134. Številka. Ljubljana, v sredo 14. junija 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja mk dan zvačar, iaimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gM. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje dalele toliko veG, kolikor poStnina znafia. — Na naroCbe, brez istodobne vposiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po fi kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr, Co se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ee izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj tte blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t j. vso administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon nt. 34*. To je resnica! Zadnji čas je, da ae odstranijo neki napačni pojmi, kateri so se zanesli v nase politično življenje radi gospoda knezoškofa ljubljanskega, in katere raztrošajo sedaj v potu svojega obraza duhovniški tlačani po celem Slovenskem. (Da so se ti pojmi za-trosili že celo mej hrvatski narod, za to je skrbelo — morda vsled kakih tajnih dogovorov na Trsatu — doraovinaško glasilo, ki si pa s tem pri slovenskem razura-ništvu ne bode pridobilo posebne slave.) Kakšni so ti napačni pojmi? Zrcalijo se najbolj iz znane okrožnice, kojo je pri obletnici svojega škofovanja v „Slovencu" prijavil Skof dr. Jeglič. V mnogobrojnih poglavjih se razklada v ti okrožnici, kako je prevzviSeni Anton Bonaventura dospel v svojo dijecezo s srcem odprtim in s prijazno roko, katera se je ponujala vsakemu in Se celo slovenskim naprednjakom ! Da, viflji pastir — kar se sicer ne čita v okrožnici, pač pa v »Slovencu" — se je 5e celo tako zelo ponižal, da je vabil k sebi te naprednjake in da je nekaterim se celo vizito — vrnil! Pravi čudež, da pri tem ni postal gobov, ali da se ga sploh ni prijela kaka draga nalezljiva bolezen! Iz teh vizit se torej sklepa, da je gospod knezo-Skof storil vse, prav čisto vse, da bi bil oblažil, če že ne ukrotil nasprotstva, ki so obstajala za časov Missijevih med katoliško-narodno in med napredno-narodno stranko. Da je knezoskof v ta namen „vse" storil, kar je bilo potrebno, to je ravno prazna le* genda in druzega nič. V tem obstoje tisti napačni pojmi, ki se sedaj v škofovo reklamo prodajajo priprostim dušam, ki niso vajene stvari do zadnje korenine preiskati. Mi pa se hočemo podvreči temu trudu in do zadnje pike hočemo preiskati, je li Skof Anton Bonaventura v istini kaj resnega storil v namen, da bi oblažil politična nasprotstva med nami deželi. Z lahko vestjo moremo odgovoriti, da Čisto nič. Pri tem pa se mora Se posebej naglaSati, da je imel pred sabo teren, kakor si ga pripravnejše za svoje blagoslov ljeno delovanje niti predstavljati ni mogel. LISTEK. 3 Puškin. Spisal Iv. Mornar. II. (DaUe.) V maju 1820. leta je moral zapustiti Puškin Šumno prestolico in hiteti v mrtve, puste južne stepe. Najprvo je prišel v Jeka-terinovslav in bil ondi sila nezadovoljen in nesrečen. Nekoliko se je pač raztresel s potovanjem s kraja v kraj, in nekatere naravne krasote so ga očarale, toda njemu se je tožilo po šumnem Petrogradu, po tamošnji razkošnosti in po finih, bistroumnih razgovorih s prijatelji. Njegov načelnik v uradu, Jnzov, je bil prijazen In prizanesljiv Človek. Istega leta je potoval Puškin z družino generala Rojevskega na Kavkaz, ki ga je očaral s svojo divjo krasoto. Ta pot je bila za poetično evolucijo pesnikove daše važna, in plodova tega pota, „Kavkaski ujetnik* in .Bahčisaraj sk i ▼odomet", smemo prištevati k sijajnim darom Puškinove muze. Prvi umotvor Je slasti lep po mojstrskem slikanji naravnih krasot, -drugi pa Je Malo pred njegovim prihodom zapisala se je bila znana „sprava" ; res se do takrat še ni bila vkoreninila v naša srca, ker smo živeli v bojazni, da so jo ultramontanci dogovorili le frau lir* causal Skof je imel usodo te „sprave" v rokah: z dejanji je imel vsikdar in pri vsaki priliki kazati, da je za „spravo", in naj n e v er nej S i TomaŽi bi se ji bili k malo podvrgli. Najboljši dokaz temu je sprejem, ki se je pripravil knezoškofu po Ljubljani in njenem županu, ko je prvič kot Skof stopil v nase raestoJ Ali takih dejanj ni bilo: čuli smo nekaj fraz, in dandanes smo že tako daleč, da smejo škofovi časnikarski lakaji pisati, da se knezoskof ljubljanski, če se je dotaknil župana ljubljanskega, nekako tako onesnaži, kakor se onesnaži bramin, če se je dotaknil vmazanega parije! Ćuli smo nekaj fraz, in tudi nekaj dejanj smo opazili. Med prva dejanja spadala je neka av-dijenca slaboglasnega urednika nekega ljubljanskega lističa, ki živi o puhloglavnem zabavljanju, in najnesnažnejšem obrekovanju. Listič je to, ki bi služil v nečast naj-vmazanejši poljsko-židovski vasi. Ali po tem smetišču valja se katoliški duhovnik, ter neti strupeno sovraštvo med nami. Pričakovali smo, da bode novi višji pastir tega izgubljenega duhovnika izvlekel iz blata, v kojega se je bil zavil. Pa smo se zmotili; takoj prve čase je Anton Bonaventura omenjenega katoliškega časnikarja potrdil v politični njegovi razuzdanosti, in spustil ga je proti nam z verige, da smo začeli že takrat dvomiti, je li dr. Jeglič res mož, kojega so tudi nekateri v naših vrstah kot političnega odrešenika v deželo pričakovali. In sedaj pa nam pokažite le jedno drobtinico, ki bi bila od škofje mize odpadla v skledo napredno narodni stranki. Glavni dve točki tako imenovane „sprave" dotikali sta se konsumnih društev in mestnih volitev v Ljubljani. Tudi v katoliško -narodni stranki so se dobili zmernejši gospodje, ki so glede teh dveh točk svarili pred vsako prenapetostjo. In če smo prav izmed najlepših proizvodov romantične poe zije sploh. Pesnik se je vrnil Čez Krim v Jeka-terinoslav. Preselivši se od tu v KiŠinjev v Besarabijo, obiskoval je razna mesta v okolici. Nekoč ga je poslal Jnzov po uradnih poslih v mesto Izmail; Puškin je naletel v stepi na cigansko taborišče inje kočeval nekoliko časa ž njimi. Ta dogodek se mi zdi značilen za pesnikovo duševno razpoloženje, zlasti če pomislimo na njegove „Cigane", katere je končal seveda šele mnogo pozneje v Mihajlovskem Kiši-njevsko bivanje je znamenito po tem, ker je začel tu pisati svojega „Evgenija Ognjegina", katerega je nadaljeval v Odesi, kamor so ga prestavili leta 1823. Tu je napisal tri poglavja. Novi njegov načelnik je bil