Uto ux. iieviiKo 3. - -— v imunim!, v urk 5. inonrja 19ZE. ceno Dln V— ^^ I II M ^h ^H ^^ Ik I :: ^bI H ^kB 11 11 ~ f*ta|a tm* tfaa pt^tMu, lintall attftll« U pramlk«. — ImmibH do 30 petit i 2 D. do 100 vrst D 50 p, većji iosertti petit vrsta 4 D; notice, potUna, Ujavre, rekUtae, preklid beseda 2D. - Popust po dogo- •era — taseratoi davek pcsebej. — „»—«hl II««**' velji letoo v Jugoslaviji 240 D, za inojerastvo 420 D Upravalttvo: Mmmnmvn allea itov. 5, »rttttdf«. — Ttlttoa «•*. 3*4. 9r*4al*t*o: Knflova altoa At Sf I. aadstropl«. — Ttleioa 41««. 34, IC Poititin« platana v gotovini. Naše mesto kot vzgojno središče Že pri prejšnjih prilikah smo na tem mestu izpregovorili o našem mestu ter pokazali na pravo staliSče, ki ga mora cavzeti bela Ljubljana. Namreć stalisče glede svojega hodočega napredka in blagostanja, razmaiia in vcljave tako za naše ožje kraje. kakor v državi. Tisto prvotno prepričanje, da iz bele Ljubljane napravimo druži angleški Manche-tter, to se pravi iako trgovsko in industrijsko -redišče. se je v precejšnji meri Izjalovilo, s čemer pa ni rečeno, da to oiio visoki cilji. katere bo treba tuđi v bodoćnosti negovati. Verujemo, zlasti s pomočjo ljubljanske tebnićne fakultete 9 bližnji razvoj slovenske, prcdvsem male industrije, v napredek obrtništva te v solidno organizacijo slovenskega trgovstva in gospodarstva. Vendar m Jahko naši kraji kot planinski kraii osvoje §e drugo veljavo in drugo not napredka m blagostanja in ta pot je ravno vzKojna in soiska pot, kakor kaže primer male Švice. Res ne uvi-dimo. zakaj bi v Ljubl'ani ne vznikali instituti za višjo žensko in mo^ko izobrazbo, za ka i bi morali sinovi bogatih Slo-vencev. Hrvatov in Srbov ter celega Balkana (bivša Mahrova šola1) hoditi v Švico. oćtegniti se plodnemu srtku z domovinsko kulturo in z našim nacionalnim življenjem ter na ljubo povr$nesa znanca dveh. treh francosl^h fraz aa nemških izrekov, potovati na zanari in tamkaj trošiti denar, ko bi vse to labko imeli v Ljubljani in v Sloveniji, Na ljubljanski univerzi imamo poleg drugih Se stolico za pedapogiko. Je to skromno dar rana stolica, mend-* z eno očno močjo. Raz'imHvo je. da stcMca ne more delati ćudtžev, zlasli ker se otre-iifje na *dotKi>-e um^ivene iu e'i.ne nro-bieme. đočini bi bilo žele ti, da ravro s te stolict /aveje v na^e praktično šol-stvo drug duh. Ja zanaša v vzroies'ov-ce želje po strokovnih streniljeajih ie*-đa zlasti studiju vzgojeslovr.ih in*titi*cij v zapadnih drŽavah. recimo internatske-mn vzgoječ-lovju. anjdeškim m amerikanskim koledžem. skratka zasebnemu in institutskemn vzgo^esJovtu posveti kar največio pažiro. ker morejo taki studiji roditi za naše kraje tuđi t>t>*-*'*.-ne koristi. Bela UuHiara hočc na^red-ka in razmaha! Na Golovcu. na Rožni-ku in v vsi okolici leže prekrasna zem-fjišča, kjer bi se mogli \ zdigovatl . b-sežni internati in moderni učni zavodi za našo državo, za ves Balkan. Ce ie mcgla bivša Mahrova šola zasloveti tako daleč. da je sejrla nje slava do Tur-čije. zakaj naj bi ne mogli z združe-?'mi, praktičnimi in naučnimi silami organizirati Se boU^ih institutov, kakor iih ;rn2jo V Švici? Taki instituti, dobro vpeljani in uve-denL omogočajo bogate izkušnje znan-stvenega značaja. Dobili bi prve znanstvene studije, kar bi zopet delovalo na nito teh za vodov. Ljubljana mora postati pravo studentsko in omladinsko mesto. Univerza je v tem oziru storila v cliko. Kaj pcmeni bela Ljubljana danes brez univerze? Pa tuđi brez drugb zavodov, ki so se osre-dotočili v našem mestu? Temo vprašanju mora mesto nosve-titi svojo najv ećjo pažnjo. Potrebna je anketa priznanih strokovnjakov in vz?n-jeslovcev, ki nai vprašanit prerešeta do dna, upoštevajoc pri tem vse komponente: vzgojeslovnc moči. reklamo, gospodarsko plat. Tuđi tujskoprometne in-stitncije so interestranc na tem vprašanju. Vprašanje pa ni toliko tehnične na-rave, kakor naučne in vzgoieslovne. Na naiih učiteljiščih opazuiemo v zadnjih letih izredno nadprodukcijo učiteljskih moči. Ali pa korika s to nadprodtikciio tuđi lrv--alitativna nadprodukcija? Tega ravno ne moremo potrdltl? V teh zavo-dih treba torej paziti na tako kvaliteto, ker samo tako dobimo kader vzgoje-tlovcev, ki se bodo poleg svoje stanov-ske prakse in dolžnosti spominjali v!šn*h problemov samoxzgoje In Studija vz.?o-jeslovnih prohlemov iz naučnih motivov. Tako in potom ljubljanske univerze si lahko vzgojimo primerno število strokovnjakov in vzgojeslovcev za gori opisane institute, ki bi jamčili za njihov napredek in ugled. Razume se, da mora tuđi mesto za-£eti v tem pogledu z obsežnimi alecitemi na zdravstvenem polju, da mora posvetiti higijenskim razmeram In Življenju di'akov in omladine Dosebno pažnio, tako Ljubljana zaslovi kot mesto, kjer se v tem oziru moderno postova. Ni dvoma, da mora tuđi v telesnozd-*v-Stvenem oziru poskrbeti na periferiji mesta za velika in moderno opremljena sportra igrišča, za sportne učitelje itd. Ljubljana lahko nudi omladini velike ugodnosti kulturnega in telesne?a na-obraževanja in nanredka. Onera, drama, razna druga gledališča, telovadnice, pa treba kot rečeno izpopolniti z moierni-mi hlfirfjensVimi nadzor! fn predpfsi. z ifiTišči na solneu in zraku. Slika in renome našega mesta bosta na to v kratkem vse drugačna. Sploh bi morali osnovati poseben propagandni urad za naše šofske zavode in ćelo za aniverzitetne štii^He v Ljubljani, da pritegnemo kar največje btcvilo dijakov v aaie amla^ " K Sefa flnanCnega odbora — Beosrad, 4. lanusria. (Izv. ob 11.) Finančci odbor se je danes ob 10. dopoldne sc-stal. da na dal inje razpravo o državnem proračunu. Na đnevnem redu ie bil proračun nitaistrstva za narodno zdravje, Pred-sednik odbora dr. Radonić je predlagdl, da se razprava o proračunu te^a rninistrstva preloži, ker j« minlster za narodno zdrav je obt/.el. (Ironični klici: »Obolel i« bedgetski bolezni:«) Predsednik Je na to predlagal. da naj se stavi na dnevni red proračun mini-strstvu iav^ih đeh obenem ie zahteval, da finanćni oebor dtia tuđi ra badnji dan. Po-sla^ec Vuj;ć (zemljoradnik) je pTotestiral proti temu, da bi se pričeia raznrava o proračunu rnfnistrstva za iavn^ deia. ker poslane! se nišo yriprav!;em. Znhteva, da se seja odgodi na nopoidne. PredsednfK dr. RadoTrić se i? prMružil čemu predlogu. Po-s'anec cr. Sečerov (dav. dem.) je prote-stfral protei w>stopaniu vladine večine. k! je naoram oporici/š zelo nelojalna, čeprav epstopa opozicija sama lojalno in ie tuđi dovolila proračunsko raipravo, kljub temu, da finančni mirrister ni podai nikesa ekspo-zeja, kakor to zahteva parlamentarni poslovnik. Zahteva od naniestnika finančnega ministra, da poda sam ekspoze Minister Uzunović kot namestnik dr. Stoj_dinovića je priznal, da »e opozicija doslej postopala lojalno in da dobe postanci v kratkem v roke tiskani ekspoze finančnega ministra. Seja se popoidm* nadalin^e. Poslanec dr. Svitislav Popović (sam. -dem.) ]e predlasal, da pospeSI finančni odb^ delo. vendar >e pa proti temu, da bi se krajšali božični praznikL Konstatira, da je vladina večina nepripravljena, da ne proučava proračunskih postavk in da vseiei avtornatično glasuje ter odkTania od ooozicije predložene predlože, ki iih nato sama nekoliko predela in zopet spravlja v odbor, da se s-prejmejo* To postojanje večine ie nelojalno. Konec Conkoveso režimo no Boisoskem Ministrski predsednik CankoT podal demisijo celokupne vlade* — Kralj povcrfl sestavo Tlade Ljapčcvu, Nova bolgarska vlada. — Beograd, i. jaimarja. (Irv.) Iz Sorje pOTočajo- Bolgarski kraij Boris je v6«raj sprejel v avdijenei najprej »nimstrskega predsedntka Cankov* in nato predvodnik« narodnega »obran ja Kufeva. Mlnfatrski predsednik |e nato predloži! kralju ostavko celokupne svoje vlade, ki jo je kraij vzel n» znanje. Kralj je poveril sestavo no. ve vlade voditelju demok<-atov Ljapćevu. Računajo, da bo novi vlada ±e v neka] neh šesta vijena. — Sofija, o. ranuarša. Ns^četul-ki vlad-niii straak s?o po deTjši noćni «e^1 skidati! 2ahtcra4ii odr>torp Ln'mstrskeiea pređsednika Cankova. Već narodnih poelancev je odpo-t-lalo Caakovn txw bao pisiao, v katerern >k» zahtevaII njegra ođ&t.op. Cfcnkov je po 5>l£Laceni odgovori I. da noće nik&kih poga-jaaj in poavetovaivj. Nato je posetii Can-kc*v3 Ljaj**e*\ te je v imena vla^nega bio-ka. i?j5\;l, da ^e đemisij* Cankova niijno potrebna, na kar Je Caakov pripomnil, da ja pr.prav!Je© izvest! rekonstrukcijo svo-je?a kabineta, roda Ie pod pogojecn, da oet¬s. Kttlfov »unanji in Rueov notra-nji mluigrter. Te jvre-iioge so zaetopniki vla. din-h sirsalt odklonili. Na sabotn! seji na-rodnesa eobrai!ja. Je nUnistrakl ppedsednrk Cankc»v prođlae-'al, <5a t»e zbonjica odgoJi do 5. t m. ;a sicer 2 ozirom na odstop mi-Bistra za. Javna dela Stoiančr.va. Vlađne strask* «0 ta i>red!og ođobr!!*1. Pri gla&o. vasjn Je prišlo med opozicijo in nelcaterimi poslanci vladine većine do prepira. Med sptoSnlm oriobraranjem Je bilo nato zase- — Soffia, 3. jannarja. (K.) Danes do- «x>idne so hl i a ponovna posvetovanta med mrnistrsJcim preiisednikom in načelniki vladine večine. Nek^teri so poztieje izjavili, da »e mimstrslri prevferil sestavo vl2.će Ljapčevn. Pričakoiejo, da Uapče^ že dane?; sesUvt novo vlado. — Beograd, 4. Janiiarja, (Izv. Ob 11.) Afro-at nekaterih poslanc&v vlactoega bloka proti min. predseiniku je končal s pa4cem sedanieg^ režima na BotearsJcem Minlstr-sk. prcdsednSc Cankov je konino oficijelno izjavii, da je priprav^en odstopiti z ozirotn na bedanji kritični pok)ž«*i Bolsars&e. Mt-aistrski predsedr-lc Ca-i-Ztov Je v restrici vča-raj popotane predložil kraliu Borisu demi-sno celokupnega kabineta. Kraij je poveri! mandat za se&tavo norvc vlade đerno!traru posl. Ljapcevn. Ljapčev je edin: politik, ki je s-posoben ohrairiti še nadalje sedanii blok vladmh strank. Po prvih cianašnjiJi vesteh, Jd so prispele iz Sofije, Je Ljapčev žc se-stavi! mimistrsko listo. Nova vlada je se-stavljeoa tako-!e: I.) Andrej Ljap£ev, mmistrsko prt*i-sedstvo at notranJe zadeve. 2.) Mihajfio Madžarov, zunanje m> nistrstvo, 3.) A ta:: as Burov, finanoe, 4.) Vladimir Molov, prosveto, 5.) TotiOT Kulcv, ministrstvo trsovi-ne, 6.) Stojan Danev, pravosodno roini-strstve, 7.) NHcola Najdcnov, px>tieđelstvo, &) Slmoa Georgijev, promet. 9.) general VI kov. vajno msnistrstvo. To ministrsko listo ie danes v BeogTa-du objavila bolgarska brzojavna agentura. Na vprašaaje pri tukajšnjem boJgarsfcem poisIaTii§tv-ii je vaš dop'stifk čob:\ odgovor, da bolgarslko poslamištvo oficfielno še ni obvesče?w o sestavl nove vlade. Karei primiri Iržani ilir u lm\m Bivši prestolonasleđnik Karol snoval zaroto proti kralja in Bra-tianovi vladL — Velika razbnrjenost na Romunskem. — Karol t Milano« — Budimpešta, i. jaiiuarja. (Irv.) Ma!. žarski U«rt.i o^favijajo neka-tere podrobnost! o v*ro%?h, rakaj je moral pre^to-^cm*-islodn'Tc podati odpored na prestol. Karei 5c priTTavlJaJ tn snora.1 wrro»to proti svoje ma ofMu odnosio protf vladi Bratiann. Karel je bil v tečnih zvezaii z republikaa-ci to z voditelji romunske selja&ke »tr?n-ke. Iz BnkareSte prihajajo tnđi vesti, da bo Bratiaun primoran cd^tapitJ tn da se. Ftari novo vlado Ornmeln. Izvršit! se Ima. jo na to 2irve parlamentarne voT!tve. __ Beograd, 4. lanuarja. (Irv.