli 50 000 tolaijev škode. ansamblov in pevcev zabavne glasbe; demonstracije novih izdelkov ter ..^f degusfacije hrane in pijače, JujtiM najmlajše nismo pozabili, ifstikeg&^fiji še posebno presenečenje. OBJAVE. RAZPISI RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Zadnjič premiki, danes odmiki Zadnjič smo pisali o radijskih premikih, danes se bomo razpisali o radijskih odmikih. Tudi teh je nekaj. Eden od njih pa gotovo ta, da se ta čas nekje v Rimu ali pa vsaj v njegovi bližini mudi večja skupina za štiri dni "odmaknjenih" velenjskih radijcev. Po Rimu in Italiji bodo, tako so rekli, poslušali in spremljali italijanski radijski program. Ali se bodo pri tem tudi kaj naučili, pa boste spoznavali v prihodnje. Sicer pa se je urednica Mira Zakošek spet odločila za temeljit preoobrat. Ne samo, da snuje poletno radijsko shemo, prav nič ni več zadovoljna z našim govorjenjem v tem mediju. Zato bomo morali vsi, od prvega do zadnjega, spet v šolo. Tudi tisti, ki mislijo, da so že danes ah, oh in sploh. Ida Baš, ki nas bo vzela v roke, bo imela težko delo: še kaj naučiti tiste, ki so prepričani, da že vse vejo, je težje, kot učiti tiste, ki menijo, da še nič ne vejo. No, bomo videli, kaj bo iz tega. Vsekakor pa bodo imeli priložnost spet novi in novi radijski talenti. Bog ve, kje vse se skriva- premorete kaj od tega, plašnost PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE VEČER Z DR. TRSTENJAKOM V četrtek, 19. maja, ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju kulturni večer, katerega gost bo prof. dr. ANTON TRSTENJAK. Pogovor z odličnim psihologom - raziskovalcem in teologom, avtorjem številnih znanstvenih in poljudnih knjig, ki so vsa desetletja po drugi svetovni vojni odločilno sooblikovale raven kulturne zavednosti Slovencev, bo vodila dipl. psih. Alenka Čas. Vstopnine ne bo. ORANŽNI ABONMA SLOVENSKE FILHARMONIJE Sprejemamo predprijave za organiziran obisk koncertov Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu v Ljubljani (ob petkih) za sezono 1994/95. Število mest je omejeno. VERONA '94 Sprejemamo prijave za obisk veronskega opernega festivala (Nabucco)dne 18. in 19. avgusta 1994. Cena prevoza in polpenzio-naje 130 DEM. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Izvršni svet JAVNI NATEČAJ ZA ODKUP: A) TURISTIČNEGA SLOGANA O MESTU VELENJE B) TURISTIČNEGA SLOGANA O ŠALEŠKI DOLINI Izvršni svet Skupščine občine Velenje razpisuje javni natečaj za odkup slogana o Velenju in Šaleški dolini. Komisija, ki jo bo imenoval Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo med poslanimi predlogi izbrala en predlog v vsaki od razpisanih kategorij. Izvršni svet bo z avtorji, katerih slogani bodo izbrani, sklenil pogodbo, s katero bodo avtorji odstopili svoje materialne avtorske pravice Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje enkrat za vselej in za vse primere. Slogan se bo uporabljal za promocijske namene mesta Velenje in Šaleške doline. PRAVILA NATEČAJA: 1. Na razpis se lahko prijavi vsak. 2. Ob predaji slogana morata biti predani dve zaprti kuverti in 'sicer: ■ prva kuverta vsebuje slogan, ki mora imeti šifro avtorja, na kuverti paje: Izbira slogana ■ druga kuverta vsebuje priimek in naslov avtorja, na kuverti paje šifra avtorja. 3. Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo izplačal avtorjem izbranih sloganov za posamezen slogan 50.000,00 SIT bruto. 4. S predajo sloganov na javni natečaj avtorji soglašajo, da bodo odstopili svoje materialne avtorske pravice za izbrane slogane Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje s pogoji razpisa. 5. Rok za oddajo sloganov je petek, 3. junij 1994. Slogane natečajniki pošljejo po pošti na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Velenje, Titov trg 1,63320 Velenje. 