foMrta ptačona v oofovfni. uto lxxu.. * LJubljana, petek 6. oktobra Cena SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsl nedelj* In praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2 do 100 vrst a Din 230, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večp inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej II »Slovenski Narod* velja mesečna v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— U Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPtAVNlSTVO LJUBLJANA, Knofljervo ufica šmv. 5 reiefon. 31-22. 31-23. 31-2* 31-25 in 31-31 Podružnice * MARIBOR. Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 26 // CEUE celjsko uredništvo: Strossmoverjevo ulico I. telefon it 6St Stružnico uprave; Kocenovo ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 U Postno hranilnica v Ljubljani it. 1035U Pred govorom kancelarja Hitlerja: iz Berlina ne bo nobenih presenečeni Hitlerjev govor je namenjen predvsem nemški javnosti — stavil, marveč le ponovil svojo Zeljo, da M prenehala vojna za kar bi bil pripravljen pristati na obnovo Poljske mirovnih ponudb ne bo Nemčijo in zapadnima velesilama, BERLIN, 6. oktobra, br. Danes opoldne se sestane nemški državni zbor. Na tej seji bo imel kancelar Hitler svoj napovedani govor. Dočim je še pred par dnevi vladalo za Hitlerjeve izjave veliko zanimanje, je to zanimanje po dogodkih zadnjih dni skoraj popolnoma splahnelo. O kakem ultimata zapadnim velesilam se v Berlinu ne govori več, marveč samo napovedujejo, da bo kancelar Hitler ponovil svojo izjavo, da Nemčija nima nič proti zapadnima velesilama in si z njima tudi ne želi vojne, marveč mir. Spričo stališča, ki ga zavzemata Italija In Rusija, Hitler ne bo stavil nikakih direktnih mirovnih ponudb, marveč po postavil v ospredje vprašanje Poljske in izrazil pripravljenost Nemčije, da obnovi poljsko državo, če zapadni velesili prenehata z vojno proti Nemčiji. Ker sta Anglija fn Francija že v naprej zavzeli jasno stališče, v berlinskih krogih nihče več ne veruje v uspeh teh prizadevanj in zato sodijo, da bo Hitlerjev govor namenjen bolj nemški, kakor pa mednarodni javnosti. Rimske informacije Kim, t>. okt. e. Italijanski listi razpravljajo o veliki diplomatski akciji, ki se pripravlja za prihodnje dni. Po informacijah italijanskega tiska Hitler v svojem današnjem govoru v nemškem državnem zboru ne bo preciziral predloga za sklenitev miru, temveč se bo omejil samo na to. da bo izrazil pripravljenost Nemčije, da razpravlja o ustanovitvi nove poljske države, ki bi bila manjša, kakor pa je bila osnovana z versajsko pogodbo. Za to razpravo postavlja Hitler kot pogoj, da ustavita Anglija In Francija sovražnosti proti Nemčiji in da bo vlada nove poljske države vzdrževala dobre sosedne odnose z Rusijo in Nemčijo. Na ta način bi se odprla pot za sklicanje mednarodne konference, na kateri bi bile zastopane tako sprte države kakor tudi nevtralne in na kateri bi se v svobodni razpravi pristopilo k reševanju vseh vprašanj, od katerih je odvisna vzpostavitev miru. Ta postopek smatrajo v Berlinu za najprimernejši, ker Nemčiji ne bi bilo treba postaviti pogojev za mir, ki bi se mogli razumeti kot diktat ali ultimat, in ker bi se na ta način ne prizadela občutljivost drugih. Po pisanju italijanskega tiska bo Hitler kategorično izjavil, da je Nemčija pripravljena obnoviti Poljsko v novih mejah Italijanski listi trdijo, da bi tak nastop Nemčije izključil vsako nadaljnjo razpravo o odgovornosti za morebitni neuspeh tega skrajnega poskusa rešitve miru V primeru, če bi zapadne sile odklonile ta Hitlerjev poziv, bo Nemčija postavila pod svojo suverenost vse ozemlje Poljske ki ga je okupirala Mnenje Londona London, 6. okt br Tudi današnji tisk se mnogo bavi z nemško mirovno akcija »Daily Mail« meni da Hitlerjeva mirovna ofenziva ne napreduje dobro Zgrešene so predvsem grožnje, da po Nemčija sprožila totalno vojno proti svojim nasprotnikom, če bi ne pristali na njene predloge Angleška vlada bi dobrohotno proučila morebitne pobude za mir, ki bi prišle iz nevtralnih držav Mussolini si je že ob pri-četku vojne mnogo prizadeval, da bi se takoj sklenil mir na osnovi aranžmaja, ki bi bil sprejemljiv za obe strani Angleška in francoska vlada italijanskega posredovanja nista neposredno zavrnili, marveč le spričo tega. ker se 1e takrat vojna proti Poljski že pričela Rusko-latiška zavezniška pogodba Slična je pogodbi z Estonsko in zagotavlja Rusiji popolno kontrolo in vojaško oporo Moskva, 6. okt br. (Tas.) Snoči so se v Kremlju sestali Molotov, letonski zunanji minister Munters, Stalin, ruski poslanik v Rigi Zotov in letonski poslanik v Moskvi Kocins. Ob tej priliki je bila svečano podpisana naslednja nova pogodba o vzajemni pomoči med Rusijo In Estonsko ter proglašena tudi skupna izjava o nevme&avanju v notranje zadeve obeh držav in spoštovanju socialne in gospodarske strukture vsake izmed njiju: Predsednik vrnovnega sovjeta in predsednik Letonske sta se sporazumela glede sklenitve pogodbe o medsebojni pomoči na osnovi že obstoječe mirovne pogodbe z dne 11. avgusta 1920 in prijateljskega sporazuma z dne 5. februarja 1932. Ti pogodbi bosta trdni osnovi za novo pogodbo, ki se sklene v s vrh o čuvanja interesov obeh držav. V to svrho sta se sestala predsednik sveta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov in zunanji minister Letonske Munters ter sta kot pooblaščenca svojih vlad sklenila, kakor sledi: Cl. 1. Obe stranki se obvezujeta, da si bosta v primeru direktnega napada aH nevarnosti napada po kak) evropski velesili na obmorske meje obeh strank na Vzhodnem morju, aH na njune meje na kopnem preko ozemlja Estonske, odnosno litovske republike, kakor tudi na oporišča, omenjena v S. čl. te pogodbe, priskočili na pomoč, CL 2. Sovjetska Rusija se obveže letonski vladi zagotoviti za letonsko armado vso pomoč v oboroževanju in raznih vojnih potrebščinah, katere Ji bo dobavila pod ugodnimi pogoji. CL 3. Letonska republika priznava Sovjetski Rusiji pravico, da si v svrho zavarovanja svojih Interesov tn ojačenja njene lastne varnosti v lukab Ljepajl (Ubava) tat Ventspilsn (Vindava) ustvari pomorska vojna oporišča bi nekatera letališča za svoja letala na osnovi zakupa po primerni ceni. Natančne določbe glede teh oporišč In njih meja bodo sporazumno še določene. Da bi se zavarovale irbenške ožine, se Sovjetski Rusiji zagotovi pod Istimi pogoji, da si zgradi tudi oporišča za svoje obalne baterije na obali med Ventapilsom (Vindava) m Pltragsom. V svrho zavarovanja pomorskih letalskih In artilerijskih oporišč se prizna Sovjetski Rusiji pravica, da na odsekih, ki se za to določeni, na lactne stroške gar- niiira m vzdržuje strogo omejeno število sovjetskih čet in letalskih sil, katerih najvišje število bo določeno po posebnem sporazumu. Cl. 4. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklepan nikakih pogodb in se tudi ne bosta pridružili nobeni koalicij, ki bi bila naperjena proti eni aH drugi Izmed njiju. Cl. 5. Izvedba tega pakta ne sme v nobeni obliki kršiti suverenostnih pravic obeh strani in še posebej ne njunega državno-pravnega reda, gospodarskega tn socialnega sistema ter njunih vojaških ukrepov. Za oporišča In letališča določeni odseki, kakor so navedeni v a S, ostanejo teritorialno letonska last Cl. 6. Ta pakt se uveljavi ob Izmenjavi ratiflkacijskih Ustih. Izmenjava ratlflka-cijsklh dokumentov se izvrši v 6 dneb po podpisu pakta v Rigi. Ta pakt bo veljal 10 let. će nobena Izmed obeh strani ne bi smatrala za potrebno, da ga leto dni pred potekom tega roka odpove, se podaljša njegova veljavnost za nadaljnjih deset let. V potrditev tega sta pooblaščenca obeli vlad podpisala ta pakt in ga označila s svojima pečatoma. Hkratu je agencija Tas objavila uradni komunike, da sta o priliki podpisa rusko-letonske pogodbe ln v zvezi z njo komisar za zunanje zadeve Molotov in zunanji minister Munters v prisotnosti tajnika vrhovnega sovjeta Stalina in letonskega poslanika v Moskvi Kocinsa ter ruskega poslanika v Rigi Zotova izrazila soglasno mnenje, da je v dolgi vrsti let razvoja sedanjih prijateljskih odnosajev med obema državama nastalo zaupanje treba ohraniti v interesu uspešne izvedbe pakta o medsebojni pomoči. Obe strani, ki sta sklenili ta pakt, bosta vztrajali neomajno na načelih mirovne pogodbe ln nenapadalnega pakta, ki sta bila sklenjena v priznanje suverenih pravic obeh držav, kakor tudi na načelu, da rs ne bosta vmešavali v notranje zadeve. Obe stranki sta se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da sedanja sistema obeh držav ne pomenita nlkake ovire za uspešno sodelovanje med njima. Zato izjavljata, da bosta tudi v novih odnosa ji h nastalih po paktu, vedno spoštovali državno, socialno in gospodarsko strukturo ene In druge strani tn tako te utrdili osnovo dobrih sosedstvenih odnosa jev svojih narodov. Slavnostna večerja 6. okt s Agencija Tas poroča: Včeraj je priredil komisar za zunanje zadeve Molotov kosilo na čast letonskemu zunanjemu ministru Muntersu Poleg članov letonske delegacije in letonskega poslaništva v Moskvi so kosilu prisostvovali tudi Stalin. Vorošilov, Mihojan. Potem-kin. Dekanov in druge ugledne ruske osebnosti Med kosilom sta Molotov in Munters izmenjala napitnice. Po