> Poro-Cfla. fz Buk&Tešte so aee4o r^kobecedna. Ne. kat era poroćila navajajo. da vlada na Ru-rnunskom splošna razburjenost in zraediznosi. TJkinjeo je vaaJc telefomsld in brioj. promet t inooseitLBtvoia. Poročila prlhajajo po oruikih. O pravih vzrokili abdikacije , navajajo, da je btvel prestotonasledntk pri. pravi ja I državni odar. Posta vil se je na čelo v*enn cezadovoljnežem fn so je opiral na romunsk! offcijirskl zbor, kl je odobrava! stališće prestolanae-iednikcrvo. Kare! je na. meraval za pravoslavne božične praznike povzročiti revolucijo. Njegovi prijatelji tn oficirji »o imeli nalogo vreči mnl«trslce«a preisilnika Bratiana in ga zapreti. Karei sam bi se sporaiuinao z revolucijonarjl nv bajal za ?a»a revolucije v inozemstvu ter bi prisp^l naa»j ▼ BukaTeito, cim bi bila vapc«tavljena rnoftna vojaSka diktatura. Mhiistrski predsednik Bratiami je pravo. fiatsno iivedcl za, nacrte prestokrnaflled. aikove ter ga je pr^bitel s protiakcijo. Bra. ttenn je nfcaaa! Mpreti nekateTe zarotnilcc, pri katerib so naSK raslična pisma 2đ đrog komprimit.Tijo<4 materija.!. Na podlaci tefpa je Bratiaou izstlfi prestalac&aeledailoorro oi-povedatio Isjaro. — Mllan, S. Jannarja- Princ Karo! je nastanjen v hoteta de U Ville tn s« zadnje dni ne prlkale Iz sr«>jth aob. Stojcvta adjntantn > nkmxM, da ne srne nSkogsr pnetiti đo njegm. Vendar pa j« sprejc* pi-satolja E. V. Lnca iz Bukarešte, ki 00 je sestava komusfke, kat eri ^ izročen >Ag;en. dtf Stefatni«. V njem se osna^ajo razni kotneaitarji k njegovem»i od»toj>n at preti- Pr! princa se je mudil i?red dnevi mi-nister kraljerske^a dvora Hiotu, ki je imd dtiri dni s princem dolgo pogovore. Minister ga je vabll in mu prigovarjal, da naj se nemiidoma vrne na svoje mesto. Minister je peti dan odšel, ne da bi btl doeege', kar je hotel romunjski dvor. Princ pravi eedaj svojtama spa*em5tvu, da on n!ma ^c niltakega obvestiia o odvzetju prerogativ kralj evskega princa iu prestolo-naalednlka. Ko mu Jt» pomunski konzal Racci prećita! poroCilo iz Bukarešte, se je princ ves začudiL Misli se, da Inicijativa za odpoved vsakl prerogativi n.1 iz&la s &trani princa, rnarve^ iz Bukarešte. Danee se vrača v BukarcSto svetn!k Mugrur 8 svojim sinom, ki sta prišla v MI-lan po nalogu kraljice, da pregfovorrta pr;B-ca na povrat ek dom crv. — Mi lan, J. Jan. Kajovednjo ee pribod prinčeve žene Helene, ki bi posetila svojo mater Olgo v Firenci. Od tam bi posknsila priti v atik z možem In morda že v zadnjem trenotku resiti situacijo v svojo korist. — Beograd, 4. Januar ja.. (Izv.) Iz Bu-■kareSte javljajo, da jo tjakaj prispel minj-ster romunekega dvora, ki se ie inudii v Italiji pri princu Karolu in da je prinesel kraljn od njega važno kore«i>onđ©nco. Karol sabteva, da se popoinoma sprememi njegovo raamerje do dvora, da labko spremeni svoje Ime in da postane papolnoma neodvlsen državljas. Zahteva tuđi, da sa v kratkem ftasu ioči od sedanjo žene princese Jelene. To tomacijo tako, đa želi Karo! obnoviti svoje staro 1-robavno rasmerje. Velike demonstracije proti Grški — Beograd* 4. januarja. (izv. ob lO Javljalo iz Gjevgielije, da se ie tam vr5U včeraj dopoidne inrpozaiiten protestni shod v za5čito narodne manjšine na Gržkem. Shoda se je udeležilo več trsoč oseb m tuđi velika m^ožica naših besuncev iz Orske. Shod }e odločrto protec-tirai proti nasiineniii postopanju srrških poliilčnih oblasti, ki sku-šajo zatrsti na^i narodni manj^ini vse kulturne hi politične pravice. Razni .^ovornikl so navajali v nebo kričeca dejstva o nasll-stvih. Po končanem shodu so St; vršile po mestu velike demonstracije proti Grški. Shod Ie med drugim sprejei resoludjo, ki poziva našo vlado, da intervenira na korist naše manjšine pri grški vladi in Irt. da tam priredi poUtfčm shoi na-perjen proti dr. Trumbićn. FINANČNI MINISTER V PARIZU — Beograd* 4. januarja. (Izv.) Iz Pahza Javl'ak), da )e finanćni minister dr. Stojadi-nović ime! Že ve3 sestankov z nglednimi francoskfmi polltiki in finančr-ki. Za danes je določen sestanek dr. Stojadtnovića iti franeoskega ministra Doumerja. Firu ml-nister je izjavil. da rA njegova glavna naloga v Parizu urediti vprašanja plačila vol-nega đolga Frakciji, ker je njegova misija cmejena !e na Ameriko. PROCES PROTI ORJUNAŠEM V PETRINJI — Zagreb, 4. januar ja- (Izv.) Več te-diw>v trajajoči proces proti nekaterim članom Orjune radi napada in nboja, ie danes zaključen. Sodišce proglasi jutri dopoldne sodbo. — Zagreb. 4. lan. (Izv.) Iz Petrinje I javljaj«: Proces pro^i Orjunašem je kon- I čan. Ka^coT znano, ie prišlo 25. juUJa 1925 do krvavega spopada med Orjuno ćn komunisti ter rađićevci na drus:i strani v Capra-gti. Pri tem spopadu je bil ubit neki mla-deniČ in so biH obdolieni t^x>ja član: Orjt*-ne. Državni pravdnik ie prv^no zahteval v obtožnfci, da se štirje OrjunaŠi obsodfio na smrt na veSalih, ra ostale pa Je zabteval večletno Ječo. Ob skle^ru đoka^trega posto-pjffVla t?a je kotično pređlagal za Štirt Or-iwia§e 10—2(M«rk 56.170—56.776, London 273.53—275.53, Milan 227.05—229.43. Berlin 13.40—13.50. Dx*> I naj 793—803. — Valute: dolar 5551—56.11. Efekti: 7% inv. pos. 1921 77.2&-T7.75 2%% drž. rorte za ratnu gtotu 314—31?» 315.50—317, Ljubljanska kreditna 210, Ifrv, csk. banka 119—121, KrecDtna banka. Za-jrreh 133—135, Hipotekama banka 64.50—65 Juzobanka 950—960, Eksptoatacifa 3S—41, Secerana, OsiJdc 420—430, fsis A d. 63—6a Nihag 37, Gntmao 300—^20, Slavelcs 155, Slavocija 43—45 Trbovcliska 340, Vevčs 120, Agraria 45-47.50. Inozemske borze. — Cnrih, 4. lan. Bor za: Beograd 19.1790 Pariz 19.85, London 25.1050, Newyor1c 5173) Milan 20.8750, Praga 153250, Dmaj 72.95, — Trst. 4. jan. Beograd 4&80-~4A90, Pariš 93—93.50, Loodoo 130.30—130-30, Neu-york 24,74—24.78, Pra*a 73,40—73.7 tovi trgovini ter lo z neumornim delom tn s atrogo aolidnostjo dviffnil v cveto* 2c podjetje. Vzgledno cvetoce Knezo* tro podjetje je slutilo za vzor vsetn oofan naiim Ijudem, ki so se hoteli pc* *vetiti trgovini In obrti. Pola^oma se ie jela razvijati tuđi slovenska trgovina io obrt. Pijonirjem na tem polju je stal cesto ob strani pokojni Knes z modri-rni nasveti in ne redkokrat rudi z firnot* oo pomočjo. V nekaj desetletjih se je rudi naša trgovina in obrt tako okre* pila, da ie i«la z uspehotn izpodrivati tujo koriKurenco. Jela se je organizirati in stremiti po osamosvojitvi. V prvih vrstah teaa pokreta je stal pokojn* Knez. !n ce je konćno to stremljenje mpelo in smo si Slovenci zgradili ▼ trgovini in obrti — rekli bi — ntrav; nost nepremagljive postojanke. je v to v veliki tneri Knezova zasluga, ki ni rikdar oVleval, kadar so ga klicali na borbo, delo ali sode! ovan je naii gospo« ciarski interesi. Najlivahneje in najuspešnejc se je pokojnik udejstvoval v Trgov^ki in obrtnički zbornici, v katero je bii prvić izvoljen 1. ISS4. V drugič je bil v to korporacijo izvoljen L 190°. S svojim strokovnim znanjem, a svojo inicijativa nostjo in prevdarrosijo si je pridobil tolik ti£led in uvaževanje, dn ga je zbor-nica L 1911. iivolila za svojega prcvim spretnim in solid* nira vodstvom se je posojilnica raz\'ila v eden naših največjih in najsolidneja ših denarnih rdvodov. Kne / je bil med ustanovitelji ^Zveze slovenskih zadrud«, ki ji ie predsedoval od 1. 1911.—102*)., in »Ljubljanske kreditne barke«, kate* re podpredsednik je bi! od L 1908. do i. 1^15. Podpredsednik «Jadranske», od* nosno mJadransko • podunavske banke« je bil od 1. 1*521., od prcobrata sem pa tuđi cenzor *N*rodne banke*. Ka »e je osnovala v Ljtjbliani elektna bor/a, je bil pokojnik izvoljen tuđi za njeneđa podpredsednika. L 1^20. je b»l preosno# van <*Krrd*tni zavod za trgo\ino in obrt» v Ljubljani. Vodstvo tega zavoć^ je pre\^el Knez in pod nresovin x*e* sčim krmnom se je ta banka razvila v eden na|od'ienejS''i in soHdnejših des narnih institutov. Kot Industrijec — ustanovH je svoi 'aiični mHn na Beri« čevem, opekarno in druga industrijska podfetji — je bil od D^tanovjtve leta 1919. do danes podpredsednik «Zveze industr?jcev». Ko se je osnova! *Kon» z^rcij ljubiianske^a vzorčneaa velesei* iru», je stopil na Ce!o teQa podjetja in si pridobi? za to veleva/r»o uospodarsko podie::e rep^ecertijivih za>luff, ki so jih uvaževali rudi na najviS^m rnesfti s po« delitvijo .eda sv. Save TTT. razreda. Kakor na g*>spodar»kem polju, tako se ie pokojni Knez z uspthom uvelja\*# ljal tuđi na narodnem in političnem poprišcu. Kn ov \ hi$a je veljala xa odločn naroir i žc v času ljudskih ta* borov. Pokojnik in piet^ov brst Anton sta se že kot mladeniča z vsem navdu* Šeniem pridružila narodnemu pokretu. O duhu, ki ie vladaj v Knezovi rodbini, najboli svednći oporoka pokojnikove* 0a brata Antona Kneza, ki je zaptjstil velik Jel svojega imetja ^Slovenski M& ttct» z do\olhOy naj se s tem denarjem esnuje ustanova, ki bo izdajala v na* Todnem in nttprednem duhu pi*ana de la leposlovni.- vsebine. Tako se je rodila Ant. Knezova knjižnica, ki je tekom let obogatila n«?o književnost / marsi-' atero !cpo knjigo jn dala narodu mno go dobrega čtiva. ] Kakor brat Anton. t:iko je bi! tud: rajni Ivan Knez neomahljiv v svojem narodnem in naprednem mišljenju. Zc v svojih mladih letih se je pridnjŽT! narodno * napredni stranki in ostal zves^ napredni ideji do smrti. V svojih na-predn'h nazorih tc ostal neupoj^jiv ir neomajen in nasprotpiki so se zaman trudili, da ga privabijo na svojo stran. V narodno-napredni stranki je Tfiral od^ l'Čno vlogo. Bfl te već let zastopnik Trgovske zbornice v dcželnem zboru kranJ5kem. kjer je njegova beseda v vsch gospodarskih vprašanjih mnogo zalesla. Ko je bila narodno*napredna stranka prisiljen« poseći po orožju teh* nične obatrukcije, se je tuđi pokoini Knez i ▼*© vnemo udefeževal te borbe. Burni priiori \z te borbe so Se marsi-komu ▼ fivem spominu. Oolcja deset' letja je bil Knez tuđi v obćinskem sve-tu ljubljanskem. kjer se je z velikim uspehom udejstvoval slasti v finanč* nem. pa tuđi v vseh drugih gospodar^ skih odsekth. V načelstvu stare narodno*napredne stranke je bil pokojnik doka leta bi a* cajnik in je kot tak spravil v red njene finance. Kot naslednik svojega brata Anto* na je bil dol^a leta upravni odbornik *-Narodne tiskarne» in je s svojimi mo* cirimi nasveti mnogo pripomogel k r*2« voju tega zavoda. Povsem razumljivo je, da je pokoj* nik vzgojil vso svojo rodbino v krep* kem narodne mduhu. To ispričuTe zlasti deistvo, da so za£etkoma vojne aretirali njego vega sina Sa§o, ki je tak rat študiral trgovsko akademijo v Gradcu, kev je prcodkrito dajal duška svojim jugoslovenskim ču* fttvoni in junaško vztrajal na svojem staliSču. da si bi pa vstrajanje pri svo* icm mišljenju lahko stalo slavo. S tc* iavo je re$il pokojnik svojega sina pred jjrozečo smrtjo. ponosen pa je bil vsik* dar nanj, da se je že kot deček izkazal moža. Pokojnik i* bfl jeklen, neomajen v svojih nazorih. Vcdno je hodil, ne ozi« raje se ne na desno, ne na levo. pota, ki jih je spozna! za. prava. Nj bil bor* bena natura, pač pa mož tihega, vrtraj* necja in neurnornega dela. Miroval ni nikoli, delo mu je bila srčna potreba. Deiu je posvečai vse svoje telesne in duševne moči. zato je tuđi povsodi uspeval. Ljubcznjiv družabnik, iskren m odkrit prijatelj je imel v vseh slojih številne prijate! ie in znance, kt so ga vsi visoko cenili kot dobrega človeka. kot vzfilednika delavno^ti, podjetnosti in noštenostL Ivan Knez je bil rojen °. avmista leta 1853. v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano. Svoja mlada leta je prcživel v Spod* nji 5iški. Ančnikova hiŠa je bil njegov rodbinski dom. Ljudsko Solo m realko je posecal v Ljubljani, trgovsko iz* obrazbo pa si je pridobil v Mahrovi soli. V trgovski st rok i »e je samoniklo iz* obraževal dalje, dokler ni postal ena naših prvih kapacitet na sosspodarskem polju. Kaj je nam bil pokojnik na tem polju, homo 9pozna!i sele sedaj, ko ga je nam ugrabila smrt. Kdo izpolni to vrzel? Slava njegovemu spominu! Marcela Albani slavna filmska igralka. PopolaoaM bovo! Trv\t v Jsigoilavltl! Motemol Eltgantnol V OPIJO STRflSTI Frekrassui Igra Ijnbesai la strasti v • veliki* detaaith. V gjavnth vlogih slavni in priljubljeni prvald Mmske umetnosti: MABCELLA ALBANI. ERNEST HOFMANN — ALFREO A8a in drugi. Krasna Igra — !er>i turala — tzvrstna režija -— nai>ctozanimiva vsebina- — Lepi naravni posnetkl ziniskega letoviića. — Poroka proti brez !>ubezni. — Nczvestoba. — Ljubo«omr.ost. — Fgra usode. — Uža-l?tno žensko srce. — Velikodušnost žene, ki Viubi iskreno. — Krasen in zelo efekten ko-nec... Prlpomnlmo, da *e to edinl novo-letni film slavne tgraike Marcelle Albani. Predstave se vrše ob delavnikih: 4., */;6., v-,6. in 9. ter ob nedejab: 3.f 1/x5.t 6-, "38., 9. Prednaznanilo: lfa]¥9ćfi pomorski Zlim vsefc ćmmov mOM&ilt VfiAS. Elitni Kino Matica vodiini kina TeL 124. Sport ASK Primirje : SK Jadran 5:2 (2:1) S v$eTa:$njfrni vekmaT.i ' snio nicli v Ljubljan: prelomili s prcreklostjo. Kar ntoči Iepo vreme je irpremeniio igrišća v dobre terene ri! tuđi solnee je ^a^Iialo k2r poniia-dansko, da je hi!o tak > i^račein kakor ob-^InstvTj naravjjos: prbcnio, Skoda, eh je oblik b!l $fab. Težine, r'ast! m-ed Primorj^nj it! Jadranom, b; bile zaslužile najmanj ri-"■nj irledalctr,-. Bor'jo ŠtcvHo sportufh nav-du.^oncev ta rarthi-telo na ijrrliča, ie bilo kljub temu bozato ^bdarnvano. ^a,>t! tekma »ned Prmra\^irt, navdušeotm, na-ra\ito*t m!adenKnja tehnlćna premoć Pr;-morja. kl s« je i^>reminja!a v premoć na polju. Jadran te mrdil eno svojih boljSili te-kem, »ti pa mo-ric1 napreH, ker je bila pri-morjaiiska oferaniba ca v'škft. To i^ tvoril tr?kt>t vratara Cnnana ta bra;:-Hcev Btrse :.--* .Ta.nČ*"iraja nftpremrvstljrvr. bnr-joro, pre^ii kofere bi mo?H samo nuinlram taracu Tuđi prtmorj^Ti^ki Iiaff: so se v dcfenzhi izku-zah. Se najbolja del Jadraiiovog^ moSfva ic tvoriia obramba, pr; kateri se je od'I^o-vat vratar V!dmar "p bran!!c*; Pc^nik. Pa tud« krfici so prfdno pomagali rrbrarrth!, dasi! so str3Ttsk! halfi v deionrhrM fajri odr>o-vedali, ker so ^e oreveć držal! naiaadaire vrste, s tem amocočujoč prntKvrjanskim krilom, da vpeljpjo Tjebrnj napado^'. Vratar Vklroar je visoko nadkrf!I«va! ostale Ja-drannvc Igrače. Brani! je nira\nir»st vzor-na Njemu treba zahvaiitf tuđi za razineTfv ma p^tVi r&ruUat, \er bi bi! sicer Jadr^ti včeraj đof'rve\ svoj katnstroialir! poraz od PrtfTH^rJa. Ubrani I ie veliko razanmih stre-:Hio one od strani. Prl-mone ?e Igralo Hot z!ua„ hcnrrt>Keina enora. V T?apad-i! je dominira1 po'&g 5tre!ca Erma-r?a UrSI*, kl J« \T>el|3! v mrvšrvo nas-du5eai eSa-iL BrezhrcA napadov je ltie]& proti Ja-Jrannv'm vratom, 'jporabljaioč r>ri tc*n dd-'•Tnia Ihrjjo po kr^u, kjer $c ie odirkoval C?mernik kakor v svojih najbclj^-h prciš-*ijfh tekmah, de'Mna pa s rramalnirra alccl-:ami. 2c pn prvih minutah se je vfde!a teh-n?5na m kambi-natoma prem^ Primorja, Tci ic kmalu đoseslo svoj prvi soh Jadran l3-z^.zSi s krasnim stre'om Martinaka. §e pred ^olcasnm ?