23. številka. Trst, v soboto 28. januvarija 1899. Te&ij XXIV. „Ediaost" izhaja drakrat na dan, rasun nedelj in praznikov, zjutrnj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaj« oh 9. uri zjutraj. Naročnina /nafta : Obe tedanji na leto . . . gUi. 21 — Za samo večerno izdanje . 12'— 'Aa pol leta, četrt let« in na meneč razrnerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. __ Nn drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. T Telefon Stv. H7U11«J 27. Kjikor poroča »W. Allg. Ztg.« je v zbornici poslancev na galeriji bil nastal pravi tepež, ki je trajal več minut. Poslanec Wolf je baje dobil več udarcev in poslanec Pospišil je krvavel. Tepež je pričel poslanec Wolf. Vsled trušča je poslanec Kramar pretrgal svoj govor. Po seji se je o dogodku na galeriji napravil zapisnik in zaslišale so se priče. Mili 27. V današnji seji komore se je nadaljevala razprava o trgovinski pogodbi z Francijo. Potem, ko je več govornikov govorilo za veprejetje pogodbe, se je razprava preložila na jutri. PetrogTMl 27. Car Nikolaj je tukajšnji družbi geografov dovolil 42.000 rubljev, da oskrbi * potrebnim znanstveno ekspedicijo, katero name-ruje od poslati v osrednjo Azijo. Pariz 27. Proces udove Henrv proti llei-nach-u se je pričel danes. Zagovornik Reinach-a, odvetnik Labori je stavil predlog, naj se ar var preloži, dokler ni dokončana revizija procesa Drey-fus. Labori je utemeljil svoj predlog s tem, da je treba počakati, da poda preiskava pojasnil o ulogi, katero je igral Henrv. Odvetnik soproge Henrv-a se jo izrekel proti preloženju razprave. Konečno je sklenilo sodišče, da se razprava preloži, kar se je zgodilo takoj brez kakega zadržka. Kdo je kriv?! (Dopia iz okolice.) Na banketu, ki so ga priredili gospodje na magistratu tudi s slovenskimi groši na čast laškim županom, rekel je jeden nujveČili naših nasprotnikov med drugim : »Dajte nam samo jednega slovanskega moža, kateri je v naših pokrajinah le kaj malega Btoril v p ros peli človeštva; dajte nam samo jeden kos papirja, ki ga je popisala slovenska roka, dajte nain samo jeden napis v naših mestih, gradovih, ki naj priča ne morda o kakem slavnem, ampak o najmanjšem zgodovinskem delu«. Tako govorjenje je prav židovsko, kaj takega zamorejo le židje. Le židje morejo govoriti kaj takega o ljudstvu, in le požidovljeuo ljudstvo more kaj takega verovati in takemu Židu ploskati. Ako bi pa bilo res, da Slovenci v teh krajih res nimajo nijednega moža, ki bi bil ni najmanje storil v prospeh človeštva, ako bi tudi res ne ) imeli popirja, popisanega od slovenske roke: čega v a bi bila krivda?! A vendar ni res, da bi bili mi kakov nič, kakor je trdil dotični govornik. In ako smo vendar-le nekaj, ako smo vendar prišli do tega, kar smo, četudi še le ob zatonu 19. stoletja, pa lahko rečemo, da smo dosegli to z lastno marljivostjo, z lastnimi vrlinami! Kar smo, smo dosegi' proti volji naših nasprotnikov, dosegli smo to, ker ne verujemo več našim sosedom, ki so nas sicer božali na jedni strani, a so na drugi strani delali na vse kripljc, da bi nas bili zatrli, da bi nas bili ugonobili! Dosegli smo to, ker smo se jim uprli, dosegli smo z lastno odločnostjo. Dosegli smo to, ker smo si iz naše lastne družine vzgojili mož, ki se v prvi vrsti bore za naše človeške pravice. Ako smo pa še-le sedaj, ob zatonu 19. stoletja, prišli do tega, da se nas naši nasprotniki boje, da se naši nasprotniki tresejo pred onim trenotkora, ko pride dan obračuna za vse one krivice, ki so nam jih delali tekom stoletij in stoletij, vprašamo se uehotč: kedo je kriv, da smo začeli še-le sedaj dihati, kedo je kriv, da smo bili v resnici le pravi sužnji ?! Na to moramo, žal, odgovoriti: Največ sami. Pohlevni kakor ovčice smo bili od takrat, ko smo prišli v te kraje. Naši pradedje so bili še bolj krotke ovčico, nego smo rai njih nasledniki. Različne vlado in različni kralji il la Karol veliki so se bojevali, da bi nas bili spravili pod svoje žezlo. Jedenkrat srno vzdihovali pod nemškimi vladami in kralji, zopet drugikrat pod laškimi. Kateri od teh je imel kaj srca za nas ? Uvrstili so nas v bojne čete, prelivali smo slovensko kri v slavo in čast ptujcev, a kaj smo prejemali v plačilo? Kateri onih kraljev v zgodovini je skrbel za nas, da bi se bili mogli izobraževati v svojem jeziku ?! Takrat ni bilo še državnih zborov; vladarji in vlade so vladali po svoji volji. In kaj so storili za nas ? Kuj so nam dali v plačilo, ko smo jim bili vedno udani ? ! Dali so nus različnim nemškim in laškim grofom za prave sužnje; kakor sužnje smeli s»> nas metati po ječah, kakor sužnje smoli so nas ugonobljati, kakor sužnjem smeli so skruuiti naše žene, naše otroke! In še takrat, ko so nam prinesli nemški kralji v naše dežele luč svete vere : vere, ki uči ljubezen do svojega bližnega, silili so n a m jo z meč e in v roki! Kedor se je ustav- ljal novi veri, po njem je bilo. Tako so nam gi-nevali naši vitezi, naši voditelji in narod, kateremu so bili odvzeti voditelji, je taval seveda v suženjstvu ! Mar se je godilo tako tudi Nemcem iu Lahom ? Oni so Uiti gospodarji nad nami. V poznejih časih so jim dali nemških in laških šol. A Slovenec, ako si hotel biti tudi ti deležen teh šol, pozabiti si moral svoj materini jezik, odtujiti si se moral lastnemu narodu, poitalijančiti ali ponemčiti si se moral! Ako je bil Slovenec nadarjen, ako je imel srečo, da je bil toliko premožen, da je mogel v šole, izgubiti je moral svojci narodnost. In sam Bog ve, koliko je bilo naftih ljudi j, ki so kakor pristni Lahi delali v prospeh človeštva! Bog sam naj sodi, koliko je naših ljudij, ki so kakor Nemci pisali nemške papirje! Naši stari ljudje se še spominjajo prav dobro, kako so bili tepeni po šolali, ako so izpregovorili le jedno slovensko besedico, spominjajo se še prav dobro, kako so molili Boga v šoli nemški, da-si niso umeli in jedne besedice! Tako je bilo nekdaj, a kako je sedaj ? Ako bi šlo po volji laške gospode, ne bilo bi za nas nič bolje, bilo bi za nas istotako slabo, kakor je bilo v onih davnih dobah, ko so nas vladali tuji vladarji po lastni volji! Lahi hočejo šc dandanes, da bi mi ostajali v temi : neizobraženi, zabiti, sužnji, ščavi. A sedaj imamo državni zbor, imamo svojih zastopnikov, katere volimo mi sami, imamo zastopnikov naše krvi, ki se potegujejo za nas, ki hočejo, naj preneha doba suženjstva, ki hočejo, da pridemo tudi mi do svojih pravic, ki hočejo, da smo tudi mi ljudje, da smemo govoriti svoj jezik! Da so nam Lahi dali vseh potrebnih šol, da so primorski Slov« nei znali zahtevati lastne slovenske šole, da so nastopali odločneje,''da niso bili vedno in povsod tako ponižni, da je bilo v našem ljudstvu primerno zavesti, da so nam za naše denarje vračali, kar nam je šlo po svetem pravu, da so Slovenci VBikdar zahtevali od nasprotnikov, niij nas spoštujejo: tedaj, verujte nam, da bi se današnji židje v laški stranki ne <1 r-z n i 1 i tako govoriti in trditi o na s ! Vedo naj torej signovi, da slovenski narod v minolih časih ni bil sam gospodar na svoji zemlji, da so mu gospodovali tujci, ki so mu kruto roko vzkračali, česar treba sleherni narod za svoj razvoj! Podlaga si bil, o Slovenec! tujčevi peti, ker si se le prevoljno pokoril ptujccm, ker si bil vedno le preponižeu pred njimi! Kedo je kriv torej, da nas morejo tujci še danes zasramovati na takov način?! O tem premišljaj vsakdo ! Koristno utegne biti to, ker sc potem morda — poboljšamo! Politični pregled. TRST, 28. januvarija 1895». Iz državnega zbora. V zbornici poslancev na Dunaju so se včeraj — tepli! Tudi krvavih obrazov je bilo. Fin de siecle našega parlamentarizma! Ne, to je že popoleu propad. Socijalistiški poslanec D as z i u s k y je stavil dva nujna predloga. Jeden sc je tikal nagodbe z Ogersko, drugi pa je zahteval, naj se odpravi ij 14 naše ustave. Po menenju tega poslanca bi bila namreč odprava tega S jedino sredstvo za ozdrav- ljenje bolnih parlamentarnih odnošajev naših. Daszvnskemu je odgovarjal češki poslanec K r a- m a f. Cim seje oglasil, začeli bo obstrukcijonisti — bre* vsaccga povoda — bruhati psovke na bivšeg podpredsednika zbornice. ()1> neprestanem vriu opozicije je menil dr. Kramah, da je le nevredno postopanje leviee krivo na propadanju parlamentarizma. Zato pa bi odprava § 14 ne rešila države, kajti vlada bi zgubila jedino sredstvo za vladanje, ko parlamenta ne bode več. Mej govorom Kramara so levičarji psovali nečuveno, tako, da je bila desnica ogorčena do skrajnosti. ('eški novinar Penižek, ki je bil v loži novinarjev, je jel v tem trenotku ploskati. To je bil ogenj v strehi med obstrukcijonisti; kričali so: »Glejte ga, najnovejega cesarskega svetnika! Ven injim ! Vrzite ga ven!« Ker pa je predsednik izjavil, da ne more storiti dr užega proti Penižku, nego da ga posvari, naj ne moti razprave, ' letela sta \Volf in jeden njemu jednakih v ložo novinarjev, hoteča i z podi ti Penižka. Le ta so je branil, vskliknivši \Volfu, da nima ničesar ukazovati tu. V tem so prihiteli štirje češki poslanci in prišlo je do dejanskih spopadov. Suvali so se in tepli s pestmi. Wolf jc udaril po si. Pospi šila s pestjo v obraz. Nemški srdito/ jo imel pri sebi tudi takozvani »bokser«. Pospišil je krvavel. Po nekoliko minutah boja se je posrečilo roditelju grofu Vetterju, da je ločil pretepajoče se parlamentarce. Ali boj so je nadaljeval po hodnikih, tudi tu so padale pesti. Junak vseli junakov je bil zopet neizogibni pretepač \Volf. Predsednik jo dal sestaviti zapisnik o teh dogodkih in uvela se jc preiskava. Lepe odno-Kuje je uvel v naš parlament ta nemški ljubljenec VVolfl Mož meni menda, da jo parlament kaka zakajena beznicn, v kateri ho shajajo pijani nemški burši! Ob nadobudnih znamenjih se pripravlja akcija za — spravo. Krvava ironija, ako je šo ljudi, ki govore o spravi. Med češkimi par-lamentarci jo bilo pač dobre voljo, ali včerajšnji dogodki provzročijo gotovo vihar nevolje v vsem narodu češkem in misel na pogajanja za spravo je po včerajšnjih dogodkih bržkone popolnoma udu-šena za dlje časa. Tako je avstrijski parlament zopet prebil jeden dan svojega »delovanja«, podavši s tem menda zadnji dokaz, da ni vreden druzega, nego da zgine s pozorišča. Prihodnja seja se naznani pismeno, ali pa je — 110 bode več. § 14 — tvoja doba nam trka na vrata po zaslugi blesteče nemške kulture! Poleg toga, kur smo povedali že gori o včerajšnjih škandalih, nam poročajo ekspresno z Dunaja: Dr. K rama f- je pripomnil izborno, da so ravno Nemci ustvarili § 14 proti Čehom in drugim Slovanom. Zato pada nanje vsa odgovornost. Na psovke, ki so jih sipati levičarji, na desni tudi niso molčali, kajti včasih se je ros težko vzdrža-vati. Krik jo bil tolik, da jo dr. Kramar mogel le vsako toliko izreči kako besedo. Novinar Penižekje ploskal Kramaru. Kmalu je bilo videti Wolfa in drugo Nemce, ki so prihiteli na galerijo in iskali Penižka. Mešali so so vmes tudi dijaki. Prišlo je do tepeža. Nemški poslanci, ki toliko kriče proti predsedništvu, ki je bilo dovolilo, da so prišli redarji v zbornico, isti poslanci vrše sedaj sami posle redarjev: dobrovoljnih policijstov. Ako se pomisli, da je to pohujšanje samo na sebi, ako so pomisli, kaj bi nastalo, ako bi si vsaki poslanec prisvajal pravico, pehati in metati ljudi z galerije — dočim ima le predsednik pravico nalagati iz-pruznenje galerije ali odstranjenje koga z galerije ter da imajo ta posel izvršiti reditelji zbornice, ako treba s pomočjo slug — potem se mora reži, da je prišlo že do skrajnosti, preko katerih ni možno več. Mnogi govore, da bi tu seja utegnila — ne, da bi morala biti zadnja. Bomo videli! Italijani v opoziciji! Saj smo vedeli! Saj jih poznamo! Ko bi bili drugačni, ne bi bili — Italijani! Največo komedijo igrajo tedaj, kadar — grozd. P red včeraj nje m so ponosno jahali visokega konja neizprosno opozicije, a včeraj že so zopet zlezli na osliča — beraškega. Kako naj si tolmačimo drugače, nego beračenje, sinočno pobožno željo »Piocolovo«, da grof Tliun naj za božjo voljo pošteva razburjenje v italijanskem klubu?! Kako naj si tolmačimo govoričenje, da so se zbrali vsi klubi desnice v posvetovanje o gimnaziju v Pazinu ? Kako drugače, nego kakor supliko: usmilite se nas! A danes krivijo Angeli, Bartoli in družba svoja hrbtišča pred istim grofom Thunom, kateremu so pred včeraj obrnili hrbet — neizprosno in baje za vedno. Čudna nrav to, res, ta italijanska nrav, pod čije klobukom se tiščita tesno skupaj odurno baharija in otročji strah. Res grozota vseh grozot je ta italijanski politik v svoji domišljavosti, sosebno pa še zato, ker je ta domišljavost v kričečem kontrostu s pičlo mero — recimo tako, da bode lepše — resnosti, ki je lastna tem ljudem. Z Dunaja nam pišejo: V čem ima sestati ta laška opozicija proti vladi, tega še niso povedali niti pokazali. Danes je bila prva seja po njih sklepu za odločno opozicijo, ali Italijanov ni bilo videti na njihovih klopeh. Niti glasovali niso ni za opozicijo, ni proti njej. Tudi danes so se pokazali pol tiča pol miša »tra il si e il no, di parer contrario«. Ali ne samo to, marveč je bilo videti nekatere njih, kako se — glave visoko po koncu — razgovarjajo z členi desnice ter beračijo proti gimnaziju v Pazinu. Zavijali so dejstva in, prav po domače povedano — lagali! V javnosti torej proglašajo odločno opozicijo, a zajedno se ližejo okolo členov desnice. A spoznali s o j i h prilično na desni in na levi. Opozicijo so naznanili, da jih morejo pohvaliti »Piccolo« in družba v Trstu; morda tudi zato, da bi se jih kdo ustrašil ter da bi obrnili na-se pozornost vsega sveta. Ali v kratkih 2 4 urah so se uvcrili, da se j i h n i k do ne boji, kamo-li da bi taki junaki mogli preobrniti svet! Bodite pa uverjeni, da so ostali, kor so bili. Jedino, kar so dosegli, je, da so s to »bombo« malo razveseljili svojce tam doli pri vas. K položaju. Nič ne bo. Splavala jc po vodi, prodno se je pričela. Ze po včerajšnjih dogodkih v drž. zboru ni pričakovati več na nobeni strani dispozioije za kako spravna pogajanja. Toda Htvar je bila pokopana že pred dogodki v vče-rajšnji seji, čim se je razglasilo poročilo o zadnji konferenci zaupnikov nemških opozicijskih strank. Gospodje so se zjediuili le za splošno formulo, da hočejo braniti vkupne politiško-uorodne interese Nemcev. Kaj so nam povedali s tem? Mnogo, kolikor si hočemo misliti in — nič. Je-li to progra-matiška izjava? Vse da, ali to ne. Ako pa se hočem s kom pogajati, mu moram povedati vendar na konkreten način, kaj hočem. Nemška izjava molči popolnoma o najvažnejih stvareh. Molči o nagodbi z Ogersko in molči pred vsem o spravni akciji! Ako gospodje niso hoteli govoriti prav o tem, potem so povedali le, da se nočejo pogajati; ako pa molče zato, ker se niso mogli zjediniti prav v tem pogledu, potem že eehS ni možno govoriti o pogajanjih, ker nasprotnik ne ve, s kom naj bi se pogajal, ker ne ve, katero skupino naj smatra resnično zastopnico Nemcev. Gospodje so izvolili poročevalce za vsako pokrajino. Za Kranjsko so izvolili n. pr. znanega baronu Sclnveglja. Mi smo res radovedni, kaj hoče sporočiti mož. Ako je mož pošten, moral bode reči, da je no Kranjskem le kukih 5 °/0 Nemcev ter da bode takoj mir v vsej državi, ako Nemci dovole povsodi Slovanom toliko, kolikor uživajo Nemci na Kranjskem! Sicer pa utegne priti porodilo gorenjskega barona nekoliko prepozno, ko bodo že zaloputnena vrata onih prostorov, kjer delajo mesto zakonov — škandale! Domače vesti. Za jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi: Poprej izkazanih......8538 gld. 78 nč. Neimenovani iz Ajdovščine po dr. A......... 2 „ 75 „ Ivan Marija Vatovec, deželni poslanec itd....... 50 „ — „ Sv. Ivansko konsumno društvo 50 „ — .. Skupaj 8086 gld.458 nč. Nudoljne darove sprejema blagajnik dr. G list a v G r e g o r i n v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3). Kar ni tebi prav, tudi ti ne sineš storiti drugim! V svojem poročilu v zadnjem izdanju o drugi seji mestnega sveta tržaškega smo zapisali v naglici, da je občinski svetovaleo Josip Luzzatto interpeloval radi dejstva, da je neki občinski redar izjavil na sodišču, da zna samo slovenski in nemški. To je bila pomota, katero moramo hitro popraviti. Dotični redarje bil organ državne policije. Rečeni občinski svetovalec je menil, da je to krivično, ako državni redarji ne znajo laški, ko vendar mora laška občina tržaška plačevati lepo svoto na leto za isto državno redarstvo. Mi nočemo prigovarjati temu argumentovanju gospoda Luzzatto. Prav ima, ako meni, da javni funkcijonar v Trstu mora znati tudi laški. Sicer pa dvomimo, da bi dotični redar res ne znal italijanskega. Toda mislil si je bržkone, da na sodišču treba govoriti čim točneje in to je utegnilo biti vzrokom, da je želel biti zaslišan v svojem materinem jeziku. Ali denimo, da dotičnik res ne ume niti besedice italijanske in da je bila interpelacija gospoda Luzzatto popolnoma opravičena. Potem pa 1 moramo vprašati gospoda interpelanta, du-li ne sluti, čegavo postopanje je obsodil v prvi vrsti se svojo interpelacijo?! Mar ne postopanja slavnega magistrata tržaškega ?! Mar ne prispevajo tudi slovenski občani — tretjina prebivalstva — za vzdrževanje občinskih redarjev? Po argumentu torej, ki ga je navel interpelant, bi bilo tem občinskim redarjem v neizogibno dolžnost, da z slovenskimi občani govore po slovenski! A kako se godi v resnici ? Mar ne nastavlja magistrat redarjev, ki nc znajo ni besedice slovenske?! Mar ni res, da jo tudi onim redarjem, ki znajo naš jezik, strogo prepovedano spregovoriti besedico slovensko?! In kitko je postopanje teh redarjev sploh z slovenskim ljudstvom iz okolice ?! Gospod Luzzatto naj gleda torej, da se odpravijo te krivice pred lastnim rnu-gistratnim pragom in potem naj interpeluje še le rudi dogodkov na sosedovem pragu! Kar ni tebi pruv, tudi ti ne smeš storiti drugim ! Umri je včeraj dr. Adolf P r u s s n i g, bivši zdravnik »Del. podp. društva«. Umri je včeraj v Ljubljani prelat in kanonik dr. (Jebašek. N, v m. p. Duhovnik padel v morje. Sinoči ob 9. uri je pul v morje blizo »Kudečega mostu« 041etni duhovnik Ivan Sega. Starček je kratkoviden in tako se