podpisu rusko-letonske pogodbe se je letonski zunanji minister še včeraj z letalom vrnil v Rigo Na letališču so se od njega poslovili predstavniki ruskega zunanjega ministrstva ter mestnih oblasti. Prvi moskovski komentar Moskva, 6. oktobra, a Današnja »Pravda« posveča uvodnik podpisu rusko-letonske pogodbe o medsebojni pomoči Označuje sklenitev pogodbe kot nov dokaz modre in dosledne ruske politike, ki zasleduje dva cilja: odstranitev vsake nevarnosti napada na Rusijo ter dobre odnošaie z vsemi sosedi. Ze s pogodbo med Rusijo in Letonsko se je bistveno izpremenil položaj v Baltiku v korist Rusije Dohod do Leningrada je bil s tem zavarovan Se boljša jamstva za varnost pa nudi sedanja po- godba z Letonsko. S tem so zaščitene tudi vse baltske države. Letonska bi bila sicer lahko postala žrtev s strani »imperialističnih držav«. Sedaj ji je obstoj za siguran Pogodba je nova garancija za mir. h kateremu Rusija z vsemi sredstvi vedno stremi Pogodba popolnoma upošteva suverene pravice Estonske. V spoštovanju suverenosti manjših držav se Rusija bistveno razlikuje od »imoerialističnih« velesil. S sklenitvijo pogodbe z Letonsko ie onemogočeno, da bi se katerakoli velesila mogla poslužiti Letonske kot orodia za svojo imperialistično politiko proti Rusiji. Zaščita Letonske je sedaj v dobrih rokah. Položaj Rusije se z vsakim dnem in vsako novo pogodbo o jaču je. Rusija slej ko prej vodi politiko svetovnega miru. Nova nesoglasja z Estonsko? Helsinki, 6 okt z. »Neue Zfircher Zei-tung« poroča, da so nastala med Rusijo in Estonsko velika nesoglasja. Ruska vojaška delegacija ki je prišla, da v podrobnostih določi ruska oporišča, je postavila mnogo obsežnejše zahteve, kakor na je bilo prvotno dogovorjeno v Moskvi Poleg obalnih oporišč zahtevajo sedaj Rusi tudi več oporišč v notranjosti Estonske, čemur pa se estonska vlada odločno protivi. Napetost je zaradi tega znova narastla. Praktična vrednost pakta z Rusijo Nevtralna sodba o vrednosti ruskih zagotovil Nemčiji in o ruskih namerah Kodanj, 6. okt a Dopisnik lista »Politi-ken« poroča iz Moskve, da v tamkajšnjih diplomatskih krogih zelo skeptično gledajo na vrednost rusko-nemške prijateljske pogodbe. Je to izjava prijateljstva, ki jo more vsaka izmed obeh strank vsak čas preklicati. V bistvu je Rusija Nemčiji obljubila samo svojo vojaško nevtralnost Ni tudi mogoče verjeti, da bi mogla dobavljati Rusija Nemčiji večje množine važnih surovin, ker bi s tem sama sebi škodovala. zlasti sedaj, ko bo zaradi novih baz za letalstvo in mornarico v .baltiških državah potrebovala več materiala zase. Ce je kljub temu Nemčiji obljubila dobave, je to storila zato. da bi bodisi povečala svojo zunanjo trgovino z Nemčijo, ali pa. da bi povečala odpor Nemčije v vojni, da se medsebojno oslabe velesile, ki jih smatra Rusija za sebi sovražne. Vsekakor pa ta am-hlenn nafbrž presega ruske moči- Tesnejše sodelovanje med Italijo in Rusijo? Imenovanje novega ruskega poslanika v Rimu je v svod s poglobitvijo medsebojnih odnoiajev proste roke, da bi si za to ceno zagotovila rusko pomoč v vojni proti Angliji ln Franciji, se Je italijanska diplomacija odločila za tesnejše sodelovanje s Rusijo. Skorajšnje imenovanje novega ruskega poslanika v Rimu Ima po sodbi rimskih krogov za cilj poglobitev medsebojnih odnošajev. Italija si želi tudi tesnejše gospodarske stike s Rusijo, obenem pa smatrajo v Rimu. da bi sporazum z Moskvo lahko zagotovil varnost ne samo na Balkanu, marveč tudi v vzhodnem deln Sredozemskega morja, kar je za Italijo vsekakor velikega pomena. Enako kakor Italija, želi tudi Rusija nevtralnost Balkana in se v tem pogledu Interesi Rima in Moskve docela skladajo. V italijanskih merodajnih krosih se Je ie od vsesa početka poudarjalo, da pomeni vdor Rusije v Vzhodno Evropo dalekosežno iz-premembo evropskega položaja in ravnotežja med velesilami Rusija ne zahteva vrnitve Resarabije Pomirljiva izjava romunskega zunanjega ministra o položaju na Balkanu Moskva, 6. oktobra, br Taa V svrho so- } petne poglobitve odnošajev s Italijo bo ! Rusija v kratkem Imenovala novega po- I slanika v Rimu. Za to mesto Je določen neki visoki uradnik komisarijata. Domnevajo celo, da bi mogel to biti pomočnik zunanjega komisarja Potemkm. V moskovskoj diplomatskih krogih Je ta vest Izzvala veliko pozornost Is sega sklepajo, da namerava Rusija navezati tesnejše stike s Italijo in Jo pritegniti k pogajanjem za novo ureditev odnošajev na Balkana m v vzhodnem dela Sredozemskega morja. Rim, 6. oktobra br V tukajšnjih diplomatskih krosih se doznava, da se pripravlja tesnejše sodelovanje med Italijo in Rusijo. Nemško-rnska pogodba Je Izzvala v italijanskih merodajnih kresih izvestno bojazen slasti zaradi prodiranja Rusije na Balkan. Ker Izgleda, da Je Nemčija pripravljena prepustiti Rusiji na Balkanu Bukarešta* 6. okt. p. Rumunski zunanji minister Gaiencu je sprejel domače in tuje novinarje ter tim podal naslednjo izjavo: Ce ne besno napadeni, bomo nadaljevali dobre odnose a vsemi sosednimi državami. Menim, da bo v primeru, če ne bo vzpostavljen red, zlasti ideal miru. zavladala v kratkem anarhija na vsem evropskem kontinentu. Tedaj Evropa ne bo več takle danes. Romunija Je mirna, pa Je pripravljena. Ce bo treba, bomo svojo državo branili. ZananJI minister Gaiencu Je odklonil komentar glede bolgarskih zahtev po Južni DobrudžL vendar pa Je poudaril, da Ru-*la aa vindikacU glede BesarabUe. Ustanovitev balkanskega bloka miru bl bila v popolnem skladu s rum unsko zunanjo politike. Vse Je odvisno od uspeha pogijsnj turškega zunanjega ministra Saiadsogla ▼ skvi. Is razgovora s Gafeneoza se Je zvedeti, da Je Romunija poohl■stili dzogla. naj v Moskvi zastopa tudi interese. Bukarešta, 8 okt e Sinoči le imel ministrski svet seja na kateri ie poročal minister za notranje zadeve in minister za zunanje zadeve Po teh poročilih le soditi, da položaj Rumunije ni tako kritičen, kakor nekateri trdijo in da ni povoda za zaskrbljenost, ki jo nekateri krogi v Rumunj ji kakor tudi nekateri krogi v anaailnjni državah kažejo. Novi rumunski notranji minister Davidescu je na seji ministrskega sveta podal zelo optimistično izjavo glede pogajanj Rumunije z Rusijo. Rum unska vlada za enkrat lahko sleda s precejšnjim optimizmom v bodočnost. Izvoz v Anglijo London, 6. okt. e. Angleški minister za propagando je opozoril na nekatere vesti, ki so trdile, da bo jugoslovanski izvoz zlasti v Anglijo zaradi vojne močno oškodovan, ker Anglija ne more več kupovati blaga v Jugoslaviji Te vesti so tendenciozne, je izjavil angleški minister za propagando. Anglija se pripravlja na dolgotrajno vojno in zaradi tega potrebuje Še mnogo večje zaloge raznega blaga katerega mora uvažati iz nevtralnih držav in tudi iz Jugoslavije. Nekoliko zastoja pri tem uvozu je bilo v zadnjem času samo zaradi tega. ker se je angleško gospodarstvo iz normalnega mirovnega gospodarstva preosnovalo v vojno gospodarstvo Turčija ne prizna delitve Poljske London, 6. okt. br Iz Ankare potrjujejo vest. da je bil poljski poslanik včeraj v zunanjem ministrstvu in je tam prejel uradno izjavo, da turška vlada ne priznava razdelitve Poljske Glede na to bo poljski poslanik še nadalje opravljal svoje posle v Ankari kot zastopnik poljske vlade. Pariz. 5. okt. s. 600 Poljakov iz Belgije se je prijavilo v službo poljski vojski v Franciji Nova češkoslovaška armada na zapadu Pariz. 6. okt. s. Češkoslovaški poslanik Osuskv je sinoči govoril preko francoskih radijskih postaj in sporočil, da s sporazumom, ki ga je podpiasl z ministrskim predsednikom Daladierom ni ustanovljena samo samostojna češkoslovaška armada, temveč je priznan tudi obstoj češkoslovaške države. Je to prva diplomatska pogodba za zopetno vzpostavitev Češkoslovaške. Češkoslovaška vojska bo podrejena češkoslovaški vladi, imela bo svoje oficirje in vojake. Sporazum z ministrskim predsednikom Daladierom daje politično, pravno in diplomatsko priznanje češkoslovaške države in vlade. Po govoru je godba igrala češkoslovaško himno. Obračun s komunisti v Franciji PARIZ, 6. oktobra, br. Danes so se razširile vesti, da bodo sedaj, ko je zasedanje parlamenta zaključeno, vsi poslanci razpuščene komunistične stranke aretirani. Proti nekaterim izmed njih je že uvedeno kazensko postopanje, ker so skušali osnovati ilegalne komunistične organizacije. Generalni tajnik Zveze sindikatov Jou-haux je izdal vsem organizacijam navodilo, naj izključijo iz svojih vrst vse komuniste. Polkovnik Loriot, ki je vladni komisar v tretjem, oddelku vojaškega sodišča v Parizu, je dobil nalog, naj prične preiskovalni postopek proti komunističn m voditeljem, ki so osnovali novo parlamentarno dela vskokm e tako skupino namestu razpuščene komunistične stranke. Kažnjivo dejanje, za katero se obtožujejo, obstoja v tem. da so prekršili določila uredbe z zakonsko veljavo, po kater Ji je prepovedano vsako posredno ali neposredno širjenje komunistične tretje intemacionale. Pričakujejo, da bodo komunistični poslanci aretirani. Nemško opozorilo Ameriki VFashington, 6. okt s. Mornariški ataše Zedinjenib držav v Berlina Je sporočil ameriški vladi, da mn Je nemški admiral Racder izjavil, da bo ameriška ladja »Ira-gny« (6200 ton), ki Je v ponedeljek iz U-verpoola od plula v Amerike, doživela enako usodo kakor angleška ladja »AthenUu. Admiral Raeder Je namignil, da Jo bodo potopili Angleži, da potem rvale krivdo na Nemčijo ln tako povzroče spor med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Ameriška vlada Je na to sporočilo takoj odposlala ameriške vojne ladje, da bode spremljale patnik »Iraguv«. Poveljnika ladje same Je bilo sporočeno, da naj vse ladjo natančno preišče. Po poročilih bi Londona tal Pariza sta tudi angleška ža francoska admiral i teta pod vzeli vse ukrepe, da preprečita kakršenkoli napad na ladje. V uradnih ameriških krogih so »prejeti napoved Is Berlina z veliko skepso. Tajnik predsednika Roosevelta Karier Je izjavil da ne more verjeti, da bi katerakoli angleška, francoska ali druga ladja mogla tak napad Izvršiti. Predsednik zunanje-polničnega odbora senata Pittman Je Izjavil, da nihče ne more bolje vedeti za tak kakor admiral Raeder. Ruski demanti Moskva, 6. okt. s. Agencije, Trne tira kot zlobne izmišljotine vesti o njo ruske vojake v Stnldangu. Borzna poročila. Čarih, 6. oktobra. Pariz 10.10, London 17.98, New York 444.875 Bruselj 74.62, MIlan 22.25. Amsterdam 237__, Berlin 177.50. Stockholm 106.