\'!ša PriOT-^rle na 2:1. V dru^em fK>tčasu je premo-5 Prfmoria S« isđatnejša, sledi 3:1. 4:1, Jtdran do«eže iz kazen^kega .^urela 4:2, Prinrc*r1e rvlga k^nino na 5:2. Želimo k\ priporočamo, da mošrA'i česro Israta skupaj, ker si bosta na ta na&n br« dvoma znatno polagali kn ker sta tod! si* cer s svojini mlad'mi io fctlendranim"' isra-či prave nade slovensKega nogf*ineta ja bliŽTijo pribodnosi. 30o ljudi, ki je priso->tvovalo tekm:, je po končani fgrt živahno k>ment?ra!o igrače bi potek animirane tek-me. Sodaik z- Deržaj je sodi! tadovoljlvo, ^ črmer pa Se !>1 rečeno, da na srne pre-mUljevati o svojih boliSih sodnKVih sllaJu ki s^c v Djern in katere lahko dvigne. ako ?e bo držal stroge objektivnosti ter zlasti negoval £ut fn ne2no cvotko pravičnosti na-prara vsem . . . Hirija : Hermes 4:0. Tnd^ ta tekma Ie po&vedočila malnSie-\i!nemu občins^vu na izrlšču Ilirije v šiSki, da stojimo pred napetimj nogometniml tek-mami spomladanske sezone Jn da bodo prvenstvene tek me nad vse boJGvii:e£3 rna-čaja, Zdi se skoro, da stojimo pred vstate-niem in ozdravljenjem ljubitanskega nogometa li] da si v najbližji prihodnjosti v ©ni ali dveh soznab vzgojimo odl;čna mr>5tva-Med Hermesovci je na]ti dobrH sil, fHriJa irvaja po!eg rutiniran;b mternacijonalcev ge mlade sile. pa tuđi ostali ljubljanski klubi, predvsem S'ovan kaiejo napredek. 2 realno in pošteno konkurenco na zelenem polju se borno kmalu približali zagreb^kemu no-Sometu, ki na^ danes naravrtosi bnskantno rapostavlja in ki baž radi dmrmevane tnt©-rijornosti nečc zo. ljubljansko nogometne mejdaiic . . . Upamo, da se to temeljito izpremeni 5s tekom nomladoe sezone. Samo vsera klubom naj pusti podsavez svobodo do razmaha, čut za disciplino io že od oekdaj pri na? razvit, sodnISka sekcijo '/»a pari na po ?tcnost in objektivnost, kl sta po^oj vsn-ke sportne osebnostf In e»dini temelj tud'. n^eme i?5ternok!ub?,ke veljav« in moči! Tako Hennesu kakor Ilinli ^e pozna, da II ništa izrremrani, da pa je s včerajSnjo tek-rno storjeu velik korak tuđi v tem oriru. Prfhodnje ^animlve podsavezne in pokalne tekme bodo vtdele ljubljanske klube v vj-s-dkih formah, kar upamo, d skupno Iepo In alarmantno isro vse večje kroge nbčinstva, da prl-dejo na ta način do dohodkov to da đvigne-mo 11!vo našega sporta. Kot rećeno, se js prtjatetiska ttfcmz med Hermesom m Tlirijo vršila ob Čistr potnladanskl temperaturi in na prav dobre«, terenu Vsi šti'je ^o!i s.-j padl! sele v dru-scin polča$u Iz !?po Uijpclih kombinacij. Ilirija je tmela ce^o isro, zlasti pa v prveni poičasu veliko premoć. Hcrmesov vrataT in obramba so imel! rako mnogo prilike, da so se odlikovali. Obema kluboma se !e poznalo, da rinata 2a seboi šesttedenskj rimski odrnor brez treninga, kar se !e posebm izrazaio v prep^nern opajanju ter sploSn v skupni igri. Pi^ično so fsrači skoro brez \£\em v dobri kondiciji in obe moStv-l bo-deta gotovo že po nekoliko vreniti^ih Izgladila svojo igro ter dosesla po\T>reČno formo. — Teknia &uiocarjev amaterjev v Planici. Pri vćorrajš.tiii irrjučars-kl tek mi, kl ^c je vrgtla j>rl Ui»odnertt snagu, !e biia precei velika udeležbu. Prv! je bi' Tan5a l~£ Dov-je?a, drui£i Ognu \z Ljubljane. Danes se vr-?i v Planici velika vofažka smučarska tekma. Muianie lekme. iasrrcb: ZeIez:i?Čar>i : Reprczctrtanc*' de: a\'sk;iii k* i:bo v 5:1. Beograd: BSK : SOKOL 5:^ Dunai: Hakoa-b : Sportklub 5:1, Pio-ricisdorf : Hertha 4:4, Ađinlra ■; International 6:2. Budlmpelta; Tekmc odpwe4aae rad siaćcgd vron?tiia. Praga: S'ovar. (Duaaj> : VrJovrce 6:4 Parfe: Slavija (Praga) : Pariški tearr. 9:1 (7:1). Med tekrru- je močno de?eva!o. — Se aekaj itatlan?k!h rezuJtatov. 33 FC 'Budimpešta) : AC Vcnezia 2 : !, — US Triestina : C? Ponziana 5 : 4 (4 : 4). — Edera Triestina : Brisittenauer AC (Dunaj) 4:0. — Pro Gorizia : US Milanesa 2:1. — O!impia : Ffume 2 : 1. Tretfi veliki ples Jadranske straže se vrši dne 5. januarja v U li I O N U Maske dobrodošSe« Jack Loadofl: ^ Roman treh src Vstopil ic šlaga ter mu XK>dal viziAo, rckoć. đa je priflec — odiičen tuiec. Rcgan je pogleda! sa vizitko in dejai: — Povejte temu gospodu senorj Alvarezu Tor-fcs-j of Cludad de Colon, da ga ne morem sprejeti. Cer nekaj časa se je sluga vrnil z drago vi-zitko, na kateri je bilo v naglici nekaj napisand. Regali 5C ie nasmehnil, ko je prečltal n«LSlednje vrstice: »Vclccefijc4ii Mr. Regan! Dragi gospodi Čast nri |« sporočiti Vam, da mi ie znao kraj, kjer leže zakladi sira Hetiryia Morgana, kf so bilt zakfv-ptfll v davnih pirat«4nh časih*. — Alvtrez Torres.« Regan je zaniHjivo rmaja! t glavo la sluga Je že hotel oditi, toda stari ,vo!k« si ic naenkrat pramislil: — Pripeljite ga sera — takoj! Ko je ostal Regan sam, je za Cei smefe razmiS-liati o neki novi ideji — Paglavec! — Je mrmral in si prtžgal cigaro. — Se mlcko se ga drfi, pa si dotnišl/aje, da lahko nadaljujc levjo igro starega Morgana. IgraČe so mu potrebne — tako Je in n!č drujpaCe. Stari Thomas Regan |e poJwbit da bo imel dovoU Ko |« ste?>\\ v kabinet s«Aor Alvarez Torres, m Thomas Regan ni moael oritoževatt zakaj pri- ! šlec je rako brezhibno govoril po anjdeško. kakor je bila brezhibna tuđi njegovi modna pomladar.ska ob^eka. Samo temna po!t je pričala, da je mož Iatinske?:a rodu. in pa Crne oii so izdajale davno zmes ^panske in indijske krvi — Po napornem dein In dolgoletnem iskanju se mt je naposled posrećilo najti ključ od zagonetke o nnkopičenih zakladfh sira Henryja Morsana, — je spregovoril prišlec. — Seveda leže ti zakladi globoko v zemlfi nekie na obali Mosquita. Lahko r>a ze zdai nov em. da ie Bocas del Toro naibližje mesto v okolici, kjer so zakopani ?akladi. Poznam okolico kot prste na svoji roki, ker sem bil tam roien, dasi sem se šoia? v Parizu. — Sirošk! za to podjetje bi bili ininimaini — navodnu ribiski ladja r m*i]hno posadko, to je vse. kar potrebujemo. Za-Vladi so pa vredni veČ milijonov. Pr?$lec je umolknn. ker \\ \rocc\ najd p:i--nernlh besei'. 0*3 \***t\ «vnie ravdnSenje za to stvar. Toda Thomas Regan je načei vpraiauie pri Slavi k^r '!2r!c.r. . . '. e i i i iistvo. — Kaj pa vas ovira, da ne rnoretc iskati zaklada sami? io senor Torres ie moral odgovoriti: — Oprostite, nerodno mi je, — kmko iw} vara rečem. — denarja niinam. — Denarja bi radi? — Je vproSat bftrzni magnat ^robo in Torres se je molče prlklonfL Regan je znal zasukati pogovor tako. da mu je moral Torre* priznati, da M nedavno odpotovaj \z Boca sa del Toro, kamor se ne misli vač v«u*l In vendar bi bil pripravljen vrniti se, ce bo organizirana ekspedicija. Toda Resan mu je posezel v besedo kot človek, kl ima neomejeno oblast. Iz žepa je potegnil knjižico in podpisal Ček na ime Alvareza Torresa, ki je skrivaj opazil. da se glasi ček na tisoČ dolarjev. — Ne pozabite, — je dejal Regan, — da mi niti na misel ne priđe verjeti vaSim pravljicam, toda to, kar ste mi povedali, ml j~ dalo povod, da uresničim neko drugo idejo. Imam namreč mlađega prijatelja in kar srce me boli, Če pomislim, da ga veseli veleniestno življenje In da se siromak čedalje bolj zapleta v mreže, ki mu Jih nastavljajo razvratne ženske. Saj veste sami, kako in kaj mislim. Skratka, prepričan sem, da me razumete. _ Senor Torres se je znova prikloniL — Denarja potrebajete, — je nadaljeva! Regan. PosktJsite pridobiti mojega prijatelja im to ekspedicijo. Ta tisočak je samo nagrada za poskus. Ce trn. pregovorite sira Morgana. da pojde z vami iskat zaklade, vam izplačam Se dva tisoč doTarjev. Ce sa zadržite s svojim! pustolovSčinam! tri mesece — dobite Ie dva tisočaka. Za šest mesecev — pet tisoč. Bil sem prijatelj In kompanjon njegovega očeta. Lahko mi verjamete, da sva si bila ma Ione brata in da sem pripravljen žrtvovati poljubno vsoto, samo da spravim njegovega sina na pravo pot S tem tisočakam začnete. Torej, kaj porečete na to? Seftor Torres »e z drht^Cimi prsti a\ijaJ ta odvija1 ček* — Sprej-----------sprejmem vašo ponudbo, — je mrmral ves iz sebe od veselja... Kako bi dejal? Ves sem vam na razpolago. Tedaj mu je dal Regan točna navodila in je se sam dodal nekaj k njegovi bajki o zakladih sira Morgana, da bi Torres ne spozna!, kaksne namene ima z njim stari lisjak. Pred odhodom je spregovo-ril senor Torres veselo in navdušeno: — Najbolj čudovita in zabavna stran te storije, Mr. Regan, je pa v tem, da je vse res. Recite, kar hočete, vaše opazke govore same za to, da ie bistvo moje povesti resnično. Potreben mi je đenar. Vi ste izredno radodarni — in zato storim vse, kar bo v moiih močeh. V čast si gteiem zavest, da sem v duši umetnik. Toda ključ od zagonetke Morganovih zakladov je vendar Ie gota istina. Labko sem prišel do listin, ki jih n«h£e drugi ni smei videti; sicer bi si pa drugi tuđi a3 znali pomagati, zakaj mnogi izmed mojih prednikov (gre za naše rodbinske listine) so jih imeli v rokari, pa so si vse življenje zaman belili glave % njihovo vsebiuo. Bili so sicer na pravi poti, toda vedn-> sa se zmotili za 20 milj. Kraj je v llstinah točno označen. A moji prednlki so se zmotili pri točni opic delitvi dotičnega kraja, ker je stvar sama po sebi zagonetka, ki je ni mogel nihče reSiti. Mornarji In morski roparji tlstih Časov so imeli navado rlsntf take zemljevide, da jih ražen njih nihče ni razume! Tako so na pr. moji španskl prednikj zamask'raD lego Mavajsklh otokov s tem, da so se na zemlje, vidu nalaič zmotili sa pet stonini StCV. 3.______________________________ «51; a V K N' S K I NAROD, ka drama Začete k ob 20. tni zveeer. Fonđeljek. 4.: »Veronika Deserriškasv F!. Torek, \: Zaprto. Sredu. O.; ob 15.: * Veroniki De:»cniSka». Ljudska predstava po znižanih cenah- Iz* vcn. Ob JO.: a Drug a mladost?-. Ljudska predstava po znižan h cenaK Izv. Cetrtek, 7.: «Krpa:i iclajši». C. Petck. Ki »Druga mladost*. B. SobotA, 9.: ob 15.: «Pegica mojega M*ca». Dijaska predstava po rniJranih cenah. Irr. Ljubljanska opera ZaOe?te>ii: ob pol 2»t uri ?rc**r. Pondeljek, 4.: iZaprto. Torek, 5.: *Povratek-, *Farnova oo^h>- ~Sva* tovac*. A. Srcda, 6.: ob 15.: «HoffmamK»ve pripc^ed* ke». Izv. ^"ctrtek. 7-: Zaprto. Petek. 5.: «Orfei v podzemlju*, r. Sobota. 0.: »rVihar^. JMmfooičrca uesero 7a veliki orkestar, soli in zfeor. Koncert v veliki dvorani «Uniona*. Zaćetek ofc 20. — Na praznik Sv. treh krafjev. to j^ ~ Br**do tlne 6. t m. šo v N'sr>3ceni g:Icđr!i-£Ćn v Ljubljani tri pre&staro. Fopolduo ob 15. te uprizori v drami žu^a^CICera žalcrigra »Verooilta Deseti* r'-lca -, zveOer ol> 20. pm i^rajo drajnsni elani •'.fcktno vese-loigra »Droga mladosti. Oporna predstava je ta dan. popoidne ob IZ. ter t*e- po^ prvo-trat ▼ tetainj: t^zcml ko* popolđan^'ca tjcdska TfffeustaTa priljubljen^ ia melod!-jozoa Offtubachova opera ''•.'•ifmaunove pripove^ilce*. Glavne vloge v toj cpf n :maj ođ dan^s napTPJ rr* dnr-vni blaffajn! r oper!. — Poaetnike koncerta, na kiiterem se bo :zvajal^ Viteslav Novafcora ^'^'fr.a pesnitev za sol:, mešaiiJ zbor 13 veliki or-Icester, s>Vih&r-Bour^. opozarjaaao, đa se vrši nA praznik Sr. treh kraljev, v ercč!:i?^7c% U «e zanima za to !6£e. Vstopnim? ni, pobrrs-!! s5 irv?>-5al opero: orkeeter Narodnoga si.^ial šia r Ljnblfen? fc eol!«t: 90. LorSotovo. Banovcem !n Betettooi ter celim r^vsklm z'xrrr*tii Glasbeae Matice in z opernim zborom. *-** ponovi na splo&no izraleoo željo v soboto dne 9. t. m. ob 20. uri zve£pr v «ivor3r:: h->te!a Uaioa. N"a ta kon'^ert opot arjstuo " prvi vrat! r^e oatr, k! zadnjič t*». novembra Bilo im*l? pnltlf^ tnti to ogromno *ie!o. 9rapr!^anl pa ssao tuđi, đ& s1 mar&ilfđo. ti Je Ml te pr prrem koncertu, ieH 8*i*«'l Đjega poaovitev. T«- pa delo tuđi ra«irnži, eaj Je eno naJtežJOi de! poeebao t orke-rtraln^ni pari u. kar se jih je kiaj Jsrajs-lo na naJtih koncertih. Vstopoice bođo od torka đaUe v pred prodaji a Matični "krnji-a-amL — Svetovncznana vijot^nska vlrtuoji-nj« Afbertina Ferrari piirf-ui pod c.TirJ-ljern Gla^b^nc Matice IJtibljansTvo t- 6eti tek dne T. Jaa^arja VJ2G ▼ dvorani FiSiaj-rrKm^^n njeno igro. li: Je v vsa* "kom pogledu »lo^rše-na ia virTTjoxna. Občin- Istro oiiozarjatno na ra koncert tut3I r>oseb-DO V5le«d tega. kffl* &o vijolinski koncerti v Ljubljani zelo, s^lo redki. V&rormir:ku čitale mad naio intpl:gen».'O, je izSel sedaj žc đm^i zvezek za ođxasl*\ Prri zrezelc, k! V1o izše! v i3*j založt): in stane 40 D!n, se je «e!o prlljnb;! našim kn.ližnicam, ker ga rado bere T*e od preprostoga seljaka do mc^stao inteligf-nee. Ni-6 manj lepo io Hti-str!ran đrr?jd zvz^fe. z naslovno sliko v bar-V(Tt:3kn ia dm^imt, ivi fo tnci prav dobro pogođeno. Jezik je Ichak, mznmljiv !n \T;r n: đcr-^!j !ep-> iu bajno opisano z beseđo, !Tpo!nf»ij^ fantazijo ^o slfka. Ornel zvezek nrina^a rrrL.r!j:ce: S2lomon in kraljica Iz Sabj. — y-jr a!.Din Ali !u !opa Pcrzlianl:-. — Zeodba o kralju Omarja, sirm a'-N'ums. na. in njegovih einov.k sarkauu in Zau a',-Makanu. Posebno v zimskih večerih so priljtibljeno otivo te pravijice. __ Za rnlr- dino je Jz5Ta v !st! zajo2t>! posebna zbrr. na zbirir^ pravljle -Tiso.' In **na no<" . S"o-bena knjižnica ne eme iK>grešati teh kejig in jlh toplo priporočsTno v?fm pr'jateljem Iep<- fcrsji^r. — Gio\ani Boccacclo, Dekaireron. Pre-veće! cr. Andrej Buda!. L kujici Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani J70 hi 33 celostranskih ilustr^ci;. Cena broš. fzvod CHn 56.