6. Vsak lahko konkurira na javnem natečaju z n ajveč tremi slogani. 7. Obvestilo o rezultatu razpisa bodo dobili vsi natečajniki do 20. junija 1994. te? Mi pa za vas pripravljamo novo avdicijo, avdicijo na kateri bomo iskali sveže, šarmantne in zapeljive glasove, pa tudi bodoče radijce s ful dobrimi idejami! Če na stran, počakajte na javni razi-pis, ki bo že kmalu, vsekakor pa pred poletjem in se prijavite! Konec Radijskega mozaika! H mkp I iiiiiiiiiiiiii DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 22.5. ob 10. uri dopoldan (PREDPREMIERA) NUNE POJEJO 2 -komedija. Vgl. vi.: Whoopy Goldberg Kako spremeniti razred nezado-voljnežev v pravo pevsko atrakcijo? Recept vam bo povedala neveijetna Whoopy kot prostovoljna nuna... Ponedeljek, 23.5. ob 20. uri (filmsko gledališče) KLUB SREČNIH ŽENSK - drama. Zgodba o petih Kitajkah, materah, ki prenašajo svoje izkušnje in vzgojo na svoje v Ameriki rojene VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ VPIS PREDŠOLSKIH OTROK za dnevno varstvo za šolsko leto 1994/95 bo v torek, 24. in v sredo 25. maja od 6. do 15.30 ure v enoti "Brina", Kajuhova 3, Šoštanj za vse enote VVZ Šoštanj: - Lučka in Brina (Šoštanj z okolico) - Maja (Šmartno ob Paki z okolico) - Urška (Topolšica). Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Izvršni svet JAVNI NATEČAJ ZA ODKUP DIAPOZITIVOV Z MOTIVI IZ OBČINE VELENJE Izvršni svet Skupščine občine Velenje razpisuje javni natečaj za odkup diapozitivov občine Velenje. Komisija, ki jo bo imenoval Izvršni svet Skupščine občine Velenje, bo med poslanimi diapozitivi izbrala 20 diapozitivov, ki bodo predstavljali Velenje v vseh štirih letnih časih. Izvršni svet bo z avtorji, katerih diapozitivi bodo izbrani, sklenil pogodbo, s katero bodo avtorji odstopili svoje materialne avtorske pravice Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje enkrat za vselej in za vse primere. PRAVILA NATEČAJA: 1. Na razpis se lahko prijavi vsak, ki razpolaga z diapozitivi z motivi občine Velenje. 2. Diapozitivi morajo biti predani v okvirčkih in odloženi v odgovarjajoče plastične mape, da se ne poškodujejo in ustrezno avtorsko označeni. 3. Ob prevzemu bo naročnik izdal reverz za prevzete diapozitive in prevzel odgovornost, da se diapoztivii ne bodo izgubili ali poškodovali. 4. Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo izplačal avtorju izbranega diapozitiva 20.000,00 SIT bruto za vsak izbran diapozitiv. 5. S predajo diapozitivov na javni natečaj avtrorji soglašajo, da bodo odstopili svoje materialne avtorske pravice za izbrane diapozitive Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje s pogoji razpisa. 6. Rok za oddajo diapozitivov je petek, 3. junija 1994. Diapozitive lahko avtorji pošljejo po pošti ali predajo v tajništvu Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje vsak dan med 10. in 15. uro. 7. Vsak lahko konkurira na javnem natečaju z največ 200 diapozitivi. 8. Obvestilo o rezultatu razpisa bodo dobili vsi natečajniki do 20. junija 1994. KINC KINC MNC otroke, ki pa živijo v svojem, povsem drugem svetu... Torek, 24.5. ob 20. uri KLA VIR (The Piano) - drama. Režija: JaneCampion Vloge: Holly Hunter, Anna Pa-quin (OSKARJA ZA VLOGI)! 5 letošnjih OSKARJEV!!!!! KINO ŠMARTNO OB PAKI ssiettiBjBiSSffi&ilaisfiagggigiMi Torek, 24.5. ob20. uri KLAVIR (The Piano) - drama. NASLEDNJI VIKEND: PHI-LADELPHIA, WILLY in OTROŠKI FILMSKI MARATON!!! 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 19.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.00 Iz sveta glasbe; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Poročila; 10.00 Na'svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport;17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST I ZRAKA V tednu od 9.5.1994 do 15.5. 