grof Voroncov, strog, suhoparen birokrat, ki ni prizanašal pesniku. Puškin seveda ni mogel shajati s takim človekom, in ko je napisal na Voroncov a ostro satiro, zahteval je grof, da se Puškin odstrani iz Odese, češ, „da bi mu prevelika hvala njegovih Čestilcev zatemnila um". Li res, pesnika so odpustili iz državne službe ter ga internirali v Mihajlovskem v pekovski guberaijl, ki je bilo materino posestvo. To se je zgodilo v avgustu I. 1824 Za lioejskega bivanja v Petro grada poučeni, zgodilo se je to še celo v navzočnosti gospoda knezoškofa Ta je dobro čul opomine zmernejših gospodov, a končno je nemilostno odgovoril: Vi razmer v deželi ne poznate! To rekši obrnila se je knezoškofja milost nekako ostentativno od zagovornikov odnehanja, ter pristopila k dru. Šusteršiću, ki je pri isti priliki zagovarjal skrajno svojo nestrpnost do napredne naše stranke. Tako je gospod knezoskof Anton Bonaventura v katoliški narodni stranki sam izpod ne sel ti ste zmernejše elemente, ki so res n i čno b i 1 i vne t i z a s p r a v o, in s svojo avtoriteto je priskočil na pomoč tisti fanatični politični preti ranosti, ki je vgnjezdena po konfuznih glavah dra Šusteršiča in dra. Kreka! In ko so se naši možje od vseh stranij dežele obračali do nas, ali nismo v vsakem oziru storili svoje dolžnosti, opominjajoč jih, naj potrpe" in da naj se najprej zaupljivo obrnejo do novega škofa, ki je že sarajevskim Slovencem obljubljal, da ukroti politične orgije mladih, a surovih kaplanov po Kranjskem ? In ali nismo kar tolpoma romali v knezoškofjo palačo ljubljansko, ali nioino z vso ponižnostjo prosili, da naj prepreči škof, da ne bodo kradli mladi duhovniki trgovcem in obrtnikom vsakdanjega kruha iz slabo založene sklede? Prihajali smo, sprejeli nekaj sladkih besed, končno pa je ostala vsaka naša pot brez vspeha, in v odgovor smo dobivali tisto smešno ,oderuSt vo", s kojim naši t rgo vc i tlačijo ljudstvo po deželi. „Sprava" se je kršila, konsumna društva so se hrabro po deželi snovala, in kaplani so bolj nego kdaj uganjali svoje gospodarske burke ! In ali naj spregovorimo še o ljubljanskih mestnih volitvah? Klerikalna stranka je dobro vedela, da ne doseže vspehov; zategadelj bi bila prav lahko odnehala, posebno ker jo je k temu silila „sprava". Z zanesljivega vira vemo, da je zmernejši del klerikalnih mož priporočal to odne- je posnemal Puškin francoske vzore. Ko pa je prišel med svet, se je začela nagibati njegova muza k tedaj moderni roman-tikiki, katero je gojil že Žukovskij. Puškin je že v prvih poskusih te vrste prekosil sentimentalno • nežnega Žukovskega, pred vsem pa je vzbudil s svojim „ R u s 1 a -nom in Ljudmilo" celo revolucijo v ruski literaturi. Da, Puškin je bil smel, opozicionalen duh, ki je pozabil stare tradicije in zapel strmeč1 m rojakom Čisto novo pesen o „Ruslanu in Ljudmili". Mnogo ga ni razumelo, toda to ni škodilo. Puškin je bil pesnik novih časov. Poznal je že v Petrogradu tudi Bvrona. a bolj se je vglobil v tega najslavnejšega predstavnika germanske romantike šele na jugu, ko je tako živo pogrešal duševne zabave. Zabavati se je moral sam. Bvronstvo očitajo Puškinu, no, zakaj, ne razumem. Ali je pesnik grešil, ko se tu pa tam ni mogel ubraniti kolosalni sili čudovitega Angleža? Mislim, da ne, kajti nihče ne sme očitati Puškinu to, da ni naenkrat hipoma postal veliki, samostojni Puškin. Zdi se mi, da je malo takih genijev, ki pri prvem nastopu pokažejo vso svojo bliščečo, samostojno individualnost So sioer mesta v Puškinu, ki ne-dvorno spominjajo na Bvrona, toda mar- nanje, a knezoskof seje izrekel za Šusteršičevospravolomstvo. Končni vspeh pa je bil, da je klerikalna stranka doživela popoln poraz, in da smo vsi doživeli žalostni prizor, kako je škof ljubljanski tekmoval v agitaciji z mladim Štefetom! Resnica je torej, da knezoskof ljub ljanski prav ničesar ni storil, kar bi bilo potolažilo nasprotstva v deželi. Takoj, ko je prišel v mesto, imenoval je laika Šusteršiča svojim koadjutorj em, ter je moralično v prvi vrsti odgovoren za tisti žalostni konec nekdaj toliko hvaljene sprave! To je resnica, in druzega nič! V LJubljani, 14. junija. Kompromis. Danes se začno" zopet seje ogrskega državnega zbora in danes sporoči pl. Szell, kaj je pridobil in kaj izgubil vsled kompromisa, ki se je dognal s Thunora v na-godbenem vprašanju. Ilkratu izve pa tudi naša državna polovica, kaj je izgubila in kaj pridobila. Vse kaže, da so na Ogrskem s kompromisom mnogo več pridobili kakor na Avstrijskem. Ogrski listi so se že čisto pomirili ter se veseli, da ostane Szedl na krmilu. To pa je dokaz, da je morala zopet odnehati Avstrija, kakor je odnehala že tolikokrat. Mirovna konferenca je prava karikatura tistega uzornega posvetovanja, kakorSno so pričakovali idealisti vseh kulturnih narodov, predno so se sešli zastopniki drŽav v Hagu Ta mirovna konferenca je prava ironija, cinična farsa ter vredna sestra slovite protianarhistične konference. Vspeha ne bo menda niti najmanjšega. Proti razoroženju sta se poleg drugih držav izrekla tudi Francija in Nemčija. Vojaški pododsek je završil svoje seje brez vsakega vspeha. Jedina snov konference je sedaj predlog Rusije, naj se ustanove mirovna sodišča, ki pa imajo le posvetovalno moč. Značilno je, da so sedaj načelniki različnih sekcij s predsednikom Staalom na čelu sklenili, da bodo poročali v liste o sejah plenuma in sekcij. Bržčas nima gospoda ničesar povedati! sikaj, kar se je smatralo za bvronizem, se je sodilo tako vsled nepoznavanja prave Puškinove poezije, ali pa se je marsikateri malenkosti in zunanjosti pripisovala velika važnost. Omenil sem že „Ruslana in Ljudmilo" kot plod romantike, navedem naj še „Kavkaškega ujetnika", „Bahčisarajski vodomet" in „Cigane", kjer se vidi Bvronov vpliv, toda že tu je toliko samostojnega toliko ruskega, Puškinovega, da že odtod lahko sklepamo na veliki genij pesnika. Umevno je, da je Puškin mrzil svet, ki ga je tako preganjal ter mu vzel naposled še to trohico svobode, kar je je imel. A ko je sovražil ves svet, bil je tembolj pripravljen za prerojenje, ki se je imelo vršiti ž njim, ter ga prestvariti v pravega, narodnega pevca ruskega, v samostojnega pesnika prvaka. Ta važna sprememba v Puškinovi duši se je vršila v selski tišini, sredi mirnega, zdravega ruskega