257. številka. Ljubljana, v petek 7. novembra. XVII. leto, 1884. kbaja vsak dan >ve«er, izimši nedelje in praznike, ter velj«'t5^>"To^tl prejeman za avatrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po »i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., čo se trikrat aH veđkrat tiijka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, .Gledališka stolha". Upravu ištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne Btv:tri. Otvoritev galerije slik v Zagrebu. Jutri za rano zavihrale bodo živobojne zastave po lepih poslopjih in krasnih trgih kraljevega Zagreba, mesto odelo si bode veselo praznično obleko, b Blehernega obraza odsevala bode radost in politične stranke, ki bo Bi še nedavno v ljutem parlamentarnem boji stale nasproti, pozabile in odložile bodo vsaj za nekoliko časa svoj prepir, kajti kljubu dijametralno nasprotnim političnim načelom in težnjam, kljubu političnim in osobnim antipatijam, bodo v tem vsi jedini, da je napotil važen in pomenljiv dan, katerega praznuje in se raduje vsa trojnimi kraljevina, ž njo pa ves ostali slovanski svet. In z vihrajočimi zastavami korakala bodo društva, za njimi pa prebivalstvo prvostolnice hrvatske na kolodvor, da ondu vsprejmd in pozdravijo, potem pa 8 pravcatim jugoslovanskim navdušenjem sprevodijo v divno okrašeno mesto zusnovatelja galerije slik, „našo diko", „prvega Jugoslovana", vladiko Strossmayerja, čegar prestavno ime je v vseh ustih in v vseh Bičih ne samo v Hrvatskej, nego povsod, „kud se slavska reč govori". Izredna in navduševalna bode narodna slovesnost, ki se bode vršila prihodnja dva dni v naših bratih onkraj Sotle, in marsikomu, ki je pred petimi leti, ko je grozen potres navdajal prebivalstvo b strahom in trepetom že obopavol o bodočnosti, polnilo se bode srce domoljubnega veselja, da mu je bilo sojeno, da je doživel mesta preporod in kot „courronement de T edifice" svečano otvoritev galerije slik, in marsikoga bode navdala blaga nada, da kakor sta mesto in dežela prestala strahote potresa in se dane.-! radujeta narodnega pi.t/nika — tako utegne tudi denašnja politična konstelacija pre-meniti se v lepšo bodočnost. Ker nas Slovence vbo preživo zanima, kar se tiče naših bratov, ker njih veselje, njihova žalost tudi v naših prsih odmeva, ker je vse, kar pospešuje razvoj in okrepljenje Slovunstva tudi nam v korist in ponos, zategadelj se z odkritosrčnim veseljem spominjamo otvor jenja galerije slik, ki ima namen biti mogočno sredstvo h kulturnemu razvoju Hrvatov, ž njimi pa vseh Jugoslovauov, ki ima namen buditi in širiti umeteljnost tudi v naših pokrajinah, ki so v tej zadevi za zapadoirai narodi toli zaostale. In ko bode pri Blovesnej otvoritvi slikohrama vsak prisotnih z zahvalnim srcem zrl na veledu^nega zusnovatelja vladiko Strossmaver-ja, ko bode vse tekmovalo, slaviti ga, in izražati mu svoja čutila, bode v dubu prisoten tudi narod slovenski, čestitajoč mu na prekrasnem dnevu, ko se mu tako sijajno kaže njegovega naroda vroča ljubezen in želeč mu, da bi mu še dolgo bilo duno, radovati se delovanja premnogih in velevažnib zavodov, katerim je on s knežjo svojo radodarnostjo položil temelj in osigural obstanek, h katerimi je obogatil svoj narod, in ohrabril in usposobil ga za trdi boj s silnimi in brezozirnimi sosedi. Gojili boderao pri tej priliki iskreno željo, da bi galerija slik, ki se v nedeljo otvori, tako blagodejno uplivala na jugoslovanski naraščaj, da skoro tudi na polji umeteljnosti stopimo v kolo druzih narodov, da se s prirojeno nadarjenostjo združi izvrstna šola, da bodo naši jugoslovanski slikarji deležni one svetovne slave, kaker-šno so si že priborili naši slovanski bratje na severu. V živem prepričanji, da bode ta plemenito za snovana galerija slik, donaštila zaželjeni plod, da sc bodo izpolnile vse nade, katere je gojil prevzvišeni utemeljitiIj, kličemo z dna duše: Slava naši diki, vladiki Strossmayer-ju! Živio narod hrvatski ! Delegacije. Na Dunaj i, 6. novembra. Sinoč se je avstrijske delegacije odbor proračunski posvetoval o kreditu za bose usko okupacijo. Državni finančni minister pl. K ;i I I a v imel je torej priliko, razložiti, kako v Bosni in Hercegovini stvari sedaj stoje. Razmere so se obrnile na bolje, pokrajine se mirijo, sodstvo se razvija, kataster bodo v polu Jeta urejen, kmetijstvo, rudni-štvo, gozdarstvo napreduje; če se napravijo železnice, bode to velika pomoč boaenskemu goajiodurstvu a tudi tržišču za avstrijsko obrtnost; ljudske šole rasejo, se rade pohajajo, tako tudi napreduje gimnazij Serajevski. Zlasti pa je minister tudi izjavil, da je sedaj več prijateljstva mej nami in Črno Goro in da to zelo ugodno upliva na razmere v Bosni in Hercegovini, posebno ker Črna Gora našim oblastvom lojalno pomaga uničevati klateštvo iu lopovstvo po teh krajik. Sklepal pa je pl. Kallay svojo razlogo s tem, da bode tudi po zaslugi Črnogorcev kmalu mogoče, uaše čete nazaj poklicati iz posedenih dežela. Okupacijski kirdit je na to bil potrjen in takisto tudi proračun za drživno finančno miuisterstvo. O ge rs k e delegacije odbor za vnanje stvpri imel je tudi včeraj zborovanje, v katerem so bila vprašanja do vnuniega ministra o naših vnanjih razmerah. K tem iuterpelacijam odgovarjal bode minister v seji jutri dopoludne. Odbor za vojsko imel je včeraj opraviti z naznanjenimi večjimi zahtevami, ki so potrebne glede novo preustrojbe našega topničarstva. Vojinski minister je radožil to potrebo, ki je na to tudi po odboru odobrena bila. — Da se zboljšajo plače vojaškim zdravnikom vsaj uekoliko, stoji v proračunu 20.146 gld. Minister pravi, da bi se tukaj le pomagalo, če bi se postavila vojaška zdravniška akademija, a tega njegovega nasveta ui