SLOf Političen list za slovenski narod. prejemam Telja: %% oelo leto predplačan 1& fld., la poi leta 8 fld., is četrt letu 1 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V a^nlnistraeljl prejeman Teljš: Za eelo leto 12 fid., za poi leta d fld., za četrt leta I tlA., s» en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velji 1 fid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nareinin* prejema epraTiiiitTO (administracija) in »kipedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 30. Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 ki ee se usKa dvaKrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri več^tnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 3, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v ponedeljek 10. novembra 1890. Letnilt Deželni zhor kranjski. (Osma seja, dne 7. novembra.) (Konec.) Prvi govornik dr. Vošnjak po izkazu, ki je bil deželni vladi od nadzornika Reiehina v Krškem izročen, našteva kraje, kjer se je pokazala trtna uš. Ti so: Boštanj v radeškem okraji, na Topolovcu, kostanjeviški okraj , kjer je uničenih blizo 1000 oralov in zdravih le 490 oralov. Krško, Leskovec, Cirklje, Lenuše, Skocijan, skoraj celi črnomaljski okraj, kjer so zdravi .samo Vrh, Kot, Podzemelj, Vinji Vrh, Vinica in Radence, drugod pa je uničenih okoli 3000 oralov. Planina na Vipavskem, Trška Gora pri Novem Mestu. Za njim se oglasi poslanec Pfeifer blizo tako-le: Žalostno podobo, katero je naslikal g. poročevalec o gospodarskem stanji naših vinogradnikov, iu g. predgovornik o groznem razširjevanju trsne uši, dopolnujem jaz še s sledečimi opazkami: Gospodar, kateremu pobije toča ali odnese naliv poljske pridelke, najde nekaj milosti pri vladi, bodisi da se mu nakloni državna podpora ali pa da se odpišejo davki; vinogradnik pa, kateremu uniči trsna uš vinograd, edino premoženje, edini vir dohodka, pa si naj pomaga sam, država mu odgovarja: dosedaj si plačeval za 1000 ameriških rezanic za eno k drugi 3 gld., zanaprej pa boš plačeval za 1000 izbranih rezanic Riparije 6 gld. Da so izbrane ameriške rezanice po 6 gld. predrage, za izmečke pa nobeden ne mara, to se je jasno pokazalo v krški občini, v kateri se do 1.1, m. noben kupec ni oglasil za ameriške trte — vsaj kolikor je meni znano. Na eni strani zavzema država stališče dobička-rije, na drugi strani pa zgolj fiskalno — vinogradnik mora plačevati davke, če tudi nima dohodkov od njega; uradnik, ki pregleduje uničene vinograde, vidi sem ter tje v vinogradu umirajoče trte in pravi: to je še vinograd, torej se ne more odpisali davek. \ kakšnih razmerah se nahajajo nekateri gospodarji, katerim je trsna uš uničila vinograd, se razvidi iz tega, da je dotični gospodar v skrajni sili znebiti se moral delavne živine in da si sedaj, če mu je ostala še kaka kravea, pomaga na ta način, da si izposodi drugo kravo od soseda ter s kravami obdeluje polje. Navedel sem to radi tega, da bi se nekoliko več ozira jemalo na vinogradnike, katerim je trsna uš pokončala vinograde. Zadnji govornik je bil poslanec Lavrenčič, ki se je toplo potegoval za Vipavsko dolino in njene vinorejce, potem sta bila sprejeta predloga, katera je priporočal poslai^ec Povše. Elizabetni otroški bolnišnici v Ljubljani se dovoli za tri leta podpora letnih 300 gld. Živahen razgovor se vname pri razpravi o prošnji učiteljev postonjskega okraja glede podpore za izdajo popisa tega okraja. Poslanec Gorup, ki je poročal o tej stvari, je namreč grajal, da šolska oblastva slovenske vloge rešujejo nemški in priporočal neko resolucijo, v kateri deželni zbor izreka svoje obžalovanje zarad te prikazni. Deželni predsednik baron \V i n k I e r poudarja, da je n o t r a