—, v ćelo > tno vezan Din "--—. Luksuzna v pol usn e verana i^da'a Din t(K*O.—. poiStnina D?r. 3.—. __ Dek*?- mercn je knjiga Ie za odrasle. >pada med najznamenitejše v svetevni .tteraturi in ie prestavljet! v vse jezike sve:a. Izšel jt samo v zadnjih dveh stoietjih v več ko: tisoc raziičnih izdajah in već mifijonov isvodov. V* vseh časih in pri vsch narodih Te vzbudi! oSTorr.ro zamrrari'e- Dckameror. vsebuie 103 nove!, ki si jlh v Času kuse. ki < div-;ala :. 134C po vsei Srednji Evroni in Ifalij;, Pripovedui^ tfeset mlaćih anspodičen in ffospodov na samotnem sn"adtcu blizu Ff-rence. V'eČina nove! je zaieta iz nuhezen- ; sktgn življenja XIV. ^rolet.ja. ki je opisano i v ^eh obiikah od najnežneJAera Čustva do ■ TTahihraveiMh. najtemnejSfh ^'.rastL X žgo- | 6o ironijo i:: pertćem sarKazmom pripove- i duie Boccacclo dogouL*e ;z ncinorainega i in rnalopridnega zrv i jenja pok\ ar'ene du- j hG\šćine in redovništva svojega dasa. Po i \isii nastopajo \ ročekrvT!! me^rih, zakono-lomni opar, ne5ramni prrdi^arskj hovednož, Iahkovcrnf pater. razuzdani n:enihi, po-kva-rjene i:une Itc- Tretja vrsta nove? *e zaietu iz živlienja predstav:iikov- pleTTi- ] 5k'h in mesčan&kih s'oiev. ki istotske po- j eltgajo !;*jbezenskim spietkam ;n razbirr- i Ijivim uosodkorn. kakor so se mog-Ii vršili j U v vročckmri ItaliH pred šesti"ni stoletji. Hekamcrona so presanjali, prepovedovali in zaiisaH. pa prereia:! tuđi prsebne ce'o ilustrirane izda'e za visoke cerkvene dosto-iar*sxvenike, ki sa ga na tihem z užitkom i čiraii, ^etudi so ga javno prepcvedovaii. Za j umetrtke Je bi! Dekamcron \edno privls- ! čen- Nafooli^i so ga ilustrirali, od kiaMkov čo modernih. Siovenska izdaja je okrašeiis fr Sf- celostranskimi Hustracijatni, ki krasilo originalno izdajo tis'edre S*!>nsognovt; z^-Ioihe. Slike so jiiko decentr.e. namernene pa l€ oJrash'nL Izdaia ie krasno izvederta in ras'aŽT Dc!niska liskama, ki x> »e oskrhela, vs€ priznan;e. Slovencem se ie prevod De-karuerona cbc^i že pred svetovnev vojno. Sccai ga ie oskrbel dr. A Buda' v !epem irj giadketn jezika. Ttkovna zadruga izda Dekamerona v dveh e^esiantnih «n oknsnih izc'aiah v iepnem formatu. Obe izdaji sta okraSeni z iiustracijami, natisnicnirrri na Lfcfri^k! par>ir. Ce!^ aVo i/.:če v treh zvczkil:. Kđor se ho^ i#rsti:o zabavaii fn iz ^rca uasmejat!. pa n« išče TK>vsod ne-rroralnosti in p^h'iišaTTja- naj naroči Deka-mer-rma pri T?ck^vn; zadragi v L/nb'iaci — Med}o«arodnt kongres autora I kompozitora p^eorl^nih dfeia cbJrŽavat £e se u na ju 193) u Pariz s3 te na ovaj sastanak poziva ^ve naše autora i kompozitore Sociećtć des Atrtcurs et Cemposlteurt Dramatioues u Pa'iz*:. Ovaj Je fcensres od dalekosežne važnosti za kontakt naših pijaca i ek!adate!ja sa inozemstvom i širenje njihtnih dje!3 Po srrano:?: kulturnom svijetu, pa jemačno krugovi naših pozorUnlh autora i kompozitora neće propustiti ovu vanredna priliku, da i literatura naše zemlje bude dolično zastupana. Prijave udruženja ili pojedinaca, hoji žele prisustvovati tom kongresa š3!ja se izravno na naslov S-oci^te des Anteurs et Composltetrrs Dra-matiques, 12 rne Hermer, Pa ris Pl pr©l Srećka Afciri. Zagreb, Gijeva. 51.________ i KARL L'LMA\t prvi mznistr&hi pređsednik Liiovske9 ki mu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, Juiijshii !irajinn — j Napad pri Gorici. Ko se ie vračala gospodična Starislava Mcretič zvecer okc!l polu 7. ure po ulici Carnposamo iz • mest2 domov, je zar»azila, da hiti za rijo j neki Čtovefc. Zavila ie v ulico Officine in ' pospe5Ha korake. Pohite! jo je rezssnec, Fri.'el, vrgel na tla, zagrozil, da mora mol-čati, ;i iztrgal ročno torbico in zbežal. Napad >e bi! takej naznanjen orožnikom. Kdo je ni:padalec. ^e ne ve in j^a bo najbrže težko dobiti. Bila fe tein* izvršil je svoj napad nadf> In izgini!. —j Malo vina je prii>oletja ni bas tako 1 ^iadko, kakor hoć^jo aeliater; kri-marji, In I sato se ne razprod«, dasi jo sic^r dobro. V ospredie fcil; povsoci ii.ai-ianslto vino. Ta, ko I*?ži domaće v:no v koaobab, p:j€. Ia j irrođaja &e ftaUjanskr). 1^ nekatenh krajev ; poročajo, da je vioo pri onem goipedarju !>o?jše. pri d;-ngem slabše: prvi je pravoi":«s-no i-fcrcpiT in žvcrplal, dimr* sp. —j Jikali so slovenok! otioci pred s*\oj:m; frterrši. ko &o ?'n? povedaii, da «r> CKfprarljene dođatnv- urt- ^ domaciro j^.^i-"kom in đa bodo od*!oj <-n"i t soli samo ita-Ti,iaaAefno. Po elov^nskih 'Iružlnah prav'jo. za T?e starih je vpra&anj^ eaako Ia izdoJ ie samo eden: ponč*u.imo. oCetjo in matere, ero je ofroke v materin em jezikn! —j Samcnor. 191etni kavarnišlv: usInS-bono»c Iran Parrrn &e it? zaljubil v n^lro mladf?r>ko. Na S!lvos*rov voč^r je bi! v eružbi §e dobre volje, ponori pa je umri, Ziiiužea z ogljenčevo kislino. Pustll je pL S2o, v katervini pra\!. da je Šel v smrt znrađi nesrećne Ijub^^n*, —j Kraiki vedovod. Na ^retefcttti-; v Trstu ?f b_» \Tš!'a bsj_ v Iiratkea kenfć-reoci, ki se bo bavila z vpr3.šanj«r.m pre-&krb^ Krasa z debro r>itno ro-io. K posv^io-V3n::2 --i-frjo tad; 'Aait^tv^i.: ^risad-i^ih obćin. Vodovodu troba pr^đ vs»:m no^ih tehn-čnih napra-. Tr« ba sćr-iiiiti da!1o na primcr^T! ?iačin v:->av;-.k: "n lirnski vof!oro-? —j Gtcvinczza . KamorHoii '>rid"jo fašist*. za.pojo ati nkaž *io. da &-3 svrra njlhtr.ii popevka ■»■OiovmezzLi..-. V Or?.ti • so v neki knvaml svirali .Oic.vinezzc,. Xa ukaz fatisfAv mora. vs**i€j vs*« oočia^.vo &toj6 poslušati njitiovo Himno. Kcr so stirje eostjo obeedeli, eo jih faSlstl prijeli !n vr-g-Ii iz kavaine. Kjerkoli se tarej 5uje »GiO-vinezza« v jarnem lokala, jo mora vs® stoje pos!u5atu Prijvcti se tako lahko taje?., v Julijski Krajini, da ga v kaki ka vam: ali restavracij: fašisti pretepejo in ven rržejo, Iver ne pezna faSi' tcv?ke himne In n-e bo zarad: nje ^staj-1! s ^vcrjcgrii, tff?đe5a. Mussolini sanja o abnovitvi Avgustovega imperija iz R:rna poroču.;o: Povodom sla\nost* negd usto!;č*jnja prvega rirrrske^a guverner* ja je pred.-t/dn:k vl?idc ^'ussolini fmcl dalj^i nagovor, ter je med drugim omenil: Guverner, imate čas petih let. M-oie misli so jasne, moji ukazi točni. Pr^v &!2ure.i sem Č3. se bodo izvršilL V petHi letih mera postati Rim čar narodom rsega sveta. namrc3 veliK, urejen, rno^očen, kakor ie bi! v času prvega Avguscovcga ct-sarstva. Tako se bo irefi Rim širil na drugih gričih in bregovih svete rekc do obale Tirertskesa morja. Osvo bodiH bofeCe od parazitskih in posvetnih z&'r&đb ve'ičasne teiielje krščanskesa Rima Tisoćietni FDomer.ik: ^ase zzodevine si nio-rajo dvigrnii \z osarniienosii. Ravna cesia, ki bo morala bit naJđatjSa in i;ajširša na sve tu; bo vezala mare roserum in obnovljeno Ostiio go srca rr.esta. kjer bdi Nepoznan!. Za ta cilj Vas merajo Kavdušiii že sadovi Viših dosedanjili del. ki ste tekom zadnjih treh ie: Morili iz Rima pravo prestolico Italije. Guverner1! Na deia bi&z. odlašanja! Domovina in svet caka ta na uresničenje žc !;?. in na izvTsitCv obljube! Rim, 2. januar ja. r. Danes d opol dne se ie se5tal ministrski svet, kateremu ie Musscli-ni kot vojni rninJster obrazloži! zakonski na Čri za reor.«fa?:izacii'i vojske. Zakonski nacrt apoiteva v \o.mi in povojnt dobi piiđob Tene izknlnie ter ooloča, da bodo divi/Ue fid^Iej napre} sestavljenc iz treb polkov, ker cđsovarja taka šestav a najbolje današnjemu na^uu vo'skovanja. Šlevilo divizij ostane neokrnjeno. Vsi polki bodo v nafkrajšeni ca-t'U opremljeni z najmudernejšo opremo. Ber-sal;erski polki bodo preosnovaru v kolcsar-ske polke, kl bodo opremlien! s strojnicamL Artiljerija bo ojacena s poV?sk!mi topovi, ki bodo popolnoma odgovarjali stsvfiu obsto-"fcčlh diviz'i. Zeničkim čeram ^e pridelijo štttviiOt rađrotetegraiski oddelki, ker zahte-va to velik razmah vedanie radiotelesrafske tćhn:ke. Xada!jo je ministrski svet na Mussolini; iev prcdlog odobril osnutek zakona za usta^ novitev Tta!ijan>ke akademije, ki bo štela 60 članov. Dobivali bodo letno plaćo po 30 t'.soc lir. ("lani te akademija bodo n-ijzna-menrteiši pred^tavnikt :biii;ianskc umetno-sti in senilnosti, ki so razumeli z^odovinsko važnost fasi :ma in rjegov pomen za prepo^ rod iralij*ns!:cga naroda, V Rimu se govori, da bo za predsednika te akademije imeno* vir» Gahricle D* Anrunzio. IJstanovitvi aka* derr.i'e se prini>u.ic jM">sebna važnost tuđi 3 orirorn a^. reformo senata- zakaj posebna kateporija senatonev bo šesta vijena iz čla* nov nove akademije. Svoj seder. bo imela akademija v R;mu. Cremona. 2, 'anuar>a. l. Današnji >I1 Re--iJTrc rasc-*-3« pra^'i, ca nekai^ri fašfstov-N»ri iistf ,'C vedno objavijijo članke v prid op<>2nciit fer Ja ne sozlaša.io v v\sem obsesru s postopanjem iaSistovske stranke fe faši* stovske vlade capram nekaterim opozicijo nalnim listom. V tem vprašanju, fako riadaljuje Irrcenovu ni HstT moramo enkrat za vse!ej povedatj jasno besčdo, ua bodo Ta vedno odstranio* ne nejnsnostL Mi otklanjamo mnenlc, da potrebuje fašistovski režim oni oporfdjonal* ni lisk, ki je bil do daacs izraz političnega liadodelstva in političnv irezvestobe, Fa§?-zem ima ^am v !astnih !istih koristno fr bistroumno opozicijo. Popofrioma raannienio katerosibodi cpo^iciio or^antzfranfh strank. ki razpo!a2ajo i U^im programorc. R£\~no r2di tcs:a dopuščatiTo Izhajanie t'> rrranistićnega glasila vUnita«, marksistiCnc-ga lisia »Avanti: r.i tVoce Republicana*. Nikakor na ce r^zurnemo opozicije nekate-rih Kstov, ki so večisoma glasila ma!o?tevi! nih individujev. A!i rista bila rm>rda *V> Malino^ in iCorriere delli Serat gUsi'a ka* kih senatoriev, poslancev a!f bauklrjev, kf 5O s svofimi cenar.iimi ^redsr\i zastmpili narod. Takevra tiska ni mojrel trpett fašt* stovski režim. Odpravlti maramo, kar je odveč ter spopoiniti. kar se dz si>opo!n{rL Palermo, 2. jantiarja. e. Rz& Sctrvanja ne k^terih kraie-v*r.rh lašistovskih Ustov k bov kotu đnevnikov i-Giornale di Siciiia« to r.L*oraa so se davi iašistovske skupine predale v uredniške prostore navedenfh flstov rn na glavni kolodvor ter so otiemogočile r?.zi5osi!ian;e teh listov. Pašisti so sežsal? već 1O.tX)O izvodov in nekaj kamijonov, ki sa odvajali te liste na kolodvor. Pokraj«!' sko lasistovsko tajništvo je izdalo na svoic pristaše sirox ukaz, naj prenehaio z bojkotom. Poslopja imenovanih đnevnikov so xa-s;razeiL'4 po močnih policijskih oddelkJh. Zlcčinski vzgojifelji V* budimpeštanskih Iistih čitama ob^ni« poro^Ha., ki pribajak) iz slovitega madžar-^Jcega JetoviSča In kopaltšča Blatnera jee«"* rn, iz F6nyo. Tamkaj je žandarmerija 73-£>r!a Ij-jdskoŠoIskega učitelja, ki *e tekorn dveh let zlorabi! nić mani kot 200 deklic v starusfl od 7 do 12 let. Zakai ta zverfea že prei ni bila cretirana in zaprti? Ker tiživa Ijtrd^košolski učite'i r?a Madžars-kemr, rlastl po polrrajini naravnosr versko spoltovanjc od strani kmetcv in kcr fe z.JoSnski učite!? usirahoval svoje žrtve, katerim ie prctH s smrtio, če ga izdajo. Neka llletna tieklica pa se Ie opogumila m stvari opisala starcem, njkar ?o starši prfjavili učftelia žer.