(r^ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki The tj-st Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. latere* m ••coad-Class Matter, September *1, 1903, at the Foot Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Karch S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 100. — ŠTEV. 100. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 28, 1906. — V SOBOTO, 28. MALEGA TRAVNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Konvencija premogarjev. Po potresu v Ffisku. Dne 3. maja t. I. PREMOGARJI TRDEGA PREMOGA BODO ZBOROVALI V SCRAN-TONU, PENNSYLVANIA. Predložili bodo dve novi zahtevi: špe-cijeluo povišanje place in povišanje plače za vsako tono. NOVA POSVETOVANJA. Wtlikesharre, Pa., 27. aprila. Glavni oii!k»r plačilne lestvice premogarjev trdoga »premoga je sklenil sk.icati v soboto dne 3. maja konvencijo premogarjev v Scrantou, Pa., da t-amkaj sklepajo glede predlogov lastnikov rovov, kteri zahtevajo, da se plača z ozi-rorn ti a minimal nos t pomanjša ali pa poviša in da se, ako je umestno, spremene na-ini eventualne poravnave. Mitchell in drugi vodje premogarjev so brezdvom.no uvideli, da želi večina boljših premogarjev zojtet pričeli z delom i*>d dosedanjimi pogoji, radi česar vodje tudi nočejo št raju proglasiti detiuitivniin. Lastmiki rovov izjavljaj * danes z ozirotu Jia zgoraj navedeni -»klep i»re-mogarjev, da je jtoložaj glede sklenitve tuiru mnogo ugodneji, nego je bil dosedaj. Oni so tudi dognali, da večina delavcev odločno nasprotuje štra/ku. M it<1ieil je že izdal odredbo za sklicanje konvencije, ktero so že včeraj raz|KN>lali. JC'» se konvencija snide, bodo delegat (mu pred ožili Vr»o ikoresjxmdonco, k t era je vršila med predsednikom Mitcheilora Lil odborom plačilne lest-vicc, nakar bodo morali delegat je določiti, naj se li sprejuie o&ort o razsodišču, kakor i njega predlagajo lastniki rovov. 1 Ved sodnik Mitchell je predlagal mvov, da se plača preuio-jš.i (id •*) h> 1"» odstotkov po ia.ijiii mi liinalnih plač, ali »pano t• >ik» prelit i»v Več, UClTO lasi ni*kom garjev ju načinu ■>** pa tla -moga ] sedaj. za v-a« » iz Ča it. 1« < ANGLIJA IN TURČIJA. Prepir radi turško - egipčanske meje. Kairo, Egipt, 27. aprila. Del angleškega vojaštva med narodne okupacij-ske vojske na otoku Ivritu. namreč 1. bati'iija kraljevega topničarstva in 3 solni je inniskilling-strelcov, dobil je povel |e, pomnožiti angleško posadko v Egiptu, kjer postaja j>oložaj radi turško-egij>čan»kega >|K>ra, ki je nastal v sled mesta T aba, vedno bolj resen. Turki so namreč zasedli imenovano mesto, dasiravno se nahaja še na e-gipčanskrai ozemlju. Trpljenje ubogih. —o— VČERAJ SO IMELI V NESREČNEM MESTU IZREDEN DEŽ. LJUDJE, KI TABORE NA PROSTEM? MNOGO TRPE. prte, toda blago je zelo drago. BEGUNI Ljudje so sedaj pričeli prihajati v San Francisco, dočlm odhajajo iz mesta s pohištvom naloženi vozovi. Ker komisija še ni pregledala dimnikov, je .kuhanje v hišah še vedno zabra-njeno. Oakland. Cal., 27. aprila. O polu-noči je pričelo izredno deževati. Tudi danes dopoludne je lilo. Oni, ki bivajo v šotorih, so morali radi dežja mnogo prestati. Tudi vreme je postalo izredno mrzlo, kar je zdravjm še bolj škodljivo. San Francisco, Cal., 27. aprila. — Električna železnica zopet vozi po ulici Market in promet se kar vidoma Posamezne prodajalnice so zopet od- ' razvija. Zdravstveni položaj je ugoden in število bolnikov postaja vsaki dan manjše. San Francisco, Cal., 2S. apr. Dasiravno se v splošnem oziru položaj v _ __1 tukajšnjem mestu hitro izboljšuje, j vendarle ni verjeti običajnim optimi-Oakland, Cal., 27. aprila. Governer j stičnim poročilom o tukajsnjej bedi, Pardee naznanja, da bode sklical po- v kterej živi velik del meščanov. Ti sebno zasedanje calrfornijske postavo- j so naravno po večini delavci, kteri so daje v svrho {»svetovanja o položaju | svoje borno imetje izgubi;i in morajo v Saui Franciseu. Dan za to sklieanje stanovati na prostem v šotorih. Prehode določil taikoj, ko se sedanja raz- možnejši ssloji za prvi trenotek ravno burjenost poleže. talko mnogo prestali, toda tekom zad- Chieago, 11!., 27. aprila. Danes je njih dni so dobili vsa potrebna sred-od tukaj odpotovalo 2-"» arhitektov pod stva. vodstvom generala William S. Smith a. Ko je včeraj deževalo, bilo je na ti-NVashington. 27. aprila. Vsled pri- soče ljuui do kože premočenih. Mnogo prošnje generala Greeleva je vojni od- ljudi nima na .razpolago niti pravih delek sklenil j>o-!ati v San Francisco ' šotorov. Ko je prenehal dež, so siro-n a daljnih 2500 vojakov. Tozadevna maki tekli po parkih, da se ngrejejo generalova prošnja se glasi: "Števiio ali so se pa greli pri ogiijih. Najbolje podpore potrebnih ljudi znaša od 200 je še onim v Presidio, kteri imajo vsi tisoč do pol milijona, tako da pride i na razpolago šotore, sedaj na vsakih 100 ljudi po jede® Na Cow Hallow so nastanjeni Ita- vojau. Tukajšnji danski poslanik, Mr. Brun, je v skrbeh radi danskega konzula v San Franciseu, 11. li. Birk-liolma. Od potresa nadalje ni o njem slišal niti besedice. Tudi francosko (Kkslaništvo išče svojega tamošnjega Konzula, o kterem ni glasu. rijani, zmešani s kitajskimi in japonskimi ikuliji. Tu je videti le malo šotorov in žene ter otroci teh partij morajo največ prestati. Radi dežja včeraj iliso dobili niti toplih jedi. Vrhu tega so morali prenočevati še v blatu. Mnogo i)remočenih žensk in otrok so vojaki nastanili v bližnjih hišah. Kjer VHOD V UNIVERZO LELAND STANPORDA, JR., SAN FRANCISCO. Igre. opij in V kitajskem vladala včeraj ker j« gorela mentna hiša. 15 Oakland, Ca!., 27. aprila. Nek ugleden inžener javlja, da obsega v San Franciseu razdejano ozemlje 1000 oralov. Na tem ozemlju je bilo razdejanih nad 100'bančnih i>oslopij. ktera so bila najlepša v mesti* na tisoče sUla-'išf- i :ia -t ;tinc tovarn. A" razdeja-lem delu ine-ta je stanovalo 250.000 lji.di. Tukajšnje banke s.» bile včeraj odprle. toda ljudje so več denarja vloži i. nego dvignili. Na pomožnih jhi-siajah se nasiti vsako uro j«) 700 ljudi. Kitajski generalni uouzul Chung Pao -t je danes pritožil, da so morali Kitajci vojakom, kteri so bili na straži, plačevati ]*> $5, ako so hoteli priti do ferry. Vojaki so Mon^olce tudi napadali in jim pretili, da jim morajo plačati, ali pa pustiti življenje. Honolulu, Hawaii. 27. aprila. Tu nastanjeni Kitajci se bavijo z načr-lom. po kterem bodo (Hivahili semkaj vse Kitajce i/. San Francisca, kteri tam nimajo stanovanja. lastniki hiš v to niso hoteli privoliti, so vojaki vrata razbili in prisilili go-stoljrJbnost. Sedaj je v mestu odprtih nad lot) prodaja oic, toda nektei i prodajalci so blago izredjjo |>odiy/.ili. Portland, Oregon, aprila. Semkaj je d < ■ s j te 1 o uakili 500 begunov iz Sail Fra.iclsea, ktere so gost«ljubili mehčani vzeli |x>d svojo streho. Nekaj jih je odpotovalo v druge kraje. Kuor hoče potovati v Seattle, Tacomo, Spokane in druga mesta v Oregonu, se vozi brezplačno. "LA MANO NERA." Najnovejša izposlovanja imenovane organizacije. Depoitacija naseljencev. Pogodbeni delavci. TE DNI BODO POSLALI IZ NEW YORKA NAZAJ V EVROPO 1000 NASELJENCEV. Prišli so semkaj vsled inseratov, objavljenih v evropskem časopisja. JUGOSLAV J ANI. * -o- NaselniŠki komisar newyorskega naselniškega urada, Mr. Watchorn, nam naznanja, da bode danes poslal 1000 semkaj došlih pogodbenih delavcev nazaj v Evropo. Ti ljudje so prišli semkaj vsled na Slovenskem, Hrvatskem in Srbskem objavljenih anonc, s kterimi se je vabilo v Ameriko ljudi za delo pri za-padnih železnicah. Naseljenci so dospeli semkaj iz Hrvatske, Srbije, Bolgarske, Črnegore in tudi Italije. Evropski časipisi, kteri, so objavili te anonce, so naselniškemu uradu deloma znani, kar velja tudi o tu živečih ljudeh, kteri so to anonco objavili. -- Došleci so imeli obljubljeno delo s plačo po $2.50, kakor je pred par tedni tudi "Slovenski Narod" v Ljubljani poročal. Semkaj izvabljene nesrečnike so, kakor rečeno, danes poslali nazaj v Evropo. o- O TORNADU V TEXASU. Bellevne je skoraj popolnoma razdejano. l»ellevue. Tex., 27. aprila. Včerajšnji tornado je tukaj razdejal razun treh, vse hiše. Razvaline so se vnele in tako je požar opustošenje popolnih V trgovinskem delu mesteca ni ostala niti jedna hiša. misij on. leln New Yorka je •elika razburjenost, •.