pohvalil tni-msterski svet. Hegedtli je izjavil, da bi ogeraka delegacija tudi ne pritrdila v ustanovitev vkupne akademije in na to se je točka potrdila, a odboi je tudi izrekel, naj bi vGjinsko tniuisterstvo tako ukrepalo, da bi vojaški zdravniki bili v jedni vrsti z ostalimi častniki, ker gmotna stredstva ne zadostujejo, da bi vojaški zdravniki hoteli ostajati pri vojski. — Potrdile bo be potem večje potrebščine za zdravstveni oddelek St. I, manjše potrebščine za opešalce, večje potrebi ine za občevanje mej garoi-zijami v južni Dalmaciji. Razbodki za popravliauje stavb prelože se iz izvenrednega proračuna v redni j>roračun, ker je delegaciju uverjena, da se ti potrebni ruzhodki ponavljajo leto /a letom, Dovoli se tudi večji razbodek pri pristojbinah za oskrbovanje vojaštva itd. — Pri upravi se je premalo prihranilo, torej se v proračunu ua to i m« * več zahteva 382 940 gld. K temu se je pripomnilo, da bi se dalo več prihraniti, da se tako skopo ne ravna z odpusti in se bi vojakov ne držalo toliko času v službi in v učenji, kar bi se sedaj Lhko godilo, ko ljudje prihajajo bolj izobraženi na vojsko. Vojinski minister grof Bvlandt jena to odgovurjal, da se jo baš pri tej točki izzu 1879. leta prištedilo več kot 11 milijonov. Predalječ pa se ne sme zaiti, ker je nevarno, da je vojska potem premalo i. u nemi. k Čemur bi tudi pripomoglo, če bi se odpusti prepogostem dovoljevali Točka se na to potr dr. — Ker se pogodbe za dobavo vojaških stvari v kratkem steko, a ker se je domača obrtnost močno razvila, izrekla je delegacija željo, da se pri LISTEK. Ziv pokopan. (SpiBal Edgar A. Poe prosto poal. J. Lipnik.) (Dalje.) Ko sem ravno omenil galvauično baterijo, naj ee spominjam jako znanega in izrednega slučaja, pri katerem je galvano-električni tok pripomogel, da je zopet oživel mlad Londonski odvetnik, ki je bil že dva dni pokopan. To se je dogodilo 1. 1821 in napravilo je takrat splošno senzacijo. Kakor v časnikih, tako se je tudi v društvenem življenji z največjim zanimanjem govorilo o tem slučaji. Odvetnik mr. Eduard Stapleton umrl je, kakor je bilo videti, za vročinsko boleznijo, ki je pa imela tako čudne simptome, da je zanimala vse zdravnike v najvišjej meri. Po njegovej smrti pro-Bili so zdravniki njegove prijatelje za dovoljenje, da bi smeli razparati truplo. A tega dovoljenja neso dobili. Dasi je v bolnicah velika množina mrličev, vender ui lehko dobiti trupla, ker je v Angležih, smelo bi se reči, narodno uasprotstvo proti razpa-ranju mrličev. Baš zaradi tega, ker so hoteli ta zanimljivi slučaj odtegniti poznejšej preiskavi, sklenili so zdravniki, da mrliča izkopljejo in da se ua tihem po obdukciji prepričajo o pravoj bolezni pokojnega. Vse potrebne priprave priredile so se s posredovanjem nekaterih ljudij, spadajočih mej mnogobrojno svojat Londonskih „mrliških tatova in tretjo noč po pogrebu izgrebli so dozdevnega mrliča iz osem čevljev globokega groba ter ga zanesli na sekcirno mizo v zasobno stanovanje glavnega zdravnika. Nastavil se je nož in napravila se je prva zareza blizu želodcu, tako, da je bila le „epidermis", ali prava koža nožem ločena. Ker je bil mrlič videti svež in nikakor mrtvecu poiloben, šinila je jed-nemu prisotnih misel v glavo, da bi se poskusilo, kako upliva galvanična baterija ua milice. Poskus vršil se je za poskusom in vrstili so se znani učinki, po katerih se je dognala več nego navadna samo-Btalna življenska delavnost, ker so se mišice krčile. Pozno je že bilo. Začelo se je daniti in potrebno se je videlo, da se sekciju bi ez odloga zvrši. A jeden dijakov, ki so bili prisotni, je živo želel, da bi opazoval upliv baterije na prsne mišice mrtveca in naposled udali so Be njegovej želji. Velik del prsnih mišic so je umeteljuo ra/ptostil ter vodilna žica ž njimi zvezala — zdajci dvigne se dozdevni mrtvec nikakor ne konvulzivično z mize, se opoteče sredi sobe, gleda s široko odprtimi očmi okolu, ter prične — govoriti. — Kar je govoril, bilo je nerazumljivo; a bile so besede — natančno vsaksebi ločeni zlogi. Ko je tako poskušal govoriti, pal je liki teška masa ua tla. Za nekoliko trenutkov odreveneli so vsi prisotni samega struhu. A ker so takoj pojmili, kako je to prišlo, so po prvem presenečenji takoj drugače ukrenili. Mr. Stapleton bil je še živ, akoravno še ni zopet prišel k zavesti. Uporabili so nekoliko špirita in kmalu se je zopet zavedel. Rezi k sreči neso bile toli globoke, da bi bile nevarne in tako so dozdevnega umršega popolnem ozdravili in še le potem povodom neke pojedino gopet predstavili njegovim prijateljem, ko se je bil že toliko očvrstil, da je o svojem „potovanji v pekel" že Batn šale uga- novi oddaji dobave ozir jemlje tudi na ogerake obrtnike. — Skupno brez debate so se naslednja j posamezne točke redovitega proračuna odobrile, »n zborovanje je bilo prt kra;». Deželni zbor kranjski. (XIV. [zadnja] seja v 10. dan oktobra.) j (Datfe.) Poslanec D11 e I a poroča v imenu večine o upe-Ijavi lastne režije v bh/.niji na Studenci ia nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča, da stopi s kon- j gregacijo usmiljenih sestri v dogovor glede premembe dotični pogodbe z dne 21. avgusta 1880 v ta na- j men, da se več toček dotične tarfe zuiža na podlagi } deželnemu odboru |>odane ponudbe z dne 25. sept. i 1884, kakor tudi »dede v tej zadevi pridobljenega j gradiva, ter da sklene z omenjeno kongregacijo za deželni zaklad ugodnejšo pogodbo zaradi hrane in postrežbe za blazne na Studenci. V slučaji pa. ko bi se deželnemu odboru to ne posrećilo, se isti pooblasti, da iedu usmiljenih sestre pogodbo z dne 21. avgusta 1880 1. do 15. avgusta 1885 odpove. Dr. vitez Bleivveis, kot poročevalec manjšine za