1994 so povprečne 24-ume koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za nein-dust., zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 9.5. Topolšica 12.5. Šoštanj 13.5. Šoštanj Graška gora 14.5. Šoštanj Graška gora 15.5. Šoštanj 110 160 150 160 190 110 130 Tam 68290 Sevnico, Slovenija, Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224, fax: (0608) 41 626 telex: 3581 5 TANSEV SI LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. PROJEKTIRANJE, GRAFIČNO OBLIKOVANJE ZASTOPSTVA IN PRODAJA TALNIH OBLOG ŠLANDROV TRG 22. ŽALE C. SLO VE NIJ A V KRATKEM VAM BOMO V TRGOVINI V CELJU PONUDILI NAJVEČJO IZBIRO TEKSTILNIH TALNIH OBLOG V SLOVENIJI NA ZALOGI JE BLAGO VODILNIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV, KOT SO: PEGULAN, VORVVERK, FORBO, DURA SOMIIER, ITC, SCHAEFFLER... DO ODPRTJA TRGOVINE SE VRŠI PROffAJA TALNIH OBLOG IZ ZALOGE V NAŠIH POSLOVNIH PROSTORIH V ŽALCU ŠLANDROV TRG 22. /nad SDK Žalec/II. NADSTROPJE PODROBNE INFORMACIJE NA TEL. 063/714 634 OD 08- 16 URE 19. maja 1994 _ - _ _______- ■■HMI OBJAVE. RAZPISI MALI OGLASI V VELENJU PRODAM PARCELO 846 m2 na parceli vinograd , mešano drevje in obstoječi objekt I. faza 10 X 6,50 m. Telefon 852-662. PARCELO 970 m2 z možnostjo gradnje v bližini zdravilišča Dobrna, prodam ali zamenjam za osebno vozilo. Telefon 062-304-560. LADO SAMARO, letnik 89, 5 vrat, registrirano do konca leta, Zastava 850, letnik 84, registriran do konca leta prodam. Telefon 853-476. KUPIM JUGO 55, letnik 90, prvi lastnik. Informacije Urlep, telefon 881-311, interna 23, popoldan. V GABERKAH PRODAM HIŠO z gostinskim lokalom in gostinsko opremo. Telefon 893-140. KUPIM OBRAČALNIK S SPOJKO za TV - 420. Telefon 885-290. KOMBINIRAN OTROŠKI voziCek"PEG", (torba, globok, športni), dobro ohranjen, prodam. Telefon 855-785. PRODAJAMO JARKICE PRI GO STILNI OGRAJŠEK, odkupna postaja Šoštanj. VVinter, telefon 33-751, vsako soboto. MOTO KULTIVAT0R S PLUGOM, malo rabljen in jedilnico, prodam. Telefon 858-573. KMN ANDRAŽ ORGANIZIRA dne 17., 18.6.94 dvodnevni turnir v malem nogometu z lepimi nagradami in pokali. Informacije po telefonu 885-516. PRODAM FIAT 650, letnik 80. Te lefon 893-002. ČRNE VELIKE ŠNAVCERJE, odličnih staršev, ugodno prodam. Telefon 851-902. KOMBINIRAN OTROŠKI GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje: illllKlil8llllQIl»SSIIlS Poroke: Aleš Berlinger, Velenje, Goriška c.št. 39 in Karmen Arzenšek, Velenje, Goriška c.št. 39; Ivan Verboten, Šmartinske Cirkovce št. 19 in Brigita Gro-belnik, Velenje, Ljubljanska c.št. 144. Smrti: Matilda Urh, roj. 1911, Mozirje, Nove trate št. 44; Emina Karic, roj. 1941, Gnojnica št. 78; Janez Mastnak, roj. 1919, Vrbje št. 21; Miroslav Vidmar, roj. 1919, Velenje, Ka-juhovac. št. 12. Občina Žalec: ISlKIRSI<BleiSEailll Poroki: Marjan Starič iz Žalca in Natalija Žikič iz Žalca; Branko Pernoušek iz Vel. Pirešice in Tanja Goršek, Vel. Pirešica. Občina Mozirje: MMamKliiKmmi ISliSlIll« Poroki: Edi Poljanšek, roj. 1967, Bočna 63 in Saša Novak, roj. 1969, Okonina 49; Anton, roj. 1966, Bočna 45 in Polonca Bastelj, roj. 1967, Vleenje, Cesta IX 20. Smrti: Anton Praznik, 1908, Potok 17; Genovefa Volovšek, 1903, Šmiklavž 11._ GROS IN d.o.o. 63320 Velenje, Jenkova 15 Tel., fax: 063/852-780 063/857-204 Trgovina, storitve, proizvodnja TRGOVINA ZA LOVSKO, RIBIŠKO IN ŠPORTNO OPREMO (bivŠA procJaJaLna Oitbi* v VeUnJu) FoirovA 6, Ttl: 06? / 852 - 780 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - NOVO - CELOTNO RIBIŠKO OPREMA IN PRIBOR - LOVSKO STRELIVO IN OROŽJE - LOVSKO OPREMO - ŠPORTNO OPREMO - VSE ZA LOKOSTRELSTVO MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV . OPRAVLJAMO PREVOZE BLAGA DO 1,8 TONE NOSILNOSTI ! DeI. čas: vsak dAN od 8.70 - 1 2 iN od 14. do 1 8. ure, ob soboTAli od 8.70 do 1 2. ure VLJUDNO VABLJENI ! DEŽURSTVA Občina Velenje isasassiitiaaisaiii Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 19. maja - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Friško-vec, nočni dr. Urbane in dr. Pir-tovšek Petek, 20. maja - dr. Grošelj, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. O.Renko Soboto, 21. maja in nedeljo, 22, maja - dr. Kardož, dr. Friško- vec in dr. Renko Ponedeljek, 23. maja - dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Sla- vič, nočni dr. Grošelj in dr. Gašper Zobozdravstvo: V soboto, 21. maja, nedeljo, 22. maja - dr. Matej Strahovnik, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 20. maja do 27. maja -Franc Blatnik, dr.vet.med., Sta-netova47,tel.: 0609/618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: e a * K m » m Do 9. maja - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji grad, tel.: 0609/616-978(843-084). Od 16. maja do 22. maja-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 (841-410). VOZIČEK, PEG, torba, globok in športni, prodam. Telefon 855-785. ROČK SKUPINA iz okolice Velenja išče vokalista in klaviaturista. Telefon881-055. LOKAL, ZDAJ KOZMETIČNO-FRI-ZERSKI SALON, Kardeljev trg 10, prodamo ali oddamo. Telefon 062-222-374. VRTNO HIŠICO z elektriko, vodo,velikosti 15 m2, ugodno prodam. Telefon 857-053. VRTNO HIŠIICO UGODNO PRODAM. Telefon 854-441. GRADBENO PARCELO Z DOKU MENTACIJO v Pirešici pri Žalcu, prodam. Telefon 0602-53-413. ZASTONJ ODDAM MUCO, mati siamka. Telefon 893-318. MOTOR TOMOS AVTOMATIC A3 MS, prodam. Telefon 853-390. ŠKODO FAVORIT 136 LS, zelene barve, letnik 90, prevoženih 39.000 km, prvi lastnik, dobro ohranjen, dodatna oprema, prodam za 7800 DEM. Telefon 854-021, popoldan. OBRAČALNIK GORENJE MUTA PRODAM. Telefon 893-380. ZMRZOVALNO OMARO in nekaj kosov pohištva, prodam. Telefon 850-197. VSTINJANU BLIZU PULE, ugodno oddajmo apartmaje, ob hiši tri tenis igrišča,otroško igrišče in odbojka na pesku,do morja 15 minut peš. Telefon 0038552-517-011 (Božovič). Darilno cvetlična prodajalna PLANIKA TOPOLŠICA * priložnostna darila 'cvetje In še mnogo drobnih stvari... Odprto imamo vsak dan od 10.do 18.ure, nedeljaod 11. do 16. ure. VABI I/AS PLANIKA NA AVTOBUSNI POSTAJI (PRI VRATARNICI) V TOPOLŠICI. NEMŠKE OVČARJE, lepe, dobre KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto OKENSKIH POLIC, TLAKOV... Po ugodni ceni polagamo marmor! Občina Velenje, Sekretariat za gospodarstvo, izdaja na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena odloka o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja (Ur. list SRS št. 20/78) zaradi preprečitve oploditve žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oziroma podivjanega hmelja, naslednji RAZGLAS: 1. Uporabniki kmetijskih zemljišč na območju občine Velenje morajo v oddaljenosti do 10 kilometrov od nasadov žlahtnega hmelja najpozneje do 15. junija mehanično ali kemično uničiti divji oziroma podivjani hmelj. 2. Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastali pri rezu ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se z njimi hmnelj ne more razmnoževati. Obrazložitev: Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ po zgoraj navedenem odloku razglasi na krajevno običajen način, na katerih območjih morajo uporabniki zemljišč uničiti divji oziroma podivjani hmelj. Ker je hmelj pomembna kmetijska kultura v naši občini in v sosednjih občinah, je potrebno na območju občine Velenje dosledno uničevati divji oziroma podivjani hmelj. Tako se prepreči nastajanje škode zaradi oploditve žlahtnega hmelja z divjim oziroma podivjanim hmeljem. Divji hmelj raste ob jarkih, ob robju gozda, na odlagališčih