♦nadstropna tene-17 na Dove rs St. V I ri-j dežno proda.jalnico groeerij. Da pride-j |lov „.,,-.,-{ j je sporočil policiji bankar Benedetto j.» g:i - i 1 < ■ i do | m »/ara, ki so vadile v j S;m Francisro, Cal., 27. aprila. Pri • Ragusa, kteri je zajedno prosil za do- " Plačajte nam $1000, ako ne, spustimo poslopje 'Flatiron' v zrak". To Včeraj so že 3e najnovejši čin organizacije new pulil..nt ima Kitajec Wing Lee navi- | napn>>ili guvernerja," da podpira nji- Jyorskih italijanskih brigantov. O tem nu Ki del hiše, pogrnjen« V drugem e. ki so bil razbiti. Tu so našli h^i so sedaj že iz dveh ulic otrani polotoka, na kterem je mesto Pisma od organizacije "L« mano ——j San Francisco, dm'-im na sredi otoka nera" jel je dobivati v minolem me- ni napravil mnogo škode. Blizo pri- -tanišča na zapaduej strani so po- zvaijf secu. S prvim pismom so ga lopovi po-naj pride po noči v Kings- za $ 20.50 ............ za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka Naša denarne pošiljatve izplačuje c.kr poštni hranilni nrad ▼ 11. do 12. «Mh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $2I>.00 v gotovini t priporsče-mo ali registrovanem pismn, večje saeskft po Domestic Postal Monej Ordtr aU pa Mew \ork Bank Draft rRANX IAKBER, lOf Orsouwlch Street, New York, t m St. Olaii Mt Cleveland, Ohio. t re sni valovi ostali in tudi železnični bri(]ge in prineSe seboj $1000 na dolo- I relsi 30 valovito zavitl 9koraJ v Pravo" čeno mesto. Zajedno so mu tudi zapre-1UU Jtron, kotnej ob]iki Tu je bilo toraj sredi-'tm> da ^^ ^^n njegovo rodbino. šče potresa. Tudi ob zapadnem obre-/.ju so danes našli potresne valove in ulice so sedaj take, da tam ni mogoče voziti. Zadnji potresni sunek, kteri se je pripetil v sredo, je napravil tudi izdatno škodo. Mnogo sten je popokalo in v O al'; land u so postali dimniki redkejši. Dosedaj se potresni sunki ponavljajo redno vsaki dan po večkrat, tako, da se ljudje neprestano šalijo. Na obrazih .begunov ni mogoče opaziti žalosti, tudi ako jo človek išče. Govorice so izključno vesele in povsod! je slišati smeh in smešne opazke o potresu in razvalinah, kterih mnogo je dobilo v resnici smešne oblike. ako tega ne stori. Ker se pa temu pozivu ni odzval, jel je dobivati nadalj-na pisma, s kterimi se mu preti, da bodo lopovi razstrelili njegovo briv-nico v poslopju flatiron. Havana protestnje. Havana, Cuba, 27. aprila. Tukajšnje zdravstvene oblasti so skrajno nezadovoljne z mesti New Orleans in Mobile v Zjed. državah ktera sta proglasila proti Havani strogo karanteno. Tukajšnje zdravstveno stanje je po-voljno, in v Havani že dolgo ni bilo rumene mrzlico. Jednakost pred zakonom. Chicago, 111., 27. aprila. Pri tukajšnjem sodišču pripoznal je danes elegantno opravljen Apollos C. Esmoll, da je ukradel $8000 tukajšnjej Union Foundry "Works, pri kterem podjetju je bil uslužben. Sodnik Dupuy ga je obsodil v jednoletno ječo." Esmol je zapravil denar in vrhutega tudi osta-vil svojo ženo in otroke. Takoj ko je bil Esmoll obsojen, je prišel na vrsto -siromašno oblečen 17-letni mladenič "William Deckman, kateri nima prijateljev. Deckman je vzel dečku Oetlovu pet centov in tatvino pripoznal. 11 Jedno leto." odvrnil je sodnik. Ko so mladeniču povedali, da je mož, kteri je ukradel IGO.OOOkrat toliko kakor on, dobil tudi leto dni zapora, je sodniku v obraz zakričal: " Ko bodem zepet prost, bom kradel na debelo!" Hotel zgorel. Frankenmutli. Mich., 27. aprila. Goetzov hotel je včeraj zgorel. Oče lastnika hotela, Henry Goetz in hlapec Hartman sta bila pri tem usmrte- na. Štiri osobe *so ranjene. ✓ Dowie nevarno bolan. Chicago, 111., 27. aprila. Prorok sv. Elija Dowie je nevarno zbolel na vnetju srčnega mišičevja, tako, da ni u-pati, da bi še okreval. Njegova žena ga je danes obiskala hotelu Auditorium Annex. Profesor-morilec? Umoril svojo ženo. VSEUČILIŠČNI PROFESOR MUENTER VSEUČILIŠČA HARWARD JE OBDOL-ŽEN UMORA. Profesor v Cambridge, Mass, je s o jo ženo pred dvema tedni zastrupil. ARZENIK Cambridge, Mass., 28. aprila. Tukajšnje, inače tako mirno mesto je danes do skrajnosti vzrujano, kajti policija je aretovala nemškega profesorja Erich Muenterja od vseučilišča Harward, ker je obdolžen, da je pred dvema tedni svojo soprogo z arzeni-kom zastrupil. Truplo pokojnice so dne 17. t. m. prepeljali v Chicago, toda o tem se je šele sedaj izvedelo. Nemški profesor je star 35 let. Njegova žena je bila doma iz Chicage. Takoj, ko je umrla, so pričeli sumiti njenega moža. Deset dni pred smrtjo povila je otroka. Ko je potem zbolela, zdravila sta jo dva zdravnika, ktera sta jej odredila zdravila, toda takoj nato pronašla, da jej služkinje niso dajale zdravila. Zato nista hotela bolnice vec obiskati. Dne 16. aprila je ne-sreenica umrla, toda zdravniki niso hoteli podpisati mrtvaškega lista, temveč so o stvari naznanili sodnij-skemu zdravniku, kteri je truplo ta-niki. TAJINSTVENI UMOR. V kleti pred hotelom Cecil v New Yorku so našli truplo 13Ietnega dečka. V kleti za premog pod trotoarjem pred hotelom Cecil. 34. ulica in 2. A-venue, našli so truplo brez glave ne-cega kakih 13 let starega dečka. Policija je uverjena, da ima opraviti z zločinom. William Henning, kteri je lastnik gostilne na tamošnjem vogalu, naročil je Torn Davvju, naj v kleti pospravi, in slednji je našel truplo. Policija je bila takoj na lici mesta. Truplo je ležalo v kleti najmanj 10 do 15 let, ker je bilo slično bolj okostnici, nego truplu. Detektivi so dognali, da je pre.l 15. leti v onej kleti prodajal nek Italijan premog in da je bil nekega večera Italijan, pri kterem je delal nek deček, ustreljen. Deček o tej aferi ni hotel nikdar govoriti. Policija je mnenja, da je imel ItaTijan dečka v kleti zaprtega in da so ga dečkovi sorodniki ustrelili. Italijanova smrt je pa bila tudi dečkov grob, kajti vrata kleti so zaprli in potem so bila vse do sedaj zaprta. Rudnik se je podrl, V državi Michigan. ZEMLJA NAD VELIKIM ŽELEZNIM RUDNIKOM SE JE VDRLA. VEČ HIŠ SE POGREZ-NILO. Vodovod v mestu Guinnisec, Mich., je razdejan; pomanjkanje vode. VZROK POTRES? Marinette, Wis., 28. aprila. V mi-ehiganskem mestu zavladala je velika razburjenost, kajti oral veiiko zemljišče nad nekim ostavljenim rudnikom se je z nepopisnim šumom in ropotom vdrlo, ter poneslo seboj v globočino celo število hiš in drugih poslopij. V kolikor je dosedaj znano, pri tem ni bil nihče usmrteu, toda škoda je izdatna. Mestni odovod je razdejan in radi tega je nastalo v mestu izdatno pomanjkanje vode. Mttgoče je, da se bo zemlja še na drugih krajih mesta udrla. Pod mestom so rudniki. Prebivalci pripisujejo nesrečo potresu. Pred splošnim štrajkom v OBLASTI V PARIZU SO PRIPRAVLJENE NA RESNE DELAVSKE NEMIRE. — OBHODI PREPOVEDANI. Policijske preiskave v glavnem stanu delavske konfederacije. ZAROTA ROJALISTOV. $7500 za izgubo noge. White Plains, N. Y., 26. aprila. Tu kajšnje nadsodišče je obsodilo pitts-burško Riter Manufacturing Co. v plačilo odškodnine v znesku $7500, ktero vsoto dobi delavec Mihael Bolo-laco, kteri je pri delu za imenovano družbo izgubil nogo. Delavec je tožil za $20.000. Hfco si namenjeii ženo, otrok« ali pa soredaUrs ter pfljatege v Ameriko vzeti, >lSi za jojaf aiia in voir e cene na: FRANK UKSEK. m (hesaw) !i *U New York, ti. Y„ ker tu bode« nai pošt ene je in najbolje postreien. F^ Saks« *---5---4 —"— ufšnitaib V SLUČAJU NESREČE. Kadarkoli se pripeti kaka nesreča, mora se človek zavedati v toliko, da takoj misli na pomoč in zdravila. Isto se mora storiti tudi v slučaju, ko se pripeti kaka bolezen v rodbini. "On slabo počuti", marsikdo reče, toda čestokrat nihče ne misli, da je v takih slučajih Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše sredstvo, ker ono podeli srcu pravilno delavnost, tako, da kri boljše kroži in da vsi organi delujejo naravnim potom. V slučajih nepričakovane bolezni, slabosti, nanseje, bolečin v želodcu in trebuhu, nervoznosti, zaspanosti in dmzih boleznih ni boljšega, zdravila. Trinerjevo ameriško grenko vino je dandanašnji edino zdravilo, ktero čisti kri naravnim potom, da okrepi prebavne organe, tako da sprejemajo in prebavljajo hrano. Ono prenovi kri in truplo, podeli življenske moči in premladi bolnika. V lekarnah. Joseph Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago, HI. Paris, 28. aprila. Policija je pričela energično nastopati proti ljudem, kteri nameravajo s 1. majem vprizo-riti nemire. Včeraj rano zjutraj prišla je policija nepričaikovano v glavni stan delavske konfederacije in v njenih 50 podružnic, kjer so vse natančno preiskali. Tudi stanovanja raznih rojali-stov so preiskali, kajti rojalisti tudi agitirajo za nemire. Ker so oblasti pripravile mnogo vojaštva, so se de avski vodje zbali in sklenili demonstracije preložiti do l"i. junija. Kljub temu pa oblasti nadaljujejo z vojašuimi pripravami tako. da bodo pripravljene na vsako eventuelnost.