upeliavo lastne reSije na Studenci pravi: Pri pretresovanji rež jinib stroškov za 100 bolnikov v blaznici na Studeuci, kateri znašajo po izkazih deželnega računovodstva 21.600 gld., dokazal Bem, (in nihče ni nasprotuega dokazati zamogel), da se zamore po upeljavi lastne režije, — če so tudi povikša v proračunu za računskega diurnista nastavljeno svoto od 500 na 800 gld , prihraniti deželi DJi leto 4338 gld. K tej svoti treba je še dosteti 237 gl. 50 kr., katere se prihrani pri režijinih stroških za bolnike I. in II. razreda, celi dobiček znaša torej za deželo 4575 gld. 50 kr., kar zumorem dokazati z natančnimi računi. Pri tem pridobitku se pa m v poštev jemala svota, katera se da prištediti pri št. 9. (priloga 15. stran B), to je pri hrani za 100 bolnikov. Vodstvo Celovške blaznice, v kateri velja hrana pri lastni retiii za jednega blazuega sarno 30 kr. na dan, torjj dva krajcarja manj, kakor pri nas, poslalo je po uradnem potu natančen izkaz ingredienc vseh jedil in tudi '■ mi;i /a jedno, oziroma sto porcij. Iz lega razkaza je razvidno, da je tam hrana za bolnike veliko bolja in obilnejša. Vsak boluik tam dobiva zjutraj kolonijalno kavo, za kosilo juho, prikuho, vsak dan govejo meso, dilje južino, zvečer dve jed*!*, v nedeljah in praznikih liter piva in sira, kruha, kolikor hoče imeti boln;k. V teh 30 kr. je tudi še u.Heta plača kuharice in kuhinjske kerščence, dalje kurjava in svečava v kuhinji. Pri nas dobiva vsak bolnik v blaznici zjutraj prežganko, za kosilo juho, prikuho, le trikrat na teden govejo meso, vse druge dni le močuato jed, nič južine, zvečer le jedno jed, kruha samo 420 gramov črnega in 87l/i Kra~ mov belega. Nikdo ne bode mogel oporekati, da je hrana v Celovcu neprimerno boljša in obilnejša, vrh tega pa velja brana za bolnike dva krajcarja manj, kakor pri nas. Iz uradnega izkaza jedil in njihovih cen, (priloga 15. stran 4) je pa tudi razvidno, kako velik bi bil dobiček pri posamičnih jedilih, oziroma 100 j »on ia h na dan, ko bi dežela sama oskrbovala blaznico na Studenci. Neoporekljivo je pa tudi, da mora najemnik pri teh jedilih, katerih materijal je na Studenci veliko ceneje od Celovca, imeti izdaten zaslužek. Omeniti mi je še treba, da se ravno ta jedila vsaki dan skozi celo leto nahajijo v jedilnem listu blaznice, kur jasno dokaže, da bi bil tudi pri hrani dobiček ca deželo velik. Pripoznalo se je dalje v odseku, da se zamore tudi pri gospodarjenji na njivah, travnikih, v hlevih in ua vrtu po odbitih vseh stroških prihraniti naj in.tnj 1500 gld. Ako se ta svota prišteje gori navedenemu pridobitku od 4575 gld. 50 kr , toraj znaša celi dobiček za deželo po upeljavi lastne režije na Studenci 5175 gld. 50 kr. na leto. A ne samo veliki hnancijelni uspeh mora biti pri tem vprašanji me-rodajen, prav velike važnosti je tudi uspeh, kateri se doseže po upeljavi lastne režije v psihiatričnem oziru in vsled odprave dosedanjega za bolnike jako škodljivega dvojnega gospodarstva. Da bode delovanje zdravnikov v psibijatiičnem oziru bolj uspešno, hrana postala boljša, disciplina strežajstva strožja, |e gotova stvar. Da je pa temeljita prenaredba sedanjega oskrbovanja blaznm z ozirom na ogromne, od leta do leta rastoče stroške silno in neobhodno potrebna, pripoznati mora vsak nepristranski domoljub. R'izuo Štajerske blaznice v Feldhofu, kjer je vseučiliščua klinika in veliko ter drago osobje nastavljeno, stane oskrbovanje blaznih po vseh dru tih Avstrijskih kronovinah manj, kakor pri nas, v Pragi le 67 kr , v Kosmanosu 55 kr., v Dobržanu 35 kr., v Brnu 68 kr., v Stenjevcu 67 kr., v Gorici le 42 kr. Toraj pov.iod in celo v velik h mestih manj, kakor pri nas, kjer plaču dežela 78 kr. na dan za bolnika, in to le v blaznici na kmetih, kjer so vse potrebščine, naj se imenujejo meso, sočivje, vino, drva, kakor ves drugi materijal veliko ceneje, kakor drugod. Pač ponudi sedaj red kot najemnik režije, nekoliko odbitka pri kruhu, vinu in režiji, vendar le pogojno in od slučaja do slučaja, a ti odbitki so tako majhni iu v nobeni primeri s svoto, katero plačuje dežela najemniku za oskrbovanje iu hrano bolnikov na Studenci. Da je pa upeljava lastne režije in kontrola v blaznici na Studenci prav lahka, ne more uikdo tajiti, ker je ondi število bolnikov in strežajskega osobja celo leto jednako, jedilni list se skoro nič ne spreminja, vse potrebščine blaznice se morejo torej do krajcarja izračuniti in kontrolirati. Konečno navedem še nekatere v/glede, iz katerih se bode razvidela velika korist upeljave lastne režije in sicer: 1. Dejanski uspeh lastne režije v naši delal-nici že v prvem letu. 2. Fiuuncijelni uspeh po vseh državnih kaznilnicah, kjer se je in se bo upeljala lastna režija. 3. Vzgled na druge blaznice in bolnišuice avstrijske, posebno na bleznici v Celovci, Stenjevcu ter deželno bolnišnico Graško. Stavljam sledeča predloga: Veleslavni deželni zbor naj sklene: 1. V blaznici na Studenci se upelje lastna režija. 