ljudstva, da, naravnost pod uplivom tega ljudstva. To je res Puškinovo leto; v tem selškem zatišju je dozoreval še ne popolnoma dospeli pesnikov duh v popolno moč. ni. Puškin je bil vzgojen v franoo duhu in celo na francoskem jeziku, ruski jezik je igral pri ti vsgoji žalostno Bolgarija in macedonsko gibanje. Bolgarski vladi del;* makedonsko gibanje prerij sitnosti, kajti Turčija zahteva energično, da morajo biti meje ostrejše zaprte, kar pa je vsled mnogobrojnih beguncev skoraj neraožno Vendar je odredila vlada, da se straže ot) meji pomnože, ter da se tako vsaj zabrani, da ne morejo cele ob-OffOttBt 0ata preko meje. Popolnoma pa se meja nikakor ne more zapreti, ker bi bila za to potrebna vsa bolgarska armada Ka kor poroča »AgtMOMK Tagblatt", se v llol-gariji sodi splošno, da ttstajs v Macedoniji ni možno preprečiti, kajti turška oblastva so storila vse, da pritirajo narod do obapa. Turške sp'etke proti Armencem. Turki iščejo vedno vzroke, da preganjajo in XDOx4 Armence Vzrok je lahko najti, vsili pa si ga narede Turki kar sami. Tako BO našli v neki armenski dekliški (!) šoli v š t ara bul sk eni predmestju Psamatia nabit sledeči poziv: „Trenotek za u stajo je prišel Krečansko vprašanje je rešeno. Krvi 800.000 Armencev ne smemo pozabiti! Armenci, dvignite se!4 — Oklic ima podpis in pečat „revoluoijskega unije4 armenskih patrijotov v Carigradu, a je vzlic temu grda mistirikacija in intriga, ki pa je imela vspeh. Zaprtih je že nebroj oseb in razburjenost med Armenci narašča. Tik šole že od nekdaj stoje trije vojaški stražniki, torej je očitno, da bi M noben armenski zarotnik ne upal blizo, nego da je vse le turška past. Padec Dupuvevega ministrstva. Razsodba kasaciiskega dvora o Drey-fusovi aferi rodi velike posledice. Vsak dan izgine nova stena, ki je obdajala doslej resnico, vsak dan požre novo žrtvo spletk združenih klerikalcev in rnilitaristov, in vedno jasnejše in razločnejše stopa človeštvu pred oči dejstvo, da „je resnica na potua, ter da zavlada kmalu na svojem prestolu sredi Francije. S padcem Dupuvevega ministrstva je padla zopet velika taka stena. Dupuy je bil velik nasprotnik revizije Dreyfusove afere ter je storil vse, da bi jo onemogočil. Vzel je v to svrho kazenski kamori kasacijskega dvora preiskavo Dteyfusove obsodbe ter jo poveril združenim kamoram kasacijskega dvora. S tem je upal doseči, da predlog za revizijo ne dobi večine ter se odkloni. Toda zmotil se je v svojih računih. Kasacijski dvor se je izrekel za revizijo in zajedno obsodil najstrožje celo vrsto vladinih varovancev, med temi vsemi na čelu generala Mercierja, bivšega vojnega ministra. Tega je hotel ščititi Du-puy ter zabraniti, da se začne tudi proti njemu preiskava. To pa je bilo republičan skim strankam preveč. Iskale so priliko, da vržejo Bupuyjevo ministrstvo ter se popri-jeli zadnjih škandalov pri dirki v Auteilu proti Loubetu. Surovost policije je bila samo povod za naskok, glasovanje je bilo le vljudna komedija, s katero so pokazali republikanci Dupuy]U vrata. Dokaz temu je tudi sprejeta resolucija, ki izgredov v Auteilu niti ne omeni, ampak konstatira suho, a dovelj jasno le to, da more zbornica podpirati samo tako ministrstvo, ki brani re-publičanske institucije energično ter zna varovati javni red. S tem je bilo Dupuvjevo ministrstvo obsojeno na smrt. s tem pa je ulogo. In vendar ni nihče pred njim tako dobro, tako točno označi! ruskega značaja in nihče ustvaril tako živih lic, pravih Rusov v lepi literaturi. Puškin je bil genij, ali to ni dovolj! Tu je igral slučaj morda odločilno ulogo. V Puškinovi družini je živela Arina Rodijonovna, ki je bila pesnikova dojka. Ta ženska, prava zastopnica ruskega ženstva, je hranila v svojem spominu bogati zaklad ruskih prostonarodnih pravljic in pripovesti, pesmi in prislovic ter vsakovrstnih vraž in praznih ver, seveda. Ta čarobni svet bajk in pravljic je odkrivala ta priprosta žena začudenemu, žejnemu očesu mladega, dovzetnega dečka Puškina, ki si je vse globoko vtisnil v svojo mehko dušo in hranil kot drag zaklad. Toda prišla je doba suhoparnega učenja, in tuji plevel je prerastel zdrave kalice, toda zamoril jih ni, kar nam spričujeta „Ruslan in Ljudmila". Ko pa je prišel preganjani, miruželjni pesnik v tiho selce med čvrsti ruski narod, prevzet od byronskega romanticizma, tedaj so na-jedenkrat oživeli stari, na pol pozabljeni spomini, in ista starka, Arina Rodijonovna, je tudi zdaj pomagala pesniku dvigati zakopane zaklade; Puškin pa ue je Čudil, in odprle so se mu oči. Puškin je našel sam sebe I Njegov ogenj je gorel doslej umerjeno, zavedajoč se oilja je pesnik krepko veslal pa Da tu li zadnja sten i, ki se je ustavljala pravici, ki bo mogla sedaj radikalno in brez obzirno pomesti vsa kota francoske družbe, ki je komprimitirana s sleparsko obsodbo nedolžnega Dreyfusa. Dopisi. Iz Cerknice, 12 junija Gospod urednik' Morda Vas zanima novica, da je bil načelnik naše uzorne „oštarije1* (ali kon-sumnega društva) na globo 25 gl. obsojen, ker je gospod kaplan Lavrenčič brez dovoljenja politične oblasti „birtaril". Toda, „što ga to briga". Saj ne bo to njega prav nič bolelo, plačali bodo že drugi. Da se mu je „oštarija" zaprla, to je tudi v cerkvi raz lečo oznanil, in pri tej priliki je ljudem svojo „oštarijo" toplo priporočal, rekši: Naznanjam vara, da se sedaj jeden čas ne bode v konsumnem društvu vino kakor do sedaj točilo, prodajalo se bo le v steklenicah, in pa na debelo v sodčkih. Kdor toraj kaj vina potrebuje, naj kar pride, tistim pa, kateri si upajo proti konsum nemu društvu kaj govoriti, povem, da naj pazijo, ker drugače pridejo v ljukno. " N.v- Kaj porečete k temu? Kaj ni to fina reklama za „oštarijo?