— Dne 1. maja zasede vojaštvo Place de la Concorde, Place de la Republique in glavne bonlevarde, tako da bodo večje demonstracije nemogoče. Policija je preiska a tudi hiše grofov de la Regie, Lemeroclie, Durand de Beauregard, generala de Tarandel in drugih prijateljev princa Louis Napoleona. Razne novosti iz inozemstva. ODKRITJE SPOMENIKA BENJAMINU FRANKLINU V PARIZU. VELIKE SLOVES-N O S T I. —o— Kralj Edward v Neapolju. Obiskal bode ognjenik Vezuv. BOJI V TUNISU. Pariz 27. aprila. Tukaj so odkrili danes spomenik Američanu Benjaminu Franklinu, kteri je bil prvi poslanik ameriške republike v Franciji. Slavnosti so se vršile v obliki franco-sko-ameriškega pobratimstva. Članom častnega odlnira - > bili izvoljeni bivši predsedniki Cleveland. Loultet in IV-rier ter podpredsednik Morton, kteri so zastopali obe republiki. Neapolj, 28. aprila. Kralj Edvard in kraljica Aleksandra dospela sta po viharnej vožnji semkaj iz Messine. Kasneje sta se odpeljala v spremstvu vojvode in vojvodinje Aosta rn Vezuv. Kraljeva dvojica je [Hiuunla $4000 v prid prebivalstva, ktero je o-škodovant radi zadn jega izbruha \ e-zuva. Obisk kralja Edwarda je skrajno političen. Od tu odjtotuje kralj v Crnogoro. Tunis, 28. aprila.. Večjo število domačinov se je uprlo in so pri Tali u-smrtili tri Evropejce. Kasneje so napadli mesto. V boju je bilo usmrtenih 12 domačinov. London, 28. aprila. Iz Port Saida se poroča, da je turško vojaštvo zasedlo uiesto E1 Aris na turško-sirskej meji. Varšava, 27. aprila. Zmaga poljskih carodnjakov pri primarnih volitvah je popolna. Vsa poročila, ki prihajajo iz dežele, javljajo izvolitev poljskih narodnjakov, kteri bodo ustanovili v gosudarstveni dumi neodvisno poljsko stranko. Pri volitvah je prišlo do nemirov, v kterih sta bili dve osobi u-smrteni. London. 27. aprila. Iz Petrograda se brzojavlja, da živi pop Capon v Kukokoli na Finskem. Spomladanski sneg. Minoli ponedeljek smo imeli v New Yorku in New Jersey ju sneg, kterega na ta dan že od 1. 1884 naprej ni bilo. Imeli smo že sneg v maju, toda od imenovanega leta nadalje pa vse do sedaj, bilo je zadnjih 10 dni v aprilu vedno krasno vreme. Snežni vihar, kterega smo v New Yorku sicer le malo občutili, divjal je pred vsem v zapadnih krajih New Yorka in v Pennsylvaniji, od kjer je dosegel Atlantik in se izgubil na mor-skej pustinji. V Binghamptonu, N. Y., in v Pittsburgu, Pa., bilo je tako mrzlo, da je toplomer kazal na ničlo. Vremenski urad prorokuje za jutri toplo vreme. Novi japonski poslanik. Washington, 27. aprila. Novega japonskega poslanika Aokija, je danes tajnik japonskega poslaništva, Hioki, predstavil državnemu tajniku Rootu. Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se oglasi pri njem. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Patricia 27. aprila iz Hamburga s 3718 potniki. La P:. - ■ 27. apiila i/ Havre > ltttvl pota i1'; i. Dospeti imaio: Khvnland iz Antwerpena. -i St. Luthbert i/. A :it\verpona. Christiania iz Hamburga. Cedric iz Liverpool a. St. Louis iz Southamptona. Ultonia iz Reke. Prinz Adalbert iz Genove. Caledonia iz Glasgowa. Vaderland iz Antwerpena. {; Victorian iz Liverpoola. Ryiwiam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Odpluli so: Deutschland 2S. aprila v Hamburg. Campania 2S. aprila v Liverpool. New York 28. aprila v Southampton, Finland 28. aprila v Antwerpen. Koenig Albert 2S. aprila v Genovo. Furnessia 28. aprila v Glasgow. Rhynland 2S. aprila v Antwerpen. Batavia 2S. aprila v Hamburg. Odpluli bodo: Grosser Kurfuerst 30. aprila v Hamburg. Rovic 30. aprila v Liverpool. Teutonic 2. maja v Liver]>ool. Statendam 2. maja v Rotterdam. La Provence 3. maja v Havre. Cedric 4. maja v Liverpool. St. Louis 5. maja v Southampton. Etruria 5. maja v Liverpool. Vaderland 5. maja v Antwerpen. St. Cuthbert. 5. maja v Antwerpen. Hohenzoi'lem 5. maja v Genovo. Caledonia 5. maja v Glasgow. Patricia 5. maja v Hamburg. Hudson 5. maja v Havre. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, le tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatizmu, oslabelosti in druge bo-leami. Steklenice po 50 in 25 centov. % "GLAS NARODA" Os? slovenskih delavcev v Ameriki. V/sednifc: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Publishes j FRANK SAKSER, j 109 Greenwich Street, New York City. ia. leto veija list za Ameriko . . . $3.00 u pol 1-ta............. 1.50 ta Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 44 44 četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo lisi skupno dve Številki. «GJ-AS NARODA .zhaja vsaki dan izvzemal nedelj i.i praznikov. "GLAS NAROOA" ("Voice of the People") «S6beu evci"> day, except Sundays and Holiday:;. Subscription year./ $3.0(1 Advertisement on agreement. Zs oglase do de»et vrstic se plača X centov. Dopisi brer, podpisa in osebnosti se le natisnejo. Denar naj se b!agevoii pošiljati po %Ior.ry Order. Pri spremembi kraja naročnikov >rosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivali* »če naznani, da hitreje najdemo naslov* jlika. - Dopisom in pošiljatvam naredite "Glai Naroda" ■00 Greenwich Street, New York Ci£v. Koncem tedna. l'uv(,;l( m katastrofe iyra časopisje ulo^o liipnoiizerja, kleri spremeni vse ljudstvo potom sugestije v "medium". * * ♦ Čudno je. da pošiljajo sedaj iz New Yorka in drugih mest eele vagone kon- serv in orani v Californijo. * * # 41 Zavarovalne družbe bodo plačale vsaki dolar škode." To se pravi "vsaki dolar škode'", ktero bodo one pripoznale. * * * T tudi osemdeset cerkev je zgorelo! Bog ognja bi vendarle moral biti napram raznim drugim bogovom, tkterim to bile cerkve v San Franeiseu posvečene, malo bolj "kolegijalen" in izkazal naj bi jim saj toliko cortua-zije, kolikor jo ima Maslar do svojih kolegov... * * * i Vik o hi bil on v nesrečnem mestu, objokoval bi izgubo svojih dohodkov: ki'li'.io dolarjev za njegove "opravki " l)i zirmo o. Smola je. ako se komu odvzame zlat rudnik potom eksplozije plinov v glavi... * * * '* Kla*t ieaost San-Franeiškanov je občudovanja vredna —vsi se zavedajo in zaupajo v bodočnosti." ("Sun.") Ta elastičnost je deloma tudi to, kar imenujemo "božji dar laiikomišeljno-st i": kdo- bi tega daru ne imel, moral bi čestokrat obupati!... * * * Stari, neškodljivi in dobrosrčni Lo lihe t — hoteli so ga iz sveta dinamiti-rati! Skoraj ravno tauo slabo, kakor ;.•!!•'»• i*i'.-a i je v <■' ;ene Elizabete! Od ški.rpji • :ov na eo i. -gičncin polju se zarod a:i.ii histo la .N či v svojem in-.štiuktiv;!'. in n:\gnenju za umore le v l(in, da ne izvrši samomora, kadar mu pi i iuaujkuje d ruzega predmeta... * * *• Šest lesetletni staivek je dobil za I ženo dvajsetletno sten«i«rralhijo; s t can je vjel Tartarko, ktera ga ne bode več izpustila. * * * Skromen mož je milijonar George Gould; on neče kazati svojega bogastva in neče izkazovati dobrote: od svojih milijonov daroval je za San Francisco le j>et tisoč dolarjev. * * * Glasom najnovejše statistike je umrl.j i v. pri omoženih ženskih NAD 40 i e t i mnogo manjša, nego pri onih v starosti od 20 do 40 let: temu je vzrok ljudski ^anumjor pri naiad ill •ženskah. * * » Čudno je vendar, da je neka pa rižanska vedeževalka prorokovala, da ^e pnjH-te leta 1906 velike »katastrofe V Ameriki. * * ♦ Toda v Ameriki imamo vedno toliko katastrof, da jih je prav lahko prerokovat i. * * * Najpreje je {»osial neudo v Gnrkije-vem imenu brzojavko v znamenje so-Čustva nekterim v smrt obsojenim ljudem v Rusiji. Potem zopet nekdo drugi trdi v Gorkijevem imenu, da so Američani pljuvajoče ljudstvo: Bog ga čuvaj .njegovih prijateljev — svojim sovražnikom se je že sam umaknil... • * » K ni j Alfonso odklanja vsaiko poročno darilo. To je sicer kraljevo, toda v primeru z našo Alice zelo "nedemokratično". » » • Vedno večje število naseljencev nam najbolj dokazuje, kako dobro se nam godi — dasiravno vsi o tem ne vemo. * * * Med 41 milijoni prebivalcev Anglije je le 451,000 takih, kteri i: ajo več nego $S00 letnih dohodkov. Argument za svobodno trgovino! * * » "V 33. uri 13. dne v mesecu je v hiši štev 13 Ha-neoek Street v Newark ut, N. J., v petek umrlo 13 dni staro dete 1 len drenovo." ("Herold.") Kje pa ostane nesreča? * * * Zopet G mrtvih na jednej naših vojnih ladij: povprečno računano zgubimo na leto z lastno pomočjo na dvomljivem "polju časti" več ljudi, nego jih je zgubila Španska v vseh pomorskih bitkah z nami. * * * V Tex asu so linčali 17 let starega zamorca. Njegova Uri vda ? Bil je nigger. To se je zgodilo le "for principle's sake." Zločin napram bogu? Bogu se prav godi: čemu pa je ustvaril nigre s črno kožo?... * * * Dosedaj še nismo culi, da bi Mr. Carnegie San-Frančiškanom v sili pomagal z novo knjižnico. . . * * * Gospa W. K. Vanderbiltova, rojena Fair, zgubila je v Frisku 400 hiš. In vendar jo 400krat manj obžalujemo, negi* one, kteri so imeli zgubiti samo jedno — in so tudi to