2. Deželnemu odboru se naroča, odpovedati dosedanjo pogodbo redu s 1. avgustom 1885. leta, ter skleniti z redom usmiljenih sester novo pogodbo v ta namen, da nastavi red potrebno število usmiljenih sester v blaznici na Studenci kot nadstrežajke pod pogoji, kakor so v druzih bolnišnicah in blaz-nicah navadni. (Konec prih.) Politični razgled. \otranJe dežele. V Ljubljani 7. novembra. Odkar je „Bokemia" sprožiia razgovor o •»<«■»! iliir) koml*ifi, prinašajo listi o tem vsak dan kaj novega. Vse te vesti pa imajo pra\ malo verodostojnosti. Tako se sedaj Pražkim listom poroča z Dunaja, da je štedilna komisija nasvetovala zmanjšati stroške za politehnike in vseučilišča, ter odpraviti slabo obiskovane gimnazije, realke ia učiteljišča. Nemška sodišča na Cenkeni se še vedno branijo vsprejemati češke uloge. Tako nedavno okrožno sodišče v Hebu ni hotelo vsprejeti neke češke uloge, na pritožbo dotične stranke je pa odloč lo višje deželno sodišče v Pragi, da okrožno sodišče mora vsprejemati češke uloge. — „Narodni Listy" mislijo, da je mogoče Čehom zmagati pri volitvah za Liber-ško trgovsko zbornico, ako napno vse svoje site; vsaj v dveh kini »h bi lahko zmagali in že to bi premendo sedanje razmere v Liberškej trgovskej zbornici. Jedva je v Češkem deželnem zboru pokopan Herbstov predlog, že se čuje, da Nemci nameravajo priti z jednakim predlogom v moraiskem deželnem zboru. S tem mislijo doseči, da bi potem jezikovna naredba pravosodnega ministra veljala samo za češke okraje, za nemške bi se pa preklicala, in tako bi v nemških okrajih lahko služili uradniki, zmožni samo nemščine. A taka delitev okrajev po narodnostih bi bila baš ua Moravskom jako težka, kajti po poslednjem ljudskem številjenji so na Mo-ravskem samo štirje okraji, v katerih je manj Čehov nego 20% in samo osem okrajev, v katerih je Nemcev pod 5 %. Vnaiije države. Ravnatelj ruskili južno-zapadnih železnic, bivši ravnatelj tehniškega zavoda imenovan je drugim pomočnikom nnučnega ministra in bode imel voditi ref'irmovanje tehniškega pouka. — Po Novem letu bode ruska vlada le tedaj izplačevala plače katoliškim duhovnikom, ako bodo škofje vsako duho-vensko spremembo objavili guberuatorju in ako bodo generalni gubernatorji odobrili naznanjene premembe. Govori se, da hoče Italijanski minister pravosodja dati svojo ostavko. Ohcijozni listi pa to vest zanikavajo. „Moniteur Belge" objavlja kraljev reskript, ki ima odpomoči slab m nasledkom prejšnje, strogo konservativne belgijsko vlade. Dvomi se pa, da bi ta reskript že zadovoljil razburjeno javno mnenje. Kakor je „Sehles. Ztg.M izvedela, se ne bode zabranjev; I o Turčiji udeležiti se afriške konference, ako bode to želela. Samo to bi morala zagotoviti, da ne bode stavila nikakih nepričakovanih predlogov. lugleMka spodnja zbornica je vsprejela Gladstonnv predlog, da se volilnej reformi da prednost ptel vsemi drugimi predlogami. — 3. t. m. interpelov.il je v angleškej zboru.ci lord Salisbury vlado, kuae instrukcije je dala generalu Wolseleyu, ali res ne misli rešiti egiptovskih garoizij v Sudanu, kar bi bilo sramota za Anglijo. Lord Granville je odgovoril, da vlada nikakor ne misli Kartumske garnizije prepustiti svoji osodi, vseh egiptovskih garnizij pa nikakor ni zavezana rešiti. Da se otme garnizija v Seu^aau, treba bi bilo jednoletne vojne, za kar pa vlada ni pripravljena. Sicer bode pa general Wolseley vso storil, da reši sudanske garnizije, kolikor je le mogoče. Kitajci neki neso vsprejeli niti angleškega niti nemškega posredovanja, ampak zahtevajo neposredno pogajanje s Francijo in se že mej Parizom in Shangbaiem vrši živo obravnavanje in skuša doBeči modus vivendi. Po družili poročilih je Kitaj ponudil sledeče pogoje: Točao priznanje Tientsinske pogodbe. Francozi zasedejo Ke-Lung, dokler se ne njal. ;Presenečenje pri tem prizoru se more laglje misliti, nego popisavati. Najčudovitejše pri tem dogodku pa je pripovedovanje mr. Stapletona samega Pravil je, da ves čas, ko so mislili, da je mrtev, ni bil nikdar nezaveden ali brezčuten, da je, akoravno v nekakem senu podobnem, zmočenem stanji, veuder dobro vedel, kaj se z njim godi, od onega trenutki-, ko so ga zdravniki mrtvim prog.'asili, do svojega padca v zdravnikovem zasobnem stanovanji. „Živ sem Še!u To so bile one nerazumno besede, katere bi bil rad izgovoril v svojem strahu, ko se je ogledal po sekcirnej sobi. Mr. Stapleton je res še mnogo leta živel po svojem prvem pogrebu. Luhko bi bilo, napisati še celo vrsto tacih do-godeb, vse jednako verodostojne, kakor ta. A potrebno ni, potrjevati istino, da so že nekatere žive pokopali in da se kaj tacega zgoditi more. Če pomislimo, kako redko je možno, take slučaje dejanski dokazati, smemo zaključevati, da se taki slučaji često dogajajo, ne da bi mi znali. Teško, da bi se bilo kako pokopališče prekopalo in premetalo, bodi si v ta ali oni namen, da bi ne bili našli okostnic v taki legi, ki nam vzbujajo in prouzročujejo najgroz-neja domnevanja. Misel sama je že strašna, koliko strašneja pa istina! Le za trenutek prestavimo se v tak položaj in takoj čutimo, da so vse groze sveta prazen nič proti temu, če si človek misli, da je živ pokopan. Zadnjikrat zrli smo na prijatelje, sorodnike, na svojo obitelj, ki je v ljubečej skrbi stala pri našej postelji. Čutimo, da smo dolgo, globoko, mirno spali — da nas je bolezen zapustila, da se zopet vračamo v življenje nazaj, k svojim dragim. — A temno je, grozno temno. Smrtna tišina! So li naši čuvarji, ki so pazili na vsak naš dihljej, zadremali? — A naša postelj tako trda, neprijetna.... Skušamo se obrniti na stran — ni prostora; sklonili bi se radi po konci, a s čelom zadeno na nekaj trdega, ne dva čevlja nad nami. Uprli smo roki, hoteč se skloniti in — ne, ne varamo se — bile so skoblanice. Pro-šinja nas hipoma strašna groza, zaman si prizadevamo misliti, kaj bi se bilo z nami zgodilo — razen tega — ne upamo si niti misliti dalje. — Zakričimo — mrtev zamolkel glas. Gotovo je, pokopani Brno, sedem čevljev pod zemljo, daleč od svojih ljubih, ki bi dali svoje življenje, da nas rešijo, izgubljeni smo, najnesrečneji mej nesrečnimi! Le s težavo so-pemo, treba vzduha — a ne moremo se skoro ganiti ! Ko bi mogli vsaj poklekniti, dvignili bi vso več stotov težko prst kvišku in bili bi prosti! - - Ni-čevo! Tišina, kakor na dnu morja! Potipljemo se — nemogoče — saj vender ni res — da smo živi pokopani? Gotovo sanjamo: meša se nam. A oblečeni smo v mrtvaško