—, Oslo 101.—, Ko- Stran 2 »SLOVENSKI NARODf, petek, 6. oktobra 1939. •mv.227 Položaj na zapadu Spopad med tankovskimi oddelki — Bojazen Luksemburške in Belgije London, 6. oktobra, e. Kakor javljajo iz Pariza, je prišlo včeraj do prvih spopadov med francoskimi in nemškimi tanki. Francoski tanki, ki so oboroženi z 71 mm topovi, so dokazali svojo nadmoč nad nemškimi tanki. Do borbe med nemškimi in francoskimi tanki je prišlo ob luksemburški meji. Nemški tanki so se morali umakniti in Francozi so osvojili gozd Borg na luksemburški meji. Francoski vojaški opazovalci so izjavili, da bo Nemčija najbrže poskusila vojaško akcijo proti Luksemburški. Meje Nemčije z Luksemburško so štirikrat večje, kakor meje Francije z Luksemburško, nemška armada bi z vdorom v Luksemburško skrajšala znatno operacijsko mejo proti Franciji, toda prišla bi pa v mnogo bolj neugoden strateški položaj, ker bi bila nemška armada na luksem-burškem ozemlju pod uničujočim ognjem težke artilerije z Maginotove črte. Bruselj, 6. okt. e. Veliko senzacijo Je izzvala v belgijski javnosti nemška informacija, po kateri bi mogla Nemčija v gotovih okoliščinah smatrati, da je prosta obveznosti napram belgijski nevtralnosti Te okoliščine bi mogle nastati, če bi sovražna letala še dalje neprestano kršila nevtralnost Belgije. V belgijskih uradnih krogih raglašajo, da je Belgija dovoli močna preprečiti tujim letalom kršitev njenih mej, zaradi česar to vprašanje ne more služiti kot izgovor za ponovitev primera iz leta 1914. Berlin, 6. oktobra, e. Od predvčerajšnjim je bila v vseh večjih nemških mestih, zlasti pa v Berlinu močno ojačena obrambna služba proti napadom iz zraka. Ta mera kaže na to, da v Nemčiji pričakujejo zelo resne francoske in angleške vojaške operacije proti Nemčiji iz zraka. Zapornica na špici delno porušena Vprašanje je, aU |c bU pritisk rede tako moča* aU pa je odpovedal betonski pa Sata vek Nordijske države za zaščito morske plovbe Urejena bo posebna obalna kontrolna in varnostna služba Stockholm, 6. oktobra, z. Švedska vojna mornarica proučuje načrt, po katerem bi skupno z dansko in norveško vojno mornarico uredila posebno varnostno službo vzdolž vse obale nordijskih držav. Na meji teritorijalnih voda naj bi se razmestile posebne ladje, ki bi naj bile ponoči razsvetljene. Na ta način bi bila za nevtralne ladje točno označena pot, ki je ne bi smel nihče ogToŽati. V svrho zaščite te pomorske poti bo najetih več sto vlačilcev, ki bodo primerno oboroženi vršili patrolno službo ob vsej tej poti. Nemška podmornica v čilskih vodah New York, 6. okt. s. Iz Valpareissa poročajo, da so včeraj zjutraj v tamkajšnji luki opazili podmornico, za katero mi9lijo, da je bila nemška. Poveljstvo čilske mornarice je dalo nato čilskemu vojnemu bro-dovju obsežna navodila za preprečenje kršitve nevtralnosti Čilskega vodovja po tujih vojnih ladjah. London, 5. oktobra, o. Sedaj je Že popolnoma ugotovljeno, da je nemška kri-žarka »Admiral von Scheer« napadla in 1 potopila angleški parnik »Clermont« ob južni ameriški obali blizu Rio de Jainera. Rusi zadržali angleške ladje? Berlin, 6. oktobra, e. Iz Moskve poročajo, da so sovjetske oblasti v Murmanski luki zadržale 12 angleških in 5 švedskih ladij, ki so bile na tovor jene s celulozo in železnimi rudami. Ameriška nevtralna cona na morju VVashington, 6. oktobra, s. Angleški poslanik lord Lothian je posetil zunanjega ministra Hulla in zaprosil za nadaljnje podatke o sklepih panameriške konference glede določitve nevtralne cone okoli ameriške celine. London, 6. okt. s. V angleških in uradnih krogih smatrajo, da pomeni sklep ameriških držav o ustanovitvi nevtralne zone okoli Amerike popolno izpraznitev položaja z dalekosežnimi posledicami. Angleška ad-miraliteta pa je voljna storiti vse, da pomaga ameriškim državam, da se ne zapletejo v vojno. Izjava Ribtientropa Nemški zunanji minister je zadovoljen Berlin, 6. oktobra. AA. DNB: Zunanji minister Ribbentrop je včeraj sprejel posebnega dopisnika in urednika za zunanjo politiko listov »Tokio Ničiničo« in »Osaka Majiniči«, Kušumajo. Ugledni japonski novinar je zadal nemškemu ministru tale vprašanja: Kako sodite o moskovskem dogovoru in njegovih posledicah v evropski politiki? Ribbentrop je odgovoril: Zelo sem zadovoljen z razvojem in uspehi nemško-sov-jetskih pog-ajanj, ker so razčistili položaj na bivšem Poljskem in v vsej Vzhodni Evropi. Ponovna uvedba reda in miru na tem področju ne služi samo koristim narodov, ki žive na tem prostoru. Eliminiranje tega ognjišča neredov služi prav tako v veliki meri evropskemu miru. Vsi vojni hujskači na svetu naj iz tega izvajajo sklepe. Miroljubni narodi e simpatijami pozdravljajo to ureditev. Nemčija in Sovjetska Rusija sta objavili skupno izjavo in prepustili Angliji in Franciji, da se odločita za vojno ali mir. Zahodni velesili se morata odločiti. Na vprašanje, kakšne posledice bo imel ta dogovor za nemško-japonsko in rusko-japonsko razmerje, je Ribbentrop odgovoril: Nenavadno sem zadovoljen z rusko-japonskim dogovorom, podpisanim pred nekaj tedni v zvezi z incidentom pri Ho-mošanu. Prepričan sem, da je ta dogovor začetek končne pomiritve na Daljnem vzhodu. Nemčija bo s simpatijami sprejela vse ukrepe za utrditev dogovora med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Nemško-sovjetski dogovor in prijateljstvo med Nemčijo in Japonsko lahko samo koristijo temu razvoju. Kušujama je nato vprašal: Pravijo, da se je z nemško-sovjetsko izjavo začela velika mirovna ofenziva. Ali je to v skladu z namerami nemške vlade? Ribbentrop je odgovoril: Nemčija si je zmerom želela miru in nikoli vojne. Kljub vsem razumnim ponudbam Hitlerja smo morali iti v vojno na Poljskem. Na zahodu niso bili Nemci tisti, ki so napovedali vojno, temveč Angleži in Francozi. Nemčija je še zmerom pripravljena na mir. To ni novo dejstvo, toda zahodni velesili se morata odločiti. Njunim brezumnim grožnjam o uničenju hitlerlzma, ki pomeni z drugimi besedami 'samo uničenje nemškega naroda, bomo postavili nasproti geslo Nemčije: uničenje angleške demokracije, to je uničenje britanskega cesarstva — grožnje, ki se mi zdi prav tako brezumna. Na vprašanje, ali bi Japonska mogla prispevati k obnovi miru v okviru te akcije, je Ribbentrop odgovoril: Važnost Japonske kot velesile na Daljnem vzhodu je prispevek k vsem velikim odločitvam v svetovni politiki. Nedvomno žive v mnogih državah vojni hujskači, ki hočejo pravo vojno na zahodu. Listi kažejo, kje žive ti hujskači, posebno po objavi nemško-ruske mirovne izjave. Ti ljudje hujskajo danes angleški in nemški narod proti rajhu. Jutri se pa ne bodo ustrašili misli, da izzovejo vojno med Japonsko in USA. Na koncu je Ribbentrop dejal: Prepričan sem, da Japonska razume ta dejstva in zato verujem, da je tudi vašemu narodu do tega, da se obnovi mir v Evropi. Ruska taktika New York, 6. okt. s. Ameriški novinarji opozarjajo na paralelizem med ruskim postopanjem napram Estonski in Letonski, ki kaže na posebno rusko tehniko v pogajanjih z baltskimi državami. Na Isti način sta bila estonski in letonski zunanji minister povabljena v Moskvo. Med pogajanji so se najprej na estonski, potem pa na letonski meji pojavili večji oddelki ruske vojske. Obe pogodbi imata enako obliko in celo enako število točk, pa tudi po vsebini se le malo razlikujeta. Podpisoma so obakrat sledili banketi, o katerih so bili izdani enaki komunikeji in na katerih so bile z ruske strani navzoče iste osebnosti. Sedaj Je na vrsti Litva Kovno, 6. okt. s. Seja litovske vlade pod predsedstvom predsednika republike je trajala včeraj ves dan in pozno v noč. O sklepih čuvajo najstrožjo tajnost. Ni ie znano, kdaj zunanji minister Urbsis ponovno odpotuje v Moskvo. Sklenjeno pa je bilo, da ga bodo spremljali pravni in gospodarski strokovnjaki. Francoska rumena knjiga Pariz, 6. oktobra, e. V kratkem bo objavljena francoska rumena knjiga, v kateri bodo objavljeni vsi dokumenti, ki se nanašajo na diplomatične in druge akcije, po katerih je Nemčija začela vojno ns Poljskem. Pomanjkanje mesa na Japonskem Tokio, 