-đarmerifi. ki ga je aret?ra!a. Učitelj ie na žandarmerijski postaji vse prizns!. !?ročiJ }e tuđi knjižice, v kaicri je opisova! v ob* liki dnevnika vsc svojo pregrefce fn zločin-ske užitke z nafančnimi opisi žlvatskih po-četi] in z imeni nedolinih žrtev. NeHe otro-ke je zlorabi ja! do 15- in 18krat. Zločmske Im dobije :-e L-^ania! ta brezdušm uciteli med šolskira poukom. Pušča! ie učilnico in otro* kc brez nadzorf-^va. Svoje žrtvtj pa ic spravlial v sosedno stanovanisko sobo, kie? jfh je 7-Iorabil. Ko so seljaki izvedeli za tič:-iel}eve zločine. *o navalili s kosami in cepci k žandarmerijski postaji, da Iinča-o zločinca. Žardarmeriia pa je :roža že spravila na varao in ga odpremila v bližnje okrožoo so-di5če. Zdra\Tiiška preiskava je csotcnila. da ]e učitelj mnogo otrok spolno osknini!. Učitelj je prizna!, da }e spolno občeval in Ijubimka! tuđi s seljaškimi ženami in va-Skimi ček leti. tiSiiiriiitti nnBttnn v teh težkih In hudih časfli eno uro in po! zabave in smeha. ker • Um pozabfmo m vsc, predvajMnd | tflm: „Pat In Patachon kot muzikanta11 j|q danes - L 1926 Pri osvadnih (nezviSsniti) cenah ZiiflnjillPfltl Jutri draga velika senzacija, tcžko pnfa^ovani „Pariš*. Kino .Ljubljanski dvor" Ttlefon 730 Brani«!a\ NuJić: Aleje bistro dete čudno je to. da mno^e dosodke jn po tave lahko naprei \ idfm. Tako sem že v petem mes^cu po svoji poroki vedel vnaprej, da bom ime! otroke. Prvi je bil sinjek z modrimi cčmi. ki so oostak pozne'e grahaste, potem sive in končno crne. Bilo je to malopridno dete s čud-nimi razvadami. Ono mi je n. pr. z naj-večiim zadovoljstvom pnlilo dlačico za dlačico iz brkov in jaz sem to s solza-mi v očeh od bo!ečin rx>trnežlj!yo do-poščal. ker mi je bila taš^a pojasnila, da se to mora trpeti, da je to največja sreča za očeta, ko mu dete du!? brke. In še več. da bi tašča mojo srečo čim bo!j povećala, je podžijcala malena nasilnika in mu klicata venoener: pnli, pali. še. Se? Ali to so bih iele prvi detinsk? dnevi. ko je dete bolj naterino: čez nekoliko let pa je moj sin že toliko odrastel, da je vsa skrb za njegovo vzgolo pripadla meni kot očeto, In Če pravim skrb, rrt to samo prazna beseda; bila ?e prava skrb. Dokler je moj sin janaŠko preskakoval plotove, seni se še tolažil. da gledam v njem rfanibafa. ki te prekoračil Arpe; dokler je preskakova! mojo glavo, sem se tolažil, da gledam v njem Miloša Vojino-vića, ki bo preskočil tri sežnje in nad njimi tri oštro brušene meče; dokler ie kradel pri sosedih Mca. seat se todl ' tolažil s tem. da gledam v njem bodo-čeg;a velikega osvajača Napoleona. Ali naposled >c počel uganjatl tuđi takšne stvari, s katerimi se niserr mose! pot^»-Jažiti, ker jtm nisem inogel ne v politični ne v kulturni zgodovini najti pri-merneKa vzgleda. Razbil je n. pr stekia pri sosednih oknih: ali naj bo. to ni se nič takega; po vsej priliki so tuđi mno-Ri ćrusn veliki možje razbijali stekla pri s^sednih oknih. Ali on mi je vzel mo* nailep§i letni plašć. odsekal mu rokav in si napravil iz njega zastavo in pod to zastavo je zbral veliko vojsko in ob-kolil niu.io hišo. Na znak za naskok in brez obzira na okna, vrt tn na vse drugo, je navali! in osvojil trdnjavo. Nato je, kakor vsa ta zmagovita vojska, uprizoril po trdnjavi pokolj, z drugimi besedami. r>dsekal je glave vsem pisče-tom v kurniku. Mene je t^«, raz^ime se, zaskrbelo, !n ^icer bob kot roditelja nego kot Iastnika pokTanih niščet. Razodel sem tndi svoji ženi te skrbi in razume se, začelo je skrbeti tuđi njo, Nekega večera svi iz-rnenjala svote misli tako kakor se to spodobi roditeljem, ki so v skrbeh. Žena je bila mnenja, da k dete bistro, po meni. Tuđi jaz sem meni!, i1-? ie dete bistro, ali da bre? vsake potrebe pretirava v manifestacijah svoje bistrine in da bo tako brezkoristno iztrošilo svoje sile in upropastilo v sebi bodoče-ga velikega moža. Končno, ni mi bilo toliko žal. da propade v njem velik mož. * zakaj na,» bi ^t; on f.ploh U"*Tšiil u'ed [ nepotrebne in 73 Srbijo brezkoristne 1 ljudi? Bo'j z c i cl: i v k c. : > o \>r? j*r> < o\ a I s v oj e ; znance ir. prijatei.it in spioh dtlal vse. ■ kar počenjajo v Srnij- histri Iiu:'je. Pri S takih sposobnosti^ mu bo odprta pot za j srezke.ca načeinika ali obcinskes:? preii- ■ sednika ali davćnejra nadzornika uli po- ! stana ali končno bia^nika kakšnevoi ' densnie^a zavoda- Meni pa ne U'i^a ne \ ta ne oni poklič in zutesadelj sem bi! I proti temu. cia bo moje dete preveć bi- \ ^troumno. j Ta skrb me je strašno razjedala, ka- ; kor more splnh razjedati skrb Človeka 3 rn šeposebej človeka, ki hna preko mere bistro dete. In ta skrb me je privedla do misli, da vprašam za svet enesra naših odličnih pedagogov, člana prosvet-nega sveta in vseh komisij za preuredbo včgoje, ustvr3ritelja mnogih vzgo^eslov-mh uačrtov in častnega člana Društva za vzgoio dece m pisca sledečih zname. nitih dei: «Mati kot vzgoiiteijica», «Dom kot vzsojltefj dece* (!. II. in III. zvezek, še nedovršeno delo) «Kako ae nesojelo v decl državljasske vrline* Gavno predavanje v Mestnem domu), «Nmfcc ffodMaiiw» iz ceslom na oUt- * I lifcah ft'Naprikc otrok >o napake njih I štarišev) itd. | Ravno včeraj sc»n bi! pri ^o^podu ; r>eda.t:o£u ?n inu ?7razil svoje obžalova-! nje, da sem ga tnotil, kcr sorn ga naše! i zatop'jenv-ra v posel, ki se, kakor mi je ; ; r>ravil, ist^tako n3naša na vzrojf* dece. \ 1 Ponudi! tni je sedez, aii jecl^.'a — ie vekal siromak tn se ; tuđi sam priče! nekod otipavat: — -onrostittf, tisočkrat oprostite. To je ■ tfsti moj nnjstnrejs'i. Ali. tako je pore- deir Olejtc, i?io je zubodel v stolico. >"ečkrat "n\ stori kaj takesa, oprostite!» 1 V\ imate rorej pojro.stomfi priliko i videti, kako Vam odskakujejo gostje s i te stolice^ sem odvrai! nekoliko srdito, ali, ker nisem bil pavaden ^ost, ampak procilec, sem umolknil in sedet. Jedva pa stm obrazložil pr\ro vpra- | sanje, ze je priletela iz druge sobe co- i pata skozi steklena vrata in steklo se je sesulo na tisoče drobeev. •2arko!^t je zaklical $:. pedagog, kn* pa počenjas za božio voljo!^> Skozi razbito steklo je pomolila Ijub- ka otrocja glavica z besedami: «MenI sem na mamico, ker mi noče dati ključa od omare!« «Eh, eh, eh, ti nepriđiprav ti, ali ne vidiš, da je tu gospod?» Dete me je veselo pogledalo, potem Da se mi ie tako krvlnško namrdnilo. kakor da mn jaz nečem dat: ključev et omare. Naposleđ se je ^. periasros eloboko 25a-mislil in mi začel dajati obzirna navodila, kako imam odgajati svoje^at srna. ■ Nasvetoval mi je tuđi, kaj naj čitam: i priporočal mi je zlasti svoja deia; pre-I pričeval me je. da sem sam kriv vse ! neugnanosti svojega sina in ie končne s povzdiffnjenim glasom, potem ko ?e • zaril svoje suhe, kosčene roke v raz-mršene lase, tesrovoril ono geslo na platnicah ene svojih knjij?: ^Napake otrok so napake roditeljev!» Tedaj se je skozi okno na ulico začul mal, otroc-ji boben in mimo je korakalo preko pet-deset dečkov, v vrstah kakor vojaki- Poveljeval jim je ^najstarejŠi*. sin 2. pedagoga in pred njim je vihrala velika zastava, napravljeno od rdeče raz-cefrane zavese (prav v tistem trenotku je sele opazil g. pedagog, da manjka na i oknu ena zavesa). Vsi vojaki so nosili i palice na ramenih, na glavah pa tnogfa^ te čenice iz papirja. Pedagog je pogleda! skozi okno najprvo mimo, potem je prebledel, kakor iz uma je odprl preda! svoje miže ir videč, da je prazen, se je ndaril z roka-ma po glavi: »Ah. gospođ, ah, ah, ah!« »Kaj pa je, za Boga svetega?!* sen vprašal. •>Uničen sem, popolnoma setn onr čen,« je zače! vpiti: všest mesecev $% delam dan In ooc na četrtem avezte. *na m ^SCOVENSKI KAROD> dire 5. janraj* 19i6. ____________________________ Stev. ?. Dnevne vesti. V UubtmmL dm 4 ianuaria !92&. *- VSEM CENJENJM NAROĆNb KOM amo priložili danes polotnice in £ik nmpraimma, dm nmročnino za «Slo* venski Nmrod* Ćimpreje obnove. — V siačmja, da je kdo nmročnino ie obnos vi!, naj pohžnico shrani in porabi po poteku naročnine. — Uprava «S?oven* skega Naroda*. — Iz driavae stalka. Za m&mskegm oradnflia sa nižji poi)edelski Joii tu Grma pri Novetn mest« je Imenovan ekonomski uradirik jablan! Škeia sreza Rodoif 2 o 1 z a r. — AntalaiK* a peMiaal* ■■icriirtt MmL V mimstrstva narodn*ia zdravi ?e Metan pravilnik sa ainbulancc U slutio pobijanju naleiljivln bolero*. S ten pravilnikom bo mejena, slufba v omeoienlh atnbtriancaJi. — Nove obrtne Sotc Oddelek ?a stm-koviK) teobraibo v ministrstvu trgovin« to todustrf* jt *k!enfi ustanoviti ćvc novi obrtni 5oH v Plav« fn Gnsinju v Cm? šoru — O xapa»Jovanju lnozemokih delavccv. latpekena DeU v Ljubljani objarU« s!u£-b6M>: Vsi đe!odftj&!ci, W »aposlujejo i»o-2«nske oeebe (ročne Jn đnšcfne đeJarce) ■ t smtelti Mhiistrske^a raspi«« porivmj^, da netnadoma, najkasneje pa do 1S. tano-•rja, 1926 predk>»e Inspekciji &*&* V*ne ••mame T«eh tooaenicev, ki wc bQi dn* 1. Jaaoarja 1926 pri nflh »poslani. V t*h •ezaamih treba posebej ozna&ti one tnc-nmfce đelavoe osiroma nanaeSCence, 1u »o •rbsko-hrvatAk« ali el-arven»k* naro2!tt?T nw»v!lnih in aeponnl. nlh seiD&mov se bo kaznorala v sm&ln Zakona o Inspekciji Deia z obCntoo denarno globo. ~~ Sarajevski kolodvor hm tstavr*-cOtt. Ker it dosedanil zakupnik kolodvorske restavracije v Sarajeva moraš z 31. decembrom L L odiil, a novi zakirpcrik si je ra-radi previsoke zakupnine najbrž premislil. sd 2 novim kto:n 5prememU restavraciJske prostore ▼ — £akaln(cc. — Nort trg ▼ Svijcvm. Med ulico «cra* Iflce Marije, kralja Petra in prestolon aMetnika Petra do nove pravoslavne ccrkve priredi nestna občina najmodemelšl trs. kier se postavi spomenik kralja Petru I. Osvobodrteljn. Trg bo obsegal oeđ S200 kvadratnih metrov. Mestna občtaa bo v ta namen railastila tn podrla već starih hl^. Za kraljev spomenik it dos«da; žc zbrartib t650^)00 Dia — Oddaja kotodvoralcih r«rtavraclj v zakvp. Pri đirekcrji drž.i"Tih železnic c Sar&jevn se bo vrifla đa« 23. j&nnarja t, !. •rfenalna licitacija ^:^'*« -Haje kolodvor-tfkt reatsvra^rfe na pooUjI Konjic t za* fcirp, dne 25. jannarja t L pa glede ko. lodrorske restArrucije Tia postaji Ham. Predmetna oglaea rta v pisani- zbornice ■a tiguiluo. obrt tn industrijo v MnbTja-ni teteref^ntrtm na rpo^led. — Kredit za ■adgkofijskt dvorec v Pa-i4zau Mlaistrstvo ver Je dovoHIo kredit v vili ni pol milrjotia dinari ev za ćovrlhev tUMUkofij&kesa dvorca v Baru. S tem ]e It » tretjfć dovoitfo kredit za dograđitev te zgradbe. — Nov oemiki fist v Koče v Ja- Po no-vetn letu prVZne v Kočevja izhaja-fi nov cemflri Hst, ki t>o zagovaria! mirno sožirje sb spofa2um obeh na Kočevsketn živeći b «aro*josti. Bari! se bo pron Sovinlznra Jo proti dos©danjemu netnSkćsnu orzasiu ti je Sloboiko pade! idejno, po metodah bi obliki io ki ni n,č pozairH to se tuđi ni nič nau^!L Oseise, ki hnajo u list v rokah, 5e vedno SAJTjak) o starih časih« ki se po njihovern innenin Ie vrneio, zato se oltlepajo starih metod- Toda rarvoi more sirvereno preko Bjih in ne bo dolso, ko irh Kočevarii sami vrželo med staro Saro. ln da ta proces po-tpešL, zato po^krbi novi list — Loterije Jngoslovenske Matice. Po teovno obve§č2mo, da so bile pr! žrefeauja loterije Jugoslavenske Matice dne 2tt t m. iriErebane s'edeče številke: dva glavna do- srole knjige: -Dom kot vzgojitelj dece« in dovrsii seru ga sele ored desetimi dnevi. Pomislite, šeie pred desetimi dne-vi... »To je prav lepo, ali oe razumem ztkai ste...« »Ali ne vidite onih Čepić na dečjili zUvah; moi najsiarejši je vzel rokopis a predala in napravii iz njega čepiće &voji vojski!« So vražji Ijudje, kakor sem jaz. ki jta je v takih prilikah do smeha. Mene je silil tembojj. ker me je ta razgovor jako zadovofiil glede vzgoje mojega sina, ki ni sin nikakršneg:a rtedajrogai. Da-siravno pa se nisem glasno nameja!, se vendar nfsem mogtA vzdržati teh-le be s*d: »Zdi se mi. eosDođ profesor, da je ta vaš »najstarejši« močno nadarjen. Ta bo št nekoć dober in strog kritik, ali . kar je glavno, nasorotnik teorij. iz kate-rfli si. kakor vidite, izđeiujc Čepiće.« »Kaj boce te, gospod — mi je rekel %. t>eflragr>f? — vi veste, da čevljar na-vadno ne nosi dobrih čevljev.« Po teh besedah sem se ooslovil ln Sel domu, razmišljujoč spo toma, kako je to v resnfei tolažijiv pregovor, da čcvljar ne more nositi dobrih čevljev. Ko sem priše! domn, so mi javili radostno novico. da so mi resili sina *.. Padel je bfl namreč v vodniak. kir ni, da se ie ravno moraTo zgoditi Pritej J* nekesra tovariša in ga hotel pahniti v vodniak. Da ma ie izpodrsnflo in ic na-del namesto tnvariša. Hvala Bo^a, da je rešen. Drujrikr.t, *n bo hotel vreći koga v vodnjak, bo gotovo smzil. da mo m toodito* ' rjl*2: 6835 la 1723J. 25 n-*daljmai dfhlU kov: 19387, 6847, »87. 15275. 17398, 7726, 15163, 4139, 7700, 17097, 9065, 5853. 455, 3127, 9692, 6244, 2186, 14971, 16336, 18831, 857, 9145, 3393, 11849, 5649. Do dan« ie bilo đvvsnjeeih Ie deset ćvHickov. Zato opasar-jasno huejite^e i^žredanrh srećk« nai se takoj javijo odr.osao naj svoge srečke posij ej o v j>rtpoToč«jem insmu aa oaslov Ju, zosiovenske Matice v LjubHarii, Selcndor-gcva ulica 7/1L, nakar se jitn dabitek i>oS^e po felemici Dabitki, ki ne bo4o dvira?Jen1 ćn, 15. idbrvrr\- t.. !. zaf>a4ak> na korist .^BfinslavetKke Matice. — O nc/ounem potr—u. \t boga El^a popočajo; VCeraj L t. ol je bil T tnKaJsnJi okolici ob 19.10 pr«cej moćna, 2 ^Itfl. padal i2 Rtreh. NeKateri trdijo, da je bil ta snnek praT tako močau. attlvcr l«ta 1895. t tem kraln. Prišel je od jnga proti severu, TaKoj po 22. uri ^e bilo ču trti dva sunčca drug s* drogira. Ljudstvo, ki takim isređmm 4o. gođkom ni vajeao. s© je precej pre*tra5:^o tn bežalo !z hiž. Ljudjc pravijo, da je T»a-ka> t petak pnčeta ttvar Dee^rećna, zato đa bo tuđi letotnje leto, ki 5« Je t petek p«ri5el^. nesređoo, kar J« 2e kar prvi rtaa pokazalo. D. B. — Iz Celja. Na Nav«£a teta zvečer cb 19.05 se j« fttrtil v Celju moćan, krog 10 ?ekniid trajajoč vaJorrt po-treeal simek. Pred snskozn je bilo Cnti. k&kor bi prOirainel moćan vtbar s bobne-nj«tn. Z sekaterih streli Je lettla opeka in omot od dimuiTcov. Škode potres ai napra-viL — Ia Kozjega. Steo*i, dne 1. praainfra 1926 ra čunka prečeg mo^na Skođe Dl nobene. — O potresu nam pfS© Solsin nprari. teij v št Janin na Vinsic! g«-f pri Velenjn 8. La-ro«la» V!her: ?