košuljo — da, gotovo, tu so zobci, tu mreže, tu šopek cvetic — ali morda ci-trona? — Gotovost! Naj se govori o peklu; pekla strahote so ni-čeve v primeri z grozo groba, v katerem je človek Živ pokopan. In je li kdo mej živimi, ki bi se te groze ubranil? Boš li ti, bratec moj, večno živel? Mari ti ne umrješ? — O ti dobro veš, da se smrti tako malo znebiš, kakor .misli, da je možno, jako možno, da ti je sojeno, da se prebudiš v desetkratnem peklu — v grobu I (Dalje prili.) določi meja mej Kitajem in Tonkingom in se od-reko vsakej vojnej odškodnini — Neko poročilo iz Sbanghaia pa javlja, da bo se vsa pogajanja razdrla. Domače stvari. — (P res vi tli cesar) podaril je cerkveni občini v Prezid u 200 gold. za napravo altarja in orgel. — Občini Vrh v okraji Črnomaljskem pa 200 gld. za zgradbo šole. — (Visok gost.) Nadvojvoda Karol Ljudevit pride prihodnjo neleljo ziutraj v Ljubljano, da Bi ogleda kolono Rudečega kriza za prenašanje in prevoz ranjencev. — (Za slavnost v Zagrebu) določen je naslednji spored: Slavnost začne jutri zjutraj ob 8. uri. Po vsem mestu razobesijo se zastave, hiše se okrasijo z zaBtavami, venci, pieprogami. Vladika Strossmayer se pripelje z vlakom ob 10. uri 27 minut na kolodvor, kjer ga čaka mestni zastop, društva in občinstvo. Kolodvor bode okrašen in na peronu bode svirala godba ognjegnscev. Vladiko pozdravi v imenu mesta podžupan C nadak, po govoru poj«! „Kolo" b'mno. Potem sprevod v mesto do palače Vraničani-jeve na Zrinjskem trgu, kjer bode Stross-mayer stanoval in kjer bode jutri in v nedeljo banket prevzvišenemu gostu na Čast. Popoludne ob 51/a uri slavnostna predstava v gledališči. Predstavljala se bode Zečeva opera rZnnjski". Po predstavi baklada in razvetljava mesta. S serenado pred stanovanjem vladike Strossmnyera konča jutršnja slavnost. V nedeljo (9 dan t. m.) bode v spomin na potres v 9. dan novembra 1880 maša v Marijini cerkvi; po maši svira godba ognjegascev na Zrinjskem trgu, kjer se ob 10. uri zbero društva, katera potem odpošljejo deputacjo k Strossmayerju. Na stopnicah Vranićaoijeve palače stale bodo belo oblečene deklice, od palače do akademije bodo ognjegasci iu veteranci postavljeni v spalir. Pri ustnpu v akademijo bode Stroasmayer blagoslovil poslopje. Potem nagovor župana Hofmana, potem seja jugoslovanske akademije, pri Uaterej bode dr. Rački govoril slavnostni govor. Opoludne banket, popoludne druga predstava v gledališči (Baron Fran Trenk), potem koncert na strelišči, po koncertu komers, eventu-valno ples. — (Poštenjak dr. Glantsrhnigg v Celji) je kot Henkerjev zastopnik od uiednika „Slovenskega Gospodarja" terjal blizu 240 gold. pravdnih stroškov, a Celjska sodnija pripoznala mu je samo 8 9 gold. 7 5 kr. Čast, komur čast gre! — (Državni železniški s ve" t) sedaj prvič zboruje na Dunaji. Morebiti pa se že daues zopet razide. — (C. kr. železuiško-ob ratne urade) ustanovilo je glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v Kanfanaru, Pulji in v Rovinj i. — (Za železnico Spielfeld-Radgono) začeli so staviti most čez Muro. — (Občni zbor političnega društva .Edinost") bode v nedeljo 9. dan t. m. ob 3 Va uri popoludne na Katinari v stari šoli. Dnevni red: 1. Prošnja na c. kr. deželno vlado, da se pomnože* kurzi za slovenski jezik na Tržaškej c. kr. gimnaziji in da se na omenjenem zavodu na slovenščino ima jednak obzir, kakor na italijanščino. 2. Pritožba na meBtni zbor, ker mestni magiBtrat še vedno pošilja v okolico le italijanske spise in naznanila, akopram je že pred leti c. kr. deželna vlada odločila, da imajo okoličani pravico zabtevati, da jim magistrat dopisuje Blovenski; naj se torej magistrat drži po Btavuih določeb in §. 19 temeljnega zakona. 3. Od-borovi nasveti glede ustanovitve večje posojilnice in hranilnice v Trstu in dotični Bklepi. 4. Posamični predlogi in interpelacije. — (Odpuščenje vojakov zavoljo rodbinskih ozirov.) Vojaškim poveljstvom po deželah naznanilo se je to le: C kr. državno vojinsko mini8terstvo, sporazumevši se s c. kr. ministerstvom za deželno brambo in s kr. ogerskim ministerstvom za deželno brambo razglaša, da je vojake, odpuščeno po točki c §. 40, oziroma §. 32 vojaških novel zavoljo rodbinakih ozirov, samo tedaj ob jednem z od-puBtom preložiti v razpregled prihrane, oziroma deželne brambe, če se odpuščenje dovoli po pričetku naborne dobe tistega leta, v katerem odpuščenec pripada tretji vrsti vojaških let, da torej tisti, ki so pred tem časom odpuščeni, ne smejo v zmislu §.3, 5 navodila za zvrševanje vojinskega zakona preloženi biti v razpregled, nego morajo še zapisani biti v imenik o nabirancih, ker se imajo še zglasiti k naboru. — (Prijateljem lepega cerkvenega petja) javimo, da se pokojnega skladatelja A v g. Lebana „Pobožni vzdihi", latinska maša za sopran, alt, tenor in bas, že tiska in pride ta mesec na svetlo, oskrbljena s slovenskim, laškim in nemškim naslovom in predgovorom. Maša ta je v pravem cerkvenem duhu pisana in dokazuje, da je imel (po izreku slavnega muzikalnega kritika, prof. dr. Hanslicka) pokojnik res nwarme Emphndung und ein bubiches melodioses Talent". — Maša stoji 60 kr., po pošti G5 kr. Naroča se pri uredniku Avgust L^banovih glasbotvorov: Janku Lebanu, učitelji v Lokvi (Corgnale via Divača). — Strokovnjak gosp. Danilo Fajgelj piše o njej sledeče; „Mašo pokojnega Avgusta Lebana sem skrbno pregledal in moram trditi, da je — izvzemši malo mest — v strogo cerkvenem duhu zložena; tu pa tam je pa kar strogo cecilijanska. Ni se bati, da bi kak sitnež kaj ugovarjal . . . Jaz sem prepričan, da bi bil Avgust, ko bi živel, postal strog Cecilija-nec; to kože njegov opus L, ki je tako strogo pisan, da v oni dobi se niti nobenemu slovenskemu