-1 Ako pojde tako, i/gube časniki vse anonce, in se bodo odslej različne stvari priporočale v cerkvi, na svetem kraju, kjer se opravlja služba božja! — Povprašamo pa slavno politično oblast: ali ima to konsumno društvo dovoljenje za trgovino z vinom na debelo? AH plača tudi za to trgovino primeren davek? Ali pa velja tudi tukaj: trgovec in obrtnik plačaj pa molči, dobiček bodo že konsumarji spravili! Novo trgovsko in obrtno društvo ima tukaj precej dela. Liberalec. Iz Ribnice 18. junija. Naše prostovoljno gasilno društvo naročilo je od zagrebške podružnice slovanske tvrdke R. A. Smekal v Czechu novo brizgalno, katera je dosedaj gotovo edina te vrste na Kranjskem. Od druzih brizgaln razlikuje se ta po tem, da ima normalno pripremo, obstoječo iz: lestev, lopate, sekire, razdelnice, ročne lekarne i. dr., tako zgodno nameščeno, da se vse to k požaru takoj na brizgami sami popelje, tako da je v slučaju potrebe vse pri rokah. Dne 28. m. m. poskušali smo brizgalno ob navzočnosti voditelja podružnice v Zagrebu, g. Frana Samsa, celega društva z načelnikom, g. Antonom Rudeachem, načelnika sosednjega društva v Dolenji vasi, g. Ignacija Merharja, ter mnogobrojnoga občinstva, katero je vkljub silnemu dežju z zanimanjem sledilo poskusom. Najprvo poskusila se je sesalna moč ter je pokazal praznoraer 10 stopin z nazadovanjem za ono stopinjo v dveh minutah. Pri poskušanju tlakovne sile znašal je vodotlak 14 atmosfer, ter je stalo kazalo po preteku treh minut še vedno na 11 atm., kar je sijajen dokaz za izredno snago bri-zgalne, ker zahtevajo tehnični predpisi 10 atm. ter sme kazalo pasti še za 2 atm. Ker je brizgalna tako popolnoma zadostovala vsem zahtevam, sprejeli smo jo z na- svoj čoln v pristanišče prave, vzvišene umetnosti. A Puškin je imel mnogo zahvaliti priprosti ženi, in res ji je bil hvaležen do smrti, ruski narod pa še dandanes spoštljivo imenuje poleg imena Puškinovega ime Arine Rodijonovne, ki mu je vzgojila takega duha. Pri tem se je treba seveda spomniti, da je bil tedaj čas, ko je slavilo narodno pesništvo triumfe po Evropi, in Puškin je jeden izmed tistih maloštevilnih genijev, ki so res prišli po narodni poeziji do prave, klasične poezije, ter niso zabredli v slepo slavljenje starih časov in potem na kriva pota vsakovrstnih izrastkov romantiške poezije. Tega je bil seveda zmožen le duh pravega, velikega pesnika. Kako radikalna in globoka je bila sprememba, ki se je vršila s pesnikom za časa njegovega bivanja v Mihajlovskem, kako drugače je sodil umetnost in poezijo, spoznamo po tem, da se je odvrnil od demo-ničnega Byrona in zavrgel vse svoje romantiške vzore ter začel intenzivno študirati Shakespeareja. Od leta 1824. ali 1825. lahko računamo klasično, zrelo dobo Puški-nove muze. V obče je bilo duhovitemu Puškinu bivanje v samoti mučno in dolgočasno, kajti vdušenjem ter upamo, da bo delala v odločilnem času čast društvu kakor tuli tvrdki. Vsa čast tvrdki R A. Smekal in srčna hvala rojaku g. Franu Samsa, kateri mara je priskrbel za primeroma zmerno ceno tako brizgalno! Naj bi se vsi, kateri potrebujejo gasilnega orojja obrnili na tega našega rojaka, kateri jih gotovo tako ku-lantno postrežb, kakor je nas! Ribniški gasilec. Okr. bolniška blagajna ljubljanska in zdravniška zbornica. Znani izjavi zdravniške zbornice kranjske glede bolniške blagajne ljubljanske se je ugovarjalo, da blagajniških členov ni povprek 4500 Zdravniška zbornica nam je sedaj do-poslala naslednji tsttal gibanja čle-nov okr. bolniške blagajne ljubljanske v letih 1894 do 1898. Bilo je Členov Dna 1801 1895 1890 1897 1808 1. jan. 3030 2492 3U67 3(.K)5 3214 t. febr. 2'J46 2388 2853 3079 3480 l. marca 3014 2406 2927 3390 3573 1. aprila 3402 2688 3759 5214 4711 1. maja 4030 80 >9 5282 6114 5033 1. junija 4071 5567 5753 0451 G192 1. julija 3977 6842 5931 6318 6828 1. avg. 3789 5745 6030 G09O 6210 1. sept. 3G53 5955 5962 5906 5841 1. okt. 8682 6048 5923 5509 4428 1. nov. 3276 5243 5264 4657 4175 1. dec. 2757 4811 3756 3748 4022 31. dec. 2492 3067 3O05 3214 3949 Po p rek 3394 4253 4501 4823 4750 Priložena statistika dokazuje istinost trditve zdravniške zbornice, da j« poprek Členov blagajne do 4500. Stanjo 31. dec. vsaoega leta dokazuje le, da je bilo v me secu decembru najmanj členov; iz poprečnih številk se šele i/;ve resnica. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. junija. — Osebne vesti. Okrajni komisar pri tržaškem narnestnistvu gosp. dr. Julij Lip-pert je imenovan vladnim komisarjem pri zavarovalnici za slučaj nezgod. Če bo ta vladni komisar le kaj storil, da zavladajo pri tej zavarovalnici druge razmere! — Nepoboljšljivi klerikalci. Kavalir-stvo naših klerikalcev se je pri zadnjih občinskih volitvah pokazalo v pravi luči. A dotični gostilničarji, ki so pri teh volitvah naredili s škofovo stranko tako žalostne izkušnje, niso jedini, ki ne morejo priti do svojega denarja. Kaže se, da klerikalna stranka sploh ne plača rada svojih dolgov. Pri delavski slavnosti dne 28. maja so se o tem prepričali nekateri pevci. V Ljubljani obstoji sicer neko zakotno pevsko društvece klerikalne barve, ali v njem so zbrani samo taki pevci, ki imajo sicer obilo dobrih lastnosti, a to slabost, da ne znajo peti Pri serenadi gospe kumici krščansko socialne zastave, in gospodu knezoškofu, teh pevcev niso pustili nastopiti, in zato ne prepogosto so ga posečali njegovi prijatelji, n. pr Jazikov, Vjarernskij, Puščin i. dr. Nekoliko zabave je našel pri bližni ple menitaški rodovini v selu Trigorsko, pri Osipovih, katera družina je bila posebno izobražena, zlasti pa bistroumna gospa sama. Pravijo, da je tu našel Puškin modela za svojo Tatjano in Olgo v „Onjeginu" ; ta dva ženska tipa je pogodil pesnik mojstrsko, in Gončarov pravi o teh sestrah, da sta sploh dva glavna tipa ruske ženske. Občevanje s to družino je bilo intimno, odkritosrčno, in je rodilo pesniku marsikateri lep dan. Ker je nedostajalo Puškinu zabave, zato je tem več pisal, in res moramo imenovati dveletno bivanje v selski tišini Mibajlovskega izredno plodovito dobo. Pesnik je nadaljeval „Onjegina" do šestega speva in napisal res krasno delo, najlepše dele v celem romanu; dokončal je „Cigane", začel in završil je „Borisa G odu nova", katerega je pripravil za tisek Šele leta 1829. To poslednje delo je res klasičen umotvor, ki se odlikuje po zmernosti poetičnih sredstev in po globini mislij. Napisal je še nekoliko manjših rečij, precej liričnih pesnlj in nekoliko prav ljubkih, is narodnega zaklada izposojenih ter lepo umetniško izraženih proizvodov, za kar se je imel zahvaliti svoji Arinl Bodi-Jonovni. — so klerikalci moledoval okrog velikih pevskih društev, naj bi sodelovala pri rečenih aerenadah. Društva so to odklonila, in sploh niso sodelovala pri dotični slavnosti. Vsled tega bo se klerikalci lotili posamič nih pevnev, in so jih res nekaj dobili, da so sodelovali, toda ne stvari na ljubav, nego