n j i uradni jezik šolskih oblastev nemški, in da deželni zbor o tem nima ničesar določevati. Poslanec Hribar spominja na večkratni izrek g. deželnega predsednika, da je deželni šolski svet autonomna oblast, torej ima deželni zbor pravico govoriti o njem in njegovem uradovanji in nasvetovana resolucija je čisto opravičena. Dr. Schaffer omenja, da finančni odsek ne piedlaga nobene resolucije, ampak je le dovolil poročevalcu, da naj v svojem poročilu obžaluje, da se slovenske vloge rešujejo nemški, kar potrdi tudi načelnik finančnega odseka. Poročevalec Gorup vsled tega umakne svojo resolucijo in obvelja le predlog, da se v podporo omenjenega popisa deželnemu odboru dovoli kredit do 100 gld., da kupi 50 do 100 iztisov imenovane knjige in jih razdeli šolskim knjižnicam. Druge točke so bile rešene brez ugovora po nasvetu dotičnih odsekov in poročevalcev. Šolskim sestram de Notre Dame v Trnovem se je dovolila za poduk deklic v ženskih ročnih delih nagrada 100 gld., občini blejski pa v podporo zdraviškemu zdravniku za prihodnje leto 200 gld. Vratarjevi vdovi Frančiški Ž i tk o pripoznala S3 je poleg njene pokojnine letnih 120 gld. za tri leta, še miloščina letnih 30 gld., učiteljevi vdovi Magdaleni V e n e d i g ravno tako za tri leta miloščina letnih 100 gld. Katoliškemu d r u š t v u r o k o d e 1 s k i h pomočnikov v Ljabljani se podari v podporo za zgradbo društvene hiše 500 gld., prošnja nadučitelja Štefana Tomšiča glede podpore za zdravljenje na kaki kliniki pa se priporočilno odstopi deželnemu šolskemu svetu. Prošnja glavnega odgonskega sprevodnika Matije E p p i e h a za izredno podporo, dalje prošnja Matije J e r i n a v Goričici za podporo vsled požara, in prošnja šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Kočevji za podporo se izročijo deželnemu odboru v rešitev, potem zbor na znanje vzame poročilo o §. 4. letnega poročila. Konečno sa izvrši še volitev za železniški odsek, katere izid smo omenjali že včeraj, in se prečita samostalni predlog Svetčev in baron Apfaltrernova interpelacija, ki sta bila tudi že včeraj razglašena v Slovencu, potem pa deželni glavar ob dveh popoldne sklene sejo in prihodnjo sejo napove za torek 11. t. m. LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. XV. Bofek z Ledkova je jezdil žalosten od gradu Krasikova ne vede, kam se obrniti. Gospod Bohuslav iz Svamberka je Žižkov ujetnik, in govorilo se je o tem, da v kratkem stopi na njegovo stran. Stopiti noče takoj, da bi ue izpremenil tako nenadno svojega prepričanja. Po poti se je spominjal Bofek mnogih izrekov Bohuslavovih, katerih ni pred tem dobro razumel, ali sedaj mu je bilo vse jasno. Sedaj je razumel njihov pomen, spoznal, da se je gospod iz Krasikova pripravljal že dolgo na to in bil že davno na pol prijatelj Žižki in na pol sovražnik kralju Sigmundu. Bofek je spustil uzdo svojemu konju, nagnil se mu k glavi, pogladil mu grivo in rekel: ,Nesi me, vranec moj, kamor hočeš, puščam ti svobodo, da greš, kamor se ti ljubi." Vranec je veselo zarezgetal, kakor bi razumel besede svojega gospodarja in hitreje je dirjal naprej po mrzli snežni planjavi. Bofek je povesel zopet glavo in začel premišljevati. Spominjal se je pustega življenja svoje mladosti, nekoliko onih jasnih dnij, ko mu je zasijala največja sreča, ko je živel blizo Eliške, ko jo je gledal vsaj od daleč, če že ni mogel ž njo govoriti. Spomnil se je svojega življenja med ljudmi gospoda iz Švamberka, in pri teh spominih se mu je zmračilo čelo. A zakaj ravno pri tem spominu? Na Krasikovu je živela z gospodom Bohuslavom njegova sestra Lavrencija, dekle, ki je že prekoračilo pomladansko dobo in se že bližalo poletju; ali še sedaj je bila lepa