6. oktobra, br. Zaradi pomanjkanja mesa je vlada odredila, da morajo biti vse mesnice in vse trgovine, ki se bavijo s prodajo mesnih izdelkov, pet dol zaprte. Konec protikomu-nističnega pakta London, 6. oktobra, br. Renterjev urad poroča iz Rima, da je italijanska vlada odpovedala pakt proti komin te mi. Prav tako je japonska vlada odpovedala proti-komunistični pakt, ki ga je svoječaano sklenila z Nemčijo in Italijo. Svoj korak utemeljuje s tem, da je Nemčija prekršila ta pakt, ko je sklenila sporazum z Rusijo. Gospodarska pogajanja z Nemčijo Amsterdam, 6. oktobra, r. Po zanesljivih vesteh bo v Moskvo v kratkem odpotoval dr. Schacht, ki bo vodil nemško gospodarsko delegacijo pri pogajanjih za načrtno gospodarsko sodelovanje Nemčije in Rusije. Pogajanja se bodo pričela že prihodnji teden. Koliko stane Japonce Tokio, 6. okt. mp. Agencija Domej javlja, da so znašali japonski izdatki za vojno na Kitajskem od 7. julija 1037 do 7. julija 1939 nad 7 milijard jenov. Od tega zneska je 6 milijard 300 milijonov in 500 tisoč jenov kritih z notranjim posojilom Za kritje notranjega posojila je Japonska najela 6.860,500.000 jenov zunanjega jila. Sirite naroča|tr »Slovenski Narod«! Ljubljana, 6. oktobra Večje teaave z regulacijak mi deli v Ljubljanici so se že začele. Kakor smo poročali pred dnevi, je bilo treba pričakovati, da bo narasla voda začela ovirati delo Toda zaradi narasle vode bi morali ustaviti delo v strug-, pri cukrarni le. Ce bi Ljubljanico morali odpreti v Trnovem na razvodju z Gruberjevim prekopom. Ko namreč voda nar ase za zaprto zapornico tako visoko, da nastopa nevarnost poplav na Barju, je treba zapornico odpreti. Za* pernica na špici je začasna, vendar je bila zgrajena zelo močno in pričakovati bi smer, da bo vzdržala tudi 10 let. Po soli dnosti se sicer ne more primerjati s stalno zapornico, ki je betonirana in ima železna vrata v Gruberjevem prekopu, toda svojemu namenu bi vendar morala služiti delj časa. Zato tudi ni nikdar kazalo, da bi voda lahko ogrožala zapornico, četudi bi Že segala do roba. Zgodilo se je celo, da je ob neki priliki voda narasla tako, da je začela teoi Čez zapornico, a zaradi tega konstrukcija ni trpela. Ni jim bilo torej treba odp'ratl vode v bojazni za zapornico, temveč, da bi preveč ne narasla In bi ne nastopile poplave na Barju, Tudi ob tej priliki so računali samo s tem. da bodo vodo morali odpreti, da bi preprečili poplave na Barju. Podjetje, ki gradi temelje za stalno zapornico pri cukrarni. je računalo s tem, da bo treba delo začasno ustaviti zaradi narasle vode. Vendar kljub vel kim nalivom včeraj še ni kazalo, da bodo morali vodo kmalu odpreti, čuvaj, ki nadzira vodno stanje pri zapornicah, je bil v zvezi s podjetjem ter ga obveščal o naraščanju vode. Snoči je bila voda ob zapornici še približno 160 centimetrov izpod kritične višine. Ob nalivih voda narašča približno po 20 cm na uro in če bi torej lilo neprestano vso noč, bi bilo treba vodo odpreti. Čuvaj je obvestil podjetje, naj odredi nekaj dela\Tcev. ki bi v primeru potrebe ponoti pomagali odpreti zapornico. Ob 2. je bil čuvaj še pri zapornici in ker je bila voda še približno 50 cm izpod roba zapornice in razen tega nI več deževalo, ni bilo treba zapornice odpreti Ko je pa davi prišel čuvaj pogledat, kako visoka je voda. je bil zelo presenečen: zapornica ob desnem bre-sru je bila znatno poškodovana in voda ]e drla skozi odprtino, kjer so bila še pono- I Vinko Kukovec J Celje, 6. oktobra Na svojem domu na Lavi pri Celju je umrl v četrtek ob 14. v 69. letu starosti ug'c&ii stavbni podjetnik in tesarski mojster g. Vinko Kukovec, član celjskega mestnega sveta ter župan in podžupan bivSe celjske okoliške občine. Pokojni se je rodil 23. decembra 1870 pri Sv. Tomažu v slovenskih goricah ko: sin kmečkih ^tar«ev Ko je odslužil vojaški rok, je absolviral obrtno šolo v Gradcu, nato pa je bil v nraksi v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu in Sarajevu. Leta 1003 se je naselil v Celju in se L 1906 osamosvoji kot teharski mojster in stavbenik. V Celju je takoj vstopil v slovenske narodne vrste in se ^ačel aktivno udeleževati vsega nacionalnega življenja. Leta 1910 se je poročil s hčerko takratnega okoliškega župana g. Fa-zarinca. V srečnem zakonu se mu je rodilo net otrok, od katerih živijo trije: sin Slavko, ki bo sedaj premi vodstvo očetovega nodjetja, ter hčerki Marica in Zlatka. Leta 1923 mu je smrt ugrabila ženo in starejšega sina. Vinko Kukovec ie ustvaril s svo-^o žilavostio in marljivostjo daleč naokrog rnano stavbno in tesarsko podjetje. Kliuh veliki poslovni zaposlitvi se je z vnemo udejstvoval v gospodarskem, po1i*?čnem in društvenem živi jen iu. Od L 1922 do 1931 ie bil podžupan, od 30. novembra 1931 do 6. septembra 1935 na župan bivše celiske okolice občine, za katero si ie pridobil trajne zasluge. Od zđliiHree celiske mestne in okoliške občine te bil do svoje smrti član me*rne«»a sveta Vn**'1* se ie udeleževal tudi obrtni'Vega oibania Bil ie predsednik in častni Član Sto« »nategi obrtnega društva v Celju in odbornik Zveze obrtnih društev dravske banovine. Bil je tudi član upravnega sveta Celjske posojilnice. Kot odločen nacionalist je pripadal Jugosloven-ski nacionalni stranki in je bil do združitve mestne in okoliške občine celiske predsednik okoliške organizaciie JNS. Bil je tudi zvest član Sokola, Družbe sv. Cirila in Metoda ter številnih drugih nacionalnih, gospodarskih in kulturnih organizacij. Zs svoje požrtvovalno in uspešno javno delo ie bil nred leti odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Pokojn" je bil brat odvetnika in ministrs v p. dr. Vekoslava Kukovca v Mariboru. Bil je kremenit značaj in srčno dober mož. Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz hiše žalosti na Lavi na okoliško pokopališče Vinku Kukovcu bodi ohranjen trajen spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Iz Celja _e ustanovitev društva Celjski kulturni teden. Celjski kulturni delavci, ki so sodelovali pri prireditvah I. in TL celjskega kulturnega tedna, ao v četrtek zvečer na ustanovnem obenem zboru osnovali kulturno društvo Celjski kulturni teden. Namen društva jo, da s predavanji, razstavami, koncerti m drugimi prireditvami ter s tiskom širi kulturna stremljenja posameznikov ln skupin v Celju In celjskem okrožju ter prireja ali posreduje na lasten aH tuj račun kaka gostovanja v Celju in drugod. V odbor te važne kulturne organizacije so bili soglasno izvoljeni: za predsednika prof. dr. Pavel Strmsek, za podpredsednika Fran Ros, za tajnika Bogomil Gerlanc ,za blagajnika Gro Sadar, za načelnika glasbenega odseka ravnatelj Karto Sancin, za načelnika literarnega odseka Jožko Jurač, za načelnika likovnega odseka akad. slikar Albert Sirk, za načelnika gledališkega odseka mag. ph. Fe-dor Gradišnik, kot kooptirani dlani prof. dr. Franjo šijanec, Avgust Oerer, Pec, Se-gula hi inž. arh, Drago Umek ter ga. Veza EnstovsJzpv&i za či trdna aapornična vrata. Ves desni del zgornje lesene konstrukcije zapornice je bil nekoliko potisnjen naprej v smeri toka vode. Struga Ljubljanice je bila seveda zalita in voda je napravila znatno Škodo na stavbisču pri cukrarni. Zalila jim je globoke jame za temelje zapornice. Temelje so kopali že dalj časa In škoda je precejšnja zaradi uničenega dela. Nekoliko škode je tudi ker je voda odnesla nekaj lesa. Uganka je Še, kako je prišlo do tega, da je voda tako močno poškodovala sicer j trdno zapornico. Skoraj nerazložljivo je, ka-! ko Je mogoče, da bi sama voda podrla zapornico, še tem bolj zanimivo je vse to, ko ugotovimo, da se zapornica ni udala pritisku vode zaradi slabega lesa, temveč, ker je odtrgan betonski podstavek, ki je nosil leseno konstrukcijo zapornice, stebrovje za dvigamo napravo lesenih vrat zapornice. Temelje za začasno zapornico so betonirali zelo solidno. Temelji so zbetonirani zelo globoko v sicer mehko dno. Okrog temeljev pa še sega globoko v zemljo za-gatna stena, da Jih voda ne more izpodje-dati. Na močnem betonskem bloku, na temeljih, so zbetonirani betonski podstavki, ki nosijo leseno konstrukcijo zapornice. In zdaj je voda enega izmed teh podstavkov odtrgala v vodoravnem rezu, ali odstrigla. da se poslužimo tehničnega izraza. Ko je bil podstavek odtrgan od temeljev, ga je voda potisnila z leseno konstrukcijo vred na prel in odtrgala ene izmed vrat zapornice. Zdaj je vprašanje, ali je bil sam pritisk vode tako močan, da je odpovedal trden betonski podstavek, ki Je bil v vodi. kjer sila vode niti ni mogla biti najmočnejša. Prej niso opazili, da bi bil beton že poškodovan in temelji in podstavki so bili zbetonirani hkrati tako, so tvorili homogen blok. Zato prihaja tudi v poštev vprašanje, ali ni morda kdo zapornice poškodoval s kakšnim posebnim namenom. Dopoldne so dvignili vsa vrata zapornic, da bo voda čim prej odtekla ter da bodo lahko čim prej poparvili zapornico. Dokler zapornica ne bo popravljena, najbrž ne bodo mogli delati v Ljubljanici. Ce se vreme ne bo temeljito izboljšalo za delj časa pa tudi voda ne bo dovolj upadla, da bi lahko čim prej popravili zapornico. Dokler bo primerno nizka, ne bodo tudi mogli ugotoviti pravega vzroka poškodbe zapornice. pa dr. Rudolf Dobovšek ln akad. slikar Miro Modic. —c Komemoracija za