raznih odpadkov, ob starih zidovih, ipd. Uporabnike zemljišč opozarjamo, da morajo uničiti divji hmelj, kjerkoli ga opazijo na svojih zemljiščih, ki leže na območju občine Velenje oziroma do 10 kilometrov od nasadov žlahtnega hmelja. Neizvajanje odloka bo sankcionirano. čuvaje, odličnih staršev, stare 7 tednov prodam. Telefon 882-391. MOTOR TORI, SKORAJ NOV pro-dam. Telefon 852-902 po 20. uri. PRIKOLICO BIFE 2 X 3 m prodamo. Telefon 851-226 ali 857-927. MOTORNI ČOLN ŠPORT 3,20 m, motor Tomos 4,5 kv s sklopko, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 851-652. NOVO TAJNICO PANASONIC KTX 1000, prodam za 9990 SIT. Telefon 850-552. VEČJO KOLIČINO PUJSKOV prodam. Juhart Anton, Novo Tepanje 11, telefon 063-754-315. MOTORNO KOLO BT 50 ugodno prodam. Janko Vasle, Ponikva 33, Žalec. OSEBNI AVTO JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. Telefon 882-710. NAJAMEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU. Telefon 851-845 od 20. do 22. ure. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. FIRMA ISA NUDI ZIDARSKE IN FASADERSKE STORITVE. Telefon 831- 728. PRODAM HIŠO V LETUŠU in vzst mem v najem garsonjero ali eno-sobno stanovanje. Telefon 856-899, od 7. do 14. ure. ZAPOSLIMO OFFSET tiskarja. Grafika Donko. Tel.: 856 248. PRODAM otroško posteljico z jo-gijem, športni in globoki voziček, stajico. Informacije 885 219. GOSTINSTVO PAKA Rudarska 1, Velenje razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega objekta Lokal Kava Bar Gorica, Velenje, Goriška ulica 51, (brez opreme) Poslovni objekt stoji na zemljišču pare. št. 3327/10 -stavbišče, ki je vpisan pri vi. št. 1685 k. o. Velenje. Poslovni objekt je v najemu. Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1, Velenje, dne 3/6 1994 ob 10. uri. Izklicna cena je 10.382.462,00. Varščino v znesku 1.038.246,00IT (10 % izklicne cene) morajo interesenti poravnati na žiro račun: 52800-601-22251 Gostinstva Paka Velenje, najkasneje en dan pred dražbo. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini. Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno dražbeno ceno v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunajo zakonite zamudne obresti. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe neopravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Gostinstva Paka. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa se vračuna v kupnino. Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri Gostinstvu Paka, Rudarska 1, ali po telefonu št. 855-400. 107,8 MHz ItAIIIO VELKKJK POLZELA 38 informacije JO tel.: (063) 721-052 'Id.o.o. SUZUKI -IZJEMNOUGODNI KREDITI NA48 MESECEV - 5% GOTOVINSKI POPUST - IN ŠE SEJEMSKI POPUST - STARO ZA NOVO - V SKLOPU AVTOMOBILSKEGA SALONA 94 VAM NUDIMO SEJEMSKI POPUST DO 7. JUNIJA sejemski popust SWIFT1,0 GL 30 HB18.228 DEM 16.871 DEM SWIFT 1,3 GL 3D 19.804 DEM 19.261 DEM SAMURAI LX 24.643 DEM 24.143 DEM VITARA LX 3D 34.568 DEM 34.025 DEM VITARA 5D 40.854 DEM 40.313 DEM POSEBNI MODELI - BOGATA DODATNA OPREMA SWIFT 1,0 GLSKY18.820 DEM 18.166 DEM SWIFT 1,3 GL STYLE22.012 DEM 21.470 DEM POKLIČITE NAS!!! ZAHVALA Zahrbtna bolezen je iztrgala iz naše sredine našega dragega sina, moža, atija, brata JOŽETA MIHELAKA 8.4.1955-7.5.1994 iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki so skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Posebna zahvala velja še gasilcem, govornikom, prvemu razredu osnovne šole Vinska gora, Skupščini občine Žalec, sodelavcem Petrola iz Velenja, sodelavcem RLV, družini Sušeč, Hmezad kmetijski zadrugi Petrovče, vsem pavcem za ganljive pesmi ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Mama Justina, žena Darinka, hčerki Marija in Veronika, bratje Tinek, Pavlek in Vinko z družinami. "Naš