in s svojo lepoto je očarala marsikatero oko, ranila marsikatero mlado srce. Bila je to prevzetna deklica, prevzetna na svojo lepoto, katere si je bila dobro v svesti, na svoj slavni rod in'na veliko bogastvo, ki je je podedovala po svoji materi. Znala je dobro vzbujati ljubezen v mladih vitezih; dokler še ni vzplamtel mladenič za njo, silila ga je Lavrencija s svojo uljudnostjo, pozornostjo in svojimi nasmehi. Ali ko se je posrečil njen naklep in je začel ubožec pošiljati vroče poglede, tu je postala najedenkrat hladna proti njemu, ker je vedela, da ga ravno s tem najbolj razvname. Veselilo jo je najbolj, če je postal kdo radi nje nesrečen, skoro obupen. Na najbolj vroče besede je odgovorila z mrzlimi pogledi, dovtipnim nasmehom, zmajanjem z rameni. Ko je stopil Bofek z Ledkova v službo njenega brata, tu se je razveselila Lavrencija, da bode imela zopet nekoga, s katerim se bo mogla igrati po svoji navadi. Bofek je plemenitega rodu, lep mladeneč, moškega značaja, viteškega vedenja. Takoj je nastavila svoje zanjke, da bi ga privabila hitro vanje. Ali vabila ga je k sebi na drug način, kakor je imela navado. Čutila je jako dobro v sebi, da se ne bo ž njim igrala le za nekaj časa. Nekaj ji je šepetalo v dušo: ,Ta naj bo tvoj — za vedno. Ta je mož, ki je odločen za te." Podvojila je svoje sile, da bi pridobila Bofka z Ledkova; porabila vso svojo umetnost, vso zvijačo, da bi vzbudila v njem ljubezen do sebe. Ali zaman je bilo vse njeno prizadevanje, slaba vsa njena , umetnost, vsa zvijača brez učinka. Kaj naj stori, da : bi slišala iz Bofkovih ust, kar je že slišala iz tolikih ust: »Ljubim te"? Bofek je proti njej vedno hladen, če prav jako postrežen. A vidi se, da je tem hladneji, čem Iju-beznjiveja je proti njemu Lavrencija. Zaman so vsi njeni migljeji, da bi se ji približal smeleje, da bo uslišan. Zaman so vsi njeni pogledi, s katerimi ga sili, »le besedo, besedico povej in tvoja sem." Zaman mu govori že sama polovico in se tako sama ponižuje. Bofek vsega tega ne razume, noče razumeti. (Dalje sUdi.) Okložlik a Leona XIII. italijanskim škofom, dulioviiikom in ljudstvu. v. Jedno največjih nevarnosti za dandanašnjo človeško družbo je socijahzem, kateri jo hoče t korenini zatreti. Tndi Italiji prete te nevarnosti, in četudi je ta nevarnost po drugih deželah večja, kakor v Italiji, vendar se je vgnezdilo to zlo tudi v naročaji Italije, kjer raste od dn6 do dn^. Z ozirom na nevarnost socijalizma, na veliko v njegovej organizaciji ležečo moč, na predrznost njegovih nakan primorani smo združiti vse svoje moči, da vkupno zabranimo njegovo delovanje in onemogočimo njegovo zmago. Mej te moči pa moramo šteti v prvi vrsti vero in cerkev; brez njiju je brezvspešno vse zakonodajalstvo, pravništvo, da celo oborožena moč ne doseže ničesar proti njemu. Kakor je za ljudskega preseljevanja čete divjaških narodov le moč krščanske vere premagala ne pa surova moč, tsko more tudi vera odstraniti nezadovoljnost in pogubonosni tok iz dandanašnje človeške družbe. Sv. vera posveti z lučjo svoje resnice mej omračene duhove in izliva olje Kristusove vere na razburjene duhove, govori jim o vesti in dolžnosti. Bojevati se proti cerkvi, se pravi, vzeti Italiji desnico, ko jej preti nevaren sovražnik, ki je od dne do du6 stra-hovitejši. Toda to ni vse. Kakor provzročuje boj proti veri v Italiji na socijalnem polji celo vrsto nezgod, tako postaja sovraštvo proti sv. stolu in papežu na politiškem polji vir največje nesreče. Tudi za to ne potrebujemo dokaza. Boj proti papežu je vzrok, da je Italija tako žalostno razkosana. V mislih imamo namreč globok propad mej uradno Italijo in cerkvi zvestim katoliškim ljudstvom; vsaka razdelitev