blagopokojnim Kraljem. Sokolski društvi Celje-matlca in Celje I bosta priredih" ob petletnici muče-niške smrti Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v ponedeljek 9. t. m, ob 18.30 komemoracijo v telovadnici v mestni narodni soli. Komemoracije naj se udeležijo vsd sokolski pripadniki. —c Nesreča ne počiva. Na Polzeli so se pri nakladanju hmelja v sredo težko ponesrečili 401etni Ivan Kol ene. 361etm Fr. Jelen in 161etni Ivan Perger, vsi delavci ■ Polzele. Ko so se povzpeli z dvigalom kvišku, se je vrv na dvigalu utrgala ln vsd trije so treščili z dvigalom v globino 12 metrov. Kolone si je zlomil levo nogo v gležnju hi si nalomil rebra. Jelen si je zlomil desno nogo. Perger pa levo nogo v gležnju Istega dne se je ponesrečila v Sotenakem pri Šmarju 16 letna preužit-karjeva hčerka Terezija Verbovskova. Ko je nesla vrelo pičo za svinje po stopnicah, je padla in se polila. Dobila je hude opekline na glavi, prsih in rokah. Pri gradbenih delih na celjski porodnišnici, kjer po dolgem presledku sedaj nadaljujejo gradnjo drugega nadstropja, se je v sredo ponesrečil 441etni delavec Anton Maček iz Celja. Pri delu je padla nanj opeka in mu prebila lobanjo. Na Vranskem je padel llletrrl sin dnlnarice Maks skrabe v ponedeljek doma po stopneah in si zlomil desno ključnico. V sredo zjutraj se je 231etna Olga Umekova z Lave, dnevničar-ka na sreskem načelstvu v Celju, pri plinskem štedilniku hudo opekla s plinom po obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. ŠAH Sploini turnir L&K Ljubljanski šahovski klub razpisuje splošni turnir, ki se ga lahko udeleže vsi novi člani in stari člani, ki se še niso kvalificirali vsaj za ožji turnir. Prijave se sprejemajo na Igralnih večerih do 18. t. m., ko bo ob 20. žrebanje in prvo kolo Mladinska sekcija bo v soboto pričela svoj turnir, za katerega se je prijavilo že dvajset igralcev. Priredila Je te dva brzo-turnirja; na prvem so dosegli vsaj 50V»: Ostrelič 7 in pol (iz 9). Omladič k. Ora-žem po 7, Janežič 6 in pol, Zorman 5 in pol, Eržen 4 in pol itd., na drugem pa: Vlado Slokan 10 točk iz 11 možnih Omladič 9 in pol, Janežič 8 in pol, Zorman 8, Ostrelič 7 in pol, Leskovic 6 in pol. Oražem 5 m pol itd. Nedavno Je odigral nae. mojster Prein-falk simultanko. ki se Je je udeležilo tudi več prvorazrednih Igralcev. Po dolgi m težki borbi je dobil sedem partij, izgubil pet ln štiri remiziraJ. Posebno se je odlikovala mladina, ki mnogo obeta; nekaj Jm bo kmalu v prvem razredu. Dalje je odigral Boris Sikosek handi-cap-mateh z osmimi člani mladinskega odseka ln je vse partije dobil. Enako je igral Vlado Slokan s petimi in tudi vse dobil. Temu js predvsem krivo preslabo poznavanje otvoritev ln seveda pomanjkanje rutine, kar pa ravno hočejo v tszn odseku pridobiti. Na brzoturnirju v petek Js zmagal PreuuTalk s 9 in pol (od 10), GerzLnič in Vlado Slokan po 6 in pol« M are k in Sikosek po 6 točk itd. Jutri (petek ob 20.) bo brzotufnlr za prvenstvo oktobra. Namera je organizirati slična prvenstva Ljubljane. L. i. k. je na pobudo nekaterih neorganiziranih 4eK*«+^j ustanovil damske sek cijo. Sestanek vseh zainteresiranih s atletinj bo v petek 13. t. m. ob 16. v posebni sobi Kazine, pritličje desno. Vabljen« so vse dame, ki se resno zanimajo za šahovsko igro. Od njih samih bo odvisna upravičenost obstoja te sekcije, pa tudi nadaljnja višina slovenskega damske ga šaha, ki je posebno L 1026. dosegel pomemben uspeh. 2al vsi dosedanji poskusi niso prinos* trajne organizacije ki uspeha. Morda bo letošnji drugi nac. damski tur-lir za državno prvenstvo, ki ga Jug šah. Savez namerava Izvesti vsako leto, kaj bolj dvignil zanimanje sa kraljevsko Igro med Ženskim svetom. Sicer pa je opaziti slično dezinteresi ranoet tudi v športnih panogah. Morda so as zato bolj vrgla v oorbo za pravno in družabno enakopravnost ali pa narava le vse bolj dokazuje, a popolna enakopravnost med obema poloma sploh ni mogoča (zato tudi ne enaka zanimanja) in da vsak na svojem "odročju doseže popolnost ? ettt'ca KOLEDAR Danes: Petek, 6. oktobra katoličani: Bruno DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednja zapoved Kino I'nI.»h: Povratek ob zori Kino Sloga: Car bohemov Kino Moste: »žigosana« in »Vztrajni kapetana DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta. Ponesrečen vlom Ljubljana 6. oktobra Bivši sedlarski pomočnik Ivan Kupec je. dasi mlad po letih, /e star grelnik. Lani je bilo več vlomov v Dravljah. kjer ie Kupec pridno sodeloval in tudi sam vlomil v sedlarsko delavnico svojefia bivšega mojstra ter mu pokradel več blaga in orodja. Vse je odnesel na Brdo. kjer stanuie. vendar ga policija ni moLjubljana« dobila od ljubljanskega mesta v dar tudi krasno oljnato sliko »Ljubljana po zimi«, ki jo je naslikal naš priznani umetnik akad. slikar prof. Vojmir A. Kos. Poleg te dragocene umetnine, ki naj oficirje in moštvo vedno spominja na naše mesto, krasi ladijski salon tudi v baker tolčeni grb mesta Ljubljane, ki ga je napravil akad. kipar Božidar Pengov. Razen častne bojne zastave je pa ljubljansko predstavništvo vzelo seboj tudi se druga darila, predvsem pa veliki plastičen ljubljanski grb. ki ga je po osnutku mestnega inženirja arh. Borisa Kobeta odlično modeliral akad. kipar Božidar Pengov. Ko ga arzenal kr. vojne mornarice odlije v bron. bo ta ljubljanski grb krasil zunanjo stran ponosne torpiljarke »Ljubljana*. Knjižnica bojne ladje dobi vse lepo vezane letnike »Kronike«, a za arhiv izroči župan vezano darilno listino. Drevl priredi ljubljanski župan večerjo v čast oficirskemu zboru kr. torpiljarke »Ljubljane« in kr. vojne mornarice v hotelu »Ambasador«, jutri ob 11. bo pa slovesna izročitev častne bojne zastave z grbom našega mesta na torpdljarki sami. —lj Premiera filma »Povratek ob zori« z Danielle Darrieux v kinu V ni onu. Malo-katera filmska umetnica uživa pri nas tuke simpatije, kakor mlada, ša .lant * Francozinja Danielle Darrieux. Njeni veliki filmi »Zloraba zaupanja«, »Katja Do#-gorukova« itd. so ji utrdili priljubljenost v najširših krogih občinstva. Te svoje sini pa ti je pa si bo slavna umetnica povečala še s filmom »Povratek ob zori«, ki je od danes naprej na sporedu v kinu Unionu Film je napravljen po znameniti noveli pisateljice Vicki Baum in obravnava danes zelo aktualno snov. Vsaka žena. žive ča na deželi, gleda z nekim pritajenim hrepenenjem na mestno življenje in si želi preživeti v mestu vsaj nekaj dni. nekaj zabavnih noči. Gledališče, kino. ples, elegantne toalete, razkošje za tem hrepeni vsaka žena in vidi, da so vse te njene že-lie združene z Življenjem v velemestu. Tudi Anita je bila istih misli, naključje jo je pripeljalo v velemesto, toda bridko j* spoznala prevaro in le navidezni blesk t* ga življenja. V »Povratku ob zori« je p< dala Danielle Darrieux svojo najlepšo najglobljo kreacijo in bo zategadelj tih zadovoljil vsakega gledalca. (—) •^1!W•WR^J^^^!^!rw!!l^!Wl^!^^"^^:!l^i'^^<•T• r-^TO!!!WP!W!nH!,r''ii RestPvracš a Slon nudi svojim gostom vsak dan posebne Spe-cialitete. Vsak petek velika izbira morskih J rib. — Jutri zvečer ob 7. uri otvoritev GRILLROMA (kleti) s koncertom in plesom ki se le polagoma zboljsujejo. Nizke mezde brezvestno uživanje alkohola, prinašajo' neriK^n* posledice pomanjkanja, bolezen in revščino. Vse to slo in bedo bomo odpravili le s sistematičnim in složnim delom. Zadovoljstvo v vseh predelih nase domovine, je naša skupna skrb. Vsak posameznik je dolžan, da ae zamisli ob tem vprašanju in da pomaga iz danih možnosti. —lj Cjavadena kolega. Na VUharjevi cesti je bilo izpred hiše št. 41 odpeljano Al. Arnšku 1200 din vredno novo sivo pieaka-no kolo znamke »Barodela«. — Izpred Le-sjakove gostilne na Mesarski cesti je nekdo ukradel 1000 din vredno kolo neznane znamke rrancetu Anžiču. — Alojz PirS je prijavil da mu je tat odpeljal S00 din vredno kolo z dvoršca vojašnice na Poljanski cesti. — V Rožni dolini je btto ukradeno 600 d* vredno kolo znamke ♦Turnir« Ferdinar. lu Logarju. Dalje je bilo ukradeno 500 um vredno kolo znamke >Ekscels on Pavlu Lončarju izpred nek« hiše na Tvrševi cesti, Matevžu Karenču pa 400 din vredno kolo na Zaloški cesti. —lj Oglejte si bogato zalogo nejnove}* ših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg. 490-n. —lj Ključ znamke »Vale Junior« mm je našel v sredo pred sodni jo, Cigaletova ulica. Lastnik ga dobi v naAem uredništvu. —lj Plesne vaje Svobodo. Otvoritev v soboto 7.-10. 1939 ob 20. v dvorani Delavske zbornice. 488—n —lj Mamice in mladina. Ne pozabite pripraviti primerno darilo za našo severno mejo, ki ga položite v soboto ali nedeljo dopoldne v postavljene košare na raznih križiščih v mestu. V naših viničarskih krajih vladajo dokaj neurejene razmere, Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 6. oktobra: Hudičev učenec. Red A Sobota. 7. oktobra: Kozarec vode. Premiera. Premierski abonma vlelja. 8. oktobra: Številka 72. Izven onedeljek, 9. oktobra: Kacijanar. Red B ¥ Premiera prikupne in duhovite, v tipift-aem francoskem komedijskem slogu spisane Igre Seribeovega »Kozarca vode« bo jutri v soboto za premierski abonma. Z ble-stečo odrsko tehniko, ostrim dovtipom in hvaležnimi vlogami opremljeno delo, Ima za prizorišče angleški dvor sa časa vlade angleške kraljice Ane. Delo je zrežiral prof. ftest. OPERA Začetek ob 20. Petek, 6. oktobra: ob 15. url: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol i Sobota, 7. oktobra: Sabaka kraljica. Red A Nedelja, 8. oktobra: Prodana neveata. laven. Znižane cene I Ponedeljek, 9. oktobra: zaprto M Al I OGLASI ;K? UPIM PROD 951 Beseda 50 par, davek posebej Preklici Izjave beseda Din 1.