>ne 1. jannarja 1S26 B#m čir?ti precej m?>6an. Iralrfh 5 •^tend tnijujoe potres. Ofhanje ođ sevorovihoca proti .1n^n«a.T>afi^ Po«tc!ja, v kareri seio Tefa!. s«« je ino£no siv-Ja tn tađJ viseCa rretfTfca Je nfbala. Ura Ie kasala v čaen por1 ^pa 19. D?>"o n*m poroCa trgovec tn jrop^'T-ni^aT v Breficah o>> Savi 5. Vinko Grabnar. đa ©o ttw!1 ▼ Brefioah čutlli potr***, lri se j^ priče! ob 19.08 hi je trajai ve£ eetktiĐ r11--^f^n, kaJcar običajni lofealnL Ix te-ra se đa slcle. pat!, da je moral biti nefcje v đaljair! selo rooCan. — Popravek. V noticl »tom--vcuja v ti»teU«M Binibk. k! smo Jo priob^iH đne 30. đecomhT;) 1925, bi 6« moralo pravilno glaertti, da je upokojen čolslđ upravitelj ▼ §1. Jaafn na Vrm*tj arrri |>ri Veleaifn l*a-vos2av Viber. Ob tej prilJJđ ponovno nfrotav. ljamo, đa je nređnlgtvo »Službenih novin« odnosno neknterlh đrngili beogradskih K-ttov. ki objavijajo urađna poročila, Firrajrjo na »lamamo, o«<~" :*n >ar «e We s*o\'«*nI3e. Napak v krajevn!h tn I«stn!b Imeafli kar mreolf. Xa§e Trredni§tvo se ta! "^ Tore " vseb sla^ajin informirati, đa-li je dotično Ime pravfT^o att Tte. Priiadet! aaj bTa^t^vo-lijo to upe^tevatL — !. 8. Mardenova ifvljenjaka fifo«o-flja. Iz Trsta smo dobiH ta-le dopis: Poc-plf^sec se pridrnžnje zelo r>ame- i dar kloni" dohotn ia vedno neomajno ve- \ rcval v kor.čno zrnato hHTosloveiistva. Po j ndomn yt bil Porto rat KtrrmTc rehabilkiran f« povišan v revidenta. Pokojnik \t bil marljiv in vtsten delavec Pri žcleznid je pričel s nainižjo karijero ter končno dosege! čin revidenta. Pokojnik je bil tndi poir-tvovalen delavec v v*eh narodnih društvlh. tako pri CMD m S'ioklu. V Polju \% U] steber naše stranke m vesten Uvestltelj naših Kstov. Pogreb pokojnika te vrši dane^ ; v potKJelfek ob 14. yri ii Dev Martje ▼ Polju na pokopali*če pri Sv. KriZa v Dublja-oi. Koodttkt se razvije ob 15. uri popold&e Ori Sv. Petra cerkvi proti pofcopaMl£o. — Vrlemo možu. rvestemo našemu tonllUe^ atkn bodi obranjen trajen spomtni — Zakotf o drtavn«m raCMfvovodatvu • pravir«i kom. Zbirka zakemov IX. anopie. \ LJn'^iaaif 1>25. Založila TVkovna aadroara. Strani 717 ta 6 obrasce*. O»a • poMn^Bo vred Din 45.5«. Pri«u>o£a izdaja tateoa 0 clrtara«n račavorodatm js po izvirnlku . pre^le^ana to dopolnjena a T*eai ftaanC-cimi zakoni osfrova % sakoa! o prorm*ua. •tfh dvanajstinah ođ leta \%t%—lf3S pa đo vitetfh đvaaaj«tfa sa Dor«fBb«r itzS. Pol«« »»fr^na prinaJa tuđi Pmrflattt am od- đatek »Pocodte te satove« % vmam pred- A ptsafiUnl obraact Zatoo hi Frarilsik ijnata polea; tega abecedni pregled tvartne^ — Cvetj© v dal hi — sađje. Obisko valcj »ljubljanskoga Triglava« t. I Šmarac fore so prlne&H včeraj polne klobuke cve-točega trtoba, resla ia križnic (f>e:elicčki). Tako daleČ ie povest popolnotna resna in resniČna. Nekoliko motno ozadie pa ima bi-storiia o gadu. Na šmarno «oro ie namreč prišei mlad »veleturiste ter ves zasopljen pripoveđoval« da Je vlđcl pod Ormado veli-kesa gada, ki se ie solnčll na skali, a se takoj zvil v klopcič, ko se mu ie mož pri-bližaL Na vpraianje neka ter ih nevemikov, zakaj ga ni ubi! in se boj prinese!, ]e rnla-denič odgovoril. da načeloma ne umori nobcr*e živaH, ker je zelo mehkega srca; živesa gada pa vjdi nj maral seboj lemati ker je tak stransj>ort ahko nevajen. Večina posiušalcev pa je Mla mnenja, da mlaci junak tega zato ni storfl, Icer bf moral s tem dokazati, da je gada res vide!. Najbrž ie bila ie — morska kaca. __ Smrtna kosa. V Trstu je umri pe. korski voofmter 3o&Đ^Jgpip SpacaL Naj pefirva v znfra? ^V^P — DeJoilrMl oroteHit V Senti so biti doseda] orožnikl v privatni hlŠL HišrH gospodar je sedaj pri stanovartjskem sodišču dosegel sklep, da se mora orozniška komanda v 14 đneti izseliti. slcer bo hiSa nasilno Ispražnjena — po orožmkih. — Astronomi o leta 192fc Letos bo so?nce dvakrat mrknilo. dočlm IoiHnega mrka ne bo. A tud! sofačna mrka se v naših pokraffnab ne bosta vldela. Prvi po-pofrri soločni mrk 00 14. t mrt drugi — Ie đehtf — pa 8. tn 10. hjfTJa. Planet Mars se bo todl letos. kakor pr l'ianl, Izredno prl-b&žal naS! xem>jt ZvezdosTovd so že pri-pravljerrf na prončevan^e te zagonetne ne-besne prfkazni — rarzfflkatorfi br^plaMli žefenriSkih kart obsoJeoL V Beograda se ie te dni vr-511a sodna obTavrrava proti trojici nradnl-kov v prometnem ministrstvn, ki so pona-reiaH in proda'ali izkasnice za prosto voi-rjo po želemid. Vsi tri je so trdil!, da sa ?z-delovaTi karte le iz prUateIist\'a. ne pa iz korlstolovstva. kar pa Tfm sodLščc ni ver-/e!o. Obsoieni so bfll: Marko Sudar In Spi-ro Cervar vsak na tri leta. Mat. Rubldor pa na eno leto Ječe. Iz Ljubljane — Avtomatlčna telefonaka centrat«. Deio pri avtomatićnl telefoocld centrali na ljubljanski glavni pošti uspešno napreduje. Za prvih 1000 abonentov bo tm gotovo v dobrih đveh meeecih. Kadar pridejo Se ostali aparati« &e bo izrrSilo delo ae sa na-daljnlh 500 naročnikor. Polaga-nJ« kabla Je veleđ nengodnegra vremena prenehalo rn se prićne »opet v bližnji bođočaoetL Z delom v novi tfttefcvnsld dvorani &o zaposleni inž^-n£r# kn monterja fa Berlina, ljubljanski me. haaiki m Đflb pomočolki ter po od mehit. nik iz SaboUee. Zagrreba in Beograda. &o-rtednt! trije tnehanlki so prfepeli, đa p^-inagajo ter »c kolikcr toirko tadi prrače ta-kemu đehu — Narodna tenka (ine 7. Jairnarja aa dasi pravoslavnoga Božica ne bo uradovaU- — Tadenakj zdravstveni tzkaz. V đebi od 22. do 31. m. m. je bilo v Ljubljani Ž8 noTO.roj*n«kov (1$ đečtoov rn 12 dekllc). Umrlo je v istem Ca«u 23 oseb (9 moškib in 14 teasicih) i. s. 12 domadinoT to 11 tuj-o&r (■* zavođih). Smrtni v*poki so bil!' 1 tr*»buSni iifits. 1 jeiika, 1 rak. 1 bolezai na srcu, 1 pljučniea, 5 druge bole^nL Izmed nalezijivfh baleini je b!l prijarljen po 1 aločaj grite, škrlatinke tn davtce. — Smrtna ko*a. G. H u gon u Chl&dku 3© umri sin Dali bor v razeveta mladosti 19 l»t Bil je slmpatičen mladenić, Td je vzbujad najlepie nađe. Pogreb bo v torek, 5. tm. ob 15. Iz bolnice na pokopaliJČe "k «v. KHŽu. Blag mu »potnin! — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vaja za ves ženski zbor v toreic, dne 0. januarja ob Cetrt na 7. mto. za moS^i »bor isti dan ob 20. nr! svečer. V ertnio, na praznik Sv. treh kraljev, ob pol 11 ori predpolđne predavanje o Novakovem VI-harju r naši pevski dvorani (g prof. Ađa-mii in g, kapelnik Strvtof). Odbor. — »LJubUajiski Sokol« pozi vi ja članstvo, da se udeleži pojjreba svojega dolgo-letnega člana, brata Ivana Kneza v čim največjem Stevlln. — Kroj civilni z znakom. — aLjublfanskl Sokol« opozarja članstvo na svojo redno glavno sktrpšćino. ki se vr5i v 5etrtck 7. L m. točno ob pol 8. uri zvečer v društveni telovadnici. — Pevake druitvo Ljubljanski Zvon . V ponedel|ek. dne 4. Jan. ob poloamlh rve. čer akupna vaja. 8 n — Zivlnakf sejem v LjubljanJ. Kor ie v sredo 6. ;an!iarjd praznik, ae vrti tif*u sk:i sejem v Ljubljani v torek dne S. Ja- liuarja 1S26. Planinci! Odbor 0 r a 5 t v a »Soče« obiavlja, da se vrši predavanje dr« O b 1 a -kba o Siciliji in Etni v torek 5. t. tn-na predvečer praznika Sv. Treh kraljev. Začetek predavanja, ki je velezanimivo in precej obiirno, se vrši točno ob pol 21. uri zvečer v saionu pri »Levu«. PredavateU ie znan »Sočinom* že o«d predavanja o Ivanu Cankar>a. O prirodi in njenih vcličastnih krasotah ne zna pisati in govoriti nlhče tako, kakor dr. Oblak, ki kakor tzverno sla\*i, prav letos 30Iemico svojega pis atelje van ja in stalnega sotrudni^tva »Pianinskcga Vest-nika*. Oporarja;uo torej --Sočane« prijatelje in posebno pa pianiucc, da se udeležiio tega velezanimlvega predavanja, ki seja daiec Čez okvir navaduega potopfsa. Vstop ie vsem prosL — DmJtvo »Treznost« v Ljtrbtjani Ima v torek, dne 5. lai:ir;ra 1926 ob po!o 20. uri svoj redni šestaru^ v higijenski točilnici s slede£(m dnevnim redom, 1. Zakaj se borimo proti takozvanim zrr.ernikom? Preća-va br. Cerkvenfk. 2. Predk>g č!anov za usta nov ni občni zbor. — Rotnodoimski pobatini na delu. Fo. noči norega leta so ne»nani pobaJini — morda so bili ćelo okajenj »gtjspodjec — aopet vrSili svoj« hudodelske orgije po Rofnf đoiinl. Pri neki Iilši so upognlii s3io-raj novo, moćno ielesno ograja Z nefee M-e ao odtrgfali pie«n9ti nabiraln!l£ ter ga vrgli t J«re^. FoStna uprara Ima vsled t*^3a 2*0 TXn fekode. Kej- nastopaio hudo'oneži aa-radno le ponoć* v sobortaii ali nedeljah, "bi Jlm mogla policija posvečaii "vefi pozornost:. — Tatvlne v meatni klavnicL Dne 2. 3a. nuarj* Je izgiailo v tukajšnji meetni Glavnici već TeKkth ko«ov sala in sJantne. OSko-dovani so mesarji Rode, L.avtižar, Ccrai- — Kaj vae kradejo. Dimnikarjii Iv. Klaačartu je nekiio t soboto zvečer odoe-sel te pr«^ neke gostiLne v Voimatu 100 Diu vredno fcrtaCo za. ometanje dinmikor. — AretacJJe. Osumljeni, đa so ukradli Katarini Smoljao 50 kg preliajeoega svlnj-akesa m^&a, so bili aretiraTii: Viktor B.f Stanko 9. in Mirko €r. Zaradi prekoračenja državne meje Je polieiia aT«tirala B*. Ran-sinserja. saradj TVMtopaoja pa Kadaslava Risa. — Ukradeno kolo. Dne L t bl fe nekdo B dvorisea gostflne Kersičeve v SiSki ođ-peUal lipovcu Ainir. BellCn 800 Dtn vređno kolo zcamke »Styria«. — Neznan utopfjenec v Savi. Dne 29. m. m. so naŠH na savsrkem pesku blHcu ko. todvora Kresnice truplo BO__60 let starega, slabo oi/.r-fcenega moZi Tmplo 3e bilo 2t* par mesecev ▼ vodi __ Sluga s četo teden^ko plačo je ia- ffobfl đeoarnico sa vogaJn BlelTPeeisove lu Dunajsko ceste. PoSteo najđitelj se pro.=i, da jo odđa na upravuištvo >S!ov. Xaro-5ađ. Iz Celja. —c Občni zbor Druitva krajevne za. ići te deoe in mladin« v Celju se bo vršil v č&trt&k, dne T. januarja ob 8. mi ave*er v mali dvorani Narodne^pa doma a obifiapim dnevnim redom. —e Demokratska organizacija za Celje v okolici Ima ta teden svoj sestanek v Cetrtek dne 7. januarja ob 20. sreoer v gofltilni Nerad y GaberjO. —c 8mrtna kosa. Rodbini tapetama I. kl. 5. Rndotfa Jnvaoca je umri 6Ietni sin-Cet Vojko. Tetko prisadetf rođbln: naže leJcreno sožalje. Iz Maribora —m Ljudska Univerza v Mariboru pri« redi 7. jaouarja ob 8. ^*ečer v veliki kaziiu ski dvorani komorni koncert ruske glasbe. Proirvajalc se bodo koncertne točke velikih ruskih komponistov Tancieva, Borodina in najnovejšega Stravinskega, ki je zbudil p*j vsem svetu s svojo čarobno gođbo največjo pozornost Ljudski univerzi se je posrečiio pridobiti za tolmače ruske gođbc prvo vrst* ne umetnike, in sicer Michlov kvartet, ki uživa s svojo visoko muzikalično kulturo in prekrasnim znanjem največji ugled med muzikaličntmi krogi srednje Evrope. Nas topi 1 je spomladi lanskega leta tuđi že v M&» ribaru in si pridobil s prvim nastopora naj* večje priznanje mariborskega občinstva. — Vsem ljubiteljem glasbe, posebno čudovite ruske galsbe, se nudi s tem koncertom prvo* vrsten ulitek proti razmeroma majhni vstopnint. — Predprodaja vstopnlc se prične v ponedeljek. in sicer pri ge, Zlati BriSalk fn g. Hoferju. . . POSREDOVAJLEC ABD EL KRIMA V PARIZU. Abd et Krim* vod Ja rifskih tisi a* s€V, ja poslal v Pariz bivšega angle&kega kapitana CUMM1NG GORDONA s poob» lastilom, da posreduje pri franeoski vladi v prilog miru, Ministrski predsednik Briand je, kakor znano, vsako posredovanje od* kloniL — Slika kaže kapitana Gordona. —m .Vevarna vlomilska dvojica areiu rana. Mariborska policija je prijela nekega Antoua Vuka, ki je cnaD pod imenom «Ci« ganski Ton!» in njegovo priležnioo, o-Cigan« kos* Alojzijo Rak. Ta dvojica je izvršila radnje Čaše ćelo vrsto predrznih vlomov v tTgovine, tako v Slovenski Bistrici, Poljska* vi, Ričjem, Majšpcrku, Makolah it: a) hranartna (čista denarna podpora za\arovancera ia čas bolezni) z zreskom Din 7^85^83.73 aii 35.47 vsch predpisanft premU, b) stalni tL aestaaii honorarji »dravtđ-kom Din 4331.4^9J0 ali 19.24 ** v tem meska so cb5€Jeiy tud! honorari! za zr>bo-zdravnfke ta isdatki za zobozdravniska in tobotehnične naprave v visini Din 1,443-312- c) npra\jhi stroski Din 4,141.381.66 ali imo. d) porodniske podpore Din 1.021.332 ali 4-54 %„ od tega odpad« Dio S85.670.I0 ca porodniSko pod poro zavarovanim članicam (dnevna desarna podpora zna>a tri četrtine zavaravan« mezde) in Dfri 135.662.90 na svojce zavarovanth članov (đi^evna decar-oa podpora znaša Ie Din 1-50). e) oprema za novorotenčke članicaTi Dm 207.592-50 m oprerra za novorojenčke svoftam Din 1,979.654.50, skupaj Din 1.287.347 ali 5.92 odstotkov. Skupno ma«a}<~. pcrodrrrške podpore z opremo deteta in z izdatki za babislco pomoć Din 2^86444.10 a!l 1169%. f) zdravih -# : ^ Dir 2.201/MU 12, rdrav a svo*c«*ii 577.723J6 Dta al! skupaj Dte 2.77S.726J2 ali 12.34%, g) stro^ke za lećenjt v bofm'car. ćlanov Din 2 339.S25.49, svojcev Din 536.521-39, stapaj Dio 2.S56w346^8 aH 12-69%. n) posrebuina Din 305.769.50 ali 1.36%. okrevallSča in zdraviliiča Dtn 219.778 94 ali OM •£, K temo je priitetl ie rekaj maaJSth posta vk. tako. da so zna šali celokupni iz-ćatki srori navedeno svoto. Označeni od» stotkf znatno, presega'o normalo. katero dnpušča stttistWix> te za varova; do matema-t&aa osnova zavarovania. Iz posameznih posta vk je razvidno, kje Hft krfza našega zavaravanja ?n kle lefi možnost odpomoćt LV|j savarovanja Je v rokah zdravnikov, ker ie tzven dvo-na, ia vcffk dal odstotkov odpada m sirnuk-clj* In zavlačevarje bokzni. Nas proti postavkam i r da tko v Izkam-jelo pre'emki s'edečo siiko: a) predpte bolnt!