pa le slabi. Vsled tega boja niso pravi konservativci tako naklonjeni državi ter jo tako ne podpirajo. Ta boj neti v prsih narodov ono versko nasprotje, katero ni še nikedar pospeševalo javnega blagostanja, temveč vedno rodilo najhujše zlo. Vsled nesporazum-Ijenja s papežem izgublja Italija vpliv pri zunanjih državah in si katolike nakopuje kot sovražnike po vsem svetu. To je blagostanje, to je velikost Italije, katero nu pripravlja sedanji voditelj njene usode, kateri si prizadeva na vse kriplje, da bi zatrl katoliško cerkev, kakor to zahteva pogubni načrt prostozidarski. Mislimo si pa, da bi se Italija ue družila s prosto-zidarstvom ter bi se to ne pospeševalo, cerkvi, pa se, kot najmočnejši socijalni družbi, podelila potrebna prostost v vseh njenih opravilih, kak ugoden spremen bi se tedaj pokazal za Italijo! Vse zgoraj omenjene škode in nevarnosti bi preminole in na blagoslovljenih tleh italijanskih zacvitalo bi novo cvetje vseh onih prednostij, katere ste sv. vera in katoliška cerkev še vedno pospeševali. Kmalu bi se izboljšala morila v javnem in zasebnem življenji, družinske vezi bi se utrdile, v vseh vrstah podložnikov vzbudil bi se čut dolžnosti in vestnosti. Socijalno vprašanje bi se polagoma rešilo, ko bi se namreč v dejanji izpolnovala ljubezen in evan-geljska pravičnost. Javna prostost bi bila zavarovana pred razuzdanostjo in bi služila le v izvrševanje dobrega ter dobila značaj, dostojen človeštva. Ko bi se napravil mir s sv. cerkvijo, ponehalo bi nasprotje mej zvestimi katoliki in Italijani in domovina bi se zelo ukrepila in ojačila. Ko bi se ugodilo opravičenim terjatvam sv. očeta, ko bi se pripoznale njegove samovladarske pravice in bi bil v resnici nezavisen, potem ne bi več katoliki drugih držav imeli Italije za sovražnico papeževo, dočim se dandanašnji jednoglasno potezajo za svojega najvišjega pastirja, da bi mu pridobili častno in ne-zavisno stališče. Politični preg^led. v Ljubljani, 10. novembra, diei:«!«. O Hfovcsnem Hitrejemu ruskega carjeviča ua dunajskem dvoru piše .Journal de St. Petersbourg": Z ozirom na prijateljske razmere, H katerimi sta sklenjena vrhovna vladarja obeh kraljestev in obeh cesarskih rodbin, niso mogli sicer na Dunaji drugače sprejeti našega carjeviča, kakor so to storili; vendar je ruski narod s čutilom zahvalne zadovoljnosti vsprejel dokaze posebnih sim- patij, katere je Avstrija in vzlasti Dunaj skazal ruskemu prestolonasledniku. Ti dokazi prijaznosti bodo le ugodno vplivali na razmere sosednih si narodov ter pripomogle, da se vresniči želja, da se ohrani in utrdi vsem potrebni mir. Deielni xbor dolenjeatatrijski je razpravljal v 8. seji o deželnih zavarovalnicah proti ognji. Odsek za občinske zadeve je namreč stavil predlog: 1. Poročilo deželnega odbora, da se ustanovi deželna zavarovalnica proti ognji, se vzame na znanje. 2. Prosi se slavna vlada, da po ministerskem predsedniku dnč 22. aprila 1890 napovedani postavni načrt o taki zavarovalnici čim preje zborom predloži, da se postavnim potom dogotovi. Vlada pri svojem načrtu misli uvesti prisilno zavarovanje, a pusti ljudem prosto, pri kateri zavarovalnici da se zavarujejo. Deželni zbor pa je potrdil le prvo točko odsekovega predloga, o drugi pa se je izrekel, da naj deželni odbor stopi v dogovor z raznimi zavarovalnicami proti ognji ter se pogaja, kako jih premeniti v deželno zavarovalnico. Doktor Scbeicher je bil mnenja, da se podržavijo vse zavarovalnice. Sinoda srbskih pravoslavnih škofov v Karlovcih je dokončala svoje delo. Kraljev zastopnik baron Nikolič se je povrnil v Bud mpešto. Temu shodu pripisujejo za Srbe osodepolno važnost; namen jej je neki bil, da določi statut za srbski j