zgubili. * * * 11 Profesor Stirling povdarja, da je človek j edina žival, Iktera pije, ne da bi bila žejna." ("Evening Sun.") Celo profesor se lahko zmoti, baš kakor papež! Pravilneje bi bilo: človek je jedina žival z eksempiari, kterih žeja je za vedno neugasljiva... Iz Hrvatske. Zagreb, v mareut. Odkar se je zopet odgodila konferenca madjarskih in hrvatskih delegatov, da rešijo med seboj preporna vprašanja in da se predstavitelji hrvatskega in madjarskega naroda sporazume o skupni akciji v obrambo ustave in svobode, so jeli pri nas zopet drzneje dvigati glave združeni protivniki narodne politike. V enem taboru so se našli služabniki dinastič-ne politike (vladna stranka) z našimi državnopravnimi radikalci, ki so vsek-dar radikalni samo proti opoziciji in s (klerikalci, ki takisto nosijo državno-pravno radikalno obiležje. Mislili so, da je napočil čas, ko lahko proglase bankerot politike novega kurza. Organi poštene opozicije so parirali ta napad in ga uspešno odbili. Novi kurz — -i pisali — ne more bankrotirati niti v slučaju, auo bi se reška konferenca vršila in se končala z neuspehi.m, zakaj Hrvati in Srbi so storili svoje, stopili so na plan kot enoten, zaveden faktor ter izrazili svojo pripravljenost, da podpirajo one Madjare v njihovi borbi za ustavnost in neodvisnost. ki nam zajame i jo svobodni razvitek v vseh področjih našega javnega življenja. Ako Madjari na to ne pristanejo, a.i smo mi kaj zgubili od tega, Uar smo že imeli? Na naši strani se bode povečal moralni prestiž v borbi za naše narodne pravice. Združeni naši nazadnjaki so hoteli izrabiti proti novemu kurzu napade gotovih madjarskih politikov in listov. A i i napadi so se končno okrenili piv t i njim >amim. 0 žalitvah, ki nam jih je prizadejal Tisza, sem že govoril v -vojem zadnjem pismo. "Pesti Hir-lnp", list, ki se smatra za organ barona Banvja, tega političnega Uaxueleo-na in št reber ja. je imenoval reško kouleienco "komedijo". Ko je bil liantfv v ontrn odboru, ki se je ime, pogajati z našimi delegati, so na to trije naši delegati dr. Medakovič, dr. Harambašič in Zagorac pisali Fran Kk> proglasil reško Ikonfereneo za "ju£ ilavjansko inspiracijo'' in se roga lamentarnim težnjam Hrvatov — z tevi za zjedinjenje z Dalma-eijo, za -vatski komando in za uvedbo hrva kega jezika na železnicah v Hrvatski. Koneeno se je zaletel v našo vladajočo stranlko, ki smatra v svoji resoluciji suspendaeijo ustave na Ogrskem za "najpotrebnejšo posledieo". Do padca liberalne stranke so bili naši madjaroni kot hrvatska delegacija poginoma stopljeni s to stranko in so jo v vsakem oziru brezpogojno podpirali, dasi je gazila vsako določbo nagodbe nam v škodo. A evo, sedaj nam prihajajo baš s te strani talkšna sporo-čila. Sedaj se vidi še jasneje, kaki "stranki so služili naši madjaroni in kako jim le ta vrača hvaležnost. * * » Kot reakcija proti našemu črnemu klerikalizmu so stopili tudi pri nas tiho in prikrito na plan takozvani reformni katoliki, ki imajo svoje pristaše med mlajšim katoliškim duhovni-štvom. Njihov vodja je neki župni upravitelj, mlad in vrlo inteligenten duhovnik. K tej struji pripada več kaplanov, poštenih duš, tki so, od okol-nosti prisiljeni, zablodili v duhovniško kasto. Ker ne morejo uravnati svojega prepričanja s tolikimi nazori in uredbami službene cerkve, hočejo cerkev "reformirati". Složiti hočejo ono, kar se složiti ne da: moderno znanost s katolicizmom. Ali ne glede na to, lahtko ti možje vendarle v nekem oziru služijo splošnemu napredku, ako se iz okrilja cerkve same oglase ugledni pojedinci, ki se ojunačijo s prstom pokazali na razne srednjeveške dkamenine v katoliški cerkvi. Ker je pri nas vsegamogočna ultra-montanska jezititska struja, niso ti idealisti niti združeni niti organizova-ni. Ker se boje, da bi jih ne zadela težka roka hijerarhije, pišejo v češki organ "katoliške moderne" "Novy Život". Tam je pisal nedavno neti hrvatski "reformirani katolik", ki se je hudo zaletel v naš klerikalizem ter je pokazal naše klerikalce kot popolnoma omejene in fanatične pope. Oni s svojim postopanjem pač največ škodujejo stvari. — Izmed teh "reformatorjev" jih pripada največ "kmetski stranki", toda ne liadičevemu vodstvu, ki odvrača od sebe vsalkega inteligenta, a dvojica, trojica pa celo simpatizuje z naprednjaki ter je nedavno v "Po-kretu" izšel oster članek o kaplan-skem vprašanju, kjer se zadostno o-svetljuje pravica v edinozveličalni cerkvi. Naši klerikalci seveda besnijo proti takim odpadnikom, ker slabijo železno, despotsko disciplino in. klerikalne udarce proti svobodomiselnim elementom. * * * Kalkor znano, je grof Klii«en-Heder-varv IX) svojih mamelukih v saboru v viharnem letu 19U3 odpravil poroto za tiskovne pravde. Od tistega časa, dasiravno je nastalo popolnoma mimo razpoloženje, ni se Pejačevičevi vladi zdelo i>otrebno, da obnovi poroto, da bi tako vsaj nekoliko zasigurala svobodo tisku, temuč se celo še prav izdatno poslužuje te khuenovščine. Ne samo, da na ta način drži na uzdi vse . pozieijonalne časnikarje, Iker visi nad njimi vedno Damoklejev meč, ker so naša sodišča popolnoma odvisna od vlade, temuč tudi tira urednike časnikov na obtožno klop, a od tam se mora brezpogojno potovati v zapor. Postopanje proti "Pokretu" se splošno tolmači kot osveta (klerikalcev za ostro pisanje tega lista, ker so klerikalci vsemogočni pri današnji naši vladi. Moja bodoča žena. Prerokovanje sedanje žene Jchn Do-bernidge, Esq. - Ozlobnosti molkih. Ck tr v West Hoboken, N. J., Epril, 37 dni po pričetku spomladi. (Vremenski iklerk naj ta hint vzame na znanje.) VOICE OF THE PEOPLE, Ekros the Hudson, Ofd Manhattan, New York. Mister Editer:— Kad bi vedel, je-Ii na tem svetu, in-ali pa outside dosmrtnih penitenčerjev Še kak človek, kteri je tako zloben in slabega značaja, tako grozen z ozirom na surovost in moral i čn o propalost, tako brutel, Škodoželjen in lažnjiv, ka-kar opisuje vsaka žena svojega ljubega moža. Oni, ki pišejo igre za tijejter, se vedno trudijo, da pokažejo ljudem ka-cega prav šuftig lopova, kterega največje veselje je zastrupiti vse vodnjake v dkoliei, krasti sirotam brez mater in očetov njih vsakdanji kruh in ogoljufati žalnjoče ostale vdove za njih groše. Toda te vrste lopovi so pravi angelji, ako jih primerjamo s pikčerjem, kterega si napr : žena o svojem možu, kadar pride tu pa taim by ekcident do tega, da govori o zlob-nosti svojega moža. Pred vsem of course stori mož vse, (kar sploh počne, samo radi tega, da Srečni ljudje, ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljubljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseli bolezni. ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:— Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich. Veleučeni gospod dr. Landes:— Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bo-dem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:— Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudačna bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to prošlo sve po Vaših ljekovima. Budite uvjereni, da ču Vas svakomu pri-potueiti, koji mi se potuži od ikakve bolesti, da je gosp. doktor Landes najbolji. Uz srdačan Vam hrvatski pozdrav ANDRO IVANČIČ, 320 East Front Street, Yonngstown, O. Štovani gospodine:— Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami buduči, da sesutim sasmo dobro, Vi što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši ljekovi dobro i predobro učinili. Drugo nemam, da Vam javim, več Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod budem prebival, svakome ču pripovedovati, da ste dobri lječnik. — Sa štovanjem A. PILIPOVICH, Box 81, Mountain View, CaL Izvirna pisma so vsakemu na vpogled. DOKTOR LEONARD LANDES zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchial ni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v Isovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovensko katoliško 0= podp.'društvo =c svete Ba« bare Zjedlnjene države Severno Amerike. Sedež: Forest City", Pa. 3,» Januarja 1903 v držav i Penn«ylv>. -o-o- 0DB0RNHQ: Predssdnik: JOSIP ZALAR. m!.. Box 547, Forwt City. F«. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fa, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest Cit7 Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foreat City, Ffc" Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pi NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Foreit City, T*. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thorna« W V«. FRANK SUNK, P. O., Luzern« P». ' POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City T J .