za izgovorjeno plačilo. Nekateri teh pevcev poznajo honetnost klerikalne stranka, in so zahtevali plačilo naprej ter ga tudi dobiti. Drugi so bili bolj zaupljivi. Mislili so si, da klerikalna stranka vender ne bo dolžna ostala izgovorjenega plačila, in potrpeli so za denar. A zdaj teče že tretji teden od tiste slavnosti, pevci pa čakajo Se vedno na svoj zaslužek. Trkali so Ke tod in t; m, a nihče se ne zmeni za plačilo. Da, kavalirji so klerikalci, da jednakih ni na svetu, gospod knezoskof in gospa Pollakova pa sta lahko ponosna na sere-nado, katero so jima tako poceni prire dili krščanski socialci. Mica Kovačeva je pač nepoboljšljiva! — Značilno postopanje. Piše se nam: Izlet razpuščonega društva „Lega deli a gioventu fiiulana", v ^ervinjan in nje^.i okolico, je dal povod veliki preiskavi. Na čelnik tega društva, goriški mestni živino zdravnik Codermaz se nahaja radi veleizdaje, In žaljenja veličanstva v preiskovalnem zaporu, kompromitirane so pa Se razne druge osebo. Pri rečenem izletu so se morale torej goditi prav zanimive stvari. Okrajno glavarstvo jo radi dogodb pri tistem izletu izreklo županu Miloccu v Teran grajo, obč. zastOp pa je odgovoril s tem. da je politični obla;ti izrekel svoje obžalovanje radi te graje ter županu votiral popolno zaupanje in priznanje. Kdor zna pa zna! — Deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko v Ljubljani redni občni zbor bo dne 19. junija t. I. ob 0. uri zvečer v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, Pogačarjev trg št. 1 Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1898. — Ljudska slavnost v Tacnu pod Šmarno goro, katero priredi, kakor smo že poročali pevsko društvo .Ljubljana" prihodnjo nedeljo, se bo vršila pri dobro-znanem restavraterju g. Kolencu na novo-vrejenem vrtu g. Malenška. — Električna železnica na Šmarno goro. Železniško ministrstvo je dalo knezu Alfredu Wredeju dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo električne železnice nižjo vrste iz Ljubljano čez Št. Vid, Vižmarje in Tacen na Šmarno goro. — Slovenski lesotržci se vabijo vsi na posvetovanje, katero bode dne 18. t. m. dopoludne ob 10. uri v Postoj ini. Želeti je, da se tega posvetovanja udeleže lesotržci polnoStevilno. Razgovor bode o ustanovitvi prekomorske družbe za kupčijo z lesom. Ker je stvar že nujno potrebna, se je nadejati mnogoštevilnega odziva tudi izven Kranjske. — Kaj bo s ciganom Heldom? Najvišje sodišče je odredilo revizijo procesa, pri katerem je bil cigan Held obsojen na smrt. Kakor se kaže, si je Held dobro pomagal, vsaj za nekaj Časa. Nesrečni vstaji dekabristovse je srečno ognil, morda samo radi tega, ker je bil daleč od gnezda zarotnikov. Prestol je zasedel novi car, Nikolaj I , in ž njim so prišli drugi časi. Zarota dekabristov je bil vzrok, morda le neposredni vzrok, da je vlada krepkeje napela vajeti. No, Puškinu so zasijali zopet lepši dnevi. Ob kronanju v Moskvi je pozval car ptegnanega pesnika k sebi, in ta je napravil na vladarja po svoji možati odkritosrčnosti najboljši vtisek. Dal mu je svobodo, in naslednje leto je smel priti celo v Petrograd-Tedaj mu je car tudi obljubil, da bo odslej on sam cenzor njegovih del, in bil je mož beseda. Sploh je bilo tedaj razmerje med car gosudarjom in car-pes ni kom najboljše, katera prijaznost se je pokazala zlasti ob smrti Puškinovi, ko je car globoko čutil z nesrečnim pesnikom in mu zagotovil, da bo poslej on skrbel za njegovo družino, kar se je tudi zgodilo. Od 1. 1827. je živel Puškin največ v glavnem mestu ob Nevi, le včasih, redno vsako leto v jeseni, je zahajal za par mesecev v svoje Mihajlovsko, da bt delal, kajti ob tem letnem času je bil najbolj ploden njegov pesniški genij. (Dalja prih.) — C. kr. poljedelsko ministrstvo je za streljanje proti toči dovolilo 1000 gld., podpore, katere bo razdelil deželni odbor občinam na dotične prošnje. — Okrajne učiteljska konferenca slovenskih ljudskih iol v Ljubljani bode dne 27. junija t. 1. ob 8. uri dopoludne v poslopju I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. Dnevni red: 1 Predsednik otvori konferenco. 2. Izvolita se dva zapisnikarja in dva overovatelja. 3. Jakob Dimnik: „ Pomlad- (berilni sestavek št. 80 v „Prvem nemškem berilu za slovensko ljudske šole ) Učna slika iz nemščine za tretji razred (v učilnici III a razreda). 4. Frančišek Leveč: Naznanila in opazke o mestnih slovenskih šolah. 5. Jakob Furlan: Poročilo o podrobnem učnem načrtu za telovadbo na deških pet-razrednicah s slovenskim učnim jezikom. 6. Luka Jelene: Poročilo o meščanskih šolah na Kranjskem. 7. Izbor učnih knjig za šolsko leto 1890 1900. Šo'ska vodstva, ki žele glede učnih knjig v prihodnjem šolskem letu kakšno izpremeinbe , naj pošljejo do 24. junija t. I. o kr. mestnemu šolskemu svetu utemeljen nasvet, drugače pa negativno poročilo. 8. Jožef M a i e r: Poročilo o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu novih knjig. Dotične nasvete je najkasneje do 2 4. junija pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora, g. Jožefu Maierju 9. Izvolijo se trije udje knjižničnega odbora za šolsko leto 1899 1900. 10. Izvoli se stalni odbor za šolsko leto 1899 1900. 11. Samostalni predlogi, ki jih je najkasneje do 2 1. junija t. 1. pismeno zglasiti pri stalnem odboru. — Furlanska železnica. V soboto je bil na Dunaju občni zbor to železnice. V računu za preteklo leto se je konsiatovalo, da dohodki furlansko železnice so se zvišali za 25 % od lani, da pa vendar ta vspeh še nikakor ni zadovoljiv, pač ni mogoč pravi promet! Sedaj hočejo /.vezati Červinjan z Oglejem po stranski progi, kar bo stalo 00 000 gld. Ali reši to furlansko železnico večnega deficita? In vendar za njo taka skrb, za vipavsko pa taka malomarnost ! — Telefonska zveza z Dunajem je že od včeraj popoldne pretrgana, in sicer je pokvarjena na progi od Ljubljane do Vranskega. — Godba v parku pri „Narodnom domu". Kakor so nam poroča, svirala bode godba c. in kr 27. pešpolka odslej vsak drugi četrtek od šestih do s> dmih po-poludne v novem parku pri „ Narodnem domu". — Corrigendum. V številki od pretekle sobote je bil objavljen izpisek iz zadnje odtorove seje „Slovenske Matice". Ondi naj se pravilno čita: „S. Gregorčič4 izvolitve ni sprejel, ne pa „Dr. A.Gregorčič", kakor je bilo pomotoma