—«, davek posebej. <£a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. MALI OGLASI »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeb! PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKBRJ U, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 1. T. RADIO-APARAT dam za čebele in A. 2. panje. Jenko Metod, Hrastnik. 2909 KAPITAL Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. SPREJMEM DRUŽABNIKA ldružabnico). ev. dam trgovino v najem. Potreben kapital od 30.000 — 80.000 Din Industrijsko mesto Gorenjske! Ponudbe pod »Lahek in siguren dobiček« 2892 POUK Beseda 50 par, 'lavek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od y%1. do 8. in od %8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisni ca! 2160 s LUŽ6E FRIZERKA vešča železne, vodne, trajne ondulacije ter manikiranja, išče službo. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ptuju pod »Prvovrstna moč«. 2910 GLASBA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. KKOMATIĆNA HARMONIKA Meinel Herold, 4 in pol oktave, 80 basov, Ia švedski glasovi, malo rabljena, s kovčgom naprodaj. M. Rajh, Kamnik, Glavni trg štev. 43. 2898 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. MOTOR do 200 ccm. malo rabljen, dobro ohranjen, kupi sodarstvo Homan, Stražišče pri Kranju. 2900 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v aa-tovju in medico kupite najbolje v MEDARNI, Ljubljana, židovska oL 6. 4«. T. narodna Tiskarna I LJUBLJANA I-* mmSojE vse vrste risMtnrm iM MAJFINEJŠP "/f> < \rffiwrffi ^tfii'jrffi} \Cfil*¥Ltf'*\r flffSl IS '>>5i RS9 RS 9&& RBi Cvv^y > 53«5 5*5 i,\>-/ [ 52*3 i i Rw Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, »mesnice Izhaja vsak petek ln je tudi lepo Ilnstrlran! UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev! Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni oče, brat, svak in strle, gospod t* Vinko Kukovec stavbni podjetnik in tesarski mojster danes ob 2. popoldne po kratki bolezni zrn vedno zapnstfl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 7. oktobra ob pol 4. popoldne Ia hiše žalosti, Lava št 7, na okoliško pokopalisee. Sv. masa ladninfrra bo v ponedeljek 9. oktobra ob pol 7. zjutraj v žnpnl cerkvi v Celju. ^fTUTE. 5. oktobra leta 1998. Clebofco ialofoči otroci SLAVKO, MAMICA Ia ZLATKA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, peUk. 6. oktobra 19M »•v. 227 Umeten človek se vedno bolj izpopolnjuje Prvi robot — Umeten človek hodi, svira« poje in odgovarja na vprašanja — Nevarnost za živega človeka? Prvega umetnega človeka je izdelal približno pred 200 leti francoski inženir Jac-ques de Vaucanson. Nekoč se je izprehajal po Tuilerijah. kier je obrnil nlegovo pozornost nase kip »flavtist*. Inženirju je šinila v glavo misel, da b: postavil kip. ki bi zares sviral na flavto. In kmalu se mu ie posrečilo izdelati iz lesa. jekla in blaga mehaničnega flavtista, ki je sviral na flavto, pokrival s prsti luknjice in izvabljal iz flavte 12 različnih tonov. Pozneje je izdelal Vaucanson še avtomatičnega voiaka. ki ie razbijal po bobnu, razen tega pa mehaničnega lovca in žensko postavo. Ti avtomati na pogon urnega mehanizma so sicer lahko storili nekaj korakov, dvignili roko v pozdrav ali ookimali z glavo, toda temu bi se zdaj nihče ne čudil. Človek današnjih dni hoče umetnega hlapca, kateremu zadostuje zapovedati: »Pojdi«, pa takoj uboga in krene na pot. Zadostuje povelje *Prižgi luč«! na 1o robot prižge. Pravilno odgovori tudi na vprašanje, koliko je star. Marsikdo bi mislil, da to ni mogoče in da se kaj takega na svetu ne bo nikoli zgodilo. Toda motil bi se kdor bi tako mislil. Na svetovni razstavi v New Yorku so bili razstavljeni roboti, ki so znali še več. Princip, po katerem so, izdelani, ie enostaven Kako človek praktično sprejema povelja? Ce so izgovorjena, jih sprejema skozi ušesa, če so pa napisana, »ih sprejema s pomočjo oči. Moderni avtomati delujejo enako, samo da imajo namesto ušes mikrofon, namesto oči pa fotoelektrično celico. Imajo tudi možgane, ki jim pravijo elektrotehnični transformator in mišice, katerim lahko damo poljubno moč s pomočio elektromotorjev. Mikrofon prestreže zvok od zunaj in ga izpremeni v električni tok prav tako kakor navaden telefon. Transformator prenese ta tok na pripadajočo mišico-elektromotor. Ta začne delovati in robot opravi naloženo delo. Seveda ni mogoče, da bi robotovi možgani razumeli cele stavke. Zadostuje pa strogo povelje: Stopaj! Samo da pri tem naglasimo samoglasnik a. Mikrofon izpremeni te zvočne valove v tok določene vrste, odgovarjajoč samoglasniku a. Del aparata v »možganih« prilagođen točno temu toku požene motor, ta pa robotove noge. Ce hočemo robota ustaviti, mu zakličem: Stoj! Pri tem naglasimo samoglasnik o. Tok zdramiien s samoglasnikom o v mikrofonu, da pobudo drugemu delu robotovih možganov in ustavi motor v nogah. ♦Možgani« so transformator, obstoječ iz 10. 12 ali več elektromagnetov. Vsi ti elektromagneti začno delovati, ko dobe določeni električni impulz. Elektromagneti so zvezani z motorji, obvladajočimi po-edine dele telesa in z gramofonom, ki na-domestuje glas. Ce zakličete torej »Stoj«, oživi samo elektromagnet, usmirjen na tok. ki ga obudi samoglasnik a. d očim drugI elektromagneti mirujejo. Televoac Ni treba, da bi bili mikrofon in elektromagneti usmerjeni na zvok človeške govorice, temveč kratkomalo na za piska-ne tone. Ce hočete, da bo robot hodil, za-piskate ton C. Ton D ga prisili, da se ustavi, na E dvigne roko. Ce zapiskate ton B. sede. itd. Število povelj ie seveda omejeno s številom tonov, ki jih je 12. Ce ve človek to. zna tudi ravnati z robotom, da poglobimo vtis ne piskamo samo svojih povelj, temveč pravimo-za primer: Bodite tako prijazni in sedite za trenutek. Potem pa zapi>kamo kar tako mimo mimogrede ton B. Robot sede in gledalci strme misleč, da je nas razumel. Ali mu pa velite: Dame bi rade vedele, kakšen glas imate. Zapojte nekaj. Potem pa zapiskate odgovarjajoči ton in robot začne peti. Pravilneje rečeno, začuje se glas gramofonske plošče, skrite v kovinastem telesu. Naš pisk jo je pognal. Telelra Tak je Televox, ki so ga občudovali gledalci na svetovni razstavi v New Yorku. Televox pa ima enako budovitega brata, ki se imenuje Telelux. Ta dečko nima ušes, pač pa zelo bistre oči. V očesnih duplinah ima namreč fotoelektrične celice. Njegov mikrofon reagira na zvok in ga izpreminja v električni tok. fotoelektrična celica pa izpreminja električni tok v svetlobne žarke. Ker je Število raznobarvnih svetlobnih žarko približno enako številu različnih tonov, mu lahko s pomočjo barv sporočimo približno enako število povelj kakor njegovemu bratcu. Namesto piskanja pokažemo njegovemu očesu svinčnik določene barve. Vijoličasta barva povzroči, da začne robot hoditi, modra ea ustavi, pri zeleni jame govoriti, pri žolti sede itd. Ce postavimo robota na ladjo, piujočo po širnem morju, lahko straža mirno spi. Ce se bliža ladji ledena gora, opozori robot kapitana na nevarnost mnogo prej, nego bi mogle opaziti ledeno goro v megli človeške oči. Robot zanesljivo opozori kapitana tudi na najmanjšo količino nevarnega plina v zraku. Ce mu poverite čuvanje banke, ste lahko prepričani, da vso noč ne bo zatisnil očesa, in da bo prešel ves okraj njegov krik »Vlomilci«, če bi hotel kdo v banko vlomi ti- Število uslug, ki jih lahko stori Človeku robot, je neomejeno. Največje čudo na newyorški razstavi je bila na vsa vprašanja odgovarjajoča žena. Pred njo so gledalci najbolj strmeli. Njena govorica ni bila omejena na gramofonske plošče kakor pri drugih robotih. Žena je namreč po žicah spojena z mehanizmom, pri katerem sedi njen družabnik Aparat je podoben manjšemu klavirju. Vsaka tipka požene trak govorečega filma, na katerem je zlog v angleščini. Ce vpraša kdo govorečo ženo, napiše njen družabnik najprej odgovor, potem pa natipka po vrsti poedine zloge na tipke aparata, ki poganja pripadajoči filmski trak. Tako zlogovanj odgovor reproducira zvočnik skrit v ženini glavi. Princip je torej približno enak onemu pisalnega stroja. Kam vodi to? Nekateri posetniki so odhajali od teh robotov nekam prestrašeni- Marsikdo se je vprašal kaj bo. če se razvoj umetnih robotov ne bo kmalu ustavil. Toda bati se ni treba. Umetni ljudje, kakršne občudujejo gledalci na newyorški razstavi, bodo najbrž ostali vedno privlačnosti svetovnih razstav, izraz in dokaz napredka in uspehov, ki jih je dosegel človek na polju avtomatičnih strojev. Langerjeva drama „št.72" Senzacionalna igra v dveh delili iz jetniSkega trpljenja žene. žrtve justične zmote in moške nerodnosti Ljubljana, 6. oktobra Flrantišek Langer, Češki dramatik, je pri nas že dobro znan po dveh igrah iz praškega dna; »Periferija« in >Izpreobr- nitev Ferdvsa Plštore«, ljubeznive socialne komedije, »Kamela skozi uho šivanke« in herojski baladi iz urnika čestoh legionarjev po Sibiriji »Konjeniška patrola«. Tale zadnja je ostavila najgloblji vtis in nam — Še posebno po film aru obliki — ostane v spominu močno zasidrana. Langer se je s »6t. 72« vrnil na praško dno In napisal drarno iz jetnlsnice; vendar nima igra nič tipično češkega, temveč je mednarodnega značaja, tako da se njeno dejanje godi lahko kjerkoli. Povsod ae zgode justične zmote, birokratska površnost in povsod po svetu trpe ljudj epo krivici zaradi zanikarnosti onih, ki delujejo za pravičnost. V tej drami je žrtev človeške krivično-sti žena, vredna vse sreče in najgloblje ljubezni. Sodnik ji pravi: »Ko se vrnete v življenje, spoznate, koliko brezpravnosti se godi v njem. Toliko je knvičnosti, ki je v njem za pravičnost prav malo prostora.