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. DopM naj m polaljajo L tajnikn: Ivan Telban, P. O Box ft?, fm* City, Pa. Društveno glasilo j« *4GLA» NARODA". jezi svojo ženo. In z onim, kar mož ne počne, je pa seveda ravno tako. On tega ali onega ne počne, samo radi je stare. Ona je prepričana, da dobim z novo ženo svoj ponišment, tako, Ida bode v tej zavesti mirno in v "Go- tega ne, ker ve, da bi to njegovo ženo 1 umrla. veselilo, ako bi to počel. Toda mož ^^ re„artls ni le samo zloben in breze ust ven proti ~ ^ 1 \ours, John Dobernidire, Esq. svojej zeni iji on ne stori vse samo zato, da ju vsled same jeze spravi v prezgodnji grob, temveč on je tudi trdo-sreen barbar napram otrokom in neprestano muči nedolžne angeljeke, kar je naravno njegov največji fun. Sedaj pa for inštene, liak lopov sem ; Jaz Majself, Mister Editer, tega bi gotovo ne verjeli. Vprašati Vam je ' treba le mojo staro, in potem bi takoj vedeli. Čestokrat se moram čuditi ra- ; di svoje lastne zlobnosti. For inštene, i Jaz ne bi nikdar misul, da sem tako surov, kakor sem zvedel včeraj pri-, brekfešt. Moja zlobnost včeraj je bila ta, da sem napravil vesel fejs. In stara je o vzroku mojega veselja takoj vedela. Dejal sem jej, da sem vesel, j ker je petek in ker je jutri sobota, ko dobim .pošteno zasluženo mezunie. Toda stara je vedela bolje. Bila je ' .naravno moja zlobnost, da sem bil ve- ; sel. Vese.il sem se pa po njenem zatrdilu zato, ker je mraz in ker sem vedel, da gre stara popoludne v New York in da želi obleči svoj novi jri-letni (klobuk. S tem pa moja zlobnost se ni bila pri kraju in Jaz sem jej dal še aadalj-ni pruf o mojem slabem in zlobnem srcu — ker nisem hotel postati hud. ko je moj kid prevrnil tinto na tejbe.1- i k lot (na najboljši of course). Takih prufov o mojej zlobnosti bi lahko še več navedel, kajti vse, ikar i storim, ni druzega, nego moja jedina želja, spraviti staro v grob, for de j pjurpoz, da se potem oženim s kako i mlado krasotieo. Pri vsem tem je moja jedina tolaž- I ba, da je na svetu še več ljudi, kteri | so še slabši nego Jaz. K tem spada j of course — moja bodoča žena. Dasi-ravno imam mnogo lejdifriends, si bodoče žene še nisem izbral. Toda deskripšen, kterega je izdelala moja stara od te lejdi, — (kako bode ona z menoj ravnala in koliko me bode ve- ! ljala, — je tak, da moram biti uver- : jen, da bode moja bodoča žena najhujša mrhovina, kar jih je na svetu. Najbolj čudno pri vsem tem pa je, j da si bo dem od te žene, ktera me bode 1 mučila, s svojo zaprav^givostjo upro- ; pastila in goljufala; ktera od jutra do ! večera ne bode delala drugo, nego se vozila v keredž in obiskovala Coney j Island, opero in plesne zabave, ne da bi se zmenila za gospodinjstvo; Iktera me bode hranila s pokvarjeno hrano itd. — pustil vse dopasti. Kljub temu j pa bodem proti drugej mladej ženi baš tako ljubeznjiv, kakor sem proti ; sedamjej stari surov in šuftig. To se pravi — tako trdi moja stara in ona gotovo ve, ker inače bi tako ne govorila. Moja bodoča žena in njeno ravna- | mje % menoj je tudi jedina tolažba m o- 1 Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO-HRVATSKEM ZDRAVLŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečUanju te knjige takoj lahko razvidi,.na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-šnekoli bolezni se poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvide!!, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje akutne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NAoLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAJLK A T,T MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA. Ovo je naš naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON, 334 W. 2Qth. St. NEW YORK. v VESELJE ŽIVLJENJA zamore možki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter pol^i humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH T2nCER*3 Trinerjevo ameriško grenko vino I Vam bode vedno podelilo dober iu zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni pt'iM>lno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam ueprestano pojavljajo razne imitacij*1, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBI1EBJEVQ MREMŠKO GRENKO VIKO PRHVO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tek« Dobra prebava« Dobro zdravje. Jake mišice« Jake živce. Dolgo življenje. To je, kar Vam jedinojto sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca, toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. Roasorl Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne sinete piti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH. V DOBRIH SALQON1H. Jos. Triner 9 South Ashland Ave., Chicago, III. Jamčimo iz\ rt in polno moč našle« jih posebnosti: Trlnerjev Brinjevec, Slivovka, Trop ljevec in Cognac. Ifitfa ________:........ »'jfcJai ' K'Asi-.'^f.X s .v Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UR ADNIKi: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calnmet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. N ADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. • IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa POROTNI ODBOJI: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov Ln druge listine na glavnega tajnika: (JEOKGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Deranus pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. A se pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAI_0B ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 13. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 19 Hrvatov in 11 Slovencev. 13,000.000 gld. iščejo baje na razvalinah graščine "baronov iz liavn" na Taboru pri Postojni. Že mesec dni kopljejo tam prav pridno, a izkopali so dosedaj le oglje pogorelega gradu. Čuden slučaj. V Studeneicah pri Sori jj pogorela hi-a neki Mariji Hartman. Ravno ta dan, ko je hiša pogorela, sta delala Marija Hartman in Anton liernik kupno pogodbo za to hišo. Anton Bernik je kupil hišo za HS0 K, zavarovana je bila pa na 1000 kron. Ako bode zavarovalnica izplavala celo vsoto Antonu Berniku, b) ta takoj na dobičku za 120 K. Vnelo se je v dimniku, ker so preveč kurili. Požar. V Zgornji Sušiei pri Bizelj-skem so pogoreli posestniku M. Maluku hlevi z vso živino. Zavarovan je bil le za 300 K. Izseljevanje iz kočevskega okraja se kaže najbolj jasno pri vsakoletnih vojaških naborih. Od leta do leta prihaja manj mladeničev na nabore, ker je večina v Ameriki. Letos je bilo v celem okrajnem glavarstvu le G53 nabornikov, oil kterih so jih potrdili 155. Iz občine Ivotsehen bi moralo priti 14 mladeničev, a prišel je le eden. Novi črnuški most čez Savo bo v kratkem dogotovljen. Železna ton-rela. le pobarvati jo je še treba. Most tehta 416.133 kar. Stavbna tvrdka NVa-mer je zaslužila 205.000 kron. Na mostu je ]»ot za vozove separirana od onih 7.0, pešce. Kolavdacija pdostave »e vrši v kratkem. Most se izroči prometu prvi teden meseca maja. PRIMORSKE NOVICE. Hčer odpeljal. 20letni Vincenzo de Marin v Trstu je odpeljal jako mlado KIzo S., hčer ugledne tržaške rodbine. Pri šla sta pa le do Pulja, kjer sta se morala ustaviti. Pri razpravi, ki *e je vršila v Trstu, je sveto zatrjeval de Marin, da se dekleta ni prav nič dotaknil in ti a je bila v največji varnosti. ko je šla ž njim. Vkljub temu je bil de Marin obsojen na 5 tednov ječe. — Grozna smrt. 21 letna Karofina Fr-letič iz Doberdoba na Goriškem je stopila z ognjišča in prevrnila petrolejko, ki se je razbila. Petrolej se je vžgal in v hipu je bilo dekle v ognju, ker se ji je vžgala obleka. Vso ožgano so prepeljali v bolnico v Gorico, a vse je bilo zastonj. V groznih mukah je umrla nesrečnica. Tudi oče in mati sta si ožgala roke. Po nedolžnem tepen. Nedavno so v Trsta v nekej ulici pravile tri ženske vse prestrašene, da je v bližnji ulici strah ali kaj. Ker so Tržačani ljudje, ki se ne boje nikogar, drla je nabrala se množica na imenovano mesto, kjer bi imel biti strah. Tam so našli moža, ki je šel mirno svojo pot. Ko je videl, da se podi truma ljudi proti njemu, ubral je pot pod noge in bežal. A kmalu so ga došli. Niso poslušali njegovih besedi, ampak mlatili so ga kot nori, da je moral možak iskati pomoči pri zdravniku, ne da bi vedel, zakaj je bil tepen. Občinski zastop v Ogleja je politična oblast razpustila, ker je bila dvakratna volitev župana brezuspešna. Poskusen vlom v tržaško splošno bolnico. Pred nekaj meseci so vlomili neznani tatovi v tržaško splošno bolnico, navrtali blagajno in odnesli iz 4ije okoli 3700 K. Te dni so pa tatovi z nova prišli in navrtali blagajno, a niso imeli uspeha, ker jih je menda kdo motil. Zato so pobrali iz pisalnih miz 180 K. V blagajni je bilo 15.000 kron denarja. Tako pride vse na dan. Zakonska Požar