cerkveni zbor karlovški. Z dosedanjim določilom ui i bila zadovoljna ne ogrska vlada, ki je trdila, da j imajo ogrski Srbi preveč cerkvene samostojnosti, ne ! srbski škofje, ki so si lastili zboru pridržane pra- ■ vice. Kmalu čemo videti, ali so se srbski škofje spo- j iili z ogrsko vlado proti svojemu narodu, ali so j branili njegove pravice. Tržaške petarde. Kakor bi bilo dogovor- j jeno po načrtu, se v Trstu vedno ponavljajo streli j s petardami. Dasi je bil navadno za to izbran nro- ; stor pred spomenikom SOOietne spojitve Trsta z ' Avstrijo, vendar večinoma hudodelnikov niso zasledili. Ni še dolgo, kar so pisali tudi dunajski listi: Do tukaj in ne dalje, zahtevali so, naj postavna oblast z vso strogostjo izvršuje svoj posel; a v.«e nič ne pomaga, petarde še pokajo. Te petarde so izjava revolucijskega življa. ki meri na združitev Trsta z Italijo. To dokazujejo italijanski listi sami, ki vsikdar z nekim prikritim veseljem objavljajo te žalostne prikazni. Moč svojo dobiva ta živeij v tujini, in njegova najtrdnejša podpora gmotna in mo-rdlna so mu italijanska društva. — Vprašamo pa: Kdo je izlegel to gadjo zalego, pogubno Avstriji? Kdo je negoval Italijane kakor .srčke" in kdo pestil in tlačil Slovane? To so bili nemški centralisti iu njih vlade. In kdo je v Primorji obrambni zid za Avstrijo? Ah ne Slovani po onih krajih? In kako se jim, tem zvestim braniteljem avstrijskega orla, tudi še dandanes godi? Kaka nasilstva morajo trpeti od strani Italijanov, zato sta nam vzlasti zgovorni priči: Trst in Poreč. — Tržaške petarde, ki kličejo proti Italiji: Pripravljamo se! — naj glase tudi proti Dunaji: Podpirajte Slovane na jugu, kajti na njih ramenih sloni prihodnost Avstrije ob Adriji! Tnanj« držare. Srbija. Iz Belega Grada se poroča .Pol. Corr." : Ker je srbska vlada prosila dunajsko vlado, da bi se vže zdaj pričela pogajanja za ponovljeiije njune kupčijske pogodbe, je to dunajsko vlado prav zadovolilo in izrekla je željo, da bi se tudi zdaj, kakor zadnjič, vršila pogajanja na Dunaji. Srbska vlada bo neki ugodila tej želji. Bolgarija. Vznemirjenje med bolgarskimi Grki zaradi razpora med Turčijo in patrijarhom je od dne do dne hujše. Ljudstvo prav za prav ce ve, zakaj se gre, ter si tolmači ves razpor po svoje. Govori se mnogo, mej drugim n. pr. tudi to-le: Ker hoče Turčija napovedati vojsko Greciji ter za to denarja potrebuje, sklenila je turška vlada, pobrati vse zlato, srebro in druge dragocenosti iz grških cerkva, vsled česar je zaukazal patrijarh vse cerkve zapreti. Lahko umejemo, kako vznemirja to govorjenje grško prebivalstvo. Zato bi bilo v interesu politiških oblastij, oziroma turške vlade same, da bi se cerkve prej ko mogoče zopet otvorile. Rusija. Kakor poroča .Graždanin", sklenila je poljedelstvena komisija v ministerstvu notranjih povikšanje zadev carine na vse tujezemske poljedelske pridelke. Carina na poljedelske stroje in orodje pa naj se zniža. Nemčija. Predsednik nemškemu državnemu zboru, Levetzov, je naznanil pretekli teden v seji obrtne komisije državnega zbora, da namerava določiti prvo polno sejo na 27. dne novembra. — Kakor piše „N. Fr. Pr.", se govori o mini.sterski izpremembi. .Fremdenblatt" imenuje za naslednika ministra notranjih zadev monakovskega nadžupana Wiedenmayerja. — Pri volitvah v državni zbor v Vircburgu so pripomogli kmetski volilci katoliški stranki do zmage nasproti socijalnim demakratom. Italija. Iz Rima se poroča .Vaterlandu" zadnje dni mej drugim to-le: Cagnasso je v Milanu jeden izmed prvih voditeljev prostozidarskega delovanja. Ni torej čudo, da je dobil mastno službo v Masavi. Da bi se pa skazal vrednega skazane mu časti, ustanovil je v Masavi pro.stozidar.sko