glasbeniku še sanjalo ni, kaj tacega pisati. Harmonizacija je u« kacih mestih naravnost drzna, a povsem pravilna, ter kiže, a kakšno lahkoto je Avgust premagoval harmonične zapreke brez škode lepoglasja. Maša je vredno, da se pridno študira." — Nadejiti se je po tem tukem, da se osobito slovenski gg. učitelji, duhovniki in organisti v obi-lem številu naročijo na to mašo; s tem bodo slavili spomin pren.no umršega nadarjenega skladatelj*! — (Tatvina.) Včeraj popoludue je prijela mestna policija nu Marije Terezije cesti znanega postopata in tatu Janeza Plevel-a. Pri njem so našli tri srebrne žlico in srebrne vilice. Udal se je, da je iste, vredne 12 gld. v stanovanji g. Jeločnik-a na Kongresnem trgu ukral. — (Vino) prodaje se na Štajerskem: Okolu Ptuja po 40—50 gld., okolu Maribora po 50—80, okolu Ormoža po 90 do 100 gld. štrtinjak. Cerkveno viuo pri s v. Petru pri Mariboru prodalo se je po 11 gld. 70 kr. do 15 gld. 40 kr. hektoliter, ali 65 do 86 gld. stari štrtinjak. — (Štajerska hranilnica) je obresti znižala. Uloge obrestuje po 4 °/0, za posojila jemlje pa 41/a°/<>- Znižanje za Va °/0 bode branilničnim dolžnikom ?a 80.000 gold. na leto na korist. Predlog g poslanca M. Vošnjaka v hranilničnih krogih vender ni ostal brez odmeva in dasi so bili s početka silno razjarjeni, so naposled vender uvideli, da je treba uvažati Vošnjakov predlog. — (Akademično društvo „Slovenija" ua Dunaji) izbralo je, ker bivši predsednik gosp. Drag. Triller navzlic jednoglasnej volitvi predsjedništva vnovič, ni hotel prevzeti, svojim predsednikom g. A. Franka, v odbor pa so se volili gg. Rybaf, Geiger, Guzelj, Kušar, Sifrer, Tekflvčič. — (Literarno zabavno društvo „Triglav") priredi v Boboto, 8. novembra v gostilni „Zum wi!den Mann" Jacominigasse št. 3 svoje drugo redno zborovanje ob 7Va uri zvečer s sledečim sporedom : I. Čitanje zapisnika. II. Predavanje g. stud. jur. F. Novak a : »Potovanje v Švico". III. Predlog odborov o Preširnovi slavnosti. IV. Slučajnosti. Ude in prijatelje društva uljudno vabi odbor. — (Petorčke) porodila je v 24. dan m: m. žena Bega Starčeviča v Zavidovči v Dosni. V četrt uro je vseh petero umrlo. Mati je zdrava. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 7. novembra. Listi poročajo: Od srede do včeraj je v Parizu šestnajst os ob za kolero zbolelo, od teh pa jednajst umrlo. Včeraj zvečer več novih bolnikov, nekateri umrli. Storile so se vse možne naredbe proti koleri. Razne vesti. * (Državna bukvama.) C. kr. statističua osrednja komisija je v seji 5. t. m. ukrenila, vladi priporočati združenje vseh posamičnih ministerskih bukvarn v jedno samo osrednjo državno bu-k varno in pooblastila svojega predsednika dvornega sovetuika Inama-Sternek a, da izdela in vladi predloži dotično promemorijo. * (Oesko steklo v Indiji in Tibetu.) Pred otvorjenjem Sueškega kanala je bilo češko steklo v Indiji čisto nepoznato iu tamošoji kupci so dobivali to blago deloma iz Benedek, deloma iz Birminghama ali pa iz druzih angleških mest, katera se pečajo z izdelovanjem steklemh stvarij. Beneško steklo je bilo sicer obče priljubljeno radi fiuosti in trdnosti, n cene so bile neizmerno visoke; angleška steklovina je bila dasi c.n.ja, veliko slabejša, nego beneška. Od 1869 1. nadalje pa dobivajo Indijanci s Češkega stekleno biago in kupci so prav zadovoljni kakor s ceno, tako tudi s kvaliteto. Pa ne samo po Indiji, ampak tudi po Tibetu prav močno sinje dandanes češko steklo. Nemšk' kupci v Kalkuti in Rangunu oskrbljujejo ves Tibet s češkimi steklenimi izdelki. Gospe, gospodičme in duhovni v Tibetu nosijo sedaj le češke steklene bisere. * (Veliko darilo.) Kakor se poroča iz Bero-lina, hoče tajni sovetmk Siemens v Cbarlottenburgu darovat« nemiki državi pol milijona mark vredno zemljišče s pogojem, da se na njem sezida mate-matično-fizikaličen zavod. Zdaj se že vrše zastran novega zavoda obravnave, katerih se udeležujejo vlade višji sovetnik Reymann, tamošnje zvezdarue vodja Forster in profesor Helmholtz. * (Razstava v Londonu.) V Četrtek dne 30. oktobra t. 1. se je zaključila v Londonu mejna-rodua higijenska razstava, katero je od začetka njenega otvorjenja (8. maja t. 1.) obiskalo 4 167.683 osob, gotovo največe število, katero je kdaj kaka razstava doživela. K mejnarodni ribiški razstavi 1883 leta je došlo le 2.703.051 ljud j. Z letošnjo razstavo so bile pa združene tudi razne veselica iu prijetne zabave, katere so največ pripomogle k tako izrednemu obisku. Prihodnje leto bodo v angleškej stolici priredili razstavo iznajdbam in raznemu glasbenemu orodju. * (Emerson Baker.) Emerson Baker, izumitelj Grover in Bakerjevih šivalnih strojev, je jako bogat, poleg tega pa čudak, da mu ga ni para na vesoljnem svetu. Njegovo kmetsko posestvo v Wel-lesley, 13 milj od Bostona, obdajajo veliki zidovi, katere je nek Novojorski slikar okrasil z velikanskimi fresko-slikami. V velikem in širokem stolpu se nahajajo po raznih nadstropjih otroški vrt, ana-tomični muzej, menažerija iu zbirka drugih stvarij. V domači kapelici, koje stene so z izreki in nrav-nimi prislo/icami v mnogih jezikih popisane, lahko vt rni k i voeh veroizpovedani opravljajo svoje molitve. Spomenik miru, znamenje sporazumi jenja mej severom in jugom pokriva z meči obložena streha : nad 1000 meči nekdanj h sovražuib armai visi bel go-lobček, z oljkimim brstem v kljunu. Bakerjevo največje veselje so prašiči, katerih redi brez števila. Prašiči žive prav po knežjo in se pokopljujejo z veliko častjo. Svinjak je v besede pravem pomenu palača: razne oddelke in mnoga bivališča sviniska ločijo politirane stene od hrastovega lesa; predrage oljnate slike po stenah slavijo najimenitnejše dogodke iz svinjskega življenja. Samo