v Trstu sta 1903 javila na policiji, da sta okradena raznih zlatnin in denarja in da znaša njuna škoda 1200 K. Ker sta bila zavarovana, jima je zavarovalnica izplačala popolno vsoto. Od tega denarja je mož dobil 200 K, žena pa je poravnala razne dolgove. Ko pa pred par dnevi ni hotela žena možu dati nekaj denarja, se je ta maščeval s tem, da je šel na polici jo in povedal, da z ženo nista bila nič okradena 1903 in da sta lairala o tatvini. Seveda sta prišla zdaj oba i pod ključ. Gozdni požar je nad Barkovljami pri Trstu uničil do 5000 lx>roveev in drugih nasadov. Ogenj se je razširil na površino 10.000 kubičnih metrov. Pribežališče dunajskih in sploh nemških pobičev jo Trst in od časa do »'•asa išče kteri izmed teh nesrečnikov v tem mestu svojega zavetja. Tako je Pilotni Franz Pfaunz z Dunaja ukradel doma očetu zlato uro z verižico, zastavil v zastavljalnici za 140 K in jo odkuril v Trst. kjer se je čudom čudil veliki luži toliko časa, dokler ga ni zgrabila neusmiljena roka poliea-jeva in ga odvedla na varno, kjer počaka toliko ča>a, da ga odpeljejo po odgonu k starišem, kjer ira gotovo čaka kako burno presenečenje. Nogo je zmečkalo kolo težko obloženega voza v Trstu lOletnemu Ev-Lrenu Trebniču. Morali so ga prepeljati v bolnico. Razmere v občini Materija v Istri. Piše se od ondod: Lansko leto je silno s!a!x> pridelal kmet, zlasti v naši rstri! Obljubovali so nam jH»dpore, državne, deželne in ne vemo, kakšne še. Siromašno ljudstvo je bilo veselo, ker je upalo, da 1m> kaj dobilo. A kaj je dobilo? Prav nič. Zupan naše občine nam je obljubil marca meseca lanskega leta. da dobimo 2050 gld. državne podpore za nakup semena. No, minulo je pa že eno leto od tega, a dobili še nismo vinarja. Ker denar vsak 'dan potrebujemo, prosili bi gospoda jKastelica. da se dotična vsota razdeli med siromašno ljudstvo, ker s tem se izpolni le stara obljuba. ŠTAJERSKE NOVICE. Požar je uničil 9. aprila v Platu pri Rogatcu hišo in gospodarsko poslopje zakonskih Antona in Helene Miška. Zažgali so otroci. V mrtvašnici je hotel posiliti v Gradcu mrliški sluga Horina neko deklico, ki je prišla ogledovat mrliča. Ubil se je v Vuzenici četrtoletnik mariborskega učiteljišča Alojzij Boer-ner. Padel je z razvalin starega gradu 30 m globoko. Premeten slepar. Kočar Filip Itiž-man v Pršetincih pri Ptuju je posestnika rima v Zavrču nalagal, da prodaja kole za vrtno ograjo vinogradov. Ker je Ulm potreboval takih kolov, naročil jih je 3000 in dal Rižmanu 40 kron are. Določeni d$i Rižman ni pripeljal kolov, pač pa je prišel k Uiinu in mu pravil, da mu neki kmet v Loš-nici ne pusti dalje peljati in povedal, da je mesto 3000 pripeljal 4000 kolov. Lahkoverni- Ulm je verjel tem besedam in sleparju izplačal na prošnjo še 40 kron. Pozneje se je pa izkazalo, da Rižman sploh nbbenih kolov ni pripeljal, ker jih tudi imel ni. Obsojen je bil na 8 meseeev ječe. Policaja so napadli v Ljutomeru viničarski sinivi Aleksander Lonča-rič, Ivan Pučko Jakob Pučko in Jakob Lončarič ter mu iztrgali nekega J. Kosija, ki ga je bil policaj zaradi razgrajanja aretoval. Nasilneži so dobili po 5, 4 in 3 mesece ječe. Od žensk aretovan. Ta nesreča se je pripetila v Teznu pri Mariboru 19-letnemu Jakobu Verovniku, ki je razbijal in hotel svojega gospodarja, pri kterem je služil, napasti z nožem. Ker je Verovnik še potem kalil mir po vasi, prišlo je ženskam na pomoč orožni št vo. Verovnik bo sedel 8 mesecev. Deputacija iz Djakovara pri papežu. Nedavno je prišla iz Djakovara v Slavoniji deputacija v Rim k papežu in ga naprosila, naj ne imenuje opata Mart in ca za djakovskega škofa, temveč pomožnega škofa Vorsaka, desno roko Strossmaverjevo. Martinec ni priljubljen niti pri duhovščini, še manj pa pri narodu, ker je mažaron. HRVATSKE NOVICE. Hrvatska kmetska stranka je že objavila svoje kandidate za deželno-zborske volitvezborske volitve, čeprav hrvatski deželni zbor še ni razpuščen in še niso razpisane volitve. Vodja kmetske stranke, Stjepan Radič, kandidira v dveh volilnih okrajih, njegov brat, dr. Ante Radič celo v treh volilnih okrajih. — Kmetska stranka je imenovala sedaj 20 kandidatov za volitve, za nekaj drugih okrajev jih obelodaniti misli v kratkem. Košutova kandidatura na Rek.i Odličen reški meščan A. "Wallusehnigg je v okom predstoječih volitev v ogrski državni zbor poslal trgovskemu ministru Ivošutu naslednjo brzojavko: Večina reških volilcev želi Vašo ekscelenco kandidirati." — Košut se mu je nato zahvalil in izjavil, da ne more sprejeti ponujane mu kandidature, ker ostane poslanec dosedanjega okraja. Dalmatinci in novi položaj na Ogrskem. Zader, 12. aprila. "Hrvatski klub" dalmatinskega deželnega zbora je imel nedavno v Spljetu pod predsedstvom poslanca dr. Čingrije konferenco, ktere so se udeležili vsi člani. Razpravljalo se je o stališču kluba napram novemu položaju na Ogrskem in o notranji organizaciji. Konferenca je sklenila soglasno zaupanje in zahvalo udeležuikom na predkonferenci na Reki in dalmatinskim poslancem v državnem zl>oru na Dunaju. Ogrskemu trgovinskemu ministru Kossuthu se je poslala brzojavna čestitka. Nadalje se je sklenilo, da se skliče kongres, ki naj predela strankino organizacijo. Na kongres se povabijo dalmatinski državni in deželni poslanci ter zaupni možje, ('as in kraj kongresa določi izvrševalni odbor. Hrvatski ban ne odstopi. Zagreb, 12. aprila. Vladni list "Narodne No-vine" je prinesel ofieijozni razglas, da so vse vesti o odstopu bana grofa Pejacsevieha neresnične, ravno tako je neresnična govorica o nasprotstvu med banom in novim ogrskim nrini-sterskim predsednikom. BALKANSKE NOVICE. Dohodki bolgarskih železnic so znašali lani 11.481.843 K. to je za 308.64(3 kron več kot leta 1904. Prerok Jeremija — zaplenjen. Mo-starski "Osvit", kteremu je cenzura zaplenila skoro vso prvo strany izpolnil je v številki minole srede to praznino 7. oglasi in z žalostno pesmijo proroka Jeremije, pogl. 5. vrsta 1—'22 "Spomni se, o Gospod, kar nas je zadelo, poglej in vidi našo sramoto. Nasledstvu našemu ukazuje tujec, z našim domom inozemec . . . Sužnji nam gospodarijo in nobenega ni, da bi nas rešil iz njih rok ..." Toda cenzor je zaplenil besede proroka Jeremije! Bolgarska cerkev in Rim. Iz Rima poročajo, da je dospel tja episkop Me-nini. papežev delegat v Sofiji in Plov-divu da se posvetuje z Vatikanom o prestopu bolgarske cerkve h katoli-čanstvu, da bi papež ščitil Bolgare pred Grki in Srbi v Makedoniji. Sofijski "Dan" pa prinaša oster članek proti Meniniju vsled njegove katoliške propagande, da bi privedel bolgarsko cerkev Rimu. "Dan" piše, da katoliška propaganda na Bolgarskem nima verskega, temveč političen namen. Menini je agent dunajske politike. Madžarska slikarska razstava v Belgradu. Madžarski listi javljajo, da hočejo madžarski slikarji iz Nemzeti-salona (narodnega salona) v Buda-pešti prirediti o binkoštih v Belgradu veliko slikarsko razstavo, da tudi s tem dokumentirajo srbsko-madžarsko prijateljstvo. Tajnik madžarskega salona pride v Belgrad radi sporazuma s srbskim umetniškim društvom "Lada". Dva in pol milijona dolgov je zapu-' stil neki bankir v Antverpenu ter pobegnil. Grofica Montignoso je na sprehodu v Florenci padla ter si zlomila nogo. Za otrpnenjem tilnika so zbolele v Opavi tri osobe. S pokvarjenim govejim mesom se je zastrupila v Toka ju cela rodbina kmeta Solymossija. Za solnčarico je zbolelo v Doveru na Angleškem 30 vojakov. Dva sta že umrla. DAROVL Za družbo ev. Cirila in Metoda: Josip Koderč v Pueblu, Colo., 50 centov. Živel! Kje sta MATIJA in MARIJA GOLOB? Pred dvemi leti bivala sta nekje v Clevelandu, Ohio. Zgubil sem njih naslov, zato prosim cenjene rojake, da ga blagovolijo naznaniti bratu: Frank Golob, Box 153, Novinger, Mo. (2S-30—4) SLOVENEC IŠČE SLUŽBO. Dobro izučen v mizarskem in strgar-skem delta, zmožen tudi nemščine. Prosim cenjene rojake, da mi blagovolite naznaniti, kje bi dobil meni primerno delo. Ivan Josip Brožič, Monongah, W. Va. OGLAS. Ivan Govornik iz Ljubljane in Martin Pezdirc iz Podzemelja pri Metliki, obadva sta mi ža časa njih bavinja v Barbertonu, Ohio, ostala na hrani precejšnjo svoto dolžna in ju tem potom, kakor tudi ostale še ne navedene dolžnike opominjam, da mi v kratkem poravnajo svoj dolg. Se bilježim Uršula Dormich, 432 Bouliver St., Barberton, Ohio. (26-4-,1-5) Kje je ŠTEFAN BAHORIČ? Doma je iz Žakanje, Ribnik, Hrvatsko. Zadnji čas bival je nekje v Californiji. Za njegov naslov želi zvedeti: Ludvik Bahorič, 178 Ten Eyck Street, Brooklyn, N. Y. (26-28—4) PROTI IZPADANJU LAS, PRA-HAJU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo "CRESCENT". Okrepčnje lasišče, odstranjuje luske, preprečuje izpadanje las, pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škat-lje $5.00. Denar je najbolje pošiljati v registriranih pismih ali po Money Order. P. FRANK, 229 E. 33d St., New York, City. JOHN KRAGKER„ km St Cl&ix St., ( £ Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti uadikrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba» po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 ga loaa. — Najmanje posode za žganje »o 4y2 galoae. Naročilom je priložiti denar. Za obila naroČila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio Cenjenim rojakom naznanjam, da so harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing* tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 213 Bridge St., Joliet, UI. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! All m bolezen največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci,, Yi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spostovani r Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Gitajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod * Dajem Vam na znanje, da so me Vasa zdravila popolnoma oz-dra\ ila, če prav nisem imel tipanja, da hi še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem Za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše iz-kuSeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor 1 Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 R. Road St. McKeesport,Pa. Velespoštovani Profesor 1 Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kak sno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba in mrsava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj oštajam vaša hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi bolezen že dol-go ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj if odprt od 9 ure ziutrai — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovan; in popravljenje harmonik. Delo n a pravim na zahtevanje naroeniko\ Cene so primerno nizke, a delo trpež no in dobro. Cene tri vratnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega eia ka. Izdelujem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medeni.ie. Cena tr vrstnim je od $45 do Spominjajte m ofc prekoristn* JUuibt Metoda t Idurijaall ba oltar! iv. Cirila ta Pravi blagoslov za vse človeštvo! ===== Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGI<. S. IvNEIPPA: "DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena 5o mi noge in nekaj je reklo da pride seda,j še hujši mlaje bil ta. ki mi ga je vseka-■ I kni'ninje Teanske. Krna-T zuo/ju stopnic prikazala go-«pe je čitala zgodovina razuzdanega dosedanjega življenja. Ob roki pa je vodil konteso Lino, ki je istotako tirala v dragi kožnhovini. »fraz ji je bil razvnel liee, na i piti -»e nisei coski ter p stopnicah. J človek Grof Na obr; ra«lo ste mestu. Anton je j>ogIedal proti meni. i'u sem mu bral, da ni bil raz-ko me je ugledal na tem ki ve m i< Kdo je T Moj Bog, nadležen sosed, u? nam VsiJuje v hišo. Pri kneginji da m razgovarja ž njo. Saj i i zmeraj kdo biti pri M. Pridi so k meni. Grof Anton je lahno odzdravil mojemu poklonu. "Kaj, ali ste v tem mrazu prišli k nam? Po gozdu morajo biti slaba pola. Tudi se mi zdi. da je nekoliko juž-uo vreme V Le težko je prikrival ma-licioznost v svojem glasu, tako da sem moral prav občutiti, kako neprilična mu je moja navzočnost danes. "Ril sem pri kneginji, ekscelenea!' sem Kajecljal. Mladi aristokrat, ki je bil s svojo spremljevalko v tem tudi dospel na vrh stopnic, me je opazoval s plemen itaško zaspanostjo. V tistem trenutku sem moral biti brez dvojbe malo smešen. S potnim čelom sem stal tu pred družbo in sam nisem vedel, kam naj obrnem pogled! "Seznaniti vaju moram!" je dejal grof lahno in malomarno, kakor bi to seznanjenje bilo nepotrebno tako, da se ni takoj prvi trenutek spomnil na to. "Magnat grof Erdoedy! Gospod Lesovej, naš sosed!" Lahno je nagnil glavo magnat grof Erdoedy, a meni se je zdelo, da me opazuje z nekakim zaničevanjem. "Velika mi je čast!" Pri teh besedah. ki sem jih zamolklo izpregovo-ril, se je ujelo oko moje z očesom kon-tese Line. Tudi njen pogled je bil mrzel, kakor bi me videla danes prvič i v svojem življenju. "Grof Erdoedy nas je obiskal," je nosljal v tem grof Anton. "Že dolgo rasa smo ira pričakovali. Zaročen je s konteso in sedaj hočemo določiti, kdaj b> »de poroka. To pa nam napravija dela in skrbi! Z Bogom, gospod Lesovej!" Odšli so. Kontesa ob roki mladega magnata, sladko se nasmejajoč. Znan mi je bil ta pogled od tedaj, ko mi je dejala: "Kaka odrastla otroka sva pač. gospod Lesovej!" Ali od tistega dne sta minula jedva dva tedna! "Čuden človek je to," je govoril magnat odhajajoč, "in vidi se, da se med nami niti nositi ne ve!" Te besede je govoril zopet francoski. Hišni gospodar je odgovoril tudi francoski: "Kaj hočete, grof? Na deželi ne smemo na tehtnico polagati vsakega, s kterim občujemo!" "I)a! da!" je pritrjeval ta. "Sieer me bode pa skrb" — se je oglasil oni — "da ne pride več v Sotesko, ako Vam njegov obraz ni po-všeči!1' Te besede sem cul še. Potem sem taval po stopnicah navzdol. Vse se je sukalo krog mene in kako sem tisto jutro dospel nazaj na Višavo, še danes ne znam. Vse je gorelo po meni in le ena misel me je navdajala: strani, strani v daljni svet! To je zgodovina mojega mrtvega srca! Ako bi bil imel več moralične podlage, ne bil bi zapravil dosedanjega življenja svojega. A sedaj je zapravljeno ! Porodil sem se sredi malega naroda in slovanska kri se mi pretaka po žilah. Užival sem nemško vzgojo; v meni živi zategadelj duh, okovan v nemške verige. Zemlja, v kteri korenini-mo. je slovanska, ali zrak, ki veje nad njo — je nemški. Dva elementa se vedno bojujeta v nas, nemški in slovanski. Zategadelj ni celote, zategadelj je vse, kar počenjamo, kar mislimo, polovično, površno. Tudi značaji naši se ne morejo razviti, tudi ti so polovični. In časih jih še celo ni. V prihodnjosti bode boljše morebiti, ko ne bode samo naša zemlja slovanska, temveč tudi zrak, ki veje nad njo. Mi pa zdihujemo pod prokletstvom sedanjosti. Mihelkova snubitev. Izza predpusta. Spisal M. P. Kaj se je primerilo Mihelku ta predpust, da je tako resen in zamišljen. Osobenek Mihelek je imel svojo kajžo malo stran od vasi in pod gozdom. Stara je bila kajza in'tudi Mihelek je bil že prileten. Že se je malo zmenil, če je klobuk star ali nov, če so hlače blatne ali utepene ali nedeljsko lepo poravnane. Tudi srajce je nosil po štirinajst dni in ga ni nikoli motilo, če je manjkal pod vratom gumb. Tako je hodil zamazan samee okoli spomlad in v"jesen i" tudi, ko je minila zima in ko je prišel predpust. Ali menda je bilo usojeno tako, zakaj čudno se je dogodilo Sredi predpusta je bilo. pa je skopnel sneg in je postalo vse spomladansko. Nebo tem-nomodro, še temnejši oblaki na njem, južne sape . . . kakor bi se bila storila spomlad. In samci so se ženili. Zbirali neve-te. hodili so ž njimi v mesto, vršile so se poroke, potem so pirovali. Dan na dan se je ponavljalo in Mihelek je pričel misliti o tem. Mislil je vse po vrsti od poročnega časa naprej in se je nasmejal. "~Ej, lepo je . . • " Nasmejal se je in si je zaželel. "Lepo . . . ej . . ." Mihelek se je spomnil, da ima na sebi srajco že trinajsti dan in je zato oblekel drugo, ki je bila čista in bela. Tudi črevlje je osnažil in hlače je o-kitačil; oblekel je nedeljsko suknjo, pokril prazniški klobuk in se napravil tako proti vasi. Naenkrat se mu je rodila misel, stopil je k županu in je sedel v krčmo. Pil je vino in je tako razsodil, da povpraša šiviljo Mico in da se potem zgodi, kakor je božja volja. In ko je bila prilika, je povprašal. V nedeljo je bilo in osobenek Mihelek je bil premislil tiste dni tako pri sebi marsikaj. Na drngo življenje je mislil, novo in vse lepše. Nič samote več, nič pustih nedeljskih popoldne-vov ne bo več, in potem pride tudi družina. Otrok se rodi majhen, močan in ljubezniv in zajoka in se zasmeje včasih in se vzigrava po postelji. Mica hodi po veži, kuri v peči in pripravlja obed. Prinese skledo na mizo, prisede sama in zajame in se smeje. "Ej, to je življenje ..." Nasmejal se je, vstal je in se je po-gladil z roko po osivelem obrazu. "Ej, življenje, življenje ..." Sel je do Mice in ji je povedal. '1 Tako, kakor hočeš . . . saj sem dober Človek, Mica ..." Mehko je govoril in solze je imel že skoro v očeh "Dober človek, Mica, in ti ne bom rekel žal besede . . Skoraj se je zajokal pri tem. "Kakor . . . veš ..." Ves glas mu je bil pošel, jecal je, mislil je še nekaj povedati, pa ga je bilo hipoma sram in ves se je vznemiril. "Nič ne bodi žalosten, Mihelek, nič, nikar ..." Zasijalo mu je upanje, Mihelek je dvignil hvaležne