■*■ ii.lYUH KB» ena od 139.742.059 na I62.66J.661 ICC Na-^Piolco j« pa nadla vrednost izvoza tekstil-nfb lidelkov $ sicer pri borabaževini od 2S3.6W.71Q oa 250^03.673 Kć, pri volnctiem bligu pa od 165-^5^611 na 146.612.342 Kč. Tu se le pozna, vpliv visoke oemSke tvoiat carine. Marj'a je to£ o ovoznl cann! priđe v kratkem pred plenum modri t skutJ$činc S Zvzm tekstilnih tevars. Tekstilne tovar ne v naši državi nameravajo ostanoviti strokovno zveaso. V tem slačaju bi vse to-varnc izstopi!«; iz svoflh pok^a'ttiskih orsa-nizacij industrijalcev In pristupite kot novi elani v CemraJo industrijskih korporacfj v Beogradu. S Zakoo o pobijanju ćraginje bo v mi-nfetrstvo za sociialno politiko kmafu s«-stavjjen fn priđe pred ministrski svet. Ta zakon pomeni za gospodarske kroge novo breme in novo odsovorrost. ker bodo vsi priđobitri sinji '"zpostaviieni siucajnemu rasunrcvan.iu in interpretaciji noveca zakona Šikane bodo na dnevnem redu. Pobijanje dragtni« bi se morafo račeti od zgorzl Zr?f2atT proračtm sa 3 do 4 milijarde, odpTa-viti 5 do 6 tnfnistrstev, okdtiti nepotrebne kfimlsfle hi po tova n U. rrrižaH vosarino na železr'cah rn parnikih ter takse m poStne pristoji i Be. To bi bilo več vre nafti* Baafc Dftkđaj tn dane«; nrof V*»?tmir Bajkić: Teoiijm norea dr. Slairka i«*«wt; Oskar ^^elcjmaytir: Oarrt na prtrr©*!Be prilike n pro*loj godini; DoSan TJielac: Posrnule Baske i nji. bawe o-bavese; đr. Gustav Gretforin: Stabl Iizadj* đinarj* potom dvojne vrnlnte; XI-Ipoia ro*ft*i: Me*iTMaro«liK> Pravosuđe. Pre*pd sa tBaakarrtvo«. Dr. Viđaš O. Blagojerl* 1 DrssoslaT O. Blagojertt; Stanko Danilovič: I^ilfTidacUa bivle T>r-*»vae Hipotekarae Banke KraU^rlsa C*. To in ono forokmije a 11928 Mme Fraya, znana franeoska vedels-vaika* napoveduje v novem letu razli^ne važne đogodke. Med drobim tuđi, da Izgubi Mnssollnl leto^ svolo diktatorsko moč in da kmalu nato umne. V Italiji prtde do velikih neminrv, ki izbruhnejo povodon Mus-sollirijevegu padca. Letoinje Uto bo tuđi na jedravstvenem polja ranimivo. ZdravnDci lssmiio sredstvo proti raku in paralizi Veliki izgredi in nemiri izbruhnejo tudl v An-flijL Do vojne med Ameriko In Japonsk© riđe Sele L 1952. Fhiančno stanje Prancijc ce ?etos nekoliko zboljSa. O revoIucIH v PrancfS oe more biti govora. Adventisti v Motmt Zlo?? Sanctnrat v New Jrrsey so pa prepričani, da prtoe le-tos Kristns drusrič na svet !n sicer v državici New Jersev, v Jcrscy Clry. Nikatcrl prtpadnikl te sekte pa trdiio, da se bo Krf-st©s ponovno rodi! v Sadle Riiver, ne pa v Jersev Chy. ClanI sekte, ki k> Je otv->rfl Se Jiveći A. Jackson, !f čejo zdai našlo urediti svoje posvetne za deve fn se pripraviti na Krlstusov prihod. Po njihovem mne-n|o sledi namreč takoi po tem znamenitem do«odcu konec sveta in sodni dan. V Genovi živi ».ribič iz Chiarava-lfo«, ld vCasih prerokuje. Pravijo da so se ie množe niezove napovedi fzpolnile. Tako je bil !anf n- pr. za n-ovetnber napovedal veliko pevarnos* za nekesa odličr.ega. državnika in Izvršen bf bfl irmaJu atentat na pradsed-nlka^Mifs»o!tnlja. Ža rekoCe letn prerokujc riW^ Iz Chla* ravalle fo-le: 14 &n. se razvijejo resnl nesporazami med nekaterimi državmkl. Začetkom marca doživimo velik barrčni krah s hudimi po^It-JIcarri. Začetkom aprila nam naznani brzo'av d^jrodke, kakrinlh se Bik-dar ni Mio, tekom aprila bodo težfci potresi. Okoli 10. maja bodo ugodni čaši za Spekulante, koncem meseca umrle znarrenit literat hi slede politične rmede. Prvi tećen me-seca Jonffa se prfkaže izreden fenomen. StraSni dnevi bodo sredi fultja In koncem meseca viharjl in ne\ihte- Avgust bo katastrofalen za trgovstvo: koncem av» gesta se zgodi nekal. da se bodo Sudili $e naibolj neverni Toma a. V septembra pade nefc! visok državnik v nemilost tn drugi stoni na vrhunee. Mesec okt^ber prinese meogim družinam veselje: cko?t 2n. bodo »rtx;$niave po mnogih pokraiinah. Novcm-ber prinese smrt nefcemu široko znanenra mora In leto zaključi z noviml sakonl, kl bodo Imeli mnogo kritikov. To so napovedi za Ira'iio v letu 1926. v. mećete* rKn7 nifrip/ VAS DENAR JlVUZ. Unllll. će kupite nogavice bret žig« .k]?iif*, ker eden pat aogavic 2 zlgom in znamko (rdelo, nodfa zeleno a I! tlato) „kliu6" trija tako doigo kakor SHrJd pari drugih. Kupite eden pa^ in prepriča če sef *^* ^ Madžarski ponarejevalci franeskih bankevcev Va* erropska javnost se zanima za n*-^»▼eno afero madžarskih pon are je valno v đanarja, t kat ero so zamrlaai vieoiti mai-Sarciki drtavni funkcijonarji. »Arbeitersei-tans« priobčuje senzacijonalao vest, da j« bilo pooar^Janje fra-ccoslcih frauljor dobro saJĐaekirano snovanja puča. O hofičnfh praznikih to hotel! madžarski faSfsti pro-Slasi-tl fWf»tov*ko đlktatnro AIbrec>?ta Habflburtlt^sra. Horthy na] bi poctal vojvo da. Mini«ter hnnveda ^rof Csaky naj bi poakrbel sa oboroženo pomoč Sef đeželne policije Nada«5i je bi! đoločen ra notranjv3-gm miniatra. NačPlnfk zunanjeg« mhii^tr. atva grof H€M3ervary te or^anteirml ino-aeSMiko kamp&njo. gix>t Klebe?berar je bil dofoten »a mlTiietrf-kega pređseđn!ka. Kaoi Windiechsr2tz. čiga-r koiDonUk Ko vacs i« poii'jal ponarejev-alcero T Amntar. dam brsojavka. J« sahtfft tninittra grofa Csakrfa «a Ao. pnat je »trodtf t Buđimpefitl »plofno tva zac!jo. Hifine prH*"kaTe, ki ao w rr^ile na ?:1-vostror večer tu na nor«gt l#ta dan, »o spravile na đaa toliko »•flsac^jonalnih podrobnosti, da policija no£e toC daj at i no. vinarjem in forma ci j o ponarejanta fra nco 9kib novfanlc. FrancoskI detektivi, kl to ae informiraM o ponarejeralcih tadi T Haasu, so iigotorili, da Je bil denar pona-r«jea v treh aerijah ali tiskam ah. Ravnatelj Bafiifae da France, W aa naudi sdaj v Budimpešti, ja liiavil. da j« »»kljočenc da bi se mesla fraflcosfci bankovd tiskati đrugje kakor t tltkamah. kj to sa to do-k>Ceae. Taki tfakarni eta ma Madzartkera smxmo đve, iu alcer đrtarna ta ttskarua ■»đtarskaga aansljepisnesa aavoda. V «!eđ-njl J© tajni odđatok, ki tiska irad«ntl«tl«-ne v&pe i« druga tajne ttsknvfo*. Tu pe tlskajo tad i teanl>Tidi ganaralne«a ftUba. V ta oddelek to tmeti doetop samo Tisoiti đrtaral urađofld tn »tabui oflcirjf. Ravnatelj aaadžar«k««» aernljepisnesa amroda j« btv#J ■inistrsld predseđnik grof P«t«1 Telekl fef ja btl vvojćaa v«etičtl«ild profeaor ta gUrmi podporoig tredeatiatlA. ■ega pokreta, U 1921. ja bU mtnlttraicl predsedofk laj aa čaaa mirovnih po^aj*nj ▼ Parisu Je sbvjal a avofiai Šorinizrnocn ayloiao pomurmomL Zadnja emmm ja bfl tnJi MBB ■aVMHBaV BoavMijv a*vc9t 98PSvtv. a9 sa.pla«j«fifb Hatlaah njegtjro Itn«. PoTirt** Je pokllcaJa grofa Trtekija. da ga saslil!. Teleki Je tzjavU. da o aferi nlč ne ve. Po poroćillb ia Budimpešte Je bil aretiras tud} privatni tajnik knesa Ludvika WIndi#rh-gritsa. đr. Raab. V njejrori pisalni mlzi eo na^li več ponar^jenih liirtin in bankovcev. Ur. Raab je (eato potoval po Imezovem u a. ro6Uu k bivšemu kraljn Karlu in kraljici Zlti ▼ Lequi0to. Madžar-ka afera o falsiftineUi frameo. tkfli frankor dobiva nararĐoet senzacijo, nolno politično ozadje. Zelo eo kotmproisHi. raoe ugledna !o vodilu« politične o«eb*-ief poiicijekeg* ravnateljatTa dr. Emerik Nađa«y j© poetal Irtev te alfere, nemalo. ma J« moral nastopiti đalJU dopast in ^ T«ft ne trrn« na »"roj« va^nto. Vaiasjr J© bH aitimeo prijatelj đrtarne^a aprav!tel}a ad nlraJa HorthrJa. bil Je oben«D aranSer gotovih političnih akcij tn procesov, prKl-plral j© zlaati madžarske faSiste teT je T€*krat zr»aJ aa prav rafiniran oačtn vri-krttl razne po^itifine umor«, ki so J*h trrr-8111 madSar«kl fašisti. Nađaay Je bil tnđi oni faktor, ki Je arnal na premeteo naC-in potlačitl pr«t»karo proti falsifikatorjem francoj^kili frankov. Podređenim organom Je dal navodfle, naf koltkor mogoče ovira-Jo preiskavo fr«nco«klli kriminalnib org-a qot. Zato j« franeoflika komlalja ođpotova-la na DtuiaJ, od kođer tedaj vodi tbo pre-lakaro. Franeoakl poelanik Je ▼fieraj posetll m!nlstr«k«ga predsednika đr. Bethlent ter BaJodloCo&jfe protestiraj v Imenu svojo Tlade proti po«topanjn madžarske policije odsoano polteljakegra ftafa dr. Nadasd.vja. Francosk) poelanik $e o&tal pri Bethlena ▼ daljien raigovorn ter mu fconCno vskto-liL da bo Francija pr^prečila UkvHac'jo t Madžarski od Drnitva narodor đavolja-nega poeojUa. Mtnistrffki predsednik srer Bethlcn Je nato takoj ođšel k državnemn upravitelju Hortbjju. Po đsJjftem poeTeto-▼aoju Je bil sklican isredn! mtnistrskf svet ki f& Isključno razpravlj&I o aferi fal«ifi-katorjeT. Notramji raJnist«*r Rakorski k podal miniatrskemn tvetu dalj§e porodio Konftno ie minlstrelcS svet sklesil« da se uvede aajatroija preiskava. V afei^ j^ mod đrugiml tapleten tudl »rak na Holanr!-pkeia aretiranega generala Jackoviča grvf Caain. ki Je bU »rojeCasno minfstrski pre^-aednlk in minieter narodna obrambe. Gr<-/ Caaki je nemudooa zapuetil Budimpeito i^t pobegnH sa Griko. Zelo je kompromrtiraTi nadalje sroi TeTekl, b:T§.l mini€ter In ceJo flan madžarske delegacije pri Dru.'tvu aarodov. Grcr" Teleki Je bil predsedntk madžarskima geo-grraflCnegra zavoda. Frascoeki kriminalni uradnlki »o ugotovMt da eo bili kliSejl ra falsificirane fraacoske franke napravljeni v tem zavodu. V narodni pknpščini priđe že priho.1-njc dni ta afera na dnevni red. Socijalni demokrat je viole obćirno !nterpe(laoiicx Parlamentarni krogi pričakujejo, da prid*3 povodom Interpelacije do velikih viocrjev in fekandalor. Opozicija je odlocena radevo z veo brezobzimostjo zasled^vati. Grof Ap. pony je danes v isti izjavi, da pomenja afera glede falsifika»toc*jev za Madžarsko hujšo katastrofo kakor T*a zadnja povo denj. Kaj je moderna ženska Kadost vbujajoča glavica »a Ia sar-octine« — pravi la^ničar. Čudo perverznosti — prav! teta KJo- tilna. Kompleks seksualnih problemov — pravi p&ihoanalist. Duhovna spremlj«va!ka in prijatel'lca — pravi mladenič. Zlobna hišoa gospođini* — pravi re-akcffo-narec Silno draga — pravi stari samec Nesreća za mojega sina — pravi tašča. SrediSče sanatorija — pravi zdravnik. Vedno ctiaka skozl v?a stoletja — pravi .nodrijan. (fz Dame«J # . , Najvišja in najnizja temperatura PoJatki o teflipcraturi v kUmar. lobiji se nanaiajo vedtio sa zračno temperaturo, kl Ia pa ni lahko pravilno merltt Na zračne pUsti vpllva namreč toplota. kl io i^lareva naia xemUa. Zato te ne more toflno označiti, kako visoka te bila maksimalna temperatura, ki so jo zabeležili termometri V zapadnem xlelu Severne Amerike, na meii med državama Kalifomtjo tn Nevado Ježi takozvana Mrtva dolina Kakor Crno morje je tuđi Mrtva dolina takozvana depresija, t j. njena površina leži pod .-norsko gladino. Ker je zračna temperatura tem ni£-*a, čim višje se đvlgnemn nad morsko gla-dfno in nasprotno tem viSja* 6"m nižje sto-jfnro pod morsko gladino, je jasno, da ima Mrtva dolina zelo vroče podnebje, dasi je oddaljena od ekvatorja kakih 4000 km. Valno vtogo Igra pri tem seveda tuttt Iz-redno tali zrak. V Juliju 1913 je kaza! ter-mometer v Mrtvi doliiH + 56 stopinj. Potem Je znašala temperatura več dirf »porsdoma nad 53°. To je bila maksimalna vročlna v Mrtvi dolini. V igračkih pvsttnjah so zabeležUi futno od TrlpoHsa L 1922 zračno temperaturo + 58°. V notraniosti vzhodne Avstraft'e fe znaSala temperatura opetovano 54 In 55°. j Mrtva dolina fma poleti nesnosno vročino. I V toHJu aaaaa povproĆBa temperatara 39°. NajboU vroč! kraj! so v itaHJanaki koloniji v vzhoM Arrtki HMifiJa fma irednjo tom-pera toro tO°. dočlm tnala v eimenjenl koloniji 30 đo 31 • te aletr ■• tamo v kraiih, ki Teže bHzn ekvatorja, temveč todi v takozvani MisoH. U leži 1500 km proti te- ffavtmi pMvnmi enpvovco w •anairm BjosrJ Grelandske znaSa povprečna tettu temperatura — 30°. Stalno blvaH&e Amundsenove ekspedicije na južni tečaj je bilo 3400 km od tečaja. In vendar je ma-Sata temperatura, ki so io mertli skori 11 mesecev povprečno — JJ NajhujSi udar so imeli v avgustu (— 45°). Dos4ej so rabe-ležih najvišjo temperaturo v mestu Vrho-iansko v SibirijI. Tam ie znasala temperatura L 1892 — 68°. Se nižja ie temperatura viioko v zraku. Zanimivo je, da &o zradne plasti nad ekvatorjem cajbolj mrzle. V vi-Sini 15 km nad ekvatorjem zmsa pov-prec-na temperatura »-80°. Temperatura v sve-tovnem prostranstvu znaSa pribiižao — 273°. , , Oavek oa trebub Briand dobiva po!no razrjovr^tnih pred-logov, kl naj bi ponagali resiti težko fi-nan-čno krizo, pod katero ie£i rudi Prancija, kakor rarn« druge deiele. Državnik!, fi-nančniki in politiki usibajo, kako bi se dalo spraviti državne finance v red in o tem raz-rrišljaio tuđi davkoplačevalci, katerim se Jasjc ježio pred ogromnim! davčniml ja-htevami. Na krretih debatiralo o davklh fn iSčejo pot!. da bi se davsčme dobro in prav razdelile. ker se ilm zdi, đa Je dežela pre-več obremenjena in da le mnogo takih. »lasti po mestlh, ki premalo plačujeja Neki najbrže suh franeoski kmet ima piko na trebuhe. Neko nedeljo popoldne s« ie vsedel in plsal Briarda v Pari? pismo in je pove-da! ?epo po doma5e, da treba, ako se hoče spraviti bilanco v ravnotežie. obdavSt! predvsem debeiuhe, Obdavčilo naj se vsi oni, H preveS iedo fn pf'ejo. Dokaz ta to Je velik In ?irok trebuh, M!ađina je sicer taka, da včasib ne pozna mere v jedi tn pijaci, toda zre»«j$im in stare.