podružnico, fle tudi so nekateri neodvisni listi poročali o njegovi zapravljivosti, vendar fnunasonskega duLa navzeta italijanska slada je zavrnila tožnike Ctignassove, Grecija. Dopisnik .Tempsa" v Atenah se je razgovarjal z Deljannisom, ter je ministerski predsednik omenil, da bo, izposodivši si klobuk, na Lokve, kjer je upal dobili tovariše svoje, A kako te pre^trašl, ko pr:df na Lokve iu ne najde aobeuega tovarišev. Alojzij Sulič pa je povedal, da, ko je zapustil ostale tri tovariše ter iel dalje na Trnovo, zanesla ga je silovita burja med sneženo skalovje, koder se je s smrtjo boril celo noi ter dospel ob dnevu nad Loko pri Erom-bergD, odkoder je prišel domov bos in razcapan ter ves pobit istega dne pod noč. Ženinov brat Avgust Furlani in pa svak Jožef Zoro prišla sta pozno zvečer do Grgarja; namesto da bi se bila tam ustavila ter prenočila, šla sta dalje, ker upala sta dospeti še isti večer na Lokve. Na potu pa sta oba od mraza opešala; razklenila sta vola ter se prijela za repova, nadejaje se, da ju volja pripeljeta do ljudij. A kmalu potem je Avgust Furlani opešal ter v rokab Jožefa Zorna od mraza dušo izdihnil. Jožef Zorn prestrašen tava še nekaj časa naprej, a zgrudil se je tudi on ter opešan zvrnil v sneženi jarek kraj ceste, kjer so ga stoprav drugega dnč popoldne našli na pol mrtvega ter oživeli. Vola sta se bila še prejšnji večer obrnila ter prišla v Grgar. Vidi se, da sta bila vola pametnejša od svojih gonjačev. V petek zjutraj bil je pokopan Jožef Furlani na Trnovem, njega brat Avgust Furlani pa v Cepovanu. Ko je bil pogreb dovršen, povpraševali so se: .Kje pa je ženin Janez Furlani? Kajti mislili 80 vedno, da se nahaja kje pri ljudeh, a nihče ni vedel z4nj. Trnovski župan ukaže svojim vaščanom, naj ga gredo iskat tja, kjer so našli Jožefa mrtvega. Po polurnem iskanji našli so ga pod snegom — mrtvega, 35 metrov od onega mesta, kjer je umrl njegov brat Jožef. Tako so žalostne smrti umrli trije bratje v jednej in istej noči v mladostnih letih med 20. in 30. letom, za katerimi sedaj mati, osamela vdova, solze pretaka. A tudi nevesta, ki je čakala na Lokvah svojega ženina iz Prvačine, kamor jo je imel odvesti, doživela je hud in bridek ndarec. Bog potolaži ostale ter se usmili nesrečno umrlih! Dnevne Jiovice. (Deželni zbor kranjski) ima jutri, dnč 11. novembra, svojo IX. sejo. Na dnevnem redu je med drugim utemeljevanje samostalnega predloga poslanca Pfeiferja o zemljiško-književnem vpisu ua podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiško-knjižnih stvarčb; tndi poslanec Svetec bode utemeljeval predlog, zadevajoč ustanovitev nadsodišča in pravne akademije, oziroma juridičue fakultete. (Mil. knezoškof ljubljanski) so se včeraj odpeljali na Dunaj, da se ondi vdeleže posvetovanj avstrijskih škofov, katera se prično jutri. (Imenovanje.) Ministerski predsednik imenoval je tajnika pri c. kr. namestništvu v Pragi, g. Andreja Volka rja, našega rojaka, okrajnim glavarjem na Češkem. (.Matica Slovenska".) Odborovi seji, ki je napovedana za prihodnjo sredo, 12. dan novembra, je preložen začetek iz 5. ure na 6. uro zvečer, ker bi se sicer več gg. odbornikov ne utegnilo vdeležiti. (Iz Planine) se nam poroča: Nedavno je bilo v .Slovencu" čitati, da so videli jelena v gozdeh pri Zagorju ob Savi, današnja številka pa donaša celo poročilo, da so jelena ustrelili pod Ratitovcem na Gorenjskem. — V pojasnilo, odkod se je utegnil nenavadni gost priklatiti. Vam naznanjam, da ima presvetli kne^ H. \Vindisch-Graetz v svojem jele-njaku poleg (iradu Haasberg jelenjo družino, 5 glav broječo. Gospodarja te družine s košuto vred je dal pred tremi leti pripeljati iz svojega jelenjega lovišča Apatiu