« — Tako govori površni sodnik, ki je kriv. da sedi Marta po nedolžnem ze osemnajst let v ječi! In jetniški paznik je, ki je zakrivil, da se ni takoj razkrila sodnikova zmota, da ni zvedel pravi morilec, kako so obsodili Marto na dvajsetletno ječo za zločin, ki ga je storil on sam v trenutni razkačen osti. Langer je udaril po sodniku in pazniku ter zadel birokrat'zem. Pravilno, ie težko verjetno. Ako bi paznik v svoji biro-kratični vnemi ne bil tako nečloveško takoj iztrgal zaradi pretepa in osumi jenja, da je kradel, obsojenemu Meliharju, pravemu morilcu, tistega dnevnika iz rok, češ da jetniki ne smejo citati časopisov, bi tele drame sploh ne bilo. Melihar bi bil či-tal, da so Marto zaprli zaradi umora moža In bi bil povedal, da je Marta nedolžna, ker je sam ustrelil nasilnika v samoobrambi in da je rešil Marto moževe krvave grožnje. A tudi brez tega časopisa ni verjetno, da bi se Melihar celih osemnajst let ne bil pozanimal, kaj je z Marto, ki j* je ubil moža in ki mu je postala na edinem sestanku v kavarni in takoj nato na njenem domu izjemno prikupna. Langer je torej tukaj prav tako površen kakor sta paznik in sodnik. Neverjeten je modern sodnik, ki verjame edini priči, stari, hudobni kuharici, oči vi dni Iju-bosumnici in ki z vsem sodnim aparatom ne zna :ztakniti pravega morilca. Saj so ga vendar videli v kavarni sedeti v družbi in še plesati z Marto in njenim možem na javnem plesišču. Tako bedasto površen m neumen sodnik in tako slepa in zabita por.cija sta pač Čisto izjemna, možna, a neverjetna. Neverjetna je tudi Marta, ki celih osemnajst let ne pove. kako je bilo, ne pove Iz čudežno trmaste ljubezni do morilca. Marta namreč vseh 18 let veruje, da ji je Melihar ustrelil moža le iz ljubezni do nje. iz skrbi za njo. Samo zato čaka 18 let, da se bo Melihar vendar sam oglasil in jo rešil. Nak, take ženske zvestobe brez vsakršne utemeljenosti nI bilo nikoli in je ne bo nikoli. Takole idealiziranje žene je več ko naivno, pa menda tudi fiziološki izključeno. Neverjetnosti pa še ni konec. Na koncu drame zvemo, da je Melihar na naše presenečenje res streljal tudi iz ljubezni do Marte. Z ničimer ji ni bU tega izrazil, pa je tudi težko verjetno, da bi se bil tako mahoma zaljubil, se. zanjo nato 18 let prav nič več zanimal, a še cstal zaljubljen. Ljubi Langer, kje najdeš tako moško srce? Praviš, da Melihar ni znal odkriti svojih Čustev in da jih še zmerom ne zna Tako neroden je Melihar, da se po 18 letih ne najde besede ali vsaj prijema (navaden mizar namreč govori rajši m laže z roko kakor z jezikom), kfi bi odkril njegovo čustvo. Kdo naj to verjame! Tako so val stebri te drame zelo majavi, in sprejemamo jo le kot pesnitev m kot imeniten teater. Prišla je iz razumske kombinacije, a ne iz srca, iz tehmske umetnosti, ne pa iz realnega, živega življenja. Dve dejanji iz dolge vrste nekoliko pirandelovski in filmsko zajetfh slik; teater v teatru, oder na jetnisnrčnem hodniku; igrajo jetniki, gledalci so jetnisnični uradniki in povabljenci. Mi pa to gledamo, se nekoliko razburimo, a končno le ostanemo hladni. Trikrat se zaokrene ta drama. Po dolgočasnem uvodu, kjer so me motili okorni statisti in se je zatikal dialog, zlasti zaradi zamudne Havlove. se začne avtobiografska igra, ki jo je napisala Marta in predstavlja samo sobe. V nji vidimo, kano je prUHo do umora in kako si Marta predstavlja morilčevo čustvovanje do nje Nato se oglasi Melihar, mizar, tudi jetnik, in zahteva, naj gledamo Še njegovo varianto pravkar dolg rane drame. Sam si sestavi osebje svoje igre in sam igra namesto prejšnjega Ludvika (Jana) vlogo kavalirja-morilca. Neverjetnosti te druge igre ni treba razlagati. Razloček mod prvo In drugo varianto iste drame je samo ta, da se Marta v prvi z morilcem objame in poljublja, kakor si je pač želela — prav malo verjetno, v drugi varianti pa objema s poljubi ni; Melihar samo naglasa, da je streljal, ker ga je moz silno udaril po glavi in grozfi Marti. O kakšni zaljubljenosti ni govora. Marta je zdaj obupana, saj vidi, da si je brez povoda 18 let domišljala, da je Mehhar moril zgolj iz ljubezni. Toda zdaj pride se Četrti preokret. Jetnik igralec, slavni traged Kolben. se po-nud/'. da zaigra še tretjo varianto, prav za prav komentar vsemu, da izrazi vsa tista čustva, ki so vodila Melihar ja ob umoru, a jih ni znal in Jh še zmerom ne zna v besedi in gesti izraziti. In Kolben govori, igra, Melihar pa pritrjuje: »Da, tako je bilo in je!« — Marta končno vidi, da se ni motila, da jo Melihar res ljubi! Zdaj. ko je Melihar razkrU svoj umor, pa tudi svojo ljubezen, zdaj Marta ne dovoli, da bi se proces obnovil. Saj bi bil zdaj Melihar obsojen! Rajši odsedi še par let medtem bo tudi Melihar zopet prost, in izobražena dama, ki zna jez? ke in piše drame brez slovničnih in stilističnih napak, — se bo zaročila z mizarjem in bivšim cirkuškim žongler jem. Na zdar! Tehniško duhovito izkonstruirana igra je našla v režiserju prof. šestu odličnega uprizori tel ja in v scenografu inž- Franzu stmo spretnega ustvarit elja prizorišča: ozadje dela visoka kazn Inica z neštetimi vrati in balkoni ječ. spredaj vrtilni odrič. ki naglo Izpreminja prostore, prav spredaj pa oder glodalcev iz jetnišnice. Glavno vlogo jetnice in dramatičarke, romantično idealne Marte je ustvarila Mira Danilova z vso zrelostjo in čustvenostjo. Najboljša je v lastni drami n v Kolbe-novi izrazni sceni: manj uč nkovita in razumljiva je bila v monologih, zlasti onem o Času in uri. Tu je treba še pile. zlasti jasnosti. V celem pa je bila njena Marta odlična kreacija. Uro bi jaz odstranil. Posebno prikupen, zdrav, veder tip je ustvaril Kralj z Meliharjem. Moža, ki pretepe cirkuškega direktorja, ker je mučHl konje in ustreli propalico, sleparskega kvar-topirca in brutalnega moža nežne žene, podaja s pristno toploto in očarljivo na-turncstjo. Izvrsten Martin mož in veliki umetnik Kolben je Levar. v strahotni maski in vsem nastopanjem beštije moža ter v tipični figuri trageda — odličen. Jan v maski praškega Pepika kot (prvi) morilec kavalir, Sancin kot blagi, po granati prizadeta poročnik Budecius, Pol. Juvano-va kot podla ljubosumnica in kriva priča Jula. Danes kot tipičen zapit ruski knez. Gregorin kot izborno karakteriziran sodnik. Lipah kot socialno čuteč ravnatelj ietnišnice, Bratina kot porotnik, Gabrijel-č'čeva kot režiserka Havlova, Levar kot elektrikar Drenovec kot duhovnik: sami zanimivi tipi. Poleg teh še vrsta epizodl-stov, ki so se skladali s celoto. Vendar sem imel vtisk, da pri vsem vozu včasih kolesa še škripi jejo in se nadejam- da bodo tekla pri reprizah hitreje. Senzacionalna in originalno zajeta igra je našla pri publiki živo zanimanje m bo nedvomno privlačevala. FT. G- Razmnoževanje bakterij Drobne bakterije, ki so prav za prav rastline in sicer tako majhne, da jih gre na glavico bucike najmanj 2.000, so navzlic temu tako hud nasprotnik in sovražnik človeka, da ga lahko uničijo. Človek je 1,750.000 krat večji od bakterije in pet triljonkrat težji, pa vendar pogosto tej drobni živalici odnosno rastlinici podleže. Zakaj so bakterije tako žilave in nevarne v borbi s človekom? V prvi vrsti zato, ker se zelo hitro razmnožujejo. Zarodek azijske kolere se razpolovi vsakih pet minut- To pomeni, da bi zrasli v 15 minutah svoje vegetacije vsi njegovi potomci do visine človeka, če bi hrana ne omejevala za razvoj ugodnih pogojev. Zarodek bakterije, ki je prodrl v človeka, bi lahko v pičlem dnevu vsega požrl, če bi bilo seveda človeško telo za bakterije prikladna hrana. K sreči to ni, sicer bi bakterije kmalu pokončale vse ljudi. Islam se širi Pred leti je bil v Rimu ustanovljen zavod za proučevanje islama. Katoliška cerkev je pokazala s tem prizadevanje prodreti med mohamedanske narode. Toda v ta namen jih je treba najprej poznati. Zato je bil Zavod poverjen strokovnjakom. Med mohamedanstvom in katoličanstvom je vladalo dolga dela smrtno sovraštvo. V Evropi je 5,638.390 mohamedanov, v Aziji 250,685 536, v Afriki 56,102.000, v obeh Amerikah 285.583, v Oceaniji pa 7.500. Na vsem svetu je torej nad 300,000.000 moha- medanov. Oe računamo, da Uvl na sveta tri miljarde ljudi, odpade na islamsko vero 15%. V odstotkih je namreč muslimanov v Afriki in sicer 37%. v Aziji jih je 24%, v Evropi pa samo nekaj nad 1%. V Evropi je največ mohamedanov v Rusiji, Albaniji in Jugoslaviji. V zadnjih desetletjih so razvijali moha-medanskl misijonarji živahno delovanje ne samo v Afriki in Aziji, temveč tudi v Evropi in v Ameriki. V teh državah se islam