oči. "Ampak stari smo--Če bi bili mladi . . ." Mihelek je strmel nekaj trenutkov. — Upanje je v Mico umrlo, in Mihelek je povesil oči. "Ce bi se bil domislil pred desetimi leti . . . " Mihalek je zganil z ramami in je brezupno strmel v tla. Odšel je počasi in nič ni rekel in se ni poslovil. Miea je klicala za njim, pa je ni čul. Mislil je samo to, da ni zanj več življenja. — Tisto življenje, ki ga imajo drugi, ki so ljudje kakor on, je zamudil, zakasnil, zmotil se je in zmota se ne da nikoli popraviti. Prišel je v svojo kajžo in je sedel za peč in gledal pred se. "Tako bomo živeli, no, kakor smo živeli, ne bomo čakali smrti ..." Gledal je pred se in videl pred sabo zelo enolično in navadno bodočnost. Mislil je in se je tolažil. "Po smrti, no, bo pa takrat bolje." Ne trpite za reumaflzmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reuiuatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H W. Freytag, Hamel, I!L ^^P. Na vsa ki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka >|r "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. E3- Ad. RICHTER & CO. 215 Pear! St., New York. Tako je mislil in je strmel v tla. Zunaj pa je zavilo od severa in tista naenkrat rojena pomlad je hipoma umrla. Zakrili so nebo zamolklo-sivi oblaki, tulila je burja in potem so pričele padati snežinke. Drobne, potem debelejše, redke, potem popolnoma goste. Že je bilo belo polje, bela gora in grič, pusto je postalo zunaj naenkrat in dolgočasno. Ptice so priletele k vasi, bežale so s polja in iz gozdov, oglašale so se žalostno in so pedale na podstrešne podmole vse na-fmršene in košate. Tako je bila naenkrat minila spomlad, kakor se je bila naenkrat rodila. In Mihelek je stopil na prag, videl je vse to in prav mu je bilo. "Naj bo grdo to življenje, bo pa lepše drugo po smrti." Ave Marija je zvonilo na vasi in Mihelek se je odkril in je molil. Tako se je primerilo Miheleku ta predpust, in zato gleda tako resno in zamišljeno. NAZNANILO, CUNARD LINE PARNiKS PLJUJEJO MED trstom, reko in new y0rk0m. fIBNIII IMAJO JAKO OBSEŽEfl PO KBIT PROSTOR ft 4 KfiOTu ZA LETANJU potnikom tbetjec^A BAZBIBD* DLT0H1A SLAY011A odpluje iz New Yorka d.ie 8. maja. odpluje iz New-York u dne 22. maju. odpluje iz New Yorka] dne 20. maja. CLTONIA, 3LAV0N1A m PAflNONIA so parnila na ova vj jaka Tt parnim ao napravljeni po najnovejšem kroju in zeio prikladn« tretj? razred JEDILA er» dobra i i potnikom trikrat na da* pr vsp postrfežtna vožn;a astke prodajajo pooblaščen agentrte Id Tie Cunard Steamship Co., Ltd., SroadwiSew Yorka 126 State St.« Boston. 67 Dearborn at.« (Tnicagc. ORUDECA KRI.0* 4? Noči brez j;- spanja. T Ležati brci spanja in po-W slu&ati brezkončno tikanje •J? ure, trpeti od bolečin v glavi in hrbtu, vstati vsako jutro ifc bolj izmučen, kot ste bili zvečer, ko ste sli spat — to kaže, da va5i živci niso v redu. Vi rabite Severov Nervoton Cena $1.00 Zdravi ljudje imajo dobro rudeču kri. Telovadci in vsi, ki se gibajo na prostem imajo čisto zdravo kri. Ali -so vaš« lica bleda? A.li so vaše oči kalne? AJi ste zmučini? A.li imate mehurčke na obrazu? Ako je tako, potem morate rabiti Toni ko za obraz. Nobeno zdravilo tako hitro in natančno ne Utripanje srca. ICadar bije srce prehitro, ali deluje nepravilno, kadar čutite hude bolečine okrog srca in čutite tresenje, ali zamerkujete težko d'hanje, tedaj je vaše iz reda. Vi rabite Sevcrovo Srčno Toniko. Cena $1.00 i •fc e i •e Vsem rojakom Slovencem v Clevelandu naznanjam, da sta nsta-novila gg. Steve Jakob in John Maurin pri meni podružnico pogrebnega zavoda. Gosp. Jolin Maurin je nad 11 let v tem posloval v Marquette, Mich., je popolnoma izvežban ter ima najboljša spričevala, kakor tudi k temu potrebno dovoljenje. Red in osbrb bosta vzdrževala omenjena gospoda, naročila in plačila sprejemal bodeui jaz ANTON GRDINA sedanja štev.: 6108 St. Clair Ave., stara štev.£1756 St. Clair St. T"»lefon IQ2Q P. Zanesljivo se laliko obrnete na nas v vseli slučajih. fc,. iJJ Mnogo kočij za vsako priložnost vedno na razpo lago. BED STAB LINE Prekoiaorska jiarobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpeoozn ^ + * 4 * * * + Philadclphijo in Antwerpeiioni m čiHtl krvi, oživi življensko tekočino, drži po konci telesa, napravi ttnažnejja obreza in ne prinese zdravja licam, kot SEVEROV KRIČISTILEC. Slab želodec. Osebe, katere trpe od slabih prebavnih organov, ne morejo vlivati zabav življenja — taki nimajo teka, karkoli povžijejo jim povzroča neprijetnosti in celo telo slabi. Ako vaš želodec ni v redu, tedaj rabite Severovo Želodčno ! Grenčico. i Cena 50c. & $1.00 Genu 3I.OO. "Jaz nisem imel dosti moči, da bi delal, toda vas Kričistilec mi je zboljšal zdravje in povrnil moč, za kar sem vam v resnici hvaležen." Ignac Mayer, GreenLrier, Wis. •'Severov Kričistilec je v resnici izvrstno zdravilo, ker je očistilo moj obraz in moja koža je gladka in moja kri je v dobrem položaju." liarbara Cerny. Ellis, Kansas. V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost« W. F. Severa Co Človek s palico. Mnogo primeroma mladih in dobro postavnih ljudi hodi okrog s palico, ^evma-tizem s premljajočim vnetjem, otrpnostjo, bolečinami v udih, uteklimi udi in raznovrstnimi bolečinami jih napravi šepavce — svoje žrtve. Začnite takoj rabiti Severovo Zdravilo zoper revmatizem. Cena $1.00 < CEDAR iW\pi; 10WA- fli^illi prtaikč 9 Sledečimi nohtnimi parnif. UMim d« 'IJaka 12017 len. ZEtLAND.............i.305 ion. KRUGKUUID.............12760 ton FINNLANC..............127 so notr ebščlne. Pri cenah za medkrovje so vpoStete " hrana, najboljša pnatritli« Pot čez Antwerpen je je dna najkrajših m na •prijetnejših za potnik; Iz V Avstrijo s na kraaiskm Štajersko. Koroiko. Mmwje, Kn druge dele Avstrije. dobr Krvfttiko, Dahnacijo is NEW YORKA odpltujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo ludne od pomola štev. 14 ob vznofiu Fulton Street. — Iz PHILAO PHUE, vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street« Glede vpraian} ali kupovanja voinilb listkov * je obrniti na: In e prezreti! Slika predstavlja uro z zlatom p' lečeno in dvojnimi pokrovi, veliki •re-:ost f vlečeno J 16",in je J jamčena za 20 'let. f Kolesovjc je najboljSega amenkan-% skega izdelka EiXJIN, WALTHAM i ali SPRINGTIELD NA 15 KAM-1 NOV ter »tane samo J $13.°° M Za obilne božične narečbe se zahva-^ Ijujem in naznanjam, da ostane Je 5e nekaj časa ta izjemna cena kakor je bila k-a. Božič. Spoštovanjem se priporočam Pogorele, II14 Heyworth BfliWim Chicago, 111. OPO««" • *-dwkt fwbiac crm je dobiti po •Baraji Mi Kanji« ca pm **wh &!**-» Hi !Vo«ti^ 8th ai*« ucoapo^ Naslov rs knjige: M. Pogorele Bo* 226 Wakefield, Mich. -- ^ THE FOREST CITY BBEW11 CO. - Jedina Cesko-SIayjanska - protitrustna pivovarna družba === v Clevelandu, O. = Tari iz najboljšega anierikansUecra sladu in iz i ni port i-ranega češkega liniela iz Žatea pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše piFO poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Todpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma. Naša pivovarna naliaja se na Ullioil StfGet nasproti Wheatland in Momewood St. ■ Matej Bečko, kolektor. ===== « Comoapie Generale Transatlantique, francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POSTM PARMK1 SO: "La Lorraine" na dva vijaka . "La Savoie" „ "La Touraine:' ,, ,, „ "L'Aquitair.e" ,, ,, ,, "La Bretagne"............... "La Champagne" ............ "La Gascotrne"............... ton, Ž-^nOO konjskih inočL 10,i M M ] (1,1 K HI S.IH^I h t t hi 25,000 12,000 16, (KIO <>,INHl !»,0O«l Giavna acensija: 32 BROADWAY, HEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 orth lii ver, ob Morton St, N. 1. •LA PROVENCE •LA LORRAINE ■LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE W W WiW 3 maja l!»»H *LA LORRAINE 7. junija 19(»T>. 10. n-.aja lUOb »LA TOURAINE 14. junija 1000. 17. maja 1006 *LA SAVOIE 21. jutiija 1906. 24. maja 1906 *I,A PROVENCE 2S. junija 1906. 31. maja 1906 *LA LORRAINE 5. julija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. * POSEBNA PLOVITBA: La Gaseogne 12. maja 1906 3. P. M. La Bretame 19. maja 1906 3. P. M S temi parniki potujejo samo potniki 2. in 3. razreda. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Dearborn St., Chicago, 11». AUSTRO-AMEBICAK Lil Regularni potni parniki "SOFIA HOHENBERQ" odpluje 9. maja. ••GIULrlA** odpluje 15. maja. "GEORGIA" odpluje 29. maja. voilJo'.medSNew Vorkom, Trstom In Reko. Najpripravnejfi« In najcenejša parourotma črtf, v Ljubljano Bplob na Slovensko. Železnica velja do Ljnl-J Ijane le SO^centov. Potniki dospo isti dan na parn>k, ko od doma gredo I Iff .. . ■ . ..... .. • - _'._ _ _