otvorenje te svinjske palače, ki se je vršilo je3eni 1875. leta v prisotnosti 3000 odličnih gostov, je stalo veliko tisoč dolarjev. Tu pa tira po daljnih sprehajališčih velikega vrta zagleda potnikovo oko mramorjev spomenik umršega prašiča izredne velikosti ali posebnih zaslug. Se pogosteje se vidijo nabasani prašiči na predragih stojalih — res vzvišena ideja, da gospodar Hlavljencu postavi njega samega truplo za spomenik! Ostanki v prejšnjih letih poginjenih prašičev počivajo pa na posebnem pokopališči. Baker je izkopal tudi ume-teljno jezero in izumil parobrod, kateri vozi lahko po suhem in po vodi. Po bregovih lazijo ponarejeni aligatorji v travi, na sredi kipi prof. nebu 30 čevljev visoka piramida sestavljena iz samih šampanjskih steklenic sama steklenico predstavljajoča. Po valovih plavajo lesene morske kače, ribe, in druge izredne morske živali. Posebno veselje prouzročujejo Btkerju čaralue naprave. Kdor prime za kako krogljo iz kovine čuti silen električen udarec, kdor zapeljan po tiskanih oznaniiih, pri vratih tega ali onega poslopja po telefonu zakliče, da bi se mu odprlo, tega obda od vseh stani be' prah; kdor koraka po navidezno močnih stopnicah, se pogrebne s Btopnjicami vred v globoke podzemeljske prostore, kdor se utrujeu usede na vrtu ns I stol, ga vrže nevidna moč nemilo na tla in vidi pred seboj skakati leseuega hudiča, ki se spreminja v razne boje ter uganja vsakovrstne burke. A kljubu tem nezgodam ima Baker dan na dan vender mnogo gostov. Veliki plakati svare goste in tujce, ne dotikati se ovočja in grozdja; ako ta svarila ne pomorejo ali če kdo greši proti spodobnemu vedenju, se maščuje razžaljeni lastnik po inseratih v javnih listih: „Cruo oblečena gospa preko 35 let stara, katera mi je včeraj grozdje krala in svojo tatvino zunaj vrta razdelila, je dala svojim otrokom slab vzgled." itd. — K slavnostnim prilikam, n. pr. k praznovanju rojstva mladega mr-jasca iz boljše rodbine, povabi Biker vse odličujake massachusetske v goste. Sluge so pri tacih prilikah preoblečeni v hudiče, medvedje v menažeriji nosijo hlače in opice imajo višnjevo obleko. Bikerjevo veselje pa prikipi do vrhunca, kadar postreže svojim gostom z naravnim mlečnim punšom. Na vimenu neke rujave krave je namreč naredil umeteljuo peto 8esce, od katerega je napeljana po zadnji de«ni kravji nogi jednake barve cev, katera drži do briz-galnice, ki je skrita v hlevu. Na stotine gostov občuduje vedno na novo čudo, in Baker si vedno mane roki samega veselja. Pozivi Osnovalni odbor „slovenskoga pevskega društva" v Ptuji me je nastavil za svojega poverjenika v Ljubljani. To društvo ima namen gojiti alovenBko i a spioh slovansko petje iu glasbo, ter da se uči v drufftvu petje in glasba, da prirej« pevske io glasbene zbore, da sodeluje pri narodnih svečanostih. DruStveniki so pa: izvršujoči udje, ustanovniki, podporniki in častni člani. Izvršujoč driHtvenik plača na leto 1 gld , usta-novnik plača jedenkrat za vselej, ali pa v dveh obrokih 25 gld., podporniki plačujejo pa na leto 2 gld. društvenine. Kako vrlo napredujejo naši rojaki pevci v Spodnjej Štajerske), videli in čuli smo pri letošnjej Sokolovi slavnosti v Mozirji. Dolžnost naša pa je, da podp ramo vrle Štajerce tudi mi iz slovenske metropole, ker to društvo ima občeslovenski značaj in bode, ako najde dovolj podpore, jako uplivalo, da se razširi narodna zavest mej štajerskimi Slovenci. Vabim torej vse Ljubljanske prijatelje narodnega petja in slovanske glasbe, da se v prav mnogem Številu pri meni oglase in pristopijo temu, zares vse podpore vrednemu društvu. V Ljubljani, dne 7. novembra 1884. Vojteh Valenta. Listnica nrednltitva. G. t Nominis 11 signum +. VaŠej želji nosmo ustregli, ker nas mnogo slučajev uči, da bi bilo brezvspešno. „l'i-i obstoječih razmerah" ne prodremo, Žalostno, a resnično! — Poslani dopis bodemo porabili, akoravno ne vemo, bode li vse gladko izteklo. Tujci: dne 6. novembra. Pri Nlonu t Schonau z Dunaja. — Hajek iz. Prage. — pl. Veit iz Celovca. — Kovačič iz Zagreba. — Biirger iz Kočevja. — Fiala z Dunaja. Pri : Schadeck z Dunaja. — pl. Fichtcoau, Kom iz Rudolfovega. — Richter iz Gradca. Umrli so t IJubljaiii: 3. novembra: Reza Tomazin, dekla, 22 let, Poljanska cesta št. 47, za osepnicami. 4. novembra: Pavla Zeschko, knjigovodjeva žena, 27 let, Šelenburgove ulice 8t.T6, za plučno tuberkulozo. — Herman Ahčin, agent, 25 let, Spitalske ulice št. 10, seje ustrelil. — Andrej Repič, sodar, 64 let, Emonska cesta št. 19, za mrtvoudom. 6. novembra: Karolina Grošel, uradnega sluge hči, 1 dan na Bregu št. 6, za oslabljenjem. V deželnej bolnici: 3. novembra: Neža Lukančič, gostija, 47 let, za rakom v želodci. 5. novembra: Jurij Bergant, gostač, 72 let, za rakom v želodci. Meteorologi eno poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > o a * 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74520 mm. 743 80mm. 743-86 mm. + 04° C + 9 8" C -f- 2-6" C brezv. si. vzh. si. vzh. megla jas. jaa. 0 00 mm. 1 Srednja temperatura -j- 40°, za 1*9° pod normalom. ZD-u.n&JslsrGi "borz;3, dne* 7. novembra t. 1. f Izvirno telegrafično poročilo.'. Papirna rer.ti ,.........81 gld Srebrna lenta .... .... Zlata ita........ 6°/0 ma:cna renta........ Akciju narudno banke .......871 ■'ho akcije...... . . Lo »ion........ Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekiai . ...... Nemške marke...... 4°/0 držHvne «recke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1364. 100 gld. 4*/u a v str. zlata renta, davku prosta. Ogrska '/.lata renta 6° 0 ,..... 41)1 n fi * .»•• „ papirna renta 5°/„..... 5°,„ štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . . Dunava ieg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zeinlj. obe. avstr. 