ob Donavi na Ogrskem. Vsako leto se množi število družine. Letošnje spomladi pa je hotel knez starega jelena ustreliti in družini mlajšega gospodarja na čelo postaviti. Pripeljali so tudi tega v zaboju iz Apatina. Toda, ko ga iz zaboja izpustijo, se zažene proti žični ograji in jo hoče preskočiti. Prvič mu je spodletelo, drugič pa se mu posreči z junaškim skokom priti zopet v svobodno naraso. — Delj časa se je ta rogin klatil po knežjih gozdih okolo Planine ter prikazal se zdaj tu zdaj tam; pred nekoliko tedni pa je brez sledu izginil od nas. Lahko, da je ravno ta naš uskok prirogovilil k Savi ali celo gori na Jelovico. (Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega 6\eta v torek 11. dan novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Pravnega in personalnega odseka poročilo o po-trjenji kupnih pisem gledč pekovskega posestva. 3. Finančnega odseka poročilo: a) o skontrovanji mestne blagajnice dnč 18. junija t. 1.; h) o računskih zaključkih občinskih za 1889. leto. 4. Šolskega in finančnega odseka poročilo glede ustanovitve višje dekliške šole. 5. Stavbinskega odseka poročilo glede podaljšanja kanala pri mestni vojašnici do konca travniških ulic. 6. Poročilo odseka za olepšavo mesta: a) o zasajenji poškodovanih mestnih drevoredov; i) o nasvetu, da je zasuti stari ribnjak pri grada Podturnom. 7. občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišča drv. (Poroki.) V tukajšnji knezoškofijski domači kapeli je danes ob 10. uri čast. g. P. M. pl. Klin-kovvstrom poročil gosp. Oskarja barona So m mara go, dr. jur., upraviteljskega svetnika c. kr. gozdne in domenske direkcije v Gorici, častnega komornika sv. Očeta, z gospodičino Beti (Barbaro) baronico Bechbaehovo. — Isti je poročil predvčerajšnjim v tukajšnji stolnici gospodičino Ivano Zeschko-tovo s C. in kr. stotnikom v generalnem štabu, gospodom Herman n- om. (Volitev deželnega odbora štajarskega.) Omenili smo, da se nam čudno dozdeva, kako da pri volitvi štajarskega deželnega odbora slovenski poslanci niso dobili nobenega mesta. .Grazer Volksblatt" zadevo pojasnuje, rekoč, da so Slovenci želeli, da bi bil jeden slovenskih poslancev izvoljen iz cele zbornice, kar je samo na sebi opravičena zahteva; konservativci so obljubili to pospeševati, ako bi se posrečilo dobiti še za večino potrebnih liberalnih glasov. Ker pa to ui bilo mogoče doseči, zdelo se ui konservativcem potrebno, delati šuma, Slovenci pa so oddali bele listke. — Po naših mislih bi bili konservativci bolj primerno svojim načelom ravnali, ko bi bili volili kandidata Slovencev, če tudi ž njim ne zmagajo, kakor da so volili liberalnega odbornika. Opozarjamo pa na veliko krivico, ki se godi na štiristotisoč slovenskim Stajarcem, ki v deželnem odboru nimajo niti jednega svojega odbornika, ki bi sodeloval pri deželnem gospodarstvu, za katero južni Štajar plačuje tako ogromne svote davkov. (Iz Pnija) donaša celo dunajska . Deutsche Zeitung" dopis, v katerem obsoja surovo obnašanje Italijanov v isterskem zboru. Italijani ne morejo utajiti, da je ogromna večina prebivalcev v Istri hrvatsko-slovenska, zato treba, da se ž njimi poravnajo. Deželni glavar Campitelli pa ui zmožen za tako poravuavo, zato ni misliti, da bi se mogel vzdržati; za njegovega naslednika dopisnik imenuje dr. Dukiča, kar je seveda neverojetno, dokler isterski Slovani nimajo večine v deželnem zboru. (.Deset let nemSkega delovanja..) V spomin desetletnega obstanka nemškega .šulferajna' izšla je pred nekaterimi dnevi knjižica z naslovom: .Deset let nemškega delovanja." To je zelo poučna knjiga tudi za vsakega Slovana v Avstriji. Pravila društva so bila potrjena 1. 1880 ter je kmalu na to jelo delovati. