LJublJan*, sreda 28 Junija 1929 Cena 2 Din »Dfeaa taoaesnstvo <0 Dfc». UrednOtroi Knefljeva rilca L TcMca II 3123. 1123, 3)124, 3129 ki »126. Maribor: Aleksandrov« oeati IS. T(Wn it. 440. Ceflei Koceoov« M.1 TtMom ttm.m. Rokopisi m m vračalo. • 0«la4 po tarif«. Upra*«tttv»i UoMlaa&. Pre*enxrr» m M Teletoa ic »122, 1123, 3124. JI25, 312« lueratai oddelek: UuWiama Prešernov obča 1 Teletu« &t 2492 Podrnialca Maribor i Meksandrova ee«l it. ta Teieloo it 4S5 PodraAnlca Celje: fGoce*uw» alica M t Telefon it 100 Satani pri pnit 6eV tavn&h Ljubljana it. U.S42. Praha ftslo 78 180 Wie» Mr 105 241 Ljubljana, 25. junija. Fatalna naša nesreča in hkrati nesreča celotne balkanske politike je v dejstvu, da se noče posrečiti noben poskus, doseči sporazum z Bolgarijo. Višek pa doseže fatalnost v dejstvu, da se vedno znova poglavitni vzrok neuspeha koncentrira v vlogi makedon-stvujuščih. Tako se vedno znova vračamo nazaj na centralni problem jugo-slovensko-bolgarskih odnošajev. Pirotski sporazum se je dosegel. Toda ko bi moralo priti do realizacije doseženega dogovora, se je izkazalo, da se niso izvršili določeni predpogoji, od katerih je zavisen uspeh odnosno od katerih zavisi možnost aplikacije pirot-skega dogovora. Naši uradni viri so pred nedavnim pojasnili vzroke, zakaj je pirotski sporazum obtičal na mrtvi točki. Pirotski dogovor je imel namen, regulirati stvari v povsem konkretno določenem področju. Njegov smoter je bil urediti promet obmejnega prebivalstva, prehod posestnikov iz neposredne bližine neje čez mejno črto. Pri tem gre v prvi vrsti za dvolastnike, katerih posestva je državna meja razdelila na dvoje. Te vrste dogovori so po 1. 1918. postali potrebni na mnogih sektorjih novih političnih meja; promet te vrste se je sporazumno reguliral s pogodbami msd sosedi v mnogih predelih in zato niti ni bilo potreba odstraniti posebnih ovir. Tudi pri nas se je z Bolgarijo v principu razmeroma naglo dosegel sporazum. Toda pred aplikacijo načelno doseženega soglasja se je pokazala potreba, razčistiti vprašanje, ki je specijali-teta meja med nami in Bolgari, to je, dobiti garancije, da se promet obmejnega prebivalstva ne bo zlorabljal za namene makedonstvujuščih ln njihovih pomagačev. Gre za to, onemogočiti, da bi se člani komitskih tolp vtihotapljali med resnične obmejne prebivalce in da bi tudi oni pod krinko dvolastništva prestopali mejo na poljubnih točkah. Kako potrebna je previdnost na naši strani, kažejo najnovejši dogodki. Po-skušeni bolgarski atentati, incidenti na meji, pri katerih se ie moglo ugotoviti, da so jih povzročali ljudje, ki imajo zveze z makedonstvujuščimi ali so celo njihovi agenti in emisarji, vse to priča, da ne gre samo za resnično mejno prebivalstvo, marveč da so v ozadju elementi, ki prestopajo meje iz povsem drugačnih nagibov, takih nagibov, ki naši državi ne morejo biti irelevantni. Na osnovi vsega tega je samo ob sebi umljivo, da se je morala naša državna politika zavarovati proti zlorabi. Poskusila je to z zahtevo, da dajo bolgarske oblasti garancije zoper zlorabe, kar se more najenostavneje zgoditi na ta način, da se odstranijo iz obmejnega pasu osebe, ki bi mogle vršiti zlorabe, to so tedaj osebe, nahajajoče se v zvezah z organizacijami makedonstvujuščih. Zahteva je povsem logična in mora biti samo ob sebi umljiva vsakomur, kdor pozna posebno prirodo obmejnih odnošajev na našem jugu. Mi vendar re moremo zadevo regulirati na ta način, da odpremo na široko pot novim komplikacijam novim zmedam, ki bi v kratkem pokazale neprimerno več negativnih nego pozitivnih posledic. Tako je stvarno ozadje najnovejših diferenc med Jugoslavijo in Boigarijo. Ako skuša Bolgarija celo z izjavami svojih oficijelnih predstaviteljev nas.i-kati položaj tako, kot da bi se naša država branila izpolniti pirotski dogovor, se pri tem vedoma zamolči osnovno važna okolnost, da hočemo samo izločiti politično zlorabo dogovora. Saj se je pirotsko pogajanje izvršilo na našo inicijativo. kakor smo tudi mi sami ukinili mejno zaporo, v nadi, da se bo dala doseči regulacija obmejnega prometa na način, kakor je med sodobnimi državami normalno. Bolgarska vlada naj ugodi naši zahtevi, naj pripravi teren za aplikacijo pirotskih določb s tem, da onemogoči političnim razbojnikom udejstvovanje v obmejnem pasu, ln nikakor težav ne bo več, pirotski dogovor bo mogel stopiti v življenje. Namesto vsega tega pa se situacija vedno bolj komplicira. Sofijska vlada se ne more osvoboditi vplivov iz tabora makedonstvujuščih, na meji pa se množijo incidenti, ki zahtevajo vedno nove žrtve ter slabšajo razmerje med sosedama. V taki situaciji se vsiljuje bojazen, da bo treba poseči nazaj po radikalnem sredstvu, po zopetni popolni mejni zapori, kakor smo jo imeli pred pričetkom pirotskih pogajanj. Da se to prepreči, je bolgarska vlada dolžna pripomoči po svoje in predložiti konkretne ukrepe, da se afera razčisti ter se obmejni promet Dostavi na zdravo, normalno osnovo, kakor je običajna med civiliziranimi državami. Romunska kraljica mati na Bledu Prispela je v spremstvu princezinje Ileane - V Lescah sta jo pozdravila vnuka prestolonaslednik Peter in princ Tomislav - Kralja pričakujejo koncem tedna Linbljana, 25. junija. Rumunska kraljlca-mati se je danes na poti na Bled peljala s princeso lleano in svojim spremstvom mimo Ljubljane. Garnitura rumunskega dvornega vlaka je točno ob 7.27 priv ožila na glavni kolodvor, kjer se je zbralo dokaj občinstva. Vlak je postal pet minut Na glavnem kolodvoru so kraljico pričakovali veliki župan dr. Fran Vodopivec železniški direktor inž. D. Kne-ževid, pol. direktor dr. Guštin in orožniški major Dekval v zastopstvu komandanta orožniške brigade. Ob 7.32 je vlak nadaljeval vožnjo do gorenjski progi do postaje Lesce, kamor ie prispel ob 8.50. Rumunski dvorni vlak sta spremljala do Lesc veliki župan dr. Vodopivec in žel. direktor inž. Kneževič. Bled, 25. junija, r. Ob 9.50 je rumunski dvorni vlak prispel na LC6C6. K sprejemu kraljice - matere Marije in princese Ileane sta se poleg upravnika dvora majorja Pogačnika pripeljala z dvornim avtomobilom tudi kraljevič Peter in princ Tomislav, ki sta kraljici - materi Mariji izročila krasen šopek. V spremstvu kraljice Marije so se nahajali njen dvorni maršal polkovnik Gjidenac. njen osebni tajnik, rumunski višji policijski komisar in od našega dvora ji prideljeni ordonančni oficir kapetan Hiruc. Kraljica in princezinja sta se z Lesc odpeljali v avtomobilih na Bled. kjer sta nastanjeni v dvorcu Suvobor Za spremstvo bo bile pripravljene sobe v vili Melita. Radi slabega vremena so visoki gosti ostali ves dan v dvorcu. Kakor se zatrjuje, je pričakovati prihoda Nj. Vel. kralja v soboto, najpozneje pa pričetkom prihodnjega tedna. Ilirija v Karlove« Karlovac, 25. juniia. č. Dne 29. t. m. gostuje ljubljanska »Ilirija« v prijateljski nogometni telim i s karlovškim »Gradjanskim«. ■ Uspešna pariška konferenca tir. Kumanudija Sporazum o naših dolgovih Franciji — Razgovor o reparacijskih dajatvah — Banket v jugo slovenskem novinarskem klubu Dr. Kumanudi na povratku Beograd, 25. junija p. Sinoči le bivši namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi s svojo soprogo zapusti! Pariz in se vrača v Beograd. Včeraj dopoldne Je Imel dr. Kumanudi s francoskim finančnim ministrom dolg posvet, h kateremu le bil pritegnjen tudi jugoslovenski delegat v reparacilski komisiji Mate Boškovid. Konferenca je veliala vprašanju rešitve še neurejenih dolgov jugoslovenske države Franciji Na konferenci ie bi] dosežen popoten sporazum in ie bilo skle njeno naj se ta zadeva čim prej definitivno likvidira, da ne bo ovirala tesnejšega go- spodarskega zbližanja ,med Jugoslavijo in Francijo. Na konferenci se Je razpravljalo nato o vprašanju reparacijskih dajatev: tudi v tej zadevi se je pokazala enotnost nazorov francoske in jugoslovenske vlade. Opoldne je dr. Kosta Kumanudi priredil v prostorih jugosiovenskega novinarskega kluba svečan banket, na katerega so bili povabljeni diplomatski poročevalci vseh večjih pariških dnevnikov. Na banketu, ki je potekel zelo animirano so bile izmenjane prisrčne zdravice. Po binkoštnih praznikih v Beogradu se vrne danes — Povratek ministrov — Italijanski poslanik v zunanjem ministrstvu — Vpisovanje delnic Privilegirane agrarne banke Beograd. 25. junija S. Po končanih pravoslavnih binikoštih je danes ponovno oživelo delo v vseh ministrstvih. Kralj, ki se je mudil čez praznike v Topoli, se vrača jutri dopoldne- Predsednik vlade general Zivkovič je dopoldne sprejel nekoliko ministrov, ki so mu poročali o delu v svoj h resorih. Danes popoldne se je vrnil v Beograd iz Požarevca zunanji minister dr. Voja Marinkovič. dočim pride jutri dopoldne iz Sarajeva minister pravde dr. Milan Srškič. Zjutraj sta dospela preko Zagreba iz Ljubljane minister prosvete Maksimovič in minister prometa Korošec. Danes se Je vrnil iz Madrida od zasedanja sveta Društva narodov tudi naš delegat Konstantin Fotič, direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva. Mnister brez portfelja Nikola Uzu-novič je imel doslej svoj kabinet v poslopju, kjer je bilo preje predsedstvo vlade. Sedaj se njegov kabinet seli v palačo finančnega ministrstva ter bo ostala cela tkzv. »rumena hiša« na razpolago zunanjemu ministrstvu. V diplomatskih krofih se je opazila danes daljša konferenca italijanskega poslanika GaHija s pomočnikom zunanjega ministra Boškom Jefti6eveduji Rim, 25 jun. d. V finančni razpravi ita« lijanskega senata je napovedal predsednik Mussolini, znatno poostrenje italijanskega bančnega zakona in izi*vil. da niso seda« nji časi prav nič prikladni za snovanje no» vih bank Potrehneiši so koraki za reduci« ranje že obstoječih bank Zato bo tudi vla« da stremela za likvidacijo mal h bank. ki so itak samo v oviro razvoja narodnega g o* Neurje in nevihte po vsej državi Nalivi, toča in sneg, grom in strela so včeraj vznemirjali vse kraje nase domovine L]aM]aaa, 25. junija. Od ponedeljka naprej Je začelo nastopati slabo vreme z gostimi padavinami in močnim treskanjem. Barometer Je stalno padal. Danes le v Ljub Mani od Jutra do večera z malimi presledki venomer deževalo ln posebno v opoldanskih ter poznih popoldanskih urah je bil naliv tako močan, da so bile vse ulice In ceste mahoma poplavljene. Posledica močnih nalivov le bila. da je Ljubljanica s pritoki, posebno popoldne, začela znatno naraščati. Vendar se zaenkrat ni bati povodni i, ker Je bila zemlja zadnje dni že zelo pre« sušena ln moča pravi blagoslov za kmetovalce. V večernih urah Je močno grmenje pojenjalo in Je v LJubljani tudi deževalo umerjeno ▼ noč. Iz vseh delov države so prispele tekom dreva vesti, da Je slično neurie kakor smu ga imeli v Llubljani vladalo tudi drugod. Ponekod Je bil izbruh elementov uprav strahovit, vendar dosedanl ne javljajo od nikoder, da bi se bile pripetile večje nesreče ln Škode. Temperatura se je znatno ohla dlla in ponekod ie ne samo visoko v gorah temveč celo v nižjih 'hribih zapadel sneg. Neurje traja na deželi tudi še ponoči ter so telefonske ln brzoiavne zveze precei otež-kočene Vremenski preroki napovedujejo v odmero za današnji dan najlepše praznike. Sneg na Pohorju Maribor, 25. junija r. Po vsei mariborski oblastf Je vladalo danes neurje. Deževalo Je slino In grmelo in treskalo. Nalivi so spremenili potoke v deroče reke. Na Pohorju Je zapadel sneg in vrhovi so pokriti z rimsko odejo. Nevihte na Gorenjskem Kranj, 25. Junija p. Po vsei Gorenjski Je popoldne vladalo skrajno slabo vreme. Temperatura je znatno padla. Na planinah Je padel svež sneg. Nalivi z gromom in bliskom so napravili ponekod tudi precej ško. de. Bled, 28. junija p. Ves dan, posebno še po poldne, Je hudo deževalo, grmelo ln treska* lo. Ves promet le zastal. Oosti se držijo v svojih sobah, le v kavarnah ie zvečer živahnejše. Temperatura pa se ni znatno ohladila. Toča v okolici Siska Sisak, 25. junija č. V nekateria vaseh v bližini Siska ie toča pobila vse vinograde in posetve na poljih. Težko prizadeto prebivalstvo, ki že dolgo ne pomni tolike toče, je zelo obupano. Sneg na Hrvatskem Zagreb, 25. junija č. Danes ie bilo v Zagrebu hladno vreme in ves dan ni bilo solnca. Pihal je zelo hladen vzhodni veter, popoldne in zvečer pa je neprestano deževalo. Iz zapadne Hrvatske in Gorskega Ko-torja poročajo, da le popoldne snežilo in tudi na Zagrebški gori Je zvečer padlo ne. koliko snega. Nad Beogradom se je utrgal oblak Beograd, 25. Junija n. Danes ob 6. popoldne se je med silnim grmenjem ln treskanjem utrgal oblak nad Beogradom. Silni naliv ie trajal kakih deset minut ter ie voda poplavila vse nižje ležeče ulice zlasti ob Savi in Dunavu. Strela t Splitu Split, 25. junija n. Dopoldne od 10. naprej je besnelo nad Splitom in okolico silno neurje. Vihar le ustavil ves promet Neprestano le grmelo in treskalo. Strela je udarila v vodovodno postajo na Kobilici, ki oskrbuje vzhodni del mesta z vodo. Vneli so se motorji vodovoda tako, da bo omenjeni del mesta več dni moral ostati brez vode iz vodovoda, dokler ne popravijo motorjev. Strela je udarila v hišo ravnatelja Mestne nranilnice, ker pa ie bi! na njej strelovod, ni napravila nobene škode in ie povzročila samo strah domačim. Zaradi silnega neurja Je bil do 16. prekinien telefonski promet z Zagrebom. Seja celjskega občinskega sveta Celje. 25. Junija Snoči se Je vršila (kakor smo kratko že poročali) re.dna seja mestnega občinskega sveta. Za sejo Je vladalo v vseh tukajšnjih krogih veliko zanimanje. Ko je župan dr. Goričan otvoril sejo ln ugotovil sklepčnost, sta bila zapisnika zadnjih dveh sej brez čltanja odobrena. Nato je prečital župan zahvalo Srbske pravoslavne cerkvene občine v Celju za poklonjeno stavbišče za novo cerkev sv. Save na krasnem prostoru za mestnim gledališčem. Sledilo je eno uro trajajoče poročilo finančnega odseka, ki ga je podal referent dr. Vrečko. Poročilo je vsebovalo celo vrsto raznih prošenj in nujnih tekočih zadev; večinoma soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: Celjska občina podpiše za 50.000 Din delnic Privilegirane agrarne banke. Denar se vzame iz vodovodnega fonda, ki razpolaga še z okroglo 1 500.000 Din razpoložljive gotovine. Mestni staroupokojenci so prosili za zvišanje pokojnine, ker so se življenske potrebščine od določitve pokojnin do danes zvišale za 4-kratni iznos in imajo mlajši upokojenci, ki so upokojeni po nov? službeni pragmatiki. trikrat višjo pokojnino. Ker imajo nekateri staroupokojenci znatne postranske zaslužke, se sklene, da se zviša pokojnina za 50 % le sledečim potrebnim upokojencem oziroma njihovim vdo-beni pragmatiki. štirikrat višjo pokojnino, vam- Mahr, Zima, -Lang, Krell, Zintauer, Mihelak Graselll, Gračnar in Tramšek. Zvišanje bo zneslo letno 42.401 Din. Nabavi se velika zastava v mestnih barvah, kar bo stalo 1.S80 Din. Pred dnevi je izšla iz tiska bogato ilustrirana monografija dr. Steleta o stropnih slikah v celjski porotni dvorani. Občina Izplača pisatelju za njegovo delo in za tisk 12.300 Din, zato pa prejme 1.500 izvodov knjige, ki jo bo skušala razprodati in tako kriti Izdatek. Gostilničarska šola v Celju Je ponovno zaprosila za podporo 5.000 Din. Ker so se doslej dajale take podpore iz davščine na tujske sobe, kar pa se bo v prihodnjem občinskem proračunu ukinilo ln nadomestilo z drugačnimi dohodki, se prošnja zavrne dotlej, da se bo našlo novo kritje za take podpore. Stavba pri »Kroni« Je dovršena: enako tudi 10 hišic, zgrajenih v okviru mestne stanovanjske akcije na Spodnjem Lanov-2u. Hiša pri »KronI« bo zavarovana pri »Slavijl« ln »Vzajemni zavarovalnici«, malih 10 hišic pa pri »Jugoslaviji«. V smislu čl. 30 finančnega zakona za 1. 1929/30 mora občina odslej prispevati k vzdrževanju policije. Prispevki se delijo na polovico med mestno in okoliško občino. Sklene se, da prispeva mestna občina 13.250 Din in še razsvetljavo v mestni stražnici. Olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu se dovoli izredna podpora 3.600 Din za nabavo 30 mobilnih klopi po 120 Din. Daljša debata se Je razvila nato o prodaji poslopja in zemljišča otroškega vrtca ob Mariborski cesti v Gaberju : izkupiček bi se porabil za nakup stavblšča za mo. demo kopališče na levem bregu Savinje. Prodaja se bo Inserlrala v celjskem časopisju. Referent dr. Vrečko naglaša. da nI Imelo mesto doslej od poslopja nobene koristi, ker se nahaja v poslopju policijska stražnica. Od novega kopališča bodo pa Celjani imeli veliko več koristi. Temu nasprotuje obč. odb. Voglar, ki dokazuje, da Je otroški vrtec za v tamkajšnji okolici bi-vajočo mestno deco nujno potreben. Z večino glasov Je bilo sklenjeno, da se po-slonfe proda. Odobri se naknadni kredit za nabavo potrebnega kuriva za mestno osnovno in meščansko šolo v znesku 43.000 Din, ki naj se vstavi v proračun za 1. 1930. Za gospodarski odsek Je poročal obč odbornik Možina. Les v mestnem gozdu v Pečovniku, čigar prodaja je bila javno razpisana, se odda najugodnejšemu ponudniku. Henriku :Weinbergerju se proda stavbeni svet med Vehovarjevo tovarno m tvrdko Schimmel & Co. za zgraditev moderne tovarne pletenin, katete prvi del mora biti postavljen najpozneje do 1. lulUa 1930. Na Jožefovem hribu se odproda pod običajnimi pogoji stavbišče prosilcem Jerneju Vengustu, Ani Suhačevi, Francu Šeku in Leopoldu Klad-niku Poročilo odseka za mestna podjetja Je podal obč. odb. Posavec. Urarju in zlatarju Antonu Lečniku, ki je zaprosil za koncesijo za zastavljalnico, se izreče lokalna potreba proti podpisu re-verza, da odstopi zastavljalnico, ako bi mestna občina sama osnovala zastavljalnico. Pogojena Je 2-letna odpoved. Državni rudnik v Velenju Je zgradil moderno kalorično električno centralo, ker s svojim slabim premogom nI mogel konkurirati drugim premogovnikom. Sedanja kapaciteta elektrarne znaša 2.000 kw, zvišali pa Jo bodo v kratkem celo na 5.000 kw. Celjska mestna občina ima s falsko elektrarno zelo neugodno pogodbo v primeri z Mariborom. Celje bi lahko dobivalo iz Velenja električni tok za 25 par ceneje pri kw uri, in sicer brez ozira na maksimum potrošnje električnega toka in na razne druge neugodne določbe. Pogodba s Falo poteče 1. 1936.. revizija pogodbe pa se bo vršila 1. 1931. Zato se sklene, če se ne bo moglo pri reviziji pogodbe s Falo doseči ugodne revizije cen. odprave maksimuma potrošnje itd., da se bo stopilo v pogajanja z velenjsko centralo, zlasti ker je daljnovod že izpeljan do Št Petra v Savinjski dolini. V interesu dobrobiti celjskega prebivalstva in industrije je, da pride Celje čim prej do cenenega električnega toka. Sledilo Je poročilo referenta šolsko-kulturnega odseka, ki ga Je podal obč. odb. Brinar. Na njegov predlog je bil z malo korekturo obč. odb. dr. Kalana soglasno sprejet pravilnik kuratorija Javne mestne knjižnice, kakor ga Je izdelal dosedanji sosvet te prekorlstne Institucije. Delavska zbornica je zagotovila Javni mestni knjižnici letni prispevek 20.000 Din, ki bo v kratkem Izplačan tudi že za letošnje leto. Lastninsko vprašanje zgodovinskih razvalin celjskega Starega gradu še vedno nI končno rešeno. Zakoniti naslednik prejšnjih lastnikov, deželnih stanov štajerskih. je mariborski oblastni odbor, ki pa nima nobenega Interesa na razvalinah ln njihovem vzdrževanju Razvaline pa so potrebne nujnega popravila na vseh koncih in krajih, katero bo letos Izvršilo agllno Muzejsko društvo v Celju s pomočjo mestne občine. Sklene se, da naj se ponovno zahteva od oblastnega odbora ureditev lastništva, ker v slučaju kake nesreče ne bo nihče hotel nositi odgovornosti in bo vsa krivda nedvomno Padla na mestno občino. Za restavracijska ln adaptacljska dela se odobri še neizrabljenih 30.000, ki so bili votirani Muzejskemu društvu v ta namen. Zidarska dela naj Izvrši mestni stavbni urad v lastni režiji, tesarska dela pa se oddajo g. Vinku Kukovcu. Zavrnejo se prošnje za Izrek lokalne potrebe prosilcem Martinu Pristovšku, celjskemu odboru Udruženja vojnih Invalidov ln družbi »Tapred« iz Zagreba, ki so zaprosili za izvrševanje avtobusnega prometa na raznih progah med Cellem in deželo. Prošnje so bile zavrnjene zato, ker ima celjska občina svoj avtobusni promet na zaprošenih progah, s katerim bo pričela v kratkem obratovati. Za avtotaksiJsko koncesijo sta zaprosila AIoJz Filipič in Henrik Oblak, obema pa se lokalna potreba odreče. Nasprotno pa se izreče lokalna potreba za prenos avtotaksijske koncesije obč. odb, Josipa Žvmra na novo ustanov. Ijeno firmo Josip Zumer ln drug. katere poslovodja bo obč. odb. Josip 2umer, Proti tej odobritvi Je energično nastopilo več občinskih svetnikov, ki pa s svojim protestom niso uspeli in je bila novi firmi Jos, Žuraer in drug. izrečena lokalna potreba. Ker so se lesene prodajne stojnice na trgu obnesle, se nabavi še 10 stojnic. Slovensko obrtno društvo v Celju je kupilo za svoj dom bivšo »Zlatar-kino« hišo v Gledališki ulici in je zaradi pomanjkanja sredstev zaprosilo za podporo mestne občine. Sklene se, da naj se prošnjo upošteva pri sestavi bodočega proračuna. Pri slučajnostih je obč. odb. Koschier predlagal, naj občina podpre stremljenje Gasilnega in reševalnega društva v Celju na ta način, da bi mestni stavbni urad na občinske stroške prezldal in preuredil dosedanjo policijsko stražnico v ambulančno sobo, pritličje Gasilnega doma pa v garažo za novi reševalni 'avtomobil, ki ga bo društvo v kratkem nabavilo. Predlog je bil odkazan finančno-gospodarskemu odseku. Sledile so nadomestne volitve v odseke. Vložena je bila samo ena lista, za katero je bilo oddanih 28 glasov. Izvoljeni odseki so se konstituirali takole: Finančni in gospodarski: predsednik ln referent finančnega odseka dr. Vrečko, referent gospodarskega odseka prof. Mrav-ljak, člani: Cepin, Dobovičnik, Janič, Možina, Posavec, Ravnihar. Voglar, dr. Wolf, Zumer. Pravni In personalni: predsednik ln referent personalnega odseka Zupan referent pravnega odseka dr. Kalan, člani: Ferk, Mlakar. Mravljak, dr. Ogrizek, dr. Skoberne. Stavbeni in vodoregulacijski: predsednik in referent regulacijskega odseka Brinar, referent stavbnega odseka dr. VVolf. člani: Dobovičnik, Hohnjec, Lečnik, Potrato, Pre-koršek. Socljalno-poljtlčni: predsednik ln referent dr. Voršič, člani: Cestnik, Cepin, dr. Hočevar. Koren, Lečnik, dr. Skoberne ln Vooiar. Občinska podjetja in pokopališče: predsednik ln referent za elektriko Posavec. referent pogrebnega odseka Koschier, referent za vodovod Možina, referenta za klavnico Rebeuschege, člani: Janič. dr. Hrašovec. Potrato. Sirec in Žumer. Šolski, kulturni, zdravstveni in tujsko -prometni: predsednik ln referent šokke^a, kulturnega in tui^ko-prometnega odseka Voglar, referent zdravstvenega odseka dr. Hočevar, člani: Rrinar. Cepin, Hohnjec, Lečnik in Rebeuschegg, Obrtni in tržni: predsednik ln referent obrtnega odseka Dobovičnik. referent tržnega odseka Ravnihar, člani: Bernardi, Cepin Hohnjec. Lečnik, Rebeuschegg, Žu-mer. Di^cinlinarna koT^M'*: člani: dr. dr. Skoberne, dr. Voršič in Zupan, namestniki r>a Mravljak, dr. Ogrizek, dr. Wolf in ?umer. Odsek za fasade se opusti ln se njegov delokrog sr>oii s ^ — • hodnia občinska seja, ki bo obenem zadnja ored počitnicami, se bo vršila š? nred 10. ju'iiem. Snočnja se.ia Je bila zaključena nekoliko pred 22. uro. Lažnjive vesti o aretacijah na nasi sranici Beograd, 25. junija, p. Centralni državni presbiro je izdal danes naslednjo službeno objavo: Glede na pisanje bolgarskega tiska in gotovih slabo obveščenih listov v inozemstvu, da so naše obiasii aretirale v obmejnih krajih 60«) oseb, smo pooblaščeni to vest kategorično demantirati. V obmejnih krajih so naše oblasti doslej aretirale vsega skupaj 10 sumljivih oseb, za katere se je ugotovilo, da so imele zveze z ilegalnimi organizacijami. — Presbiro. Imenovanja po novem ustrojstvu ministrstva gradjevin Upravnik tehnične uprave v Ljubljani inž. Krajec, upravnik oblastne poštne uprave dr. A. Gregorič. Beograd, 25. juuija. p. Na predlog ministra gradjevin je kralj podpisal večje število ukazov o imenovanjih v resoru javnih flel. Za načelnike 1/3 v ministrstvu so imenovani: Vladimir Novakovič, Gavnlo Parunovič, Jovan Žikadič, Dobrosav Ratojan, Miloš Ko-vačevič, zadnji v Sarajevu. Imenovano je tudi večje število vodilnih uradnikov pri oblastnih tehničnih upravah. Za upravnika 1/3 v Ljubljani je imenovan Matija Krajec, dosedanji direktor gradbene direkcije v Ljubljani iste kategorije in skupine. Podpisan je tudi ukaz o imenovanju upravnikov oblastnih poštnih in brzojavnih uprav. Za upravnika 1/3 oblastne poštne in brzojavne uprave v Ljubljani je imenovan Alojzij Gregorič, dosedanji direktor dosedanje direkcije pošte in brzojava v Ljubljani. Domače zagrebško mestno posojilo v dolarjih Zagreb, 25. junija, n. Danes se je vršila seja Zveze denarnih zavodov v Zagrebu, na kateri se je sklepalo o odobritvi posojila zagrebški mestni občini. V načelu je bilo sklenjeno, da se dovoli zagrebški mestni občini posojilo v višini 600.000 dolarjev, t. j. 33 in pol milijona Din, Pogoji izplačila in amortizacije se bodo določili pri kasnejših pogajanjih med mestno občino ln zvezo denarnih zavodov, oziroma med zvezo z bankami samimi. Izplačilo posojila bi se izvršilo potom mestne hranilnice. Če pride do realiziranja tega posojila, bo mestni župan dr. Srkulj sklical izredno sejo mestnega zastopstva v svrho sprejetja formalnega sklepa. Ob tej priliki bi ee razpravljalo tudi o zadovoljitvi potreb mestne periferije, ki se naglo razvija in ki doslej nima niti najpri-mitivnejših ugodnosti mestne naselbine. Novo posojilo bi se uporabilo v najnujnejše investicije mestne občine, v prvi vrsti za pokritje letošnjih investicij zn novo mestne klavnico, za dovršitev mestne tržnice itd. Zakaj se posojilo sklepa v dolarjih, mesto v dinarjih, je še uganka. Romantična ženitev bivšega ministra garajev«, 25- junija, č. Bivši minister dr. Sefkija Behmen je izvršil včeraj dopoldne po starem bosanskem običaju otmieo, in sicer je otel hčerko bivšega podpredsednika Narodne skupščine dr. Halid bega Hrasnjce. ki se trenotno nahaja v Travniku. Dekle je odpeljal, ko je bila sama v kopališču Ilidžu ter 6ta se danes oba zaročenca poročila t Moetarju. Smrt našega najbogatejšega rojaka V Buenos Airesu je umrl milijarder Niko Mihanovič London, 25. Junija, s. Reuter poroča: V Buenos Airesu je umrl eden najbogatejših brodolastnikov Amerike Niko- la Mihanovič, rodom iz Jugoslavije. * Niko Mihanovič se je kot siromašen kmečki fant pred 40 leti izselil v Južno Ameriko. Tam ga je iakala sreča. Iz preprostega delavca je postal eden najbogatejših ljudi v Južni Ameriki in njegovo premoženje se ceni na mnogo milijonov dolarjev, ki gredo v milijarde dinarjev. Mladi Mihanovič se je uveljavil kot brodar, pokazal je izredne organizacijske talente in je v zrelejših letih ustvaril ogromno parobrodno organizacijo, ki je znana po vsem svetu. Njegov kapitai.se je kmalu uveljavil tudi v industriji in trgovini: ustanovil je celo vrsto bank in tovaren. nakupil ogromna posestva in zgradil v Buenos Airesu ter v drugih argentinskih mestih razkošne palače. Za njim so prišli v Ameriko tudi njegovi bratje, ki so si tudi stekli velika premoženja in od katerih uživa don Miho Mihanovič poseben ugled. Pred par leti je pokojni Niko Mihanovič v Londonu prodal delnice svoje paroplovrie družbe ter je zadnja leta upravljal le svoja ogromna velepose-stva, dočim so banke in tvornice prevzeli njegovi sinovL Pokojni je bil oženjen z Argentiako ter zapušča 3 sinove, ki so nacijonali-zirani ArgentincL Nacijonalno je Niko Mihanovič v odločilnih trenutkih stal ob strani. Ko so za časa vojne naši argentinski milijonarji Petrinovič, Baburica in njegov brat Miho stopili na čelo nacijonalne jugoslovenske akcije ter žrtvovali velike vsote za Jugoslovenski odbor, pokojni Niko ni mogel verovati v osvo-bojenje. Po vojni je skušal svojo pasivnost popraviti: prišel je v domovino in storil mnogo dobrega za svoje domače kraje. Ko je naša država ustanovila v Argentini svoje poslaništvo, ji je Niko Mihanovič podaril v Buenos Airesu krasno palačo ter je bil odlikovan z lefl-to sv. Save. Interensantno je, da je bil najstarejši sin pokojnega Nika Mihanovida že kandidat za predsednika argentinske republike, dokaz, kakšno veliko pozicijo zavzema rodbina nekdanjega siromašnega dalmatinskega kmečkega fanta v Južni Ameriki. Inšpekcijsko potovanje ministra za gradnje Cetlnje, 25. junija p. Semkaj je dospel minister gradjevin Savkovič, ki le med potjo inspiciral novo železniško progo Kragu-jevac-Kraljevo-Raška ter druga lavna dela ob tej progi. V Kraljevem si je ogledal tudi montažo velike železniške delavnice za popravljanje vagonov in lokomotiv ter ostale javne objekte v okolici. Na poti med To-polo in Rudnikom je izvršil inšpekcijo cest ter izdal naredbo, da se odpuščaio iz službe vsi cestarji, ki jih ni našel pri delu. Razen tega je tudi inspiciral cesto Raška-Mi-trovica-Peč, nadalje cesto Peč. Sukovo, Andriievica. Podgorica, Cetinie. V Beranih je prisotnemu prebivalstvu izjavil, da prihaja po želji kralja, ki se zanima za vse kraje, zlasti pa za graditev ceste do Bera-nov. Po pregledu ceste Andriievica-Podgo-rica je minister danes nadaljeval svoje potovanje. Cetinje. 25. junija č. Na svojem inšpekcijskem potovanju Je minister gradjevin ugotovil, da le nova železniška proga Kra-gujevac-Kraljevo-Raška v glavnem gotova in je tir že položen. Računa se da bo proga v drugI polovici Julija izročena prometu, bržkone najprvo samo tovornemu. Predujmi sadilcem tobaka Beograd. 25. junija s. Uprava monopolov je sklenila, da podeli sadilcem tobaka v Juž ni Srbiji in Voivodini brezobrestne predujme in brezobrestna posojila na račun prihodnje žetve. Sadilci bodo vrnili odkazane predujme in posojila, čim bodo vnovčili to. bačno žetev. Južna SrbMa dobi v celem 32.3 milijonov Din, Vojvodina 774.000 Din, Severna Srbija pa 635.000 Din. Podobne predujme in brezobrestna posojila je uprava monopolov dovolila pred kakim mesecem sadilcem tobaka v Hercegovini. Dalmaciji in Črni gori. Hercegovina je dobila 14.5 milijonov Din, Dalmacija in Črna gora skupaj pa 3.5 milijonov Din. Zakaj je sel Fran Ulčar v smrt Zagreb, 25. junija. 5- Mladi Slovenec Fran Ulčar, ki je včeraj zjutraj izvršil samomor pod vlakom, je zapustil poslovilno pismo svojemu dekletu Tonki Jan. V pismu pravi, da bo Tonko ljubil do groba in da je grešil v svoji ljubezni. Samomor je izvršil zato, ker je bil ljubosumen na Tonko in jo je razjezil z izjavo, da 6e bo oženil z drugo. Tonke noče napraviti nesrečne in zato bo izvršil samomor prej, predno bo pismo prejela V pismu pravi, da noče, da bi še Ton-ka prišla v nesrečo in da gre v smrt^ zaradi svojega nesrečnega življenja ia nesrečne ljubezni. V pismu ne pove pozitivno, zakaj je prav za prav sklenil izvršiti samomor. Tou-ka Jan Izpoveduje, da se je v noči pred samomorom sprehajala z Ulčarjem, ki ji je rekel: »Glej, sedaj je mesečina in nikdar več ne bova skupaj hodila v mesečini. To je poslednja noč, ko sem e teboj.« Zagonetna smrt mladega Slovenca je torej ostala v podrobnosti nerazjasnjena Jugoslovenski kronski dolgovi v Češkoslovaški Praga, 25. junija h. V zunanjem odbor« poslanske zbornice le bi!« danes bre« spremembe sprejeta po sod ha o starih kronskih dolgovih z Jugoslavijo. Pogodba bo prišla jutri v proračunski odbo-r, pojutrišnjem pa pred plenarni. Odhod naše delegacije v Madrid Beograd, 25. junija, p. Danes je odpotovala v Madrid delegacija za trgovinska po-gajanja s Španijo. Delegacijo tvorijo šef trgovinsko - političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Aleksander Bodi, načelnik ministrstva trgovine Milivoj Pilja in inšpektor ministrstva financ Radlmir Bujdlč. Na kolodvoru ee je poslovil od njih tukajšnji španski poslanik markiz de Torijoe. Preiskava proti dr, Žanicu Beograd, 25. Junija p. Danes ie biHo pred državnim sodiščem v Beogradu zaključeno zaslišanje odvetnika dr. Milovana Žaniča, proti kateremu »e bo vršila sodna raaprav« 27. t. m. Preiskavo Je vodil sodnik državnega sodišča vil. sod. svetnik dr. Kavčič. Enotna šolska spričevala za vso državo Beograd, 25. juuija. p. Ministrstvo prosve-te je razposlalo vsem srednjim šolam v državi nove enotne blankete sa šoteka Izpričevala ob koncu Solekega leta, e čimer se uvaja unifikacija Šolskih spričeval sa vso državo. Proces proti bivšemn poljskemu ministru Varšava, 25. junija, g. V sredo se bo pri« čela pred državnim sodiščem razprava pro« ti bivšemu poljskemu finančnemu ministra Cehovskemu, ki je obtožen, da je za časa svojega ministrovanja prekoračil proračun. Prvi dan razprave bo prečitan sklep sejma, na podlagi katerega je bila dvignjena ob« tožba. Nato se bo obtoženec zagovarjal glede posameznih točk sklepa. Zatem se bo pričelo dokazilno postopanje. Gotovo je že, da bosta kot priči zaslišana tudi maršal Pilsudski in notranji minister Slad' kovski. Amnestija za alzaške avtonomiste Pariz, 25. jimija. s. Vlada je predložila zbornici osnutek o amnestiji političnih ka®> njencev v ALzaciji in Loreni. Predložitev tega zakona je pripisovati deloma soglasni oprostitvi voditelja alzaških avtonomistov dr. Rossa pred besanconsko poroto, delo« ma pa stremljenju francoske vlade mirnim potom odstraniti nesporazum med Franci« jo in Alzačani. Letalo „Numantia" izgnbljeno? Madrid, 25. junija s. Tudi danes nI o usodi španskega letalca, majorja Franca in njegovega letala »Numantia« nikakih «fstL Angleška ladja za letala »Eagle« je psiki« nila svojo vožn jo iz Portsmoutha proti Gi» braltarju in odplula proti Azorom, da bi pomagala iskati pogrešano letalo. Sprememba angleškega režima v Egiptu Katro, 25. Junija g. Vrhovni komisar E^jjrta-lord Loyd, bo v oktobra odstopi!. Njegov odstop H v zvezi z zunanjo i>o!itiko delavske vlade. Vrhovni komisar Lovd bo že v prihodnjih dnevih nastopil daljši dopust. Prepoved versaillski h demonstracij v Porenju K »bi ene, 25. Junija s. Porenska VomnsDa fe prepovedala vse manifestacije ob priliki desete obletnice podpisa versaillske pogodbe, ki so jrh pripravljale razne nem&ke organizacije po navodilih vodstva nemške nacijonalne stranke v Berlinu. f Razgovori o pomorski razorožitvi London, 25. Junija g. V najkrajšem času se bo vršij med generalom Davesom in ameriškem poslanikom Gibsonom v Bruslju razgovor o raz-orožitvenem vprašanju. Oba poslanika bosL' Information« poroča iz Bruslja, da se v oficijelnih krogih mnogo govori o skorajšnji rekonstrukciji Ja-sparjeve vlade, Demisijo notranjega ministra Carnoya je smatrati za popolnoma gotovo. Posmrtno odlikovanje Malmgrena Rim. 25. junija, s. Italijanska vlada je švedskega metereologa Malmgrena, ki J« približno pred enim letom pri nesreči zrakoplova »Italie« izgubil življenje, odlikovala 7. zlato kolajno za hrabrost. Poleg tega je določila za njegovo mater letno penzijo 2000 švedskih kron. Smrt francoskega pisatelja Pariz, 25. Junija d. Tu Je umrl pisatelj Q. Mei-naux, ki Je pisal pod psevdonimom Courteline, v 69. letu starosti. Pisal Je humoreske, novele m številne komične enodejanke. (V Ljubljani so lgr«!i pred nedavnim časom njegovo glavno delo »Boubomroche«.) Strela udarila med delavce Rim, 25. junija, g. Iz Orticella poročajo, da je strela udarila v skupino delavcev, ki so se pred nevihto zatekli pod drevje. Dva delavca eta bila na mestu mrtva, pet pa j« bilo težje ali lažje ranjenih. Smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 25. Junija a. Pred uzbeškim vrhov, sodiščem Je bila zaključena razprava proti 54. prebivalcem Sarmirdatna, ki so umorili uzbeškega pesnika Hakima Zadeja, ker le vodi! ?ro'n gotovine ter raznimi toaletnimi potrebščinami. Istega dne je nekdo vlomil v delavnico Marije An. tosijevičeve na Glincah ter odnese! žensko bluzo in par lakastih čevljev v vrednosti 350 Din u— Ukraden suknjič. Trgovski vajenec Stanko Ukmar pri tvrdki Pengov na Kar-lovski c. 19. je pustil preteklo nedeljo svoj 300 Din vredni suknjič za hip v nezaklenjeni trgovini. Ko se je vrnil, je opazil na hodniku pred trgovino neznanega moža, nekaj minut nato pa Je ugotovil, da ie zmanjkal suknjič. Va -enec je takoj .litel za neznanim možakom, k' ga pa ni več ujel. Pozneje Je prijavil tatvino policiji. u— Velika pasiionska Igra bo uprizorjena na prostem v Mladinskem domu na Kodelje vem v dneh od 28. junija do 7. julija ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic je v Prešernovi uliri 38. ter v Mladinskem domu na Kodeljevem. telefon ima štev. 3162. Preskrb Ijena so zasilna prenočišča ter gorka in mrzla iedila. Cena sedežem 20. 15, 10 Din Stojišča 5. u— 2slne obleke In olašfe. moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. 81 h (VHa e— Vsa Zgornja Savinjska dolina bo na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t m. zbrana na Ljubnem, kjer se bo vršila proslava celjskih legijonarjev na trati legijo-narja Martina Sema. Proslava se bo vršila ob vsakem vremenu. Vabljeno le na proslavo vse nacijonalno občinstvo. Celjani imajo ugodno avtobusno zvezo pri vlaku, ki od.iaja iz Celja ob 7.45 zjutraj in pride v Šmartno ob Paki okrog 9. Legijonarji iz Celja in okolice pridejo s posebnim avtobusom okrog 11. na Ljubno. e— Celjske brivnice o praznikih. Briv-niče v Celju in Gaberju bodo na Vidov dan zaprte samo med službo božio od 9. do 10. V soboto na praznik sv. Petra in Pavla bodo brivnice od 7. zjutraj do 12. odprte, v nedeljo pa bodo brivnice ves dan zaprte. e— Popravek. V včerajšnjem našem poročilu o sporazumu v celjskem občinskem svetu se je zaradi slabe telefonske zveze ovirane po hudem neurju, med oddajanjem in sprejemanjem zgodila neljuba pomota, ki jo zaradi izključitve vsakega slabega mnenja oziroma namena popravljamo in sicer se mora glasiti zadnji stavek poročila v svojem začetku pravilno tako-le: »S to rešitvijo nesoglasja v celjskem občinskem svetu se bo po dolgi dobi prepira in needi-nosti (napačno nedelavnosti) pričelo zopet____« e— Kaznovana prekupčevalka. V nedeljo dopoldne je bila ovadena na celiskem živilskem trgu službujočemu stražniku prekupčevalka s črešnjami Marija K., ker je hotela vršiti svoj posel na trgu pred 10., ko ie vsako prekupčevanje prepovedano. Izgovarjala se je, da ni vedela za ta predpis, pomagalo pa ji to ne bo nič in bo prejela primerno kazen. e— Težke obdolžitve konkurenta. Pred dnevi sta stala neko noč med 11. in 12. v Aškerčevi ulici dva mojstra, ki sta oba posvečena brivskemu poklicu. Med njima Je kmalu prišlo do nesoglasja in ie mojster Matija napadel deiansko tovariša Jakoba, ta pa je odbijal udarce z jezikom približno takole- »Ti pa kar tiho bodi, ker ponarejaš 100 dinarske bankovce.« Zadevo bo razčistila policija. Najbrže pa je vsa obdolžitev mojstra Jakoba le plod njegove fantazije. e— Trgovine na Vidov dan. Na Vidov dan bodo trgovine zaprte samo ob času službe božie, to je od 9. do 10. dopoldne. — Gremij. MoriJinra a— Poslednja premijera. Drevi bo v mariborskem gledališču premijera letošnjega veseloigerskega »šlagerja« Fodorova za. bavna in duhovita trodeianska komedija »Cerkvena miš". Mala miška bo zvečer skoro neopaženo smuknila na oder. pozabavala občinstvo, ga razvnela, obenem pa povedala marsikatero resnico. Ta izredno zabavna in igralsko zelo uspela komedija je predvideno zadnja predstava letošnje sezone. a— Važen razglas mestnega magistrata. Mestni magistrat objavlja razglas, v katerem opozarja na odredbe pravilnika za ogle dovanje klavne živine in mesa ter na po-sledice kršenja tega pravilnika, ker je ugo- j tovljeno. da se določbam o ogledovanju : klavne živine še vedno ne posveča potreb- ; na pozornost. Zlasti onozarja na to. da je dovoljeno pridelovanje mesa. krvi. notranjih organov in masti v živila, kakor kloba-se i»d. za javno uporabo samo v delavn'cah ki so odobrene od mag;strata. Ce se pošilja in prevaža meso iz kraja v kraj. mora biti vsak posamezen kos zaznamovan s predpisanim pečatom in vsaka pošiljka oprem-liena s potrdilom Meso se ne sme razse-kati v več kakor štiri dele. Meso malih živali kot so svinje, teleta, ovce, jagnjeta itd. j se sme samo po dolžini razpoloviti. Izrec- | Kino Ljubljanski dvor! | PREMIJERA! Sin preri!e Divie borbe in pustolovščine. no je prepovedano^' manjših kosih pošiljati ali prevažati meso takih živali zaradi pro daje. Strogo je tudi prepovedano pri zakla-nij svinjah pred ogledom odrezati glave. Uvoz mesa zaklane živali v mesto, je dovoljen samo tedaj, če je pokrito s čistim platnom in položeno na čisti voz. Kršitve j teh predpisov se kaznujejo z globo do 900 Din in z'zaporom do 30 dni. Razen tega se meso zapleni. Pravilnik se dobi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru. a— Avtomatična telefonska centrala ▼ Mariboru. Dne 28. t. m. na Vidov dan. bo v Mariboru na slavnosten način otvoriena avtomatična telefonska centrala. Na ta na. čin bodo v naši državi odslej štiri avtomatične telefonske centrale: v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Novem Sadu. Peto avtomatično telefonsko centralo bo dobilo v doglednem času Sarajevo. a— Obisk generalštabne Šole. V ponedeljek je prispel v Maribor II. letnik generalštabne šole iz Beograda na študijskem potovanju po naši državi. V celem letniku je j le 13 oficirjev, med njimi 5 Slovencev, i Spremlja jih tudi cela komisija višje gene. ralštabne vojne šole, med njimi trije generali pod vodstvom generala Beliča. V Ma-; ribor so oficirji prijahali na koniih iz Sio-■ venske Bistrice, kjer so se tudi mudili par dnj in ostanejo v Mariboru ta teden, nakar se vrneio v Beograd. — Na posebno povabilo poljske republike, bo ta letnik generalštabne vojne šole meseca avgusta obiskal Poljsko in na povratku tudi Češkoslovaško ter pri tem vrnil predlanski obisk čeških oficirjev. a— Nezgoda. Včeraj popoldne se Je težje ponesrečil 30 letni delavec Ivan Kreiač pri razkladanju sodov. Na desno nogo mu je padel poln vinski sod ter mu io zdrobil. Prepeljal1 so ga v bolnico. a— Samomor. Včeraj zjutraj so našli v pobreškem gozdu obešenega 22 letnega usnjarskega pomočnika Frana Hamra, doma iz Jablancev. Pred včerajšnjim ie izginil z doma. Truplo ie bilo prepeljano v mrtvašnico. Vzrok samomora nj znan. Zahvala Vsem, ki so se blagovolili spomniti na ta ali oni način moje tričetrtstolet-nice, se srčno zahvaljujem. Prav posebna zahvala bodi izrečena gospodu županu ljubljanskega mesta dr. Dinku Pucu, gospodu predsedniku CMD Aleksandru Hudoverniku, ljubljanskim Ciril-metodovim podružnicam, zlasti šentoe-terskima ''dar 1000 Din Družbi CM) in šentjakobsko-trnovskima (vsaka po 200 Din), dalje starosti Jugoslovenske so-kolske zveze gosp. Engeibertu Ganglu in Sokolu II. — Zdravo! . V Koleziji, 25. rožnika 1929. IVAN VRHOVNIK Peter Vavpetič - SOletnik »Jutro« šteje med svoje najvnetejše či« t atelje upokojenega davčnega upravitelja Petra Vavpotiča v Ljubljani, ki dopolni danes 80 let svoie starosti. Rojen je bil v Kranju. Njegov oče je bil znana gorenj« ska korenina, brivec, padar in zbiratelj zdravilnih zelišč ter turist, ki je imel Grin« tovčevo glavo nad 30 krat pod peto. Po svojem očetu je jubilant podedoval ljube« zen do prirode. Zlasti pa je vzljubil prele» po Gorenjsko, kamor še sedaj navzlic svo» ji starosti poleti vsako leto iz Ljubljane. Po dovršeni gimnaziji je vstopil Peter Vavpotič v davčno službo pri davkariji v Krškem. Služboval je potem tudi v Ko« stanjevici, kjer se je poročil z Ljubljan« čanko Marijo Škerjančevo. sestrično pesni« ka Gestrina. Z njo živi že 52 let v najlep« ši zakonski slogi ter je pred dvemi leti ob« hajal v krogu svojih otrok in vnukov zla« to poroko. Nadalje je služboval na Vrhni« ki in v Tržiču, kjer je bil med ustanovitelji čitalnice, nazadnje in najdalje pa v Kranj« ski gori. Povsod je bil g. Vavpotič s svojo veselo soprogo priljubljen družabnik, ki ga imajo zlasti Kranjskogorčani v lepem spc» minu. Od l 1904 pa živi v Ljubljani daleč proč od vrvenja življenja v miru, potek življenja motreč le skozi okence časopis« nih poročil. Jubilantu želimo še obilo srečnih let Iz Ljutomera lj— Desetletnico meščanske šole bo pro« slavil Podmladek Rdečega križa z akade« mijo, ki se bo vršila kot proslava Vidove« ga dne 28. t. m. ob 10. v Sokolskem do« mu. Vabimo mladino, starše in vse ljubi« telje šolstva, da prisostvujejo tej prire« ditvL lj— Podmladek Rdečega križa dekliške osnovne šole vprizori na Petrovo 29. t. m. v Sokolskem domu lepo in zanimivo prav« ljično igro »Janko in Metka« s petjem, godbo in plesi. Začetek ob 3. popoldne. Za šolsko deco, oziroma mladino sploh, bo predstava v četrtek 27. t. m. ob 10. Star« ši in deca, posetite lepo igro v obilnem šte« vilo. lj— Gasilsko društvo je priredilo na ve« čer 20. t. m. svojemu novemu častnemu članu g. Alojzu Kraincu, trgovcu in vele= posestniku, baklado ter mu ob tej priliki izročilo diplomo častnega članstva, ki jo je izdelal strokovni učitelj meščanske šole g. Josip 2agar Še prej pa je mestna godba počastila razne Alojzije s podoknicami, ta« ko tudi sreskega poglavarja g. dr. Trste« njaka. lj— Nov vodnjak iz betona namerava postaviti Olepševalno društvo na Glavnem trgu. Osnutek — delo g. Žagarja — je na ogled v izložbi trgovine g Wirtha. Občin« ski očetje so izrazili o tem načrtu neka« tere pomisleke, ki jih bo menda mogoča razpršiti. Iz Kranja t— Nova avtobusna zveza Kranj«Jezer« sko in obratno stopi v promet 27. t. m. ob 20.15. Vozilo se bo dvakrat dnevno v obe smeri. Odhod iz Kranja kolodvor: 9.30 in 20.15, odhod iz Jezerskega od Kazine: 7. in 11.15 Na Jezerskem ima avtobus ob 11. zvezo z onim, ki odhaja v Celovec V Kranju je ob 9. in ob 13. zveza z avto« busom (Stara pošta), ki odhaja v Ljubi j a« no. Cena vožnje 1 km 1 Din. r— Na tukajšnji gimnaziji je dijaštvo razstavilo v lepem obsegu izdelke slikar« stva in ročna dela. Razstava je odprta ves meiiškema, sfew. govornik« C- Škrnlju k LJubljane, našim vrlim kuharicam ter vsemu cenj. učkeljstvu Ciril-Met. podružnice. TEHARJE. Blagoslovitev nove«« Qasitskega doma io velika gasilska slavnost »Prostovoljnega gasilskega društva v Teharjih bo v nedeljo, dne 30. t. m. Ob 8. sprejem tovariških društev na kolodvoru v Celju, nato skupen odhod v Teharje. — Ob 9. pozdrav došlih gasilcev in gostov pred občinsko hišo. Ob 10. slovesna služba božja, pri kateri poje moški zbor pevskega društva »Slavec«, Teharje, okrog 30 pevcev po številu, v iupna oerkvi v Teharjih, nato blagoslovitev Gasilskega doma. — Ob 14. skupna župna vaja z orodjem. Ob 15. velika ljudska veselica v oto- »nskem parka. Za dobro Jetl in pijano bo po nizki ceni v lastni režiji preskrbljeno. — Vstopnina 3 Din. — Gasilci v kroju vstopnine prosti. Cisti dobiček prireditve k namenjen za kritje stroškov Gasilskega doma. PLANINA PRI SEVNICI. Osnovna šola na Planini pri Sevnici proslavi na praznik sv. Petra in Pavla ob 15. pri razvalinah starega gradu 100 letni jubilej ustanovitve šole s pestrim sporedom. Ker je bila ravno šola v tem hribovitem kraju važen kulturni činiteij na polju duševne izobrazbe i«n temeljno žarišče in izhodišče ta vse stanove, zato upraviteljstvo te šole vabi vse bivše učence in vse prijatelje, da se udeleže tega spominskega Jubileja. = Hodel »Jadran« na Sušaku prodan. Predvčerajšnjim se je na Sušaku vršila skupščina upnikov propadle Banke i štedionice za Primorje, na kateri je bil končno tudi prodan znani hotel »Jadran« in pripadajoče kopališče. Hotel je kupila gospa Angela Rossbauherjeva z Reke. Hotel bo izročen ge. Rossbacherjevi dne 1. julija, prepis lastništva pa se bo izvršil šele potem, ko bo vsa kupnina plačana. _ Nemške bančne obresti se nameravajo znižati. Po vesti iz Berlina se bliža nemški denarni trg zopet normalnemu stanju, zaradi česar se namerava predlagati nemškim bančnim organizacijam zopet znižanje de-betne obrestne mere za 1 odstotek. Zatrjuje se, da bančne organizacije soglašajo s tem predlcgom. Borze 25. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ je bilo zaključkov v devizah na Prago, Berlin in Dunaj. Vso potrebo je pokrila Narodna banka, le potrebi na Trst je ustregla privatna ponudba. Malo oslabeli so Amsterdam, Berlin, London in Trst Okrepila sta se Dunaj in Praga. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo mlačnejša. Zaključila se je za kaso po 405 (včeraj po 406) in za julij po 409. Investicijsko je bilo zaključeno po 83.5. Od bančnih vrednot beležijo zaključke: Union po 202. Srpska po 151 — 152, Jugo po 82, Zemaljska po 132, Obrtna po 30; od industrijskih vrednot pa Gutmann po 205, Union po 160, Oceania no 190, Trbovlje po 505, Jadranska po 580. Trbovlje so bile zopet malo čvrstejše. Tudi Ljevaonica notira višje. Devize ln valute. Ljubljana. Amsterdam 22.84-22.90 (22.87), Berlin 13.56 - 13.59 (13.575), Bruselj 7.9068, Budimpešta 9.9304, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9894—8.0194 (8.0044), London 275.63— 276.43 (276.03). Newyork 56.825. Pariz 222.74, Praga 168.26-169.06 (168.66), Trst 296.7—298.7 (297.7). Zagreb. London 275.63 — 276.43, Newyork 56.725 — 56.925, Pariz 221.74 - 223.74, Milan 296.816 - 298.816, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.83 — 22.89, Berlin 1356 do 13.59. Dunai 7-9894 — 8.01(M, Praga 168.26 do 169.06, Budimpešta 9.9154 — 9.9454. Curih. Beograd 9.1275, London 25.19, New-york 51960, Pariz 20.32, Milan 27.18, Berlin 123.78, Dunaj 73-03. Praga 15.40. Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.55, Sofija 3.75, Varšava 58.35. Dunaj. Beograd 12.475 — 12.515, Berlin 169.18 - 169.68, London 34.4325 — 34.5325. Milan 87.155 — 37.255, Newvork 710.05 do 712.55, Pariz 27-765 - 27-865. Praga 21.03 do 21.11, Curih 136 60 _ 13740-Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., Ljubljan. kreditna 123 d, Praštediona 850 d. Kreditni 170 d. Vevče 125—130. Ruše 275—285. Stavbna 50 d, šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 405 — 406, kasa 404 — 406, julij 409 _ 410, avgust 414 blago, september 414.5 — 418, december 424 — 426, investicijsko 83.5 — 84, agrarne 50 — 51. Bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 860, Union 202 — 203. Kreditna Zagreb 93 den., Srpska 151 _ 155, Jugo 82 — 83 Narodna 7800 denar, Zemaljska 132 — 133, Obrtna 30 do 32, Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.5 — 16. Etno 164 denar Industrijske vrednote: Narodna šumska 33 — 40. Gutmann 203 — 207, Slaveks 100 denar, Slavonija 160 — 165, Danica 128 blago, Ljevaonica 195 — 205, Brod vagon 140 — 150. Union 155 — 170. Vevče 125 denar, Isis 20 blago, Dubrovačka 500 — 530. Oceania 190 — 195. Trbovlje 502.5 — 507.5, Jadranska 570 do 580. Beograd. Voina škoda 405 — 406, julij 408 — 409. Narodna banka 7650 — 7900, investicijsko 84 — 85, agrarne 49.5 — 50.5. Tendenca mlačna. Blagovna tržišča 4- Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih 20 vagon. drv. Išče se rezana jelovina, in sicer deske raznih debelin, širin in dolžin, nadalje remeljni, hrastova drva, drogovi (najraje mecesnovi) za električni vod. — Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključki: 2 vagona pšenice in 1 vagon koruze. Nudili so: pšenico (slov postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): 2575 - 260. za ju lij 262.5 — 265: koruzo: baško. promptno (mlevska voznina, plač. 30 dni. slov. posta ja) 272.5 — 275.5; moko: »0g<. fco Ljublja na, odjem celega vagona, plač pri prejemu 37O — 375: oves; baSki (slov postaja, navadna tarifa) 275 — 277.5. -f Novosadska blagovna borza (25. t. m.): Tendenca nespremenjena. Promet: 53 vago- nov pšenice, 9 vagonov koruze, 4 vagoni moke. Notice za vse produkte nespremenjene. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (24. t. m.) Nenadna nepovoljna poročila o stanju posevkov v Ameriki so dovedla do dviga cen na vsem svetovnem trgu. Cene na vseh terminskib borzah so poskočile kar je vplivalo tudi na efektivne borze. Lastniki so zahtevali višje cene, na katere pa mlini niso pristali, ker se vsa nolranjeevrop-ska poročila o posevkih glase ugodno, tako da sme Evropa računati le na malo im-portno potrebo. Razmerje cen na dunajski borzi je ostalo popolnoma nespremenjeno. Zahteve so bile sicer višje, toda uradne notice so ostale popolnoma nespremenjene. Zahteve za jugoslovensko potisko pšenico so znašale okrog 1.42 Kč iz šlepa Dunaj. Madžarska pšenica, 78/79 kg, se je oferirala po 32.5 šilinga z Dunaja. Zahteve za dunav-sko koruzo per maj 1930 so znašale 1.18 K5 iz šlepa Dunaj. + Dunajski goveji sejem (24. t m.) Do-gon: 2663 glav od tega iz Jugoslavije 110 komadov. Ob živahnejšem povpraševanju so se vse vrste trgovale po čvrstih cenah prejšnjega tedna. Le slabše blago je nekoliko valovalo. Za kg žive teže notirajo voli: izr jemni 2 — 2.10, I. 1.70 — 1-95, II. 1.50 do 1.70, III. 1.30 — 1.45, biki 1.40 — 1.60 (1.70), krave 1.20 — 1.55 (1.70), slaba živina 085 do 1.20 šilinga. Giadlo® Izvleček iz programov Sreda, 26. junija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Otroški kotiček. — 18-30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Predavanje -iz rastlinstva. — 20: Srbohrvaščina. — 20.30: Pevski večer kvarteta Glasbene Matic«. — Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom g. L. M. Škrjanca. — 22: Napoved časa in poročita. Četrtek, 27. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13-30: Poročilla ii dnevnikov. — 18: Reproducirana glasba. — 19-30: G. C. Debevec recitira pesmi Srečka Kosovela. — 20: Antologija slov. tirike. — 20.30: Zgodovina Slovencev. — 21: Duetni večer, izvaja radio-orkestei. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 19.30: Prenos programa itz Prage. — 21.40: Koncert lahke večerne glasbe. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.50: Popoldanski koncert. — 20.25: Koncert radio-kvarteta. — 21.55: Poročilla. — 22.20: Narodne pesmi o Kosovu. — 22.40: Ciganska godba. — PRAGA 16.30: Popoldanska koncert. — 19.30: Prenos koncerta gojencev praškega konserva torija. — 2230: Reproducirana glasba. — BRNO 19.30: Prenos koncerta te Prage. — VARŠAVA 18: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert slovanske glasbe. — 22.46: Godba za ples. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.15: Glasbeni program za mladino. — 20.05: Odlomki iz operet. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Mikrofon na potovanju. — 20.30: Pevski večer. — 21: Lahka godba. — 2 (ca): Prenos iz Newyorka: boksarska tekma za svetovno prvenstvo. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.45: Reproducirana glasba. — 20.45: Orkestralen koncert. — 21.15: Komorna glasba. — Lahka godba. — 2: Prenos iz Newyorka. — STUTT-GART 16.35: Koncert iz Frankfurta. — 20.10: O. Straussova opereta »Valčkov sen*. —• 22.45: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18: Vojaška godba. — 20.15: Dramski večer. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Mešan večer. — 21.35: Stravinskega nova baletna glasba. — 23: Godba za ples. — RIM 17JO: Koncert lahke glasbe. — 21: Odlomki italijanskih oper. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert. — 21.40: Mozartove komorne skladbe. Izjava s kaitero podpisana preklicuieva dne 21. t. m. na stavbi g. Sagmeister napram gospej Milki im gospodu Anton Sagimeister v skrajni razburjenosti izražene žaljivke ter se jima zahvaljujeva, da sta odstopila od vseh sodnih korakov. Istotako prekl:cujem podpisani žaljive izpade proti gospodu Jože Hauiptmanoi, ki sem ga v skrajni razburjenosti celo dejansko napadel, za kar se javno oproščam ter se m« istotako zahvaljujem, da je odstopil od vseh nadalijn h sodnih korakov. Ana in Bruno Balantič. dan do 30. t. m. r— Tukajšnja Streljačka družina je ime« la pretekli ponedeljek svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil podpredsednik g Franc Sire. Iz poroči) društvenih funk« cijonarjev izhaja, da se je odboru s po« močjo sreskega poglavarja g. Znidarčiča šele v poslednjem času posrečilo, da je dobil primerno strelišče v Struževem na razpolago in strelni materijal. Novemu od« boru predseduje M. Kovinčid, žand. kape« tan. S streljanjem pričnejo že prihodnji mesec. Z Jesenic b— Celodnevni izlet sokolskega društva na Jesenicah v nedeljo v Mojstrano in k slapu Peričniku je v vsakem oziru prav lepo uspel. Izleta se je udeležilo lepo šte« vilo članstva, naraščaja in dece z društve« no godbo na čelu. S popoldanskim vlakom pa je prispelo v Mojstrano toliko članstva, da je celokupno število izletnikov znašalo preko 150 oseb. Na povratku od Peričnika je bila v Mojstrani javna telovadba članov, članic in moške dece, Sokola z Jesenic ter ženske dece iz Mojstrane, ki je zadovolji« vo uspela. Predvsem pa je bilo opaziti pri nastopu osemčlanske vrste na drogu, da ima jeseniški Sokol izborne telovadce, ki so sposobni za vsake tudi najtežje tekme. Po telovadbi se je razvila domača zabava med izletniki in domačim prebivalstvom ob sodelovanju sokolske godbe na pihala pod vodstvom kapelnika br. Kleča. s— Himen. V nedeljo se je poročila v Zagrebu Jeseničanka gdč. Mici Sušmkova 1 g. Ivanom Juričem, privatnim uradnikom Iz Zagreba. Bilo srečno! Iz Litije I— Osebna vest. Dosedanji vodnik litij« ske g a žandarmerijskega voda, narednik I. kJase, g. Adolf Cimerman je prestavljen v Ljubljano k orožniški komandi. Gospod Cimerman se je tekom svojega tukajšnje« ga službovanja pri našem prebivalstvu ze* Jo priljubil, ker je bil nad vse korekten in koncilijanten Na novem mestu mu želimo obilo uspeha. Mesto vodnika pa je prevzel g. narednik Rebernik, dosedanji komandir litijske orožniške stanice. i_ Občni zbor Jugoslovenske Matice. Litijska podružnica Jugoslovenske Matice bo imela jutri v četrtek ob 20 občni zbor v pisarni litijske občine. Udeležba vseh članov narodna dolžnosti i_ Krssovanje Kresni večer časte prav radi vsi naši okoličani, v prijetnem tekmo« vanju z Litijo. Letos pa je očuvanje lepega narodnega običaja pokvarila najbrže neko« liko tudi nedelja Na Frtici je sicer gorel kres, kakor običajno, pogrešali pa smo pe» vanie našega zbora, ki je doslej vedno na kresni večer krajšal čas sprehajalcem po litijskem mostu, od koder je najlepši raz« gled na kresove obeh bregov v dolini Iz Zagorja %— Zadnje neurje je napravilo tudi v /tržiški in kolovraški občini na polju veliko Ikode. V bregovitih krajih je voda odne« sla poljske pridelke z zemijo vred. V Za« gorju in Toplicah je voda vdrla v stano« vanja in gospodarska poslopja ter nanesla ogromne plasti zemlje in kamenja, tako da so imeli z očiščenjem par dni dela. Strela }e udarila tudi v hišo g. Kolenca, kjer je napravila na električnih napravah dosti Škode. K sreči strela ni napravila večje nesreče dasi je udarjala zaporedoma. z_ Nepreviden kolesar. Mimo Mihelči« čeve trgovine je pridrvel neki neznan ko« lesar, in povozil 91etno hčerko g. Juvanči« ča Ko je opazil svojo žrtev na tleh, je zdirjal naprej proti Zagorju. Prvo pomoč je dekle dobilo v bratovski skladmci. Ne* znanega kolesarja, opisanega od očividcev zasledujejo orožniki. SlŠKA. V zadtajem »Slov. Narodu« smo Stali,' da se razvija naša Šiška na vseh koncih io kra-£h- V resnici smo že skoraj mesto za-se. Ko Ustja in trave nas je. Ce ne verjamete, pridite dne 7. julija ob 16. na letno telovadišče k javnemu telovadnemu nastopu našega Sokola, na katerem nastopijo vsi oddelki ob zvoku godbe »Sloga«. Vstopnina je skrajno skromna: za dijake in vojake 3 Din, stojišče 5 Din in sedeži 10 Din. Vrši se tudi srečo lov z lepimi dobitki Za ma! denar mnogo nedolžne zabave brez navadnega zapravljanja. — Na svidenje torej ^si fobromisieči dne 7. julija v Š:ški! POLJANA PRI PREVALJAH. Krasno je bilo, pravijo ljudje. Namreč na mladinski prireditvi v nedeljo na Poljani. To so se vam odrezali na-$ telovadci, telovadkimje in pevci! Pa popoldne »mačka v žakljih«. Tako krasne godbe, kakor smo Jo na Poljani slišali (prišla je iz Mežice) tudi niso vajeni v naši dolini. Samo uboge kuharice — 800 želodčkov so morale napolniti. Pa so jih kakor za Veliko noč. še ostalo je Juhe fei riža za odrasle. Zato pa prisrčna zahvala vsem. ki ste pomagali pri prireditvi. Predvsem pa: prevaljsketmu kaplanu g. Orlu, godbi ter njenemu kapelniku g. Ska če Vu, pevskemu zboru Gospodarstvo Uspešno delo Zadružne Zveze v Celju Uspela sanacija — Zanimivi podatki o poslovanju Zveze in njenih članic V petek 21. t. m. se Je vršil v Celjskem domu v Celju občni zbor Zadružne zveze v Celju. Otvoril je zbor Zvezin predsednik g. Roblek. Navzočih je bilo 49 zadrugarjev, ki so zastopali 60 zadrug. V nagovoru se je predsednik spominjal v pretečenem letu umrlih zadrugarjev: dT. Goričarja (Mozirje). nadučitelja Brinarja (Gotovlje), dr. Horvata (Ptuj) in Brezinščaka (Hum ob Sotli), nakar je bila z velikim navdušenjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Poslovno poročilo je podal tajnik gosp. Smodiš. Zaradi krize, povzročene z izgubo pri Slavenski banki, je izgubila Zveza v 1. 1928. 21 zadrug, od katerih je 11 pristopilo k drugim zvezam, 9 jih je likvidiralo, 2 zadrugi sta pa ostali divji. Pristopilo pa je tekom leta 1928. 7 zadrug in je torej štela Zveza koncem leta 1928. 161 zadrug. Zaradi redukcije uradništva in pomanjkanja sredstev. Zveza ni mogla posvečati organizatoričnemu delu zadosti moči. Najtežje je pogrešala pri tem strokov ni list Zadruga«, katerega iz financijelnih razlogov ni mogla redno izdajati. Glavno pažnjo svojega delovanja je moralo načelstvo Zveze posvetiti izvedbi sanacije Zveze, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Zveza se bo mogla posvetiti zopet svojemu pravemu namenu: zadružni propagandi, snovanju novih zadrug in izpopolnjevanju obstoječih. Za snovanje kreditnih zadrug stvarne potrebe skoro več ni, pač pa imamo iroko neobdelano polje še za nabavne in prodajne mlekarske, sadjarske, električne in druge zadruge. Naša deviza glede novih ustanov bo: raje manj zadrug, pa te dobre. Glavno pozornost bomo prej ko slej posvečali posojilnicam, trdno prepričani, da je v kraju z dobro in v pravem zadružnem duhu delujočo posojilnico najugodnejši teren za ustanavljanje tudi drugih vrst zadrug za povzdigo kmetijstva, obrti in delavstva. Iz poročila o delovanju Zvezinib članic izhaja med drugim, da kriza pri Zvezi ni škodovala tudi članicam. Iz še nepopolne statistike za 1. 1927. je razvidno, da je število članstva poraslo pri vseh zadrugah, ki so poslale Zvezi računske zaključke, skupno za 1081 članov. Denarni promet vseh teh zadrug je znašal 1„609,814.360.39 Din. Vloge so napredovale za okroglo 18,000.000 Din in so znašale koncem 1. 1927. 237,000.000 Din. Znatno so narasla tudi posojila, to je za okrog 60,000.000 Din in so znašala nad 201,000.000 Din. nasprotno je pa skupno stanje naloženega denarja padlo za polovico, to je na 36.353.000 Din. Te številke jasno govore, da gre našemu kmetu trda za denar. 0 zadružnih elektrarnah, odnosno pravilneje zadrugah za razdeljevanje električnega toka, navaja poročilo, da vseh 14 v Zvezi včlanjenih zadrug te vrste dobro deluje in da le še 3 zadruge niso mogle dosedaj kriti vseh stroškov električne naprave, čeprav ni nobena teh zadrue dobila niti dinarja podpore od kogarkoli. Izkazalo se je, da je imela Zveza prav, ko je svetovala pri ustanovitvah uvedbo tako visokih priklopnih prispevkov, da je kritje cele električne naprave po (Hanih samih zasigurano. Za lažjo pritegnitev industrije in obrti bi bilo nujno potrebno, da bi elektrarna Fala znižala cene toku, ki ga oddaja našim zadrugam. Zadruga za izvoz jajc v Št. Juriju ob južni železnici je tekom sedemletnega obstoja postala uvažujoč činitelj na trgu z jajci in doprinaa s svojim velikim vplivom na cene jajc na našem slovenskem gospodinjstvu velike koristi. Njen denarni promet je znašal koncem 1. 1927- 253,826.000 Din. Ker so jajca med najvažnejšimi izvoznimi predmeti in je ta zadruga v odlični meri udeležena na izvozu, bi zaslužila večje upoštevanje pri Narodni banki glede kredita, kakor ga uživa dosedaj. Hmeljarna v Žalen preparira hmelj in ga prepremlja za izvoz tudi v prekooceanske dežele. Hmeljarna je v svojih impozantnib stavbah najmoderneje urejena in zadošča vsem v to stroko spadajočim zahtevam. Njena zasluga je, pritegnitev številnih hmeljskih trgovcev v Slovenijo, osobito v Savinjsko dolino. Hmelj preživlja sedaj hudo krizo. V vsakem takem primeru se iščejo krivci in izhod iz krize. Po mnenju nekaterih teoretikov bi naj pripomogle do boljših cen zadruge za prodajo hmelja Strokovnjaki bo zopet nasprotnega mnenja, ker je hmeljska trgovina izpostavljena takim nevarnostim, da se je ne upa tudi noben privatnik pri nas lotiti. Kdo ima prav, bo pokazala bližnja bodočnost. Zvezino vodstvo bo obdržalo to zadevo v evidenci. Ostale vrste zadrug delujejo več ali manj uspešno. Neznaten procent teh zadrug bo treba likvidirati. V splošnem pa tukaj podane številke povedo, da predstavlja naša VREM^SKO ^OROcIlO Meteorološki zavod v Ljubliani. 25. junija 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj | Cas Barom. Temper. Opazovanja LJubllana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnlli 8. 754 5 754 8 75V0 753-3 17 14 11 17 Sknplle 7 757-1 22 Split 754-9 23 S <3 "S Oi > 80 M 98 70 60 70 Smer vetra io brzina v cn io sek. mirno E 2 N 2 mirno SE 1 SE 12 Jo 2 | 10 10 10 9 Padavine Vr*ta de« dež ds i t mm do I. nrr 4-2 IrO 12-0 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 17.4 C, najnižja 14.8 C. Solnce vzhaja ob 4.13, zahaj ob 19.51, luna vzhaja ob 22.45, zahaja ob 632, Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, nekoliko boljle in malo toplejše vreme. organizacija kljub težkim pretresljajem zadnjih dveh let še vedno veliko gospodarsko moč. Uspela sanacija Zveze z ogromnimi žrtvami članic je dokazala, da so naše članice v pretežni večini prožete s čutom skupnosti, držeč se gesla: >Vsi za enega, eden za vse«. Sanacija Zveze. Poročilo navaja v podrobnostih potek sanacije Zveze. Z nabiralno akcijo je začela Zveza takoj po občnem zboru. Zadruge so sledile Zvezinemu klicu na pomoč in so z malimi izjemami vplačale odmerjene svo-te na garancijskih vlogah. Z dosedaj vplačanimi garancijskimi vlogami in z zagotovljenimi nadaljnjimi, je kritje izgube doseženo, iz principa solidarnosti in zaradi nove zgube, katere povzroča neobrestovanje naložbe pri Slavenski banki, pa mora vztra-iati na plačilu še ostalih garancijskih vlog. Ker. moramo smatrati akcijo za nabiranje garancijskih vlog za dovršeno in je s tem odvrnjena od našega gospodarskega sveta velika nevarnost le s skrajno požrtvovalnostjo naših članic in nekaterih izstopivših zadrug, nas veže dolžnost, da se vsem tukaj zastopanim in nezastopanim rešiteljem za doprinešene žrtve najlepše zahvalimo. Zagotavljamo Vas, da bomo storili od svoje strani slednje korake za dosego sredstev, s katerimi bomo mogli enkrat vrniti vplačane garancijske vloge. Zato moramo prej ko slej apelirati na javno pomoč. Tozadevna akcija je že uvedena, nismo pa prejeli rešitve ne iz Beograda, ne iz Maribora, vendar ne bomo mirovali poprej, dokler ne dosežemo zaželjenega cilja. Kar se tiče izgube pr! Slavenski banki, smo te dni prejeli od konkurznega sodišča iz Zagreba odlok, s katerim poziva sodišče konkurznega upravitelja, da tekom treh dni poroča sodišču, če je dovršen posel za sklenjeno 15% akontacijo^ ako je dovršen, da brez odloga predloži razdelilno osnovo in način izplačevanja konkurznemu sodišču. Iz tega odloka sledi, da bomo vendar enkrat prejeli delno izplačilo naše naložbe v kratkem času. Obrestovanje tega skoraj milijonskega zneska nam bo znatno olajšalo kritje režije in pozitiven zaključek bilance. Po verodostojnih informacijah je upati še najmanj na izplačilo nadaljnjih 10 %, na kar bo pa treba še čakati. Računski zaključek ca 1. 1928. kaže, da so nastopile pri Zvezi že normalne razmere. Odvišen denar nalaga pri Savinjski posojilnici v Žalcu, ki je star, močan denarni zavod; ker je tudi zaveza Savinjske posojilnice neomejena, ni tedaj nobenega dvoma, da je denar Zveze pri tem zavodu absolutno varen in mobilen. Bilanca je vseskozi reelna, ne izkazuje 6icer nobenega dobička, pa tudi nobene izgube več. Iz debate o podanem poročilu se jasno odraža cadovoljstvo nad uspelo sanacijo Zveze in priznava občni zbor, da je tako Zvezino načelstvo kakor tudi uradništvo na nje stavljene nade v polni meri izpolnilo. Zadruge morejo zategadelj poveriti vodstvu Zveze popolno zaupanje in je več delegatov, ki pripadajo Zvezinemu odboru, apeliralo na vse Zvezine članice, da koncentrirajo zopet svoje denarno poslovanje na svojo denarno centralo. Po končani debati je občni zbor poročilo načelstva in nadzorstva ter računski zaključek za 1. 1928. soglasno odobril. Ugotovitvi zadružnika dr. Zdolška, da je zadružna organizacija, ki je z doprinosom tako ogromnih žrtev za rešitev Zveze dokazala brezprimerno zadružno discipliniranost in življensko žilavost, pač upravičena v najvišji meri apelirati na javno pomoč, je glavna skupščina enodušno pritrdila in sklenila, da se odpošlje čim prej deputaeija na merodajna najvišja mesta in izposluje tam pomoč. Pri sledeči spremembi pravil sta se spremenili dve točki, ki nista odgovarjali sedanjim razmeram, in še nekatere določbe iz davčnih in taksnih ozirov. Novo načelstvo Sledile so volitve in so bili soglasno izvoljeni v načelstvo: Franjo Roblek, Žalec, kot predsednik; Franjo Piki. Žalec, kot I. podpredsednik; dr. Josip Zdolšek, Brežice, drugi podpredsednik; potem dr. Leopold Bo-štjančič, Maribor; dr. Ernest Kalan, Celje; Ljudevit Plavšak. št. Jurij ob Taboru; Franjo Mlinarič, Središče; dr. Franjo Šalamun, Ptuj; Vilko Senica, Žalec, in Ivan Vizovi-šek, Žalec, kot udje načelstva. V nadzorstvo pa: dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. goricah, kot predsednik; Matija Gori-čar, Mozirje, kot podpredsednik; Ferdo Poljšak, Zagorje; Josip Vester, Vitanje; dr. Anton Prus, Konjice; mag. Franjo Poljak, Radinci; Anton Koder, notar, Murska Sobota; Ivan ,Lavrič, Loškipotok; Srečko Pečar, Št. Pavel pri Preboldu, in Srečko Robič, Limbuš, kot člani nadzorstva. Pri slučajnostih se je sklenilo med drugim intervenirati pri velikih županih mariborske in ljubljanske oblasti glede prepovedi sodelovanja državnih uradnikov, osobito učiteljstva, v zadružnih odborih. Zveza bo začela zopet redno izdajati strokovni list »Zadruga«, spočetka četrtletno. Naročanje je obvezno za vsako zadrugo. Nato je predsednik z zahvalo za udeležbo in živahno sodelovanje na občnem zboru občni zbor zaključil. = Znaten Izvoz jugoslovenskega hmelja v Češkoslovaško. Po češkoslovaških uradnih podatkih je Jugoslavija največja izvoznica hmelja v Češkoslovako. V maju L 1. je izvozila Jugoslavija v Češkoslovaško 64 starih stotov (po 50 kg). Njej slede: Nemčija z 61, Rusija s 24j Avstrija e 17 in Poljska z 11 6tarimi stoti. Ono, kar Odol posebno odlikuje nad ostalimi sredstvi za nego zob in ust, je njegova čudovita lastnost, da prevleče usta po izpiranju z mi-kroskopično tanko, ali gosto antiseptično slogo, ki se še dolgo potem vzdrži. To trajno delovanje, ki ga ne zmore noben drug preparat, zasi-gura onemu, ki dnevno vporablja Odol, gotovost, da so njegova usta zares zaščitena pred učinkovanjem gnilobe in razkrajanja, ki uničujeta zobe. Odol je v resnici dober. Iz življenja in K^ligulove galeje Kakor znano napredujejo dela B umetnim odvajanjem vode Nemijskega Jezera, na čigar dmi počivalo Kaltgulove galeje, strašno počasi la stroški niso več v nobenem pametnem razmerja t d.;., kom, Id so ga Italijani pričakovali Iz tega podjclja. Našli niso doslej nič pomembne]-Jega, čeprav se Je ena Izmed galej že prikazala na dan. Toda ta galeja oz. ostanki te galeje so tako zariti v blatno dno, da bo treba še ogromno truda m stroškov, predno Jo bodo vso dvignili. Slika nam kaže delo okrog te galeje. JT 1» • V»1 • VV Aonec nomadizujocir sinov puščave Zanimiv poskus notranje kolonizacije v Arabiji — Kaj poroča glasilo Ibn Sauda — Veliki uspehi dosedanjega naseljevanja Iz Jeruzalema prihaja interesantna vest o socijalni in gospodarski revolu= ciji. ki bo nam precej tuja, za notra* nje razmere Arabije pa je nedogled* nega pomena. Ibn Saud, ki spada vse* kakor med reformatorje sodobnega islama, je podvzel poskus, ki gre za tem, da bi se Beduinci naselili in na--pravili konec svojemu dosedanjemu življenju nomadov. Če se mu načrt ob= nese. bodo izginila arabska pastirska plemena, ki so skozi deset in desetlet* ja vznemirjala predele Arabije, Sirije in Severne Afrike. Ibn Saud hoče izpremeniti nemirne beduinske pastirske rodove (Beduinec ali Bedav pomeni dobesedno sin pu» Sčave) v poljedelce in jih privezati na zemljo. S tem hoče ugnati njih kri. ki neprestano išče zadoščenja v roparskih pohodih in nanadih na karavane. Pa ne le tujcem. Beduinci so tudi domačim v veliko napoto. Med seboj se prepirajo za pašnike in pašo in kadar potegnejo meč. ni lahka stvar doseči med njimi spravo. Prvi poskus kolonizacije Beduincev je bil storjen že neposredno nred iz« bruhom svetovne voine V Nedždu. središču beduinskega življenja, je bilo naseljenih nekaj družin heduinskeef* plemena Eksneriment se ie ob«esel Danes je v okolici Nedžda že 200 be« duinskih koloni'. Artavja prva kolo= nija, šteje danes ž-» 30.000 duš. S tem se je tretjina beduinskih rodov, ki so vznemirjaii Nedžd, privezala na zem! Ijo, katero obdeluje z lepim uspehom Tisti, ki ne uspevajo v poljedelstvu, pa se pečajo z obrtjo in trgovino in bele* žijo tudi v teh poklicih lepe rezultate. Tako vsaj poroča glasilo Ibn Sauda »Um el Qura«, Mati vasi, kakor se gla« si pridevek Mekke. Ibn Saud naseljuje sedaj najprej haibarske rodove in si« cer na ozemlju, ki je prej pripadalo Judom, katere je pregnal kalif Omar. Skoro vsak mesec nastane nova kolo« nija. katero zasede cel rod Pogoj za naselitev pa je prodaja kamel, kar slu« ži oblasti kot nekakšno jamstvo, da bodo Beduinci res ostali na mestu. Ibn Saud dodeliuie kolonistom zastonj zemljo in orodje ter jim naklania celo denarno pomoč. Najmaniša dosedanja koloniia šteje dvatisoč duš Sličen proces kakor v Arabiii, se vr« tudi v Siriji Vlada ie naselila nekaj beduinskih rodbin pr? Deir es Soru tik Fvfrata Če poide naprej po sreči, bo dežela kmahj popolnoma rešena ronar« skih tolp Red mir in varnost bo več« ia in večja bo tudi blaoinia prebival« stva. ki se je doslei VtaHlo sem ter tia ter živelo od nepoštenih napadov in ropov. dalj časa tendenco do spremembe. Najprvo so se začele pojavljati razne valovite in kodraste pričeske, potem pričeske z daljšimi lasmi čez tilnik (ki tudi ne pristojajo vsem ženskam ena« ko dobro), a sedaj javljajo z Dunaja, da so si omislile aekatere vodilne umetnice, med njimi n. pr. znana pev« ka Jeritza, poleg daljših las celo kla« sični »vozel«. Kam bo to privedlo, pa je še malo prezgodaj prerokovati. Eva v Deauviileu Kaj je še kopalni kostum in kje se pričenja nespodobnost? To pereče vprašanje rešujejo ponovno v Deauvil-leu. shajališču mednarodnega »odlične--ga« sveta. Neka Parižanka je namreč stopila lepega dne iz svoje kabine z najnovej^ šo pariško kopalno kreacijo na sebi Te kreaciie ne bi bilo težko popisati, če bi se hoteli pomuditi samo na ma« loštevilnih mikroskopskih mestih, ki bi jih hotela »prikriti« — tem težji bi bil onis. če bi hoteli navezati na mesta, ki jih ne prikriva. Po treh minutah je bil no vsej d^auvilleski obali ogeni v strehah v desetih minutah so porabili fo«-ortrafi vse svoje plošče, v eni uri so našteli na obali že sedem natančnih enačic tistega kostuma. Toda odlični svet se ni dal tokrat nič prehitro ugnati. Menil je. da je približni posnetek Evinega kostuma v kopalne namene celo za deauvilleske okoliščine vendarle nekoliko tvegan Parižanka je sicer patetično izjavila, da potrebuje njeno telo mnogo solnca in zraka, vendar se zdi. da bo imela zadnjo odločitev o tem sporu deauvill« ska policija. Ni znano, kakšna bo ta odločitev, zgodi ~e pa lahko, da bo .lila Parižanki prav. Lansko leto je bi« la podobna zadeva z neko drugo Pari« žanko in takrat ie oblast razsodila, da je v tako odličnem kopališču, kakršno je Deauville. vsaka tveganost dovolje« na in nespodobnost naravnost nemogo« ča Pri tem ie ostalo in bo ostalo naj« brže tudi sedaj. Dolga oblarila in zavozlani lasje Dočim se evropski ženski svet še ne more ločiti od dosedanjih modnih za« povedi, ki so dale prvenstvo kratkim oblekam in lasem, poročajo iz Ame« rike da so tamošnje dame v mnogih primerih že podlegle propagandi izde« lovalcev ženske obleke za modo dol« žine. Tam se pojavljajo obleke tistih oblik, kakršnih smo bili vajeni pred vojno. Seveda je vprašanje, dadi se bo ho« tel ženski svet podrediti okusu teh ne« preštevilnih svojih vrstnic in damskih kroiačev, ki jim gre okus seveda vzpo« redno z željo po večih dobičkih. Če pa bodo zmagah ta najnovejša načela, tedaj zmaga ne bo mog'a biri nolovi« čarska. Dolrfi obleki borlo sledili do'gi lasje, ker kratki na dolge obleke ab« solutno ne pristoiaio. Tudi v tem pogledu je opažati že Francoski maršal Petam, naslednik umrlega maršala Focha v Francoski Akademiji Najdaljši brki na Vzhodu Japonski general Nagaoka, sedaj v pokoju in znan podpornik vseh mogo« čih športnih panog se lahko pohvali, da ima najdaljše brke na vsem azij« skem Vzhodu. Pred nedavnim še je menil, da so ti brki (55.56 cm od enega konca do drugega!) sploh najdaljši na svetu, a potem se je pojavil neki Ka« nadec, ki je dokazal, da presegajo nje« govi brki generalove za celih 22 mm — in v najnovejšem času so na genera« lovo veliko žalost odkrili nekega Nem« ca, ki se postavi lahko celo z brki 63.50 cm! Od takrat nima general no« benega miru več in neprestano si maže svoj moški kras z oljem nekih kame« Iij, ki jih gojijo na majhnem otoku bli« zu Tokija. Kakor poročajo, je začela ta maža že kazati razveseljivo učin« kovitost, samo tega se stari vojščak boji, da ne bi tudi njegova tekmeca našla kakšnega pripomočka za uspeš« no gojenje svojih mustač. Zdravnik, ki prakticira v postelji V WeIHngtonu (država Newvork) živi 631etni zdravnik James Freemont, ki ga je težka bolezen že pred 35 leti prikovala na postelj. Kljub temu iz« vršuje nemoteno svojo zdravniško prakso in je na glasu kot izboren spe* cijalist za krvne bolezni. Pacijenti pri« hajajo k njegovi postelji, kjer jih pre« išče in jim daje potrebna navodila za zdravljenje. S svojo nezlomljivo dobro voljo jim daje vero v ozdravljenje, kar pomeni že pol uspeha. »Pogum je glavno v življenju,«; pra« vi dr. Freemont. »Samo z zaupanjem v svojo moč sem vzdržal teh dolgih 35 let. Ko sem bil še mlad, sem se na« menil izvrševati velike stvari. Bolezen me je privezala na postelj, a vendar sem deloval dalje, ker sem zdravnik z dušo in telesom. Tako lahko koristim človeštvu in sem zadovoljen s svojo usodo Bolezen je dobra šola, zlasti za zdravnika, ki postane tako bolj do* jemljiv za zadeve svojih pacijentov. Če bi le enkrat omagal v zaupanju va* se, bi moral umreti.« Kongres brezbožcev v Rusiji Nedavno se je vršil v Moskvi kon* greš brezbožcev, ki so organizirani v »Vseruski zvezi brezbožcev«. Zboro* vanja se je udeleževalo kakih 1000 od* poslancev in predstavnikov protiver* skih organizacij iz inozemstva. Central ni odbor komunistične stranke je po* svetil tej prireditvi veliko pozornost in je poslal na zborovanje več govor* nikov. Tako je n. pr. z velikim preda« vanjem o borbi zoper religijo nastopil ideolog komunizma Buharin. Med dru« gim je rekel, da je verstvo največja nevarnost za napredek znanosti. Po Buharinovi formuli sta si popolnoma istovetni gesli »živela znanost« in »do« Ii religija«. Znani sovjetski borec Jaroslavski je Zabave pariških trgovskih potnikov V Valmandoisu so si otvorili pariški trgovski priredili veliko slavnost. Slika nam kaže prizor narodnih potniki svoj počitniški dom. Ob tej priliki so s te zabave: skupino pariških grlzetk v nošah Ikarus: Neizobražen človek Kodrolasa Kitty je imela bratranca, kateremu na čast je priredil njen papa. komercijalni svetnik, veliko slavnost. Bratranec je bil postal čez noč slaven mož, časopisje je bilo polno njegove hvale in v vseh ilustracijah je bilo videti njegovo sliko. Posrečilo se mu je, da je našel popolnoma novo metodo za izračunanje zračnih sfer ali nekaj podobnega in to je bilo velikega pomena za zvezdoznance, kakor so trdili učenjaki. Zbližal je bil tako rekoč solnce in zemljo in vsi so domnevali, da bo razkril tudi poslednjo skrivnost zračne plasti, ki obdaja našo zemljo. Kitty je z zanimanjem prečitala vse članke, čeprav jih ni razumela, in morda ji je prav zato še bolj imponiral. Naučila se je bila nekaj stavkov na pamet in jih ponavljala ves večer, ko je predstavljala mladega učenjaka, ki je bil videti prav boječ, svojim odličnim gestom. Po večerji je Kitty povabila bratranca v sosednjo sobo k črni kavi. Tam so bile njena prijateljica Lony ter njena prijateljica Charlie in Henry. Kitty, Lo-ny, Charlie in Henry so sloveli kot iz- borni igrači tenisa. Tudi v ostalem so bili pravi povojni tipi. « Vonj po črni kavi in dim cigaret se je širil po sobi. Jeli so kramljati. Henry je začel z mladim učenjakom razgovor o nebu in zvezdah in mladi profesor je jecljaje odgovarjal na vsa vprašanja. Kmalu je nastal molk. Slavni bratranec si je popravil naočnike in boječe pogledal Kitty. ki mu je s prekrižanimi nogami sedela nasproti. Kitty se mu je nasmehnila in ga s strani koketno pogledala. Zdajci pa se je zdrznila in ga vprašala, ali pozna božansko Suzano. Učenjak je odkimal in tedaj se je oglasila Lony. »To je vendar ena Izmed največjih zvezd na svetu!« Bratranec jo je začudeno pogledal in vprašal: »Na katerem delu neba naj bi bila ta zvezda?« Henry se je zasmejal »Na nebu tenisa!« Bratranca je obšla še hujša zadrega. »Toda o Mistinguetti ste gotovo že ^'šali?« ga je vprašal Charlie. In ko je bratranec tudi to vprašanje zanikal, je Kitty začudeno dejala: »Mistinguette ne poznaš, bratranec? Njena slika je bila vendar na tisti strani zadnje ilustracije kakor tvoja.« Bratranec se je v zadregi nasmehnil: »Kaj pa je ona?« Henry je odložil cigareto in z za-ničljivim glasom pojasnil: »Ona je najboljša francoska šanso-netka! Krasne noge ima! Vsa očarljiva ie!« »Ničesar še nisem slišal o njej!« je dejal bratranec. Charlie se je sklonil k Lony in ji šepnil na uho: »In kaj takega je mogoče na tem svetu!« Tedaj je postala Kitty nejevoljna, zakaj videla je, kako se njeni prijatelji smejejo slavnemu bratrancu. V svoji razdraženosti mu je dejala: »Gospod profesor, ali se ne bojite, da bj izgubili svojo vitko linijo? Plesati bi morali vsak dan vsaj po dve uri charle-ston!« Mladi učenjak je zardel. Charlie mu je hotel pomagati iz zadrege in je rekel: »Kasneje pride Rappe s svojim saksofonom.« Bratranec je vprašal: »Rappe, kdo je to?« Kittv je oblila rdečica. »Rappea ne noznaš? O, moj Bog! Nu, ne jezi se. Potem bo prišel tudi Honore, poklicni plesalec. Zelo zabaven človek je in še slavnejši od tebe. Zaljubljena sem vanj do ušes! Plesala bom z njim, pa boš lahko videl, kako se pleše charleston!« Bratranec jo je tiho vprašal: »Kako je temu možu ime?« Lony ga je ogorčeno pogledala. »Za Boga. ali res še niste ničesar čuli o Honoreju, kralju charlestona?« Bratranec je začudeno zmajal z glavo. Charlie je stopil h Kitty in ji zašepe-tal: »Ne bodi huda, Kitty, tako smešno se mi vidi vse to! Toliko si vedela povedati o slavnemu bratrancu in sedaj se je izkazalo, da je popolnoma neizobražen človek!« Iz dvorane so se začuli zvoki glasbe in mlada četvorica je odhitela v dvorano. Bratranec je ostal sam. * Žalostno je gledal mladi učenjak za njimi in nehote mislil na Honoreja, kralja charlestona, ki je bila Kitty zaljubljena vanj. »Čudno! Človek si domišlja, da je spoznal vse svetove, a mahoma se mu odkrije nov svet, ki mu je popolnoma tuj. Zamišljeno je gledal na stol. kjer je še pred nekaj trenutki sedela kodrolasa Kittv. Globoko je vzdihnil, počasi vstal In poklical slugo, da mu prinese površnik in klobuk. Na le>torvenstvu v Pančevu. »Gostoljubnost in prave športne mani« i * je sedaj v Splitu okusila tudi zagreb« k Concordia, ki je proti Hajduku izgu« bi dve tekmi s 5 : 3 in 6 : 4. O zadnji tekmi pišejo zagrebške »Novosti« nasled* nje: O tekmi pripovedujejo igrači mnogo, toda če je samo polovica od tega, kar se pripoveduje, resnica, potem bo Split prene« nai biti priljubljeno izletišče za zagrebške klube. Svojčas se je pritožil Hašk, v zad« njem času Viktorija in Concordia zaradi postopanja v Splitu, zlasti zaradi splitskih sodnikov. Topot je bil za irpremembo po* »tavljen najboljši splitski sodnik g. Nedo* klan. Njegovo pravilno sojenje ni ugajalo nekaterim igračem in delu publike, ki ga je na nesramen način prisilila, da je zapu« stil igrišče ter izročil piščalko sodniške« mu pripravniku. Naravno je, da je ta za« dovoljil želje glasnih klubskih »kibicev« ter da je vodil igro. kakor so oni hoteli, žvižgal je samo takrat, kadar mu je to njegov sufler, desno krilo Hajduka, odre« dil. Protesti igračev Concordije niso po« magali in tekma, ki bi se morala v nor« mafnih razmerah končati neodločeno, je končala z zmago Hajduka. Concordia se je vrnila s tega izleta z dvema težko ble« ziranima igračema, ki najmanj dva ali tri mesece ne bosta mogla nastopiti. Ralid in Praunsperger se nahajata na zdravljenju, a verjetno je, da bosta morala oditi na Dunaj k špecijalistu. Hazenska družina zagrebške Concordie je odigrala v Beogradu svojo osmo tekmo ter zopet zmagala z 10 : 2. Proslava desetletnice ŽSK Hermes ŽSK Hermes prosflavi v dneh 2. do 30. t. m. na isriSču Ilirije 10-letnico svojega obstoja. Proslava kluba, ki Je v teku desetletnega obsto-Ja doprinesel nemalo koristi za obča slovenski šport. Je združena t velikimi noaomettnimi turnirji, na koših sodelujejo klubi ASK Primorje, SK Železničar (Zagreb), SK Železničar (Maribor) in Hermes ter Juniorji Primorja, Ilirije, Svobode in HermeBetlevue« s sodelovanjem orkestra »Sloge« ter opernega pevca g. Banovca in g. Pavliča in razdelitev daril. Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane V četrtek la petek se vrii na igrišču ASK Primorje propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane, pri katerem se prvič v letošnji sezoni srečata v vseh lahko atletskih disciplinah (tekih, skokih te metih) polnoštevilni ekipi ASK Primorja in SK Ilirije. Kakor nudi v vseh ostalih športnih panogah srečanje teh dveh tradicijanei-w"h rivalov najbolj ogorčeno borbo in nad vse zanimive momente, bo tudi letošnje prvo srečanje na tekališču v lahki atletiki povzročilo v vseh disciplinah na,jo gor cenejši bo.j. Ker se rasni atleti, pred vsem naši rekorderji in prvaiki Žcurga, Sporn, Korče itd., nahajajo v odlični formi, Tla mnogoGtojne naših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnioe o Figolu. P. n. lekarna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 8. Dr. Z. Semellč, lekarnar, Dubrovnik 2. Pisani Ust, 9. septembra 1927. Morem Vam javiti o Vašem leku »FIGOL«, da mi je koristi? in da je mnogo pomagal pri -noji slabosti. Moji živci so bili slabi, a ko sem počela trošiti to zdravilo, morem bolje Jesti ln spati in se dobro počutim. Prosim, pošljite še 7 steklenic »FIGOLA«. Ostanem s pozdravom Kata Zlnlč. Dolnja Dobrava. (MedjHrurJe.) Razen za gori navedeno bolezen Je Pigol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih. t. J. želoden in črevah ter ž njimi v zvezi bolezni ledvic. Jeter, glavobola, brezsparaja in hemeroidov. Figo! proizvaja w razpošilja proti povzetju lekarna dr. Semellč v Dubrovniku 2. Cena: 3 steklenicam 105 Dia, 3 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din. m Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem m znancem, da bo pokoini naš preljubi brat, gospod Cerne trgovski pomočnik v Ljubljani ki je pri kopanju v Tomačevem v Savi dne 13. t. m. utonil, položen k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu dne 26. junija ob četrti uri popoldine. Pogreb se bo vršil iz cerkve Sv. Križa. V Ljubljani, 25. junija 1929. Albert, Oskar in Franc Černe braitje. Mes ni pogeb..i zavod v M«. ibur-i Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ozir. mati, hčer, sestra in svakinja, gospa Marija Korošec soproga delovodje delavnice drž. žeJ. v ponedeljek dne 24. junija 1929 ob H9. uri po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 44. letu svoje dobe v Bogu mirno zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 26. junija 1929 ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice v Mariboru na pokopališče v Studencih. Sv. maša zadušnica bo darovana d/ne 27. junija 1929 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor - Domajind, dne 24. junija 1929. IVAN KOROŠEC, soprog. ERNA, hčerka ANA SMODIC, mati ter vostalj sorodniki. opravičen« prMakufemo par *ovfh fugosloiven- skih rekordov, pred vsem v teikih na 800 m ia 5000 m ter v troskoku. Z ozirom na propagandni značaj prireditve so cene nizke, zaradi Sesa«- Je pričakovati, da bodo siimpadzerji naSe lahke atletike polrooštevilno prisostvovali tej »animivi borbi. Pričetek prireditve je v četrtek, točno ob 17. uri, v petek ob 16. uri. J Sodniški zbor saveznih sodnikov JLAS. (Službeno.)) Za propagandno lahkoatletsko prvenstvo LJubljane, kf se vrši v četrtek, dne 27. t. m. ob 17. tn 28. t. m. ob 16. na igrišču ASK Primorje. določam v Jarijo sledeče saive®ne sodnike: gg. Ermenc, Oregorič, Sancin D. in S., Wir>d!sc-h. — Določa se za imenovano prireditev sledeča Jurija: Vrhovni sod: sav. sodniki gg. Ermenc, Oregortč, Sancin I., Sancin S. tn Slamič ter gg. kap. Vizjak in prof. Cop; starter za teke: g. Sanoi« 1., namestnik g. Sa.ncin S.; starter za skok« m mete: g. Sancin S., namestnik g. Sfamič; sodniki za skoke in mete: gg. Gregorič, Ermenc, Windisch in Slamič; časomerilci: gg. Slamič, \Vindisch, Gregorič, Gorjanc, pro!. Cop; sodniki na cilju: gg. Ermenc, kaip. Vinjak, Bro-mat; vrhovni reditelj; f. Rova«; lapismkarja: Sancin M. in Cek; reditelj starta: f. Voečina; beležilik krogov in og^ašivač: g. Čamernik. — Propagandno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane. Pomotoma je v razpisu izostalo, da imajo pravico nastopa pri propagandnem lahtooaitlet-ske-ra prvenstvu Ljmbijane verificirani in nevs-riiicirani atleti. Toliko v vednost sodelujočim khibom. — Savo Sancin, odbornik JLAS. Slnžbeno lz LNP. Današnja redna sela poslovnega odbora odpade. — Tajnik U. SK Ilirija (»ogometna sekcija). Danes v sredo trening rezerve na dva gola s Svobodo ter splošni trening skupine II. — Načel«vo. ASK Primorje (nogometna sekcija*. Trening prve s&upiine i» Jantarjev se vrši danes na igrišču od 18. japreJ. — Načelnik. Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK pri Tiskovni zadrugi ***** SRCE svatoga oriitmnifo fesu tampe. lafitevaite za ta/ vaini d to samo najbolje, da kit: tt p m ups NORMALSERJt PHILIPS -WUNDERSER!t Philips ,,A\inivatt Lampe. Podmladitt Vaj stari prijtmniL Ui i da rte tel danas PHILIPS mMW!WA TT' lampt. Prešernova nfica 4 poleg Frančiškanske cerfcve H. Sattner Ljubljana 4 Največda zaloga ur, zlatnine la *rt-bmine. Lastna protolkoUrana tovarna ur v §viqL Birmanska darila Birmanske vre ra dečke od Din 49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din 98.— najprej Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (CoHlera) od Din 85.— naprej 0. & K. VAG0NETI čvrsti in praktični, zelo lahen tek s ležaji na valjce O. & K. Enostavno in zanesljiv« &!k'!oplianie, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometu. fel tt(Pod Stotomu Moste pri Žirovnici j» prenovljen in nanovo opremljen, s kopalnico in pobaml u Uto»iiSarje — Dobra hrana. toJna poftrei-ba ln zmerne cena — Za obilen poset ee priporoča Matija Orlic ■i 4 Orenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 2/TI. Telefon 50-64. Telefon 50-64. "K&cv je nezadovoljen $ svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči x pa ho takoj nadvse zadovoljeni Parketne deščice Trstje za strope HJ!Jfc W Ig (Ivseno pletivo) joti kisih m "rop° in stene Strešno lepenko in lesni cement Jos. M. Puli, JLfnblJana § <>rada£ka ulica 22 -- Tel. int. št. '4513 g Mag. št. 21955/29. Razglas. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, k; smo jih prejeli ob pre rani smrti našega iskreno ljubljenega soproga in predobrega očeta, gospoda Ivana kostevca trgovca ter za pok Ion je no krasno cvetje in vence se tem potom vsem na.itopfleje zahvaljujemo. Iskreno se dalje zahvaljujemo p. n. zastopnikom raznih oblasti, korporacij in društev, gg. pevcem za ganljivo žalno petje, številnim stanovskem kolegom in prijateljem ter vsem onim, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili| •na njegovi poslednji po-ti. Prav posebna zahvala Pa bodi izrečena g. dr. V. Špornu za njegov izreden trud in požrtvovalno pomoč ob bolezni našega nepozabnega pokoju ka. V Ljubljani, dne 26. junija 1929. Žalujoča soproga LUJIZA KOSTEVC s sinem in hčerko. 81 3 Magistrat glavnega mesta Ljubljane odreja, da ne smejo posečaH javnih kopališč oseJS, ki so bolne na nalezljivih boleznih, ki imajo kožne izpuščaje ali kožne čire oziroma rane, nadalje osobe, ki nosijo na sebi ali v obleki mrčes. Mestni magistrat bo na podstavi sanitetnega zak. z dne 30. aprila 1870 držav, zakona št. 68 § 4a izvrševal po svojh organih strogo nadzorovanje v kopališčih in bo do* tične osebe strogo kaznoval v smislu min. naredbe z dne 30 aprila 1857 drž. zak. 198. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. junija 1929. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše nepozabne mame, stare mame in tete, gospe Antonije Felber za pokkmjeno cvetje, kakor tudi za spremstvo na j njeni zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujejo rodbine: FELBER- OGRIČ, JAKOVAC in ! HORTNER. opčm» Ljubljana 8102 Slentn Duerehai Zjivgd Mlcfiel Zžvaco: 159 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. V trenutku, (ko je Torero, spremljan po Pairdaffianu k svojiih treh oprodah čakal znamenja, da stopi v areno, se je javil v kraljevski loži sei ves pokrit s prahom, ter povedal, da želi govoriti z gosipo princeso Fav^to. Ko so ga privel k Favsti, se je sel vprašujoče ozrl na kralja, M ga je opazoval s svojo običajno presunljivo pozornostjo. Favsta je razumela pomen tega pogleda in dejala: .»•Govorite, grof, Njegovo Veličanstvo dovoli.« Sel se je kralju globoko priklonil in izpregovoril: »Gospa, pridirjal sem naravnost iz Rima.« Espiraosa in Filip II. sta nastavila uho. »Kakšne novice prinašate?« je malomarno vprašala Favsta. »Papež Sikst V. je umri, go>spa,« je mirno rekel sel, ki ga }e bila Favsta ogovorila z grofom. Ta novica je udarila v poslušalce kakor sitrela. Vizlic svoji obrzdanosti se je' Favsta zdrznila. Takega sporočila se očividno ni bifla nadejala! Kralj je planil kvišku in hlastno vprašal: »Kaj pravite, gospod?« »'Pravim), da Njegove Svetosti papeža Sikst a V. ni več,« je ponovil girof in se na Moral. »In jaz o tem še nisem obveščen!« je srdito zaminmrall Bspinosa. Krailj je pritrdi ministrovemu vizkiiku z amrtSljaiem, (ki nI obetal Španskemu slu nič dobrega. Obenem pa je zlovolljno oš mil velikega irJkvi žito rja z očimi. Favsta se je komad opaano nasmehnila. »Moj pckJon, gospa,« je z ledenim glasom rekel hralj, »vaša policija posDuje bolje od moje.« »Zato, ker ni sestavljena i z menihov,« je s svojo običajno drznostjo odvrnila Favsta. »Kaj hočete reči?« je ostro vprašal Filip. »Reči hočem, da naj bodo cerkveni možje še tako spretni v snovanju načrtov, vendar od nah mi moči pričakovati telesnih naporov, kakršnih zahteva pot iz Riiima v Seo najvišjih dnevnih cenah 147 Perzijsko preprogo za jedilnico, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačano takoj«. 22769 Preprogo veliko, štirioglato, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »Preproja« na oglasni oddelek -.Jutra«. 22SOO 2500 Din posojila iščem za takoj proti mesečnemu odplačevanju 500 Din ter 10 % ol>resti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Posojilo 50«. 22792 Trgovska hiša v Kamniku na Glavnem trgu je naprodaj. Ponudbe nod »Trgovska hiša« na ogl. oddelek Jutra. 22506 Gostilno bi kupil v predmestju Ljubljane, okolici, ali kie na Gorenjskem, za kapital, ki naj hi ne pmseial čez 200.000 Din. Posredovalci so izključeui Ponudbe je poslati na og'asni oddelek »Jutra« pod šitio »Gostilna 10(10«. 22698 Gostilna trafika. branjari:a, s hišo, gospodar, poslopji in 5 orali dobre zemlje naprodaj za 165.000 Din. — Istotako tudi enonadstropna treov-.-ka hiša v trgu ob južni železnici, z inventarjem za 120.000 Din. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje štev. 1. 22748 Družinsko hišo z velikim vrtom, 10 minut od mesta Maribora takoj poceni prodam ali prepustim v najem. — Pojasnila daje Jos. Lndwig, Ptuj — Panonska ulica 1. 22666 Vilo ali lepo gospodarsko poslopje z zemljiščem, v bližini železnice kupim ali vzamem v najem za več let. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22779 Dve hiši sredi Ljubljane, s takojšnjim stanovanjem in lokali, radi izselitve po zelo nizki ceni naprodaj. Pojasnila daje Marija Jančar, Domobranska cctta št. 23. 227S6 Parcelo v Zalogu oddaljeno 5 minut od kolodvora, v lepi legi prodam Naslov v oglasnem oddelku j »Jutra«. 22783 čajno maslo vedno sveže, prvovrstno, kupite zelo ugodno v špecerijski trgovini Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. 22498 Jesenove hlode od 2 m in 25 cm naprej kupim. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Jesen«. 22556 Ca. 60 kub. m lesa na panju, zrelega smrekovega in borovega, v bližini Podutika, pri Ljubljani prodam najboljšemu ponudniku proti takojšnji gotovini. Pismene ponudbe na naslov: E. Gallč, Zgornja Šiška št. 1. 22784 Ia bukova drva cca 50 vagonov suhih in gladko cepanih prodam na mestu. Cena ugodna, takojšnje plačilo Ponudbe pod »Prilika« na Aloma Com-panv, Ljubljana — do 30. t. m. 22807 Krasno parcelo na Martinovi cesti, pripravno za zidanje trgovsko-obrtne hiše, na najbolj prometni točki proda Hiuko Privšek, Dunajska cesta 7 2Ž808 Parcelo 900 m1, divno, solnčno, t vsem pefikom na licu mesta, za vilo, edino in zadnjo proda Privšek, Dunajska cesta 7. 22809 Parcelo ob Dunajski cesti, poleg šped. »Balkan«, za vilo, solnčno in idealno ležečo. 8 minut od gl. pošte proda Hinko Privšek, Dunajska cesta 7. 22810 Več parcel krasnih, z vsem peskom, ob Linhartovi ulici po zelo ugodni ceni proda Privšek. Dunajska cesta 7. 32811 Krasno vilo komfortno, v centru ležečo, 7 sob. kopalnica, velik vrt, veranda, balkon, takoj prosto, radi odpoto-vanj.i prodam za 450.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cela prosta«. 22821 Steklarska trgovina v prometnem mestu naprodaj radi družinskih razmer Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22256 Trgovina z mešanim blagom, dobro idoča takoj naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »311.888«. 22659 Za lokale ali pisarne eno ali več sob skupaj, 9 posebnim vhodom oddam v centru mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum 48«. 22622 Trgovski lokal z opravo in skladiščem oddam v na;ero. Prevzeti je treba manjšo zalogo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 22794 Dijaka (niiješolca) i* boljše hiie sprejmem » prav dobro oskrbo e prihodnjim šolskim letom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21723 Stanovanje in hrano za dijaka petošolca II. realne gimnazije v Ljubljani išče notaT dr. Stojan, Ljutomer. 22749 Šop ključev 3 veliki in 1 majhen, se je našel v Gigaletovi ulici Dobi se jih na Dunajski c. št. 29 — dr. Treo. 22236 Stanovanje 6 sob, ko?va!nice, pralnice in pritikiin, v centru mesta oddam s 1. avgustom. Informacije na Tržaški cesti 8. 22386 Stanovanje S, ozir. 3 sob, kopalnice, pralnice in pritiklin, v centru m<*--ta oddam s 1. avgustom — Informacije na Tržaški cesti S- 22387 Eno — dvosobno stanovanje s pritiklinami želim v mestu. Vselitev julij ali av-d 15-16.30 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22751 Sobo s strogo separiranim vhodom, od Poljanske ceste do pošte išče soliden gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strogo sepa-rirano«. 22761 Gospodična z lastno posteljo gre kot sostanovalka ali išče sobico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cel dan odsotna«. 22773 Opremljeno sobo lepo in solnčno. * elektr. razsvetljavo oddam 1—2 gospodoma s vso oskrbo ali brez na Taboru ."i/U, levo. 22772 Naznanilo Podpirana naznarram slavn. občinstvu, da vodim obrt avtotakse tudi nada'je no svojem umrlem možu fr. Kokol-u, z vsemi ucod-, nostmi. katPTe so uživali Lottspeicb, Rimske Toplice pri njem. Priporočam se 22797 za nadaljna naročila. — Kokol Antonija, vdova — Pse 6 tednov stare, z rodovnikom (šnaveerje) odda Olirst M. Z. M. Dopis 14. junija. Ali mogoče svidenje v sredo isto-tam in ob istem času kot 22. maja? Te ljubim. 22743 Samostojna vdova stara 38 let, z dvema mladoletnima otrokoma, želi skupnega gospodarstva e čevljarjem, ki bi nadal:e-val obrt po nokojr.em možu Starost od 35—15 let. Samo resne nea.nonimne dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pomlajeno srce«. 32740 »Doslednost 14.143« Prosim, dvignite pismo. — »Krog s kredo«. 22791 Opremljeno sobo lepo, po možnosti separira-no iščem s 1. julijem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno«. 22780 Sobo v sredini me«ta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22790 Opremljeno sobo s tremi posteljami oddam takoj za čas šolskih počitnic. event. tudi s kuhinjo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22805 Opremljeno sobo lepo, z vhodom iz stopnišča. v centru, z elektriko oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 22804 Lepo stanovanje 2 velikih sob. kuhinje in vseh pritiklin, v novi vili mem v najem. Ponndbe na na Podrožniku oddam s 1. oglas, oddelek »Jutra« pod julijem. Naslov v oglasnem »Restavrater«. 22776 - oddelku »Jutra«. 32770 Separirano sobo oddam 2 osebama s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3-801 Lepo sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sTe-dini mesta oddam. Naslov I v oglasnem oddelku Jutra. 2i802 2 opremljeni sobi lepi. parketitani. z elektriko in posebnim vhodom.'. event. s souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22806 Katera bogata dama bi z ženitvl-jo rešila življenje ne po lastni krivdi nesrečnega 34 letnega 6amca. stalno nameščenega uradnika. — Absolutna tajnost Cenj. ponudbe pod »Hvaležen in dober« na oglasni oddelek »Jutra«. 22523 Pisalni stroj rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddeltk »Jutra« pod »Rabljen pisalni stroj« 22796 Brezplačen prospekt informacije Iz filmi, navodila za pot k filmu, nasveti za uspeh pri filmu. projekti in predračuni v filmu. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«. Beograd, pošt pretinac 433. 22262 lastnica avtotakse, Gaberje št. 6. 22736 Zimo evilb tn droge ootrebščin kupujte vedno samo pri -trokovnjaku Rudolf Sever tapetništvo Marija trg 1. ki va* najbolje in najcenejše postreže I lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj - SIovenLis Tel jnterurb. 32 f'Oj pečale etike'e, graverstvo SiTAR & SVETEK LJUBLJANA $ A K - ®?ra c©" Cene Gene' tO' bre taAno on kurent tt\0- Slovenci! ki prihajate v Split, oglasite se v edini slovenski restavraciji »Pri i>e!em Orlu«. Rendez vous Slo vencev! — Jakob liri^ki, Split, Zvonimirova ulica. 22726 Ocarinjeitfe vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih .pošililk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Urejuje Davorin Bavljcn. Izdaja za ioozorcij cjutras Adoli Riboikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja hrane Jezeršek. Z« inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.