mu je dogodila nezgoda. Predstojnikom c. kr, uradov v Trstu. Pišejo nam: Kitko je mišljenje nekaterih italijnilskih — reči sem hotel c. kr. državnih uradnikov italijanske narodnosti po raznih uradih v Trstu, bi se dalo najbolje presojati o ponedeljkih, ko duševno glasilo njihovo, z »governa, no lesuera trgu« prihaja na beli dan šole ob uri, ko so gospodje obvezani sedeti ali vsaj sprehajati se iz sobe v sobo, čakajoči na isto — glasilo »governa na lesnem trgu. Ko pa jim je došla toli zaželjoua »hrana«, po-zgubljajo se po raznih kotih — neki celtf v kraj, kamor se navadno zahaja lc za najpotrebnejše . . . du se se slastjo navživujo priljubljene jim hrane. Po našem skromnem menenju pa to ni najprimer-nejn hrana za e. kr. uradnike v Trstu, najmanje pa v uradnih urah. Zato stavlja n vprašanje do gg. predstojnikov: ali res hočejo, da se bode pisala enkrat Haymerlova »Itulicae res« tudi za Trst. Ib. tihiinazij v Ptuju. Naučni minister je za tekoče loto 5. gimnozijalnemu razredu v Ptuju dovolil pravico javnosti. 11 Barkovelj nam pišejo: Na dan »evropske demonstracije«, to je, tisti dan, ko so laški župnnje prihiteli v Trst — osmešit se, imeli so tudi pri nas slavijo v znani palači Cesarjevi. Plesali so in peli in pili vso noč. Da-li so tudi oni prišli v »delirij«, tega ne vemo, ker se je vse vršilo ob zaprtih durih. Ob najbolji volji ne moremo torej sporočiti nikako podrobnosti. — Naj se torej »In-dipendentova« »Evropa« zadovolji le s tem splošnim sporočilom. %n »Božićnico« je nabrala gosp. Franja Ipavic 57 kron. Darovali so gg.: Marija Potočnik 8 K., Anton Ružička, N. N., Marija Čokelj, A. m. Počkoj, Antonija Lampe, Marija Vodopivec, Lucinka Grcgorio, Alojzij Vesel, Jakob Vatovec, Matija Prele po 2 K. ; Končeta Kosovel, V. Pečenko Jakob Sorgas, Katarina Lavrenčič, Žgur Fabijan, Nežika Kodelja, Ivan Zlobec, Marija Šmit, Ivanka Kersten, Antonija Goljovšček, I. Mekale, Marija Vuga, Matijo Andolšek, Franjo Štopar, M. Novak, Zmugoslava Zelen, Katarina Šuban, Ivan Biček, Anu Fona, Marija Umek, Marija Bole, Ivana Bizjak, Franja Soben i k, Franjo Ivanovič, Ano Zirnstein po 1 krono. I. Millonig, P. Papat-nig, Anton Umek, Helena Klevišar, Julija Pleterky po HO st., Vekoalav Ljubič 50 st., Jožefa Nussdor- fer, Ana Markuči, F rano Cink po 40 st., Josip Cesar, Anton J urica, Slovenski citraš po 20 st.— Hvala vsem cen. Varovalkam in dorovaleem in posebna hvala gospej nabiralki, ki je tako marljiva poverjeniea ženske podružnice. Pevsko drnStvo »Adrlja« t Itarkov ljub priredi — kakor je bilo že objavljeno — v nedeljo dne 5. februvarja svojo pustno veselico v lepo okrašeni novi dvorani »Narodmega doma«. Omeniti moramo, da se bode na tej veselici pel tudi veliki Volaričev /bor »Domovini«. Natanjčneji v spored prinesemo prihodnjič. Pozor! Za veliki ples slovenskih pomočnikov ki bode dne 5. februvarja t. 1., se razprodajajo vstopnice pri gosp. Vekoslavu Pesničarju (v pro-dajalnici 1. Bambiča) ulicu (iiulia št. 7, pri gosp. Josipu Skodniku (v pekarni Hilleprant) ulica San Lazzaro Št. 13, v prodajalniei gosp. Ivana Toma-žiča, ulica Molin a vento št. v prodajalniei Millonig, ulica Ghega št. 4, v prodajalniei Ivanu Paternosta tdica Bastione št. 2, kakor tudi na dan plesa ob vhodu v dvorane. Ker je čisti dohodek določen v blag namen, priporoča podpisani sploh vsem slovenskemu občinstvu, da mnogoštevilno počasti naš ples z svojo navzočnostjo. Preplačila se bodo vsprcjemala hvnležno. Odsek za plen slovenskih pomočnikov. »Illtrl, kdor more, le v Rojan na veselioo rojanskega pevskega društva »Zarja«. Nasprotniki so baje v »deliriju« vsled najuovejih dogodkov, mi pa jim pokažimo, da se radi izbiramo ob vsaki priliki, ko treba oplemenjevati in blažiti duha. Pokažimo jim, kako vršimo le kulturno misijo se svojimi društvi, kako so nam nameni resni tudi na naših veselicah. Mi ne ščuvamo nikogar na svojih sestankih, mi hočemo le vzgajati svoje ljudstvo v čutstvovanju domačinskem. Zberimo se jutri v Ro-jann v lepem številu: v izgled našemu ljudstvu in da pokažemo nasprotnikom: kaka razlika je med nami in njimi! Ples pekovskih pomočnikov v Trstu bode dne 2. febr. v redutni dvorani «Rossetti», uhod ulica Chiozza. Začetek ob 9. uri zvečer in bode ples trajal do 4. in pol ure. K plesu bode sviral v0-• jaški orkester pcšpolka št. 47 iz Gorice. Vstopnina za gospode z dvema gospicama 1 gld. Ples bode vodil goBp. p I oso vodja Umek. Vabilo na Vodnikovo veselioo s koncertom in plesom, ki ju priredi »NiCrodna Čitalnica* v Postojni v soboto dne 4. februvarija 1899 v gorenjih prostorih hotela «pri ogerski kroni.» Vspo-red: 1. «Uvodna koračnica*,orkester. 2. F. Lossner: «Nemi trobentač*, orkester. 3. Iv. pl. Zaje: «Diži se iz sna», moški zbor. 4. a) Oskar Dev: »Meglica*, h) St. Pirnat: «Na Gorenjskem je fletno», narodni pesmi, mešana zbora. 5. I. Strebinger: «Koncertne varijacije*, solo za gosli in rog sfe spremljevanjem glasovira. 0. a) Fr. Gerbič: «Gondo-ldrka», ženski zbor, b) Ant. DvoFak: «Prstan», ženski dvospev, sč spremljevanjem glasovira. 7. A. Sohiifter: «Pošta», orkester. 8. a) M. Hubad: «Skrjanček poje, žvrgoli», h) St. Pirnat: «Delaj, delaj, dekle pušelje!» narodni pesmi, mešana zbora. 9. Ant. Forster: »Sokolska*, moški zbor. Začetek ob polu M. uri zvečer. Ustopnina: za člene 30 kr., z rodbino 50 kr.; za nečlene (50 kr., z rodbino 1 gld. Na koncertu in k plesu svira domača godba na lok. Posamičnikom na deželi izven Postojno se vabila niso razpošiljala in so tem potom vsi z rodbinami vred najuljudneje vabljeni na to veselico. Za obilno vdeležbo se uljudno priporoča o d b o r. „Slovenke44 zvezek 2. prinaša naslednja vsebino: Vida: »Izmogel....«, pesem. Zorana: »Cvetki«, pesem. Turgenjev: »Sestanek«. Kristina: »Dve sliki«, pesem. »Mili narod«. »Hrann za otroke«. Zorana: »Ovrnitvi«, pesem. »Z«: »Sličice«. Mil->iea: »O ženskem vprašanji«. — Književnost. — Razno. — Doma. »Prosvjeta«. Tej številki je priloženo vabilo na naroČbo na najveći in bogato ilustrovani hrvatski list »Prosvjeta«. Iz tega poziva jo razvidno, da se je okolo tega lista zbral oel krog hrvatskih pisateljev na glasu. Iz ttratlca nam poročajo, da je bil «stara hiŠa» društva «Triglav», g. Dragotin Ozvald, dne 26. t. m. na graškom vseučilišču promoviran doktorjem filozofije. Nekaj /a smeh Na Ae«juedottu je izloženih j več slik, predstavljajoči posamične prizore zadnje lahonske komedije. Na eni teh slik je videti onega starega revčeka - prodano dušo — kakor so ga komedijaši nosili po velikem trgu. Včeraj sta bili tam dve elegantni gosj>e, ki sta občudovali ta žalostni prizor: >Ke bel večetoc (Kako lep starček), je rekla ena. V tem trenotku je prišla mimo kopica dijakov, katerih eden je vskliknil: »Vidite ga tega starega ščava, kako se smeje oslom, ki ga nosijo na ramenih !« Gospe sta se kar potuhnili in zbežali. Očevi dec. Nt I rje osli! Pišejo nam: Včeraj zjutraj je prišel na novi trg »della Zon ta« noki reven Istran, vodeči preobloženega osla. Za njim pa so prišli trije osli — dvonožei, ki so začeli pravi karneval z obloženo živali jo. Vlekli so žival za ušesa in za glavo, zdaj sem zdaj tja! Istran je kričal, a ljudje so postajali ogorčeni, ko so videli, kako trije italijanski podaniki trpinčijo trudno žival! Kmet Istran jim je rekel, da so slabši od pravih (»slov, kar jih je nekoliko razburilo, toda, opazivši, da se bliža huda ura _ ljudje so se približevali namreč / namenom, da nauče te nesramneže nekoliko obzirnosti — so opustili to častno delo ter odšli naprej! Očevidec. Častitljiva starost. V Bolou na Goriškem biva Ivan Hosner, ki ima 92 let; njegov sin ima H5 let, od tega sin ali prvega vnuk ima 41 let in od tega hči ima pa 15 let. Ti štirje skupaj imajo torej 213 let. Vseh potomoev prvega je že 75. Stari Hosner je vzlio svoji starosti še jako Čil in zdrav. Požar. V noči od 22. na 23. t. m. je v Dolnjih Kamnjah pri Novem mestu velik požar uničil osmim posestnikom večinoma vsa poslopja in poljske pridelke. Zgorelo je skoro pol vasi. Škode je nad lfi.000 gld., posestniki pa so bili zavarovani skupno za komaj 1800 gld., ker večina njih sploh ni bila zavarovana. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Zliua je tu, kruta zima. Mi v Trstu je ne občutimo sicer, ali gori na Krasu je že zahtevala svojo žrtev. V četrtek je bil somenj v Divači. Na potu tjakaj bil je tudi Josip Modio z Rakeka se svojimi voli. Mejpotoma, blizu Senožeč, sta ga zalotila metež in burja. Siromak se je zgubil in v Divačo — ga ni bilo več. Obnemogel je in zmrznil. Sinu njegovemu se je posrečilo dospeti v Divačo. Imela sta sabo 18 volov; nekoliko glav pogrešajo še. Demonstracije od dne 35. decembru pred deželnim sodiščem. Radi dogodkov povodom protestnega shoda progressovcev dne 25. decembra, je bilo včeraj na zatožni klopi več «signorov». Dobili bo od 5 mcseeev ječe do 10 dnij zapora. Oni, ki je dobil največ, je bil neki Ivan Cereser, ki je položil roko celo na inšpektorja redarjev. Glede tega «signora» je predlagal državni pravilnik , naj se ga iztira, kateri zahtevi pa sodišče ni ugodilo. Radi tega predloga državnega