4'/»° 0 zlati zast. listi . Prior, onlig. Elizabetine z^pad. železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov e srečko .... 10 „ Akoije j;nglo-avstr. banke . 120 „ Traujiuvvav-drufit. velj. 170 gld. a. v. 81 gld. 25 k . 82 35 103 • 65 96 ■ 40 871 — b 201 ■ 50 122 55 i * t 76*/, ! 78 59 t 95 124 75 173 50 103 t 80 122 90 93 75 89 t 55 101 50 115 70 122 20 109 „ 10 LOS 50 178 — n 18 25 , 106 75 212 _ 50 Zahvala. Vsem, ki so nam izraževali svoje sočutje inej boleznijo našega predragega sina, oziroma brata ADOLFA AND. JURCE, vsem, ki so njegov spomin slavili s tem, da so se sprovoda tako mnogobrojno udeležili, vzlasti prečastiti duhovščini, njegovim tovarišem „Trigla-vanoin" iz Gradca iu prijateljem iz Maribora, čitalničnim pevcem za ginljivo petje, dariteljem pre-kraflmh vencev in trakov, sploh vsem, ki so pri hudem udarcu nas na kakeršni koli način tolažili, izreka najtoplejšo zahvalo (712) žalujoča rodbina. Brata Zupan, izdelovalca orgelj, katera sta od 1879. leta do sedaj izdelovala cerkvene orgije po novi sistemi v Kropi pod firmo Ig. Zupan in sinova, se preselita v Kamnogorico (Stemblichel) pri Kropi in odslej nadaljujeta svoje delo v novo zgradjenih prostorih in se z odličnim spoštovanjem na novem domu Ćastitej duhovščini priporočata pod firmo: (695-3) Brata Zupan. Št. 942. (711-2) Razpis službe občinskega paznika. Pri županstvu v Kamniku je izpraznjena služba občinskega ppznika z mesečno plačo 30 goldinarjev, z letnim pavšulom za službeno obleko 30 goldinarjev in prostim stanovanjem. Prosilec mora biti samskega stanu, ne čez 40 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen. Prednost imajo bivši žnndurmi. Prošnje naj se pošljejo do 15. novembra t. I. na županstvo. ^Cestiisu o*bčin.a Kamnik, v 4. dan novembra 1884. Dr. Samec 1. r. V v I iju l>l.jsi ii i so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. T-u.n.stl£ našega časa,. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil «7. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. lJ>ul>rovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. %a znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Iiož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spiB»l Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrrinec. Velja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenfcmh, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Oierbuliez, poslovenil Davorin Uostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. lievih-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisul E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. VeUa.........15 kr. Za vso 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. IiTrsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni purnilti te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah i.; z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „ZBra.ca.ca.al"-, 3200 ton, okolu 12. novembra. „S-u.rre37—, 420O n „ 30. n Kajuta za potnike "Jon gold. — Vmesni krov 00 gold. Potniki naj se obrnejo na (tr97—5) generalnega pasažuuga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Coumnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d» Aut. l*ogIayeii, generalnega agenta v Ti--m. Vinski mošt Ptujski, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16. 1883. leta Balatiimko vino (Plattenseewein . . ti 18*0. „ , n „ 15] 1868. „ Rlslee in Jcrur.11 lem««..... " go] 1883. „ p ava sllvovka......... * 39] 188 :. „ pravi tropine«......... " 3q] Pravi vinski kis........... " 1/ Cene veljajo za hektolitar. Dobiva se pri (637—9) JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem. W3?a3fcn3kl jo (ploščnato glisto) prežene dr. Bloch. na 3D-u.xa.aJl, Praterstrasse 42, tndi pismeno. (90—19) Služba okrajnega ranocelnita. Služba okrajnega ranocelnika v Cerknici- je izpraznjena. Cerkniški ranoceluik dobi u okrajne blagajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 gld., ter dalje priboljšrk 100 gld. iz blagajnice Cerkniške občine. Prosilci za to službo naj ulože" svoje dokumentirane prošnje do 2.». novembra 1884. I. pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci. dne" 4 novembra 18 84. (721—i) I Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealait do Jedi, slabi telodeo, smrdelo sapo, naplbne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da »e ne nareja pesek ln pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da slava ne boli, (ć6 izvira bolc6ina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrab in zoper zlato žilo. Lekar C. Brad» KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, Btane gsjjr :*.■» kr. "mu Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgn. V Novem mestn: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J o Bi p Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michaol Gnglielnoo. VCelji: lekar J. K Upf erseh m i ed. V K r a n j: lekar D r a g. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. V Cr no ui1 j i: 1 kar I van B laž e k. V Škof jej Loki: lekar Karol Fabiani. W^F~ SVcLirtCV! Ker bo v zadnjem ćasu naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih znlogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklonico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfon — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno sentiuienje in zavoj mora biti s*pečaten z našim vuratveuiui seii»me-njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—159) I H***U*HK*MU**n**n*KXHHU**UK Naravno, zlatorumeno, najuspešnejše ritje n III je. g ''i;"elj iu odgovorni uradnik: Ivan deležnika r Samo ob Bebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatorumeno ribje olje je