Cas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter RihtariC (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. RaC. prelom in oblikovanje: CTWWlinK¥llWWl in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na Kavčnikovi domačiji se je zgodila jajčarija " Jajca ne smejo biti prestara in ne 'na pare'!" Vabilo je bilo naslovljeno na vse člane Univerze za tretje življenjsko obdobje v velenjski občini in ljudi dobre volje, vabilo paje na obujanje starega ljudskega običaja, jajčarijo. Vedela sem le to, da bo reč povezana s kurjimi jajci, kaj več pa ne. Prvič je organizatorjem ponagajalo vreme, zato pa je v četrtek popoldne čudovito sonce ogrelo Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah, kjer se je odvijal dogodek. Dišalo je že od daleč, vonj po cvrtju mi je povedal, da se približujem najjužnejši alpski dimnici, 400 let stari domačiji Kavč-nikovih v Zavodnjah. Na dvorišču pred njo so se razlegali zvoki harmonike, fantje in dekleta, kot se člani "Univerze" imenujejo med seboj, pa so ubrano peli. "Fantje, iščite jajčka, dobro smo jih skrile!" so klicala dekleta. In fantje so iskali, ob vsakem zadetku "v polno" pa so se razlegli navdušeni glasovi... Sprehodila sem se med njimi in okoli domačije. Kar na nekaj mestih so nanjo pribili kolednice, povezane z običajem jajčarije v manjših krajih po Seleški dolini. Pred Kavčnikovo domačijo je v četrtek dišalo po cvrtju, razlegala se je pesem in prešeren smeh. Jajčarija je uspela -torej se ni treba bati, da jajčk drugo leto ne bi bilo dovolj! Stane Kumer iz Topolšice je bil med prvimi, ki je našel jajčko, in to pod hlebcem kruha, v katerega je iznajdljivo dekle izdolblo luknjo. Nasmejan je povedal: "Običaj jajčarije poznam iz fantovskih let. Seveda ni potekala v takšnem smislu. Fantje smo se zbrali in šli od hiše do hiše v svojem okolišu. Malo smo zapeli, potem so nas sprejeli. Jajca naj bi bila skrita, niso pa povsod marali, da jim vse razne-semo, zato jih ponekod niso. Kar smo našli, smo pobrali, potem smo se dobili čez kakšen teden dni na nedeljo, povabili dekleta, malo muzike je bilo, jajčke pa smo spekli na vse načine. Zraven smo pili domač mošt. Ta običaj se med mladimi v Topolšici še ohranja, vendar ni več toliko "raziskovanja" po hišah." Ja, sedaj sem vedela že veliko več, prav vsega o jajčariji pa še ne. Zato sem ustavila še Anico Podlesnik. "Sveti Florjan praznuje 4. maja, je mučenec, ki so ga v Dioklicijanovih časih z mlinskim kamnom vrgli v Nižo na Gorenjskem. Pozneje je nasledil obredja nekega predkrš-čanskega vodnega božanstva in postal zavetnik pred požari. Na njegov praznik so prvotno fantje ponoči naskrivaj prišli v hišo in zanetili blagoslovljeni ogenj, za darilo pa so dobili jajca. Še danes pa je po nekaterih okoliških vaseh šaleške doline običaj, da fantje obiščejo nekatere posamezne družine in zapojo, gospodinje pa jim podarijo jajca, ki pa jih morajo sami najti v hiši. Pri skrivanju so gospodinje in dekleta iznajdljive, fantje pa še bolj, in brez jajc nikoli ne odidejo. Pred tem pohodom pa fantje po hišah raznosijo kolednico, pe-, sem, ki poje o pomladi in jajča-'-riji, in s tem napovedo svoj prihod. Jajčarija se zaključi teden ali dva kasneje z gostijo jajčnih jedi, tudi "šnit", zato ponekod to gostijo imenujejo tudi šnitarija." Improvizirana jajčarija in šnitarija naenkrat Tako je bilo včasih in tako je marsikje še danes, izvem. No, pred Kavčnikovo domačijo vsega niso mogli uprizoriti, nekaj pa so. "Mi smo danes jajca skrili in sicer trdo kuhana, da ne bi prišlo do nesreče, takoj pa se odvija tudi šnitarija. Zanimivo je bilo predvsem iskanje jajc, fantje pa so naredili tudi križe iz blagoslovljenega lesa in tista, ki je prav iznajdljivo skrila jajce, dobi tak blagoslovljen