^im se taka razvada ne da odpustitt Zato iih treba kaznovati In obđavCltl. Kdor fma čez trebuh ob«e£nostl več nego en meter, nai plača za vsak cert-tirreter po en frank na leto. Določl naj se Dresled ljudi m rmerijo naj iih na občin-skfh aradih. Briand bo videl. t!a dobi po tej peti v državoc blagajne ogromne pri spevke. Kifajska justica Loođonski listi poro«ajo ia iangaja 4a se ja t&aakaj proŠH teden đosođO na te-lezniškl postaji neverjelen alufiai. Pr#dno ja odšel ekspreani vlak protj »»Teru. •• je med potniki pojarjla poflicija in fskala to. jEhka gpijona. Policija ga j« kmaln aasle-dila in tretirala- Na licu m^sta na kolo dvoru se je takoj sestal preki »od, ld je Ki tajca sodil to obaodU ▼ «cratlut» petio mtnu tah. ProplaSem potniki eo morali priso Etvorat! Se ekskuclji, ki s© je tevTiila i prihodnjih petih minutah. Obglavil eo ga tam, kjer so ga prijell. Pri sebi je no«l! dre bombi. Kaj ne? Precej radikalen po-stopek, da se abijo strast za terorist ičsv akte! 61 Nensmnjen molster« Pred sodiičem v Išlu je stal krojač Viljem Kasberger, obto-žen, da postopa neusmiljeno s svojim učen-cem in svojo »čenko. V stol učenca je vtakni! žeblJe {n igle ter 53 prisilil, da ie sedel na nje. Tako - le za zabavo je včaslh zvrnil kozarec prav mrzle vode učencu in očenkl za vrat. Nekoč ie zmečkal tobak od cigaret In ga polil s strojnim oljem, potem Pa maza! oba po u-stih. Potern ju je skiskal in ščipa] za iica tako dolgo, da sta odprla nsta, oa kar jima je v nsta pljuniJ. Dobi! je mrtve misi, pa jih metal v učenca in učen-ko» NekoČ je tako mis, kateri so molela čre-va iz trebuha, zabasa! uiencu v nsta. Ob-toženi mojster je obsojen na tri mesece U-žke eče in vsak teden se mora postiti * Šlpanz pri lufenU v kl'nčavnlci. 0 Šipanzu trdijo učen jaki, da i« med OPica-mi naibolj nadarjen. Mladi šimpanzl so med seboj zelo pri'ateljskl in Ijubeznlvf. Ako $c kdo loči, nastane velika Žalost. Pred kratkim Je predavat o simpanzu proi Charle* Sherin^ton, predseđnik ansleškejca znanst-venega društva. Rekel je, da je bil zelo presenećen po nekem dogođku, ki mu ic pckazaJ >duhovno sorodstvo^ opice 5 Člo-vekom. Obiskoval je šimpanze v svojem laboratoriju in bil ž njimi zelo dober; žl-vali $0 sa imele silno rade. Nekega dne po pesetu mu je priSla v glavo misel. da bi ne-opažen posrledal, kaj delajo šimpanzi. kadar cn odlde. Ohrnil se j€, se sklonil b k'jučav-nlc4 In hotel pogledati skori luknjo na pr©« stor, kjer se nahajajo. Toda ta se ie »re« fialo njesovo oko z očesom štmpanrom. ti* val je Imela najbrle isto mlset kakor om ds pogleda za njim In šlmpanz ie stopit b klju. čavnlci ter gledal skori Inknjo xt profe* »orjem, kam gre. * Z mačko v grob« Bogata anglefta vdova Marija Savrner, kl je pre JaVn a* Imenuje «pokopali!fe PoJJaJHr^. « Stran 6,_______________________________»SLOVENSKI NAROD« dne 5. januarja 1926/ ___________ Ste* 3. PIrtilni stroj! nemikeca tedelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, joplce, svilarj€ In vsakovrstne rtetenme nndiio vsakomur najbolišo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki ic jako lahak, in po potrebi tuđi s stanovanje ti e dino lepri F. Kos. LfiMfura. ZiđSffta l. 5 Generalni nstopnik. Potrti globoke žalosti naznanjaino, da je niš prc- Ifubijesi Oalibor v cvetu svojfh 19. let po kratki, mučni bole mi, dne 3. janoatja t L pre mirnih Pogreb s« vrši v torek, dne 5. t. m. ob 3. nri popodne iz dežetae bolnice na pokopahšće k Sv. Križu. Lfmfrljaaa, 4. amsarja 1926. ,\ / ftodbiM Ntigon CHUdek. Razpis. » PakofatosM mol u aaMtitraco v fcjsb-Ifaal oddaja dela iz uraetnega kamna (stopnice in drugo) ari gradbi stanoranjskih hf< ? Mariboru ob Kralia Petra trgu. Ta dela se oddajo za štiri biše skpno ali za vsako hišo posebei. Interesentom (našim državljanom) so na razoo-lago pokoji, nacrti in proračuni od 4. januara 1926 oaprej v oradnih urah v pisarni zavoda proti plačilu nabavnih stroškov, Oferte z S6/« jamčino je treba vložiti do 12. anoarja 1926 do 12 ore. & Za Tsako sprejemno ceno prodajem klobuke, »Umnike ter vse rotrtbičtne za roođistke. — ■taka Mervart, modstka Ljubljana, Dalmatiaova uHca 10 U If . BMK I Er. Km Urtfen, Karti Kfttfkfm fllca (baraka za Leoino) se priporočata ceni. ebčinstvu. — Cene imerne, postreiba točna. Triletna garandja. ići l Damska konfekcija in modni salon T. Knc, £rSL£ Blagovi in svila v zalogi. J^^ LMikuš nmnai •■ Bfmpp mai ■ ■>■* Ilokonobiu vl| Voff»La>ftai do 900 H? | tvorniSko novi aU ^esirralno popravitenl t r»orri*h» (amatvoiB fndi m ajbrete noloriiaafetaiipltai IKeseteirtiiotori brez kovprcMvja) motori! na siroto oQe Generalno zastopttv« HotCffjajfajiffl^ |VWStidl Hliiski strofi Transnlslio > Pogtcjtc flait fkUđlUef : —. Plaaiae ttajlavt — Kompittna «Mmta2a BRACR RSCHER D. D. »HO»E», Paartaveak 11 Na stanovanje in hrano se sprejme di^ jak iz boljše rodbine. — Ponudbe pod «Snažnost 32» na upravo «SIoven* skegt Naroda*._________ Moško kolo dob-o obranjeno — na* prodaj. — Ponudbe pod *Ugodno/31» na upravo *SIov. Naroda*. Znanja žeK gosped z gospodično od 18 do 22 let. Na pretno* ienje in poklič se ne ozira; irključcne nišo vdove. — Ponudbe pod 1926/30» na opravo «SIo* venskega Nari>dai>. Moška suknja za srednjo postavo, do« bro ohraiena, naprodaj za 500 Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* 1?a Naroda». 29 StanoTanje 1—2 sob s kuhinjo v no« n ali stari hiši v Ljublja* ni isčc vpokojen orožnik. — Cenj. pontidbe pod •Stanovanie takoj'2^» na upravo «Slov. Naroda*. Instrnkcifo prevrarae ubog priden ucifeljiSčnik pri boliši rodbini. — Ponudbe pod •Instrukcija/*** na upravo •tSIov. Naroda». I RADIO I aparate in sest^vne dele ima v za!00 HANC BJU, Uubljana, CantaritM Mjbrtžja ittv. 5 Teod. Kom, liubliana P«lfaan)ka eoslai At. t, mvvbc« stivtoiM, 9WMrtsrttflrt Ni okrHMi __Mtgat mstatacU« m$&*6m itajnfi stnlMBUt. toariitti ■ ktoHataBrift Izdelovanje posod Iz p I očevine zs tirnei, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tud! posod (Skatle) 105 L za konserve. „Zveza mlinarjev za Slovenijo" javlja pretužno vest, da je njen velezaslužni pred-sednik, gospod luan Knez oclctrgooec Nd^ Itd. dne 2. januarja 1926 na Dunaju preminul. Velezaslužnemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin. VIR - LJUBLJANA, 4. januaija 1926. NajstarejŠa slovenska pfeskarska in ličarska delavnfea Ivan Bricelj, Ljubljana St priporoča. — IzvrSitev to?na. cene zmerne. jt-l Sretao In veselo — novo leto — želi , resta¥ractfa ,N0VI SVET1 Basposratiata cesta SaV* Ako potrebujete tveže ali sohe venee, 5o?ko aranimaja. pokličitr telefonsko številko == 341 ===== cvetličarna KORSIKA ===== Aleksandli*ova cesta n» ■•ro6lla mm poslljajo na dam i*74 Hiiatnjam etnienemu ebCinstra in ©djemtletm, dt sem se ST preselit 3E iz Bthartnfe taft 9 t Mm n'lco ti s STEVO GOfiBOC modno kroiaStvo „SREČOLOV" Prostovoljnega gasilnega društva na Strniščuf se je moral preložiti vsled premalo prodanih srečk do 31. marca 1926. Obenem poroča podpisano društvo vsem kupcem srečk, ki so jih kupili po 100 Din komad, da se je po sklepu odbora znižala cena srečkam na 25 Din tako, da vsak kupee dobi še tri srečke zraven, ako posije 4 Din za priporočeno poštnino in številko srečke, ki jo je kupil za 100 Din. davni dobifek je posestvo v Vintorovclfi pri Ffuju itM obstojEče iz dueh hišf vinograda, njive in gordo. Prostovoljno gosiino druStvo Stmiite pH Ptuju. Zahuala. P. n. Jadranski zacarovalni družbi v Ljubljani, JBeethovnova ulica 4- Prijetna dolznost mi je zahvaliti se Vam $ tem za Vaše knlnntno po stapanje ter točno likvidacijo škode* kofera mi je bila povzro-čena vsled požara na moji, deloma pri VaM spošL družbi zavarovam parni zagi v 8h- venski Bistrici. Ob tej pciliki moram tuđi naglasci, da sem bit v vseh dolgih letih^ kar sem komitent Vašega cenj. zavoda, v vsakem oziru in vselej tako postrezenn kakor se le more prickkovati od prvorazrednega zavarovalnega podjetja in ne bom nikdar opusttl, cenj. Vaš zavod vselej m povsod kar najtopleje priporočati. 2 odličnim foo&ovanfem Josip Kirbisch L r., Celje Javljamo žalostno vest, da je Sin naie uprave in cenzor naše filijalke Ljubljana, gospo«! luan Knez veletriec itd. danes dopoldne preminni na Dunaju. Obranimo velezaslužnemu pokojniku trajen spornim Ljubljana, 2. janaarja 1926. Jairaask»*MhBumkft feaak« Javljamo žalostno vest, da je dan naše uprave, gospod Ivan Knez đanes dopoldne preminnl na Dnnajo. .,,..: , Obranimo velezaslttžnemn pokojniku trajen spomin. LJUBLJANA, dne 2. januaija 1926. - Upraval *nt Strojiik to?ara ii liiarn d. d. Uradalštro tvrdk J. Knez bi Jti. Vodnika deđlH naznanja, da je njega ljubljeni Sef, gospod Ivan Knez prađaeanlk Zbornice is trgorfa«, aart Ib Indoatrljo ttd. danes neaadao na Dnaajo prembo!. LJUBLJANA, dne 2. jannarja 1926. Uradnlttvo tvrik: 1. Knez io k Vodnika hl Naznanjatno tnftno vest, da je naš predsednik in ustanovitclj, luan Knez veletriec i. t. d. danes na Dunaju preminul. Velezaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin, UUBLJANA, dne 2. januarja 1926. Upravni svet Združenih opefiarn d. 1 LiBbljana Popo?nom« potrt! osmasjano pfetnSoo vest da JeaaS itkreno IJaMjcnl sinček odroma bratec ia vnak lfojko na novoga let« dan, ob eni ori popoldne po kratki in mučni boltml, šest let star, odšel med nebeJke krilatce. Predragefa ralitkega m fe prepeljalov nedet^S. famiarfa popoldsn ob 3. uri iz hiše žalosti, Beniamina travica ul'ca 2 v rodbinsko grobnico na okoliško pokopaiiščc. Našega angeljćka ohraninu v najiepšem spominu. CELJE, dne I. januarja 1926. Rudolf Juvane, kap. I. kl., oče. Marica Juvanc,roj. Vrečko, mati. Marjan, brat Rodbina Fran Alojzlj Javanc» Ljubljana. Rodbina dr. Josip Vrečko, Celje. Upravni svet in ravnateljstvo DelnUke plvovovarne v Laškem , javljate, da je njija velczaslužni predsednik, gospod IVAN KNEZ danes nenadoma na Dnnaju preminal. Drazbaf kateri je blagopokojnik načeloval ia za katero si je pridobil oevenljivih zaslng, mu obrani trajen, hvaleiea spomin. ¥ UikMBp dne 2, Jaaaarja IWL ^ A *** . Predseđstvo L]nbl]anskega ¥elesejma javlja pretužno vest da je preminnl na Danajo dne 2. januarja ob pol 10. ori dopoldne velezaslužni predsednik Upravnega odbora in soustaoovitclj Ljubljanskega velesejma, gospod IVAN KNEZ taMjltelj rada av. Sava DL razreda. Blagega in aadvse požrtvovalnega pokojnika obraoiico ▼ trajoem io hvaleinem spomino. , f Lahka am zenlj«! J ' DaallaBa, dne 2. jannaija 1928. Ljubljanski velesejem. Stran 8. ___________________________________ »SLOVENSKI NAROD« dne 3. januarja 1926. _____________________________ gtCT *« Zbornica za trgovlao, obrt la tadastrlfo v Lfabllanl naznanja v globoki žalosti pretresljivo vest, da je njen prezaslnžni in nepozabni dogolletoi predsednik, gospod Ivan Knez imatnik reda sv. Save III. rada, padpradaadnik Zvaza industrijcav, predsednik Mublfan-akega valaaefma, podpradaednifc Ljubljanska borata, pradaadnik in upravni avatnik mnogih induatrijalnih in denarnih podjatij, valatriec, industrijalac itd. itd., v soboto, dne 2. januarja 1926 dopoldne preminnl na Dunaju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri je odlični pokojnik stal na čelu 14 let kot nesebičen, požrtvovalen ter neumorno delaven predsednik, obrani nepozabnemu svojemu vodniku trajno hvaležen in časten spo min. V LJaMJaBl, dne 2. januarja 1926. i < * Kmetska posoJUnlca Ljubljanske okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo javlja prežalostno vest, da je nje soustanovitelj in dolgoletni, za procvit zavoda prezaslužni predsednik, gospod Ivan Knez veletržec, posestnik L t. d.f danes na Dnnajn preminnl. "f Za blagor našega zavoda vsikdar vnetemu pokojniku ohranimo trajno hvaležen spomin. - V Ljubljani, dne 2. januara 1926. - ! 4;>% ; ' «■.'-* ■• .,/* i- mah M'Mm^$**m$w ' * - ./čJliO- Upravni svet. 7 * I * • ' •* t * 1 ' - UnJm^ *»% ZuirtoM, — Za cNaoodao titltacftm fsas i ■ Ti at — 2a Jaamt* alat m* Otap GaAlot -■ Vat t Uv^Uaai