tiskano. * V proslavo Puškina se postavi tudi v Petrogradu spomenik. Puškinovo posestvo, Mihajlovo selo, je kupila vlada, da napravi iz njega dobrodelen zavod, ki bo nosil ime Puškina. Car je blagovolil odobriti, da so pokojnina hčeri A. S. Puškina, vdove generalmajorja Hartunga, poviša na 3000 iubljev. Pesnikov vnuk, predsednik kolegija Puškin, je imenovan komornikom na dvoru Njegovega Veličanstva. Odsek za ruski jezik in literaturo pa je pričel z izdajanjem Puškinovih del pod uredništvom akademika L. J. Majkova. Prvi zvezek jo izšel na spominski dan, 7. t. m. * Plemenita sredstva germanizacije. Čitamo v „No\vinach Raciborskih": V neki šoli v zgornji Šleziji je razobešena tablica, na kateri stojiti „prisega" in „molitev", kateri si mora deca prepisati, seveda v nemškem jeziku. Prisega se glasi: „Prisega mo, da hočemo od danes naprej vedno nemško govoriti, kdor ne izpolni te prisege, je ničvrednež in bo kaznovan". Molitev se glasi: „Ćuvaj nas, o Bog, ljudij, ki nam zabranjajo govoriti nemško, prosimo te! Škodijo nam na tem svetu, v sili pa nam ne dado niti krajcarja. Med seboj hočemo le nemški govoriti, neprijateljev nočemo ljubiti!" — Komentarja ni treba. * Spovednik cesarice Evgenije. Mon-signore Bauer, nekdanji spovednik francoske cesarice Evgenije, se je te dni oženil s nekdanjo balerino pariške opere. Bauer Js bil rojen 1.1890. v Budimpešti in je torej 70 let star. Bausr js potomec bogate ži- dovske družine. Kot velikošolec je stopil med prostovoljce 1. 1848. ter služil pod Cavaignaccm. Potem je bil slikar in fotograf. Na to se je odpovedal židovstvu ter postal katolik. Sel je v samostan, a zopet izstopil ter postal posvetni duhovnik. Kot abbtf je bil najslavnejši pridigar na Francoskem. Pridigal je tudi na Dunaju. Bauer je bil vzorno lep mož, in zato so bili naj-navdufienejši poslušalci njegovih duhovitih govorov — ženske. Radi tega je postal I. 18 GG postni pridigar cerkve v Tuileriah. Leto pozneje je postal spovednik cesarice Kvgenije ter bil imenovan dvornim župnikom. L. 1870. je šel v vojno zoper Nemčijo. Več let potem je stopil zopet iz katoličanstva ter postal trgovec. Sedaj pase je oženil. * Princesinja Lujiza Koburška je torej ostavila avstro-ogrsko monarhijo. Odpeljala se je v precej velikem spremstvu na Saksonsko v zdravnišnico Lindenhof pri Draž-danah. Tu bo imela prineesinja krasno vilo v sredi velikega parka na razpolago. Več najimenitnejših zdravnikov je konstatiralo, da je princesinja Lnjiza slaboumna, in sicer že nekaj let. Ta bolezen je počasi nastajala vsled pretresanja možgan. Pred leti je namreč Koburška prino"sinja padla preko 30 m visoke ograje ter si pretresla možgane, potem je obolela Še na vročinski bolezni, kar je tudi vplivalo na nje razum. Tako je postajala princesinja čimdalje slaboumnejša in vsled tega je sedaj tudi pod definitivnim varoši V< m. Princesinja je baje s .svojo usodo povs*m zadovoljna Razsodba najslavnejših p sihijatrov je zlasti važna za soproga ve-selj a£ke princesinje, ki bi moral sicer plačati par milijonov nj enih dolgov. Sedaj mu tega bržčas, gotovo pa ne v vsem obsegu, ne bo treba Princ Koburški si torej pO zaslugi zdravnikov prec ej prihrani, kar bi mu pol» g r\8mk\r,uu žene ne bilo možno. Zabavniki so tudi konstatovali, da princesinja vsled blaznos'4 ni imela svobodne volje, nego je delala škandale ter se zabavala s poročni krm Matačičera v nerazsodnem stanju. * Strašna nesreča. V noči minule nedelje se je ustavil vlak blizu postaje Parkanv, da se izogne dunajskemu brzo-zlaku Neka gospa je izstopila iz vagona, misleča, da je že prišel dunajski vlak, in nosila je svoje dete v naročju. V tem hipu pridrvi dunajski vlak, ki je usmrtil mater, mej ttm ko je dete ležalo nepoškodovano na maternih prsih. * Sodniška kritika v gledališču. V nekem londonskem predmestnem gledališču je sedelo nedavno 12 sodnikov v talarjih in uradnih čepicah Preiskati so morali, ali je igralec mr. Sadlers res šuš-mar in neznalica. Gledališki kritik lista „Star" je namreč to trdil, in rnr. Sadlers ga je zategadelj tožil ter zahteval 5000 funtov šterlingov odškodnine za vžaljeno čast in poškodovani ugled. Častiti gospodje sodniki so razsodili koncem igre, da mr. Sadlers vondar-le ni popolnoma nesposoben ter so obsodili kritika na velikansko globo — plačati mora dva farthinga Igralčevo zahtevo so torej literarni sodniki ponižali od 00.000 gld. na — dva vinarja. * Orožna statistika. Od januvarja 1. 1897. do januvarja 1898. je bilo v južno američanskihdržavicah Zjedinjenih držav pobitih 340 zamorcev. Linča nje zahteva torej ondi skoraj vsak dan svojo žrtev. Proti zamoreen pišoči listi uolže zamorce, da zlorabijo bele ženske, da kradejo in požigajo. Dokazano pa je, da sta onečastila bele ženske samo dva zamorca, in da jih je kradlo le deset. V vseh drugih slučajih so jih belokožci pobili iz golega sovraštva proti Črnemu plemenu. Zjedinjene države so v tem o žiru še suro vej še kakor Kuba. Književnost. — „Popotnik". Št. 11. Vsebina: I. V spomin na 301etnico šolskih zakonov. — II. Vzroki slabega šolskega obiskovanja in kako jih odstraniti. (V. Jare.) — III. Drobiž o računstvu. (Iv. Vrščaj.) — IV. Iz priro-dopisja. (Pulko) — V. Slovstvo. (Ocena in no vosti). — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in razne vesti. — VIII. Natečaji in in-sorati. — Leuchsov naslovnik, (Adressbuch aller Lttnder der Erde, der Kaufleute, Fa-brikanten, Gevverbetreibenden, Gutsbesitzer eto. eto. sugleioh Handelsgeographie, Pro-d noten und Fabrikaten-Bezugaangabe), "ki obsega skupaj 48 debelih knjig In je izšel v založbi knjigotržnloe C. Leuohs A Comp. v Norim berku, spada mej najvažnejše pripomočke za vsakega trgovca in veleobrtnika. Ravnokar je izšla deveta izdaja osemnajste knjige, ki obsega Ogrsko, Hrvatsko in Slavonijo. Ta knjiga, ki šteje 1592 stranij, prinaša natančne naslove vseh trgovcev in industrijalcev v rečenih deželah. Pri vsaki firmi in pri vsakem cbrtovanju je povedano s čim so bavi; navedeni so pa tudi vsi kre ditni zavodi, rdvetniki, notarji, lekarnarji itd. Vse fiime so razvrščene po okrajih in potem po krajih, a pri vsakem so navedeni vsi splošno važni podatki. Za nas je zlasti važen imenik firm na Hrvatskem, ker imajo naši trgovci mnogo zvez s Hrvatsko in Slavonijo, pa tudi kupčijske zveze z Ogrsko so dosti znatne. Orijentiranje v tej lično natisnjeni in skrbno urejeni knjigi je prav lahko in — kar je posebne vrednosti — vsi podatki so popolnoma zanesljivi, ker so potekli iz uradnih virov. Priporočamo torej to knjigo vsem tistim, kateri potrebujejo informacij glede trgovskih in obrtnih firm v državni polovici onstran Litve. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 14. junija. Ministrski predsednik grof Thun se jo povrnil z Moravskoga. Dunaj 14. junija. Danes ob 2. uri popoludno se jc sešel ministrski svet na sojo. Zvečer se razglasi mej cislit-vansko in moj ogrsko vlado sklenjeni kompromis Dunaj 14. junija. Odbor avstro-Ogrske banke ima danes sejo, v kateri se posvetuje o pogojih obnovljenja bančnega privilegija Generalni svet. v čigar rokah je odločitev, se snide prihodnji teden. Budimpešta 14. junija. V naj-merodajnejših političnih krofih se zatrjuje, da v soboto nastala, in v ponedeljek poravnana nova nagodbena kriza je bila v resnici jako nevarna, in bo je poravnala samo na ta način, da je cesar v prepiru odločil. Budimpešta 14. junija. Klub liberalne stranke je imel danes sejo, v kateri i.....I"]>ril nagodbeni kompromis. Ob 11. uri se je začela soja poslanske zbornico, in ji jo SzeTl predložil nagod-bene predloge. Budimpešta 14. junija. SzeU se je včeraj dogovarjal z opozicijskimi voditelji glede nagodbe, in listi poročajo, da so voditelji pritrdili nagodbenemu kompromisu, ker se ž njim ni premenil dogovor, sklenjen mej parlamentarno večino in mej opozicijo od časa, ko je Szell stopil na čelo vladi. Pariz 14. junija. Prezident Loubet so je včeraj posvetoval s predsednikom senata in poslanske zbornice o mini-sireki krizi, in je danes naročil poslancu Poincareju, da sestavi novo mini-st rstvo. Pariz 14. junija Sodišče je ustavilo postopanje proti Ficquartu in odvetniku Lebloisu, ker je odločba kasa-cijskega dvora v Drevfusovi zadevi pokazala, da je njega obdolžitev brezpredmetna. Draga preiskava proti njemu se nadaljuje Pariz 14. junija. Loubet je izjavil, da misli na štiri leta obsojenega grofa Christianija, ki ga je v Auteilu napadel, pri prvi priliki, to je na dan narodne slavnosti, 14. julija, pomilostiti. Narodno gospodarstvo. — Trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtni zbornici: 1. da je glasom poročila konzulata v Belgradu razpisana dobava: železa, pleha, netavnikov, vijakov, žrebljev, jekla *za peresa in orodje i. dr. za kralj, srbske državne železnice. Pismene ponudbe je vložiti do 22. junija t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu. Podrobnosti so razvidne v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. 2. Glasom istega poročila razpisuje se dobava 400 novih sodov za petrolej za avtonomno mo nopolno oskrbništvo v Belgradu. Pismene ponudbe je vložiti do 21. junija (. 1. pri imenovanem monopolnem oskrb-niitvu. Natančneje podrobnosti se posvedo* v pisarni trgovinske in obrtne sbornioe v Ljubljani. Uzore c soda pa leži v skladišču za petrolej v lielgradu. — Trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in ol rtni zbornici v Ljubljani, da se bo glasom poročila konzulata v Antwerrah dne 21. junija t. 1 ob 10. uri dopoldne v poslopju vojnega ministrstva v Bruselju vršila ponudbena razprava za dobavo 70000 m surovega platna za hlače pešcev. Ponudbe naj se v zapečatenih ovitkih pred zgoraj označeno uro vlože pri zgoraj imenovanem vojnem ministrstvu. Natančneji pogoji so v informacijski pisarni trgovinskega muzeja v Bruselju na razpolago. Uzorec platna pa leži pri vojnem ministrstvu na ogled. Fatalist. (Ruski spisal Ivan Turgenjevj (Dalje.) II. Mej te fataliste se je štel tudi praporščak Teglev, dasi njegova zunanjost ni bila taka, kakor se navadno daje tem ljudem; podoben ni bil v nobenem oziru na priliko junakom Lerraontovim. Bil je srednje-, precej krepke postave, hodil je nekoliko upognjeno; lase je imel plave, obrvi skoraj bele. Obraza je okroglega, rodeči h lio, potlačenega nosu in nizkega, ob sencih naprej molečega čela ter polnih in pravilnih, a vedno nepremičnih usten: nikoli se ni smejal, še celo nasmehnil ne. Le redko — ako je bil truden ali pri f:P4mketTi vzdihu — pokazal je štirikotne, sladkorn« bele zobe. Ista umetna nepremič-nost je lastna vsem njegovim potezam, katerim se v ostalem ne more odreči neka gotova dobrovoljnost. Sarno oči niso bile navadne; majhne oči zelenih zenic in rumenih trepalnic. Zdelo se je, da leži desno oko nekoliko više nego levo, in da je leva nadočnica vedno na pol poveše-a, kar je pogled delalo nekam posebno nepravilnim in zaspanim. Tegleva fisiognomija, kije imela neko posel mo draže st, nosila je nezadovoljen izraz, mešan z neko vrsto nemira, kakor bi v svoji notranjosti begal za neko žalostno mislijo, katere pa ne more ujeti. Pri vsem tem ni delal utiša ošab-nosti ; veljal bi skoraj prej za moža, koji se na skrivnem čuti razžaljenim. Govoril je prav malo, in le z jecljajočim, hripavim glasom, brez potrebe ponavljajoč besede. V nasprotji z večino druzih fatalistov ni nikdar rabil nenavadnih izrazov — samo pri dopisovanji se je zatekel k njim; njegova pisava je bila s;cer čisto otročja. Predstojnikom je veljal kot častnik „je že, že"; ni bil niti preveč nadarjen niti vnet. „On je točen pa ne natančen" izrazil se je o njem brigadni general nemškega pokoljenja. Pri vojakih je bil Teglev istotako Je že, že," — niti vino niti voda Živel je skromno, svojim razmeram primerno. Z devetnajstim letom je osirotel; roditelji so mu utonili, ko so se ob neki pomladanski po-vodnji hoteli na brodu prepeljati čez Oko. Vzgojili so ga v zasebnem zavodu, kjer je bil na glasu najmanj nadarjenega i n najbolj miroljubnega gojenca. Na to je vsled lastne želje in na priporočilo nekega strica, uplivnega moža, vstopil k topničar-jem, ter napravil, ne brez vse teže, naj prej izpit za praporščaka, na to za podčastnika. Z drugimi Častniki si ni bil nič kaj na roke. Niso ga mogli trpeti, le redko-kedaj ga je kdo posetil, in on se je tudi držal malo njihove družbe. V prisotnosti tujcev mu je bilo tesno; na to mu je naenkrat postalo tako čudno pri srcu, in vse njegovo bitje je zadobilo nekaj priučenega . . . Nič „tovariškega" ni imel na sebi in tikal se ni z nikomur. Vendar so ga cenili, seveda ne zaradi njegovega z načaja, znanja ali zaradi