križ. Zato, da ji bodo kokoši drugo leto še bolj pridno nesle." Medtem, ko so si udeleženci tešili lakoto na jajčni gostiji, sem ustavila še nekaj udeležencev. morala so biti ne prestara pa tudi ne "na pare". Čez nekaj dni smo pripravili šnitarijo. Običaj je prinašal srečo v hišo; če je bilo več jajc, so bila dekleta bolj "gor vzeta", če pa manj, se je pa raz-vedelo, da so tam bolj "ovhars-ki"." Anton Ribarič iz Velenja je bil med tistimi, ki običaja prej ni poznal: "To je zame povsem nova zadeva. Rasel sem v drugačnih ambientih, drugačnih okoliščinah, tako da sem presenečen nad tovrstnim izročilom, ki se je ohranilo do danes. Zelo mi je všeč in po drugi strani žal, da se to bolj ne "spusti" v evropski prostor. Jajčne jedi imam rad, najbolj mehko pečeno jajco. Danes sem tu poskusil jajčko z zelišči. Prav prijetno okusna je bila." Fanika Ramšak je mladost preživela v Belih Vodah. Od takrat je bilo že veliko jajčarij, pa mi mimo mikrofona prišepne, koliko jih šteje. Ni za v javnost pravi, jaz pa iskreno dodam, da " dobro izgleda". In kako so se šli jajčarijo pri njih? "Spominjam se, da je bil to zelo lep običaj. Pred Sv. Florjanom so fantje prinesli listke in povedali, da pridejo pobirat jajčka. Ko so prišli, so zapeli lepo pesem, vsako leto isto. Dekleta smo jajca skrile; pri nas je še bila črna kuhinja in tam smo jih skrile. Iskali so tako dolgo, da so jih našli. Če kje ni bilo jajc nas- Marija Vodovnik mi je povedala: "Običaj poznam že iz svoje mladosti. V Podgorju so fantje prinesli listke, na Florjanov večer pa so prišli jajca pobirat. Slišali so se že od daleč, ker so kokoda-kali, peli in juckali. Ko so prišli blizu, smo jajca skrili, dali smo jim pijače, ponavadi vino. Če niso našli jajc, so celo hišo razmetali, pa ne le notri, tudi okolico. Najpogosteje smo jih skrile pod prag in v žleb, v kuhinji pa raje ne. Bila so surova jajca, tavljenih, so pa tudi lojtrski voz popolnoma razdrli, ga znosili na vrh strehe in ga tam spet sestavili. Šnitarija je bila eden najlepših dogodkov v celem letu. V Podgorju, kjer živim sedaj, so običaj ohranjali še dolgo. Sedaj pa ne več in res ne vem, kam so šli mladi. Škoda, da je tako. Tu pa je danes "fajn", človek kar pozabi na vse tegobe." In "fajn" je bilo še pozno v popoldansko-nočni čas. ■ Bojana Špegel Era - trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Korak več v ponudbi potrošnikom Zaposleni v Eri, delniški družbi vedo, kaj hočejo in kaj morajo storiti za dosego načrtovanega razvoja. Mozaik prihodnosti pridno sestavljajo s koraki, ki naj bi zadovoljili potrebe in želje njihovih kupcev ter poslovnih partnerjev. V splet tovrstnih prizadevanj sodi tudi otvoritev prodajnega salona keramike in kopalniške opreme "Ceramicasa" oziroma salona Fontana v spodnjih prostorih Erinega nakupovalnega centra na Kidričevi cesti v Velenju. Odprli so ga pred tednom dni, z njim pa dopolnili dejavnost na prej omenjeni lokaciji. Kot je dejal ob otvoritvi direktor Ere delniške družbe Gvido Omladič, je salon v Velenju tretji iz verige teh trgovin. Je rezultat , sodelovanja z italijanskim poslovnim partnerjem in primer združenja znanja, ponudbe dobrega blaga po dobrih cenah. Po neskromnih ocenah sodi med najlepše tovrstne salone v Sloveniji in nanj so upravičeno ponosni. Kot novost je treba omeniti inženiring, saj ponujajo svojim poslovnim partnerjem kopalnico na ključ. Keramika in kopalniška oprema postaja pomembno tržno blago in v Erinih trgovinah, ki naj bi bile trgovine nove dobe, potrebam, zahtevam in modnim tokovom poskušajo v vsem slediti. V prihodnje nameravajo odpreti še tri salone keramike in kopalniške opreme, ki bodo tako po cenah kot izboru blaga zadovoljile potrebe in želje kupcev. ■ tp Po letu dni je bilo na ploščadi pred Erlnim nakupovalnim centrom na Kidričevi cesti v Velenju spet živahno. Ne brez razloga. Odprli so namreč nov prodajni salon keramike in kopalniške opreme. 