neprestano širi. Ta uspeh lahko razumemo, kajti islam ne nalaga vernikom nobenih globokih skrivnosti in tudi moralka, ki jo oznanja, je zelo široka. V misijonarskih krajih imajo katoliški misijonarji v moha-m©danih najhujše nasprotnike. Največje uspehe med privrženci Islama imajo takozvani »Bell očetje«, afriška kongregacija, ki jo je ustanovil kardinal Lavigerie. Vodje islama se izražajo v splošnem ugodno o teh katoličanih, ki resnično verujejo in po veri tudi žive. I . • —— — — »—w w- ,3ji i. Zato očitajo Fran- ciji njeno versko širokogrudnost. Freudova zadnja študija — o Nemčiji Ustanovitelj psihoanaliz i je prof. dir. Sig-inuiici Freud, ki je umeri 83let star kot političen izgnanec v Londonu, proučeva.ec »kompleksov« v človečki duši, se nri nikoli pečal s politiko, jjcomj do svojega zadnjoga diha je živel samo za znanoest. Ko je po mu'nih hišnih prerieicavah na Dunaju dobil pomi hst_ je odpotoval najiprvo v Pariz, kjer je bil gost ameriškega poslanika \ViUuma Bullitta in grške princese Geor-ginc. Bullfrtt in princesa Geonjina stt bila dva najbolj^ prijatelja dr. Freuda. Princesa GcoTgina je mnogo pripomogla, da se je Freu-dova psihoanaliza popularizirala tuda v Franciji O Freudovih rzeJedkih ra psihonaloskih dognanjih je pisala v francoske revije m sate pod psevdom inom Mane Bonaparte. Iz Fanrai jo dr. Freud odpotoval v Lon don, kjer je najel vilo ▼ Ham pot čadu, severno zanodno od Londona, in živel tam s svojo hčerko prof. dr. Ano Freud. Sprehajalca so ga lahko videli, ob lepih dnevih, ko je po svojem vrtu sprehajal s svojim ljubljencem psičkom pasme chow-chow S svojo Kćerko Ano je dr. Freud še v tednih pred smrtjo pripravljal za objavo rokopise svojih zadnjih znanstvenih psiholoških študij. Prva je zgodo v insk e - psaho-loških študij. Prva je zgodovinsko pfeaho-nalitična študija o sodobni Nemčiji, v kateri je dr. Freud razčlenil sociološke in psihološke temelje nemškega socializma. človek nikoli ne ve. • • Iz Londona pojx>čajo, da je bil pred dne vi obsojen na smrt 30 letni George Hu-cker, ki je oropal Ln umoril neko žensko. Obtoženec je vstopil v sodno dvorano pred sodnike ra porotnike t» plinsko masko v roki. V Londonu so vsi kaznjenci orp-remljeni s plinskimi maskami. Tudi državni uradniki, sodniki, itd. opravljajo svojo službo tako, da so pripravljeni na vse in jih plinska maska, katero nosijo v torbah, spremlja tudi v urad- Po razglasitvi smrtne obsodbe je Hucker vstal in se odpravil v spremstvu paznikov proti izhodu dvrwa-ne, pa se je spomnil, da je v zatožni klopi pozabil svojo plinsiko masko. Brž se je obrnil m pohitel nazaj po plinsko masko s pripombo, da človek nikoli ne ve, kaj ga lahko v teh nevarnih časih doleti iz zrak*. »Dan ognjsc V Moskvi igrajo že prvi vojni film.ki se imenuje »Dan ognja« in prikazuje, kakor je čitati na reklamnih letakih, vojne dogodke na Poljskem, s katerimi je bila osvojena Bela Rusija, ki je prišla pod j»rem poljskih mtervenciondstov pred 20 leti. rA P MELN1KOV. 67 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Jaz sem slišal vajin pogovor besedo za besedo v sosedni sobi, — je dejal Murzajev. — Zares? — je vzkliknila Ariadna. — Knez mi je sicer dejal, da ste v hiši, da ste pa v sosedni sobi, nisem slutila. Če ste torej slišali ves najin pogovor, mi je nekaj nerazumljivo. — Vzrok, zakaj je bil knez z menoj tako reso-iuten. To ni bil strah pred tem, da se bo ime knezov Kostrovih izgovarjalo pred sodiščem, kakor mi je dejal. Seveda marsikaj pojasnjuje njegovo zlato srce, toda tisto glavno, kar ga je napotilo, da je z menoj tako ravnal, je bila njegova ljubezen do mene. S svojo hinavsko igro sem v kratkem času osvojila vse njegovo srce, prav tako kakor srce njegovega brata. — Da, njegovo ravnanje je usmerjala ljubezen. Ne razumem pa, zakaj me takrat niste aretirali? Kaj je vas zadržalo, da tega niste storili? — Kaj ? Isto čustvo do vas, kakor ga je gojil knez, — je odgovoril Murzajev tiho. — Ah, moj mili, moj nesrečni prijatelj iz mladih let, — je dejala Ariadna Georgijevna z jokajočim glasom. Pokleknila je predenj in mu poljubila roko. Murzajev ni imel časa, da bi bil to preprečil. - — Pomirite se, moja draga, moja nesrečna Rido, solnce mojih mladih let. S svojim trpljenjem ste že stokrat odkupili svoj greh, — jo je tolažil Murzajev. Pomagal ji je vstati, potem jo je pa pobožal po sivih laseh. — Sedite znova na te z mahom poraščene stopnice, ki so videle v dveh tisočletjih mnogo strašne jše zločine od vašega. Ne vem pa, če so bile priča tako globokega kesanja, kakor je vaše. Sedite in naslonite se z zaupanjem na ramo svojega starega prijatelja. Znova se je slišalo le neumorno frfotanje kobilic in znova sta sedela molče in nepremično sredi bujne krasote narave dva prezgodaj ostarela človeka, zatopljena v svoje misli. Iz težkih misli so ju zdramili kričeči glasovi angleških turistov. Mimo njih je šlo več ljudi, ki so ju začudeno gledali. Ko so prišli k Aresovemu oltarju, so jeli vsi kakor na povelje listati po vodičih in ko so se prepričali, da se niso zmotili, so nadaljevali svojo pot. — Meni je to težak spomin, kako je bil storjen umor, — je nadaljevala v svojem kesanju Ariadna Georgijevna. — Hočem vam povedati samo to, česar niste mogli vedeti S knezom Vsevolodom sva bila dogovorjena, da prideva k Celinskim skupaj in istočasno. Predlagala sem mu, da bi ostala pred odhodom k Celinskim dve uri v vili za gozdom in da bi prišla v gozd že v večerni obleki Njegov predlog, da bi prišel pome z avtom, sem pod pretvezo odklonila. Okolico vile sem dobro poznala, ker sem se tam večkrat izprehajala s knezom. Da bi ne ostali sledovi, da knez v vili ni bil sam, sem sklenila prispeti po kolovozni poti, avto pa pustiti na robu gozda. Sklenila sem napotiti se v gozd, kakor da grem na izprehod, ko bi pa kneza umorila, bi se vrnila k avtomobilu. Imela sem srečo — zagledala sem prazen avto s tekočim motorjem. Sedla sem vanj in se odpeljala, potem pa sem ga pustila za mestom. Knez me je sprejel s šopkom orhidej, ki so se bile razcvele tistega dne v gredici. Zataknila sem si jih za pas in med prijetnim kramljanjem sem pogrela knezu jajčni konjak, ker je kašljal. Ko je odšel v sosedno sobo po nož, da bi odprl steklenico ruma, sem mu natresla v jajčni konjak strupa. Potem sem prilila precej ruma, da bi ublažil okus po strupu. Končno sem sedla v naslanjač, kjer je sedel knez, objela sem ga in ga vroče poljubila. To je bil prvi poljub, ki ga je dobil od mene.pa tudi zadnji, kajti čeprav sem bila tako podlo bitje, si vendar nisem drznila poljubiti ga v krsti med pogrebnimi obredi še enkrat. O, kako srečen je bil. Hotel je še en poljub, jaz sem pa pritisnila njegovo glavo k svojim nedrijam in mu dejala: Najprej zauzijte žlico konjaka! In s svojimi lastnimi rokami sem mu dala žlico konjaka, potem pa takoj še eno. Planil je pokonci, izbuljil oči, me pogledal in se zgrudil. Oh, kakšen je bil njegov pogled! 2e več let vidim ta pogled noč in dan. Najstrašnejše je bilo, da v njegovem pogledu ni bilo gneva, bil je v njem samo komaj viden strah, bila je samo ljubezen in očitek. Toda kakšen očitek! Njegove oči me prebadajo kakor razbeljeno železo, kadar se spomnim tega očitka — je prekinila Ariadna Georgijevna svoje pripovedovanje in obmolknila. — Ko je utihnilo hropenje, — je nadaljevala povezene glave, — sem ustrelila mrtvega v sence. Mraz me je spreletel, ko sem začula za seboj tuljenje in začutila, kako mi ostri zobje trgajo obleko. Ko sem se obrnila, sem zagledala tik svoje glave s krvjo zalite izbuljene oči ter strašne ostre zobe. To je bila doga Rabo. Imela sem še toliko časa, da sem jo ustrelila v gobec. Odskočila je k vratom in tam se je zgrudila mrtva. Bala sem se, da bi streli ne opozorili koga. Zato sem stisnila umorjenemu knezu v roko samokres, potem sem pa vzela iz njegovega žepa Berloginovo potrdilo in velik znesek denarja. Vedela sem za denar in vzela sem ga za primer, če bi morala naglo pobegniti. V drugem žepu je imel nekakšen trd predmet. To je bil njegov samokres z monogramom. Iz njega sta bila izstreljena dva naboja, kar mi je bilo zelo dobrodošlo. Izmenjala sem samokres v umorjen če vi roki, položila sem na mizo ponarejeni pismi, ki naj bi ju bila pisala »Tanja« in knez, potem pa sem vrgla na mizo še v črnilo pomočeno pero in skočila k vratom. Na pragu v predsobi je ležala mrtva doga. Komaj sem pa prestopila njeno mrtvo telo, sem naenkrat začutila v nogi skelečo bolečino. Njene oči so me gledale še v večji mržnji nego prej. V mojo nepopisno grozo je ranjeni pes skočil pokonci in se znova zakadil vame. Se enkrat sem ustrelila vanj, potem sem pa planila ven, zaloputnila za seboj vrata, jih zaklenila od zunaj in vrgla ključ skozi okno nazaj v vilo. Nazaj sem se pa vrnila v največjem diru. Z veliko zamudo na svečanosti pri Ce-linskih nisem hotela obrniti nase pozornosti. Potem sem odhitela domov, da bi se preoblekla in si obvezala nogo. K sreči nisem srečala tja in nazaj grede nikogar, samo ko sem vozila z livade na cesto, je malo manjkalo, da nisem povozila človeka, nosečega nekakšno torbo. Toda pravočasno sem zavrla avta Urejuie Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo* Fran Jaran U Za upravo m insaratni dal lista Oton ChriUot U Vsi t ljubljenj