izobraženosti, ampak samo zato, ker je dozdevno nosil na sebi ono posebno znamenje, lastno samo „fatalistom". Nihče ni dejal: „Teglev bo napravil karijero, Teglev se bode v čem odlikoval"; da bi pa Teglev napravil kaj posebnega, ali da bi se iz njega nenadoma izluščil kak Napoleon, to se jim ni zdelo nemogoče, ker tukaj je igrala .zvezda", in on je že »naprej odločen", od usode izbran mož — baš tako, kakor vrtoglavi ljudje. (Da\ja prih) Za prebivale« mest, uradnik* I. t. d. Troti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duaevnejra dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov s.Odlitz pra»«*k •. ker upliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in tapilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol.l, c in kr. dvorni zalagatelj, na DTJNAJI, Tuchlanhen 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOIjIj »i preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 Skatljici ae ne pošljeta. 3 (59—8) Meteorologično poročilo. ▼Uina ii ! morjem SOd'S ra Srednji »r»\ 7--N 12 S 10 4 «1. vzhod dež ^ 16 1 p. m. vzh. j oblačno miti. zvečer iz Podtiarta-Krope. — Proge ls STovega ms sta la Ko-oovja. Osobni vlaki: Ob H. uri Ji m. zjutraj, ob 2. ari 32 m, popoludne in ob 8. ari 48. m svečer. — Odhod Is ZOnbUaae d. k. v Kamnih Ob 7. ari m. zjutraj, ob z. uri 5 m. pojjoludue, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri *i5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v I«Jablj)aao d. k. ls Kamnika. Ob 6. ari m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob H. uri 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) « 4 Ivan Kordik 1 Ljubljana. Prosarnovs ulic« itn. 10—U £ ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ «jedilne priprave* 2 nožev, vilic in žlic ii britanjakaga Jakla, J % alpaka ali slpake-srobra priv. dunajske to- p A varne „W. Bachmann m Comp.". L g Na iz bero ao tudi & J žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, f i žliCice n „ 19 „ , , 2-90 , * 1 Namizni svečniki £ 1 ajBP** iz alpaka, čisto bala kovina, ^Sej J % par 21 cm visokih gld. 2-—, P 4 - 23 - - 23°- ► 41 n 26 „ „ t aw. aw ^ Prav cenć se dobć noii In vilice 1 roženim T % (599—25) ali koščenim ročajem. P 240. Mlad, inteligenten in trezen samec, % lepo in hitro pisavo; slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisma zmožen, iiče v Ljubljani «11 na deieli primarne službe. Natančneje se izve pri upravnistvn „S1ov. Naroda14. (1094—2) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s Btriletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za amodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla a simtli-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospodo ali dame, 1 , ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 rina fićetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantaa damska brusa najnovejše facone, 1 kraana garnitura, obstoječa iz mansetnih, zavratniskih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, l krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim Česalom in se nad 200 komadov, ki so v nisi koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, tor se neugajajoco brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se posije denar naprej : zaloga Ernst Bnchbinder Krakau L M. Poštno pradalo štev. 25. Ako se narnCita dva zavoja, ee dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1U82—2) Staroslavno ivepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb - Čakoveo). Železniška postaja — posta in brzojav. Analiza po dvornem svetnika profesorju dr. L u d w igu 1. 1894 58'C vroč vrelec, žvep-IJano mahovje, nedosogljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgtbih In otrpnenju po vnatiei In zlom-lanju kosti, protlnu, Živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofaljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem »rebru ali svincu itd. boleznih v žrelu, na Jabolku, prsih, jetrih, v želodcu In v črevih, pri zlati žili itd. Itd. Elektrika. — Mešata, Zdravilišča z vsem komfortom, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdravlška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebška kr. opera. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnifitvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto (712—8) oskrbniitvo kopališči. Pitno zdravljenje ji Komptoarist ▼eeč slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi ter isvežban v knjigovodstvu, vzprejme ae takoj. (uoi-i> Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.u. Vojno se lice meblovana sil neme-blorana sraona ako mogoče v pritličju v najbližji okolk-i mesta ali pa v mestu, kjer ni preveč pro meta. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo .,Slovenskega Naroda" do 15. t. m. pod ,,Uradnik". (1100—2) Zaradi preselitve je na prodaj: garnitura z zrcalom in več drnzega pohištva. Dalje popolnoma nova (io03-2> salonska obleka in kompletna uradniška uniforma. Resljeva cesta itev. 11, v pritličji. galico (bakreni vltrijol) (21—134) za &2cxoplje3a.3@ trt oddajata Se izpod dnevne cene Savrftift ss Idile* v Ljubljani, i Pniirnovih ulioah. mmmmrzammmmammmmmmmmmmmmmmm Prodaja ledenice. Naznanja se s tem, da se bode dne 22. junija 1899 ob 11. uri dopoludne pri o. kr. okrajnem sodišči v Ilirski Bistrio! prisilno prodni* tik kolodvora postaje Trnovo-Bistrica ležeča, v dobrem stavbinskem stana se nahajajoča ledenica* v cenilni vrednosti 2000 (Id. Ta ledenica, katere nabavna cena znaša mnogo nad 10.000 (Id., bi bila posebno za pivovarne aH za večje hotele dragocena pridobitev. Natančneja razjasnila daje g. Franc Buls na Reki ali g. dr. A. Znidario (Zni-daric), o. kr. notar v Ilirski Bistrloi. (1092-3) Frsno Bulx. H. SUTTNER [ preje Spracher urar v Kranju priporoča svojo veliko zalogo »vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, budilk In salonskih ur, zlatnine ln srebrnlne po prav niskih cenah. Povsem na novo sem si uredil svojo velik.o zalogo optičnih predmetov, kakor očal, termometrov, barometrov, anero idov, poljskih ln opornih knkal, dalnogledov itd. Vsa popravila se točno in natanko izvršujejo. (1081—2) n [ Doering"" milo Mlinski stavbenik ki je v postavljanji žaginih mlinov in turbin dobro izurjen, se vsprejme. I I Ponudbe pod naslovom: „Ivan" Sarajevo, poste restante.