0 pomembnosti pridobitve je na otvoritvi spregovoril direktor Ere delniške družbe Gvido Omladič (foto:L.O.) 4. razredi OŠ bratov Mravljakov v šoli v naravi na Paškem Kozjaku kmetic veselo na svetu živi... Tako veselo pa je bilo na Paškem Kozjaku v petek popoldne. In bo jutri spet. (foto: vos) Učenci četrtih razredov Osnovne šole bratov Mravljakov iz Velenja so te lepe majske dni izkoristili za šolo v naravi. Razdeljeni v dve skupini, prva je na Paškem Kozjaku bivala prejšnji teden, druga je tam ta teden, čas posvečajo naravi, lovstvu in starim običajem. Osrednja tema, ki jo obdelujejo in jo ob koncu tudi predstavijo, pa nosi naslov Kmetič veselo na svetu živi. Njihovemu prešernemu vabilu, da tisto, kar so spoznali, povedo tudi nam, smo se seveda odzvali. In imeli smo kaj videti in slišati! Le pri vožnji na Paški Kozjak smo bili malo nerodni, namesto proti koči smo jo ubrali na vrh kamnoloma! Učence je usmerjala in vodila učiteljica 4.b razreda, domačinka Sonja Ramšak, z njo pa jih je bilo še več, tudi razredničarka 4.c razreda Renata Stopar in seveda domačini s Paškega Kozjaka. Izbor je bil, kot se je ob koncu pokazalo, pravilen. "Tu je toliko stvari, toliko lepot, kmečkih običajev, šeg in navad, da bi bilo škoda, če jih učenci ne bi spoznali," nam je povedala Ramšakova. In to je bil tudi cilj. Da otroci spoznajo način kmečkega dela in življenja v neposredni bližini domačega kraja. Spoznali so, kako je kmet živel nekoč, kako živi danes, kako se hrani, s kakšnimi obrtmi se je ukvarjal in se še. Imeli so vrsto delavnic, v katere so se vključevali: pletli so košare in koše, peharje, izdelovali rože iz krep papiija, brezovih gob, pletli venčke, kuhali pehtranove štruklje in pekli kruh.... Zraven pa prepevali in se učili ljudskih pesmi. Na zaključno predstavitev so povabili tudi pevke, ki so jih prej naučile te ljudskih pesmi (Trzinko, Jaz žmam pridno gospodinjo, Kmetič veselo na svetu živi...) in ljudskih plesov (povšter tanc, ples z metlo), uživali so ob godcih 9 Paškega Kozjaka. Lepo je bilo! In domačini s Paškega Kozjaka! Te je treba posebaj pohvaliti. Lepo so jih sprejeli, kamorkoli so prišli, postregli so jih, jim razložili vse, kar jih je zanimalo, jim spekli kruh v krušni peči... Vsa doživetja in znanje so ob koncu strnili in pokazali. Zanimivo: veliko so se naučili, veliko zvedeli, pa jih vse- eno ni bilo malo, ki so ob koncu rekli: "Kako je tu luštno, ko nič ne delamo." ■ mkp KS Staro Velenje 0 "odpisanih" cestah, praznem žaklju in prireditvah V ponedeljek zvečer je bilo v prostorih KS Staro Velenje "vroče". Največ hude krvi so spet povzročile ceste; neurejene, dotrajane in preobremenjene, ki jih je v Starem Velenju kar nekaj. Pa ne gre le za krajevne ceste, kot je tista pri Koželju, ki bo baje urejena še letos, saj bodo skopa proračunska sredstva usmerjena sem. Prometno preobremenjena Cesta talcev dviguje tlak stanovalcem ob njej, ravnodušni pa niso tudi projektanti in urejevalci prometa v Velenju. Žal (in spet) se zatika pri denarju, ki ga ni, zatika se pri še nesprejetem projektu ureditve. Projektant Aleksander Kneževič je predstavil tri obstoječe, žal so vsi vezani na daljši časovni rok. Prebivalci zahtevajo vsaj delne rešitve takoj, zato se bodo sestali pred konec maja še enkrat. Nekaj krajanov je prišlo samo zaradi pogovora o poletnih prireditvah. Da ne bo hude krvi, se bodo gostinci sestali z živečimi na Starem trgu in se skupaj dogovorili za sprejemljivo obliko, šele potem pa bodo stekle druge aktivnosti. Več o seji in težavah Starove-lenjčanov preberite v prihodnji številki. , ■ bš