pravdnika joče današnji «Piecolo», kakor Jeremija na razvalinah. Na to Jerimijado odgovorimo prihodnjič. Loterijske številke, izžrebane dne 28. t. m.: Trst 02 33 16 56 52 Lino 12 34 68 72 88 Različne vesti. i Razbojniki. V noči dno 24. t. m. je prišlo \ v hišo Ivana Lučića, bogatega posestnika v Mlinih j v Župi (Dalmacija) četvero ljudi, ki so imel i obraze našemljene. Posestnik Lučić je trdno spal v svoji sobi, tako, da se je prebudil še le potem, ko so mu razbojniki zvezali roke in mu zaklicali, naj ustane in pokaže, kje ima denar. Oboroženi so bili nožmi in eden je imel menda revolver. Lučiću in preostajalo druzega, nego pokazati, kar je imel vrednosti, rekši, da jim tisočaka, katerega so znh- | tcvaii, ne more dati, ker ima denar naložen v \ blagajni v Dubrovniku. V tem se je v drugi sobi j zbudila njegova žena in eden roparjev je hitro skočil k njej ter ji zadrgnil vrvico krog vratu, i Njeni lastni mož jo je moral miriti, da ni kričala, J ker sicer da jima bode umreti. Na to je morala 1 poiskati vso svojo zlatnino, toda, ko jo vzdihnila : j »Vse moje spomine mi hočete odnesti!« so ji dali | nazaj, kar je želela, kakor pravi razbojniški »kava- lirji«. Ko so odšli, je prijel eden roparjev Ivana za desnico in mu je isti moral obljubiti, da ne bode klical na pomoč in v zatrdilo — se je moral poljubiti z vsemi, na kar je odšla četvorica zločincev. Oblečeni so bili v civilno obleko. Odnesli «o vrednosti za kakih ft— 600 gld., ker Lueič k sreči ni imel več doma. Dosedaj še niso mogli priti na »led tem lovovom. Davki v Hercegovini. Leta 1 Ht*7. se je v Hercegovini nabralo davkov 870 tisoč goldinarjev, dočim je minolega leta (IK<)H.) ta svota poskočila na 985 tisoč gld., torej za stopetnajst tisoč g<»ld. več. To pa radi dobre letine, ki sojo imeli minolega leta v Hercegovini, in vsled katere se je pomnožila tudi desetina, ki je glavni vir davkom v tej deželi. Cela družina poskakala v morje. S parnikom »Otioue« vkrcala so je pred kratkim v južni Ameriki, kakor poročajo iz Genove, tudi italijanska delavska družina Ferarina. V sredozemskem morju, torej že blizu domovine, pa je vrgla žena v vodo svoja otroka ter potem skočila sama za njima. Ko je mož izvedel to, sledil jim je še on. Utonili so vsi štirje. Ali »o bili naši pradedje res orjaki? A utro-pomorfijsko društvo v Parizu je pogodilo, da je to samo legenda, vsaj kar se tiče prejšnjih prebivalcev današnje Francije. Primerjali so okostja iz najstarejših časov ter videli, da so imeli stari Galci, in sicer inožki, povprečno le 1.70 m., a ženske le 1.60 m. visokosti. Vezenje in možki spol. (Je bi dandanes resen možak, ako ni ravno idiličen pastir, pletel nogavice, bi se mu vse smejalo. A nekdaj so si celo vojaki kratili dolgi čas s takim delom. Velezani-mivo pa je, daje slavni Voltaire lastnoročno ustvaril par nogavic, katere je podaril ruski carici Katarini Veliki. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 28. Danes je veprejel grof Thun po-slanoa Angeli-a in Verzegnassi-a, katera sta mu predložila sklepe protestnega shoda laških županov od 15. t. m., toda grof Thun jima je izjavil najodločneje, da vlada nikakor ne odstopi od svojega Sklepa, toliko glede gimnazija v P a z i n u, kolikor gledo vprašanja deželnega šolskega zaloga v Gorici. Povdarjal je tudi še posebno, da tudi opozicija italijanskih poslancev nemiire p r e m o n i t i taktiko vlade. Povdurjam — kolikor sem izvedel iz zanesljivega vira —, da je grof Thun parkrat in posebnim naglasom povdarjal svojo izjavo. Si morete misliti, v kaketn razpoloženju sta se italijanska gospoda vrnila od gospoda ministra. Dunaj 28. Preiskavo radi včerajšnjih dogodkov v zbornici vodi predsednik dr. Fuohs. Zaslišanih je bilo že več posaucev, ined istimi sosebno Wolf. Nadalje je bil zaslišan tudi novinar Ponižek, kateri je izročil predsedniku pismo, s katerim obžaluje, da je provzročil včerajšnje dogodke. Pariz 28. Listi javljajo, da predloži vlada načrt zakona, s katerim se afera Dreyfus odtegne kazenski komori in se izroči združenim komoram kasacijskega sodišča. Na včerajšnjem topežu med prijatelji in nasprotniki revizije procesu l)reylus je bilo ranjenih 30 oseb, jedna težko. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaoiro Levi Miuzi v Trstu. Piazza Kosa H o žtev. 3. (Šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetnrijah, zrcalili hi slikali. Ilustriram cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da hi sc za to kuj zaračunalo. Zahvala. ('litim «> dolžnega, zahvaliti ne tem potom •lavni zavarovalni banki «Slaviji» in nje zastopniku, gospodu Henriku Giberti, Via Stadion St. 5 v Trstu, *a točno in pošteno likvidacijo Škode o priliki, ko *o mi pogorela moja zavarovana poslopja. Gnbina Andrej. Danes v soboto odpre se gostilna „Tirolese" villa Margherita. Točilo se bode dobro istrijansko vino in tudi kuhinja bode vedno oskrbljena z gorkimi iu mrzlimi jedili. Na obilen obisk vabi Miha Battich. Karol Defranceschi, Slovenec iz Vipavske doline, je odprl ravnokar v ulici Sette Fontane št. 1, svojo prodajalnieo domačih pridelkov in kolonijalnega blaga. Sf^ Priporoča se rojakom za obilen obsk. VEKOSLAV SCHONFELD v Trstu. Zaloga papirja in na razstavi odlikovanih zavitkov (škarniceljev) razne velikosti in vrste iz prvih domačih tovarn. Prodaja vsakovrstnega papirja in šolskih potrebščin. -1 Na zahtevo dopošlje se oenlk in vzorci (franko). I- Slovencem naznanjam, da bode moja gostilna, Via Hossetti št. 2, „Gambrinus" ves predpust ob nedeljah in praznikih odprta do 4. ure zjutraj. — Točim izvrstno vino in pivo ter imam dobro kuhinjo, — l Priporočam se za obilen obisk Anton Kramberger. Igralci na citre dobivajo brezplačno štiri komade za citre in katalog pri |. Neukirchner, Gorkau, Češko. Gostilna na prodaj! Na prodaj je dobro obiskovana slovensku gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna donaš« do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Votlopivec v kavarni »Oommercio*, bodisi ustmeno ali pismeno. Cvet proti trganju. (Liniment caspici). Preiskuinno mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv RazpoSilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri .llariji Pomagaj" Ph. Mr. M. Leasteka v Ljubljani. LINEMENT. CAPSICi COMP. iz Ricliterjeve lekarne v Pragi pripoziinno izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva »e po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva nuj se to splošno priljubljeno domaće sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" i/, Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kaknr originalni izdelek. Richlerfeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. G. Piccoli dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar pri angelju v IJ ubijan i. Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize kateri so v odličnih strokovnjakov, železnatem vinu, lekarnarja Ploooll-Ja, r LJubljani zini raj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje pornfitvn za nJega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; »stiilno plačajo p. n. naročniki. III. Špiritu« ilnapli eompotmli ALGOFON. Jedino sredstvo proti zoboboiu, revmatlč. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Al dae Mori) Piazza grande TRST Paziti na ponarejanja. C. Klemt. Tovarna za /atvorniee (Jnlousien) Bnranau na Bavarskom. Priporoča svoja l»-kratno odlikovana novovrstna lesena zastirala (Rouleaux), zatvornice in obok-nice na valjček. — Cenik gratis. Agentje -f za privatne odjemalce se iščejo. y- D. Zadnik T r«r Sv. Ivana u h o d Via nč, Stoll-ovi kola-preparati, vlua ali eiiksirju :i gld., pol litra I <50 ntf., četrt litra S.r> nč. J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec (prej Imenovana ilvljunska motku). Itahlo raisstopljajočo nroil- »rvo, ki upliva krepllno na žcIikIcc pri zaiiasanju, 1 iiočtca aa nO., 1 dneot 2 gld. J. Pserhoferjevo mastilo za rane, J. Pserhoferjeva tanokininska pomada pospaftnje rast las, Joilua flkutijira a tjlil. Pannnalni nhli¥ l,ok- prof. Bteuđel-a, i lonček r>o nč. ndllUUCIlll UUIIl proato poitulne pa 75 nO. Universaina čistilna sol alaho preliavo, Jotlon omot I gl. Razven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avHtrijskli listih napovedane tu- in inozemske farmneevtične specijalitete. Na zahtevanje poskrbuje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče se blago po nizki ceni. Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju. Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju. ^Vi A. W. Bullrloha domač« srodstvo proti ponleri Icuu) „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društvu do 31. decembra 18i>7...........Kron 1 ">0.1)97,579*_ Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.823,375*_ Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 84-1.800,0(17*_ V letu 18i>7. izdanih 74(58 polic za glavnico od....... » 07.881 851*91 Prospekti, ceniki in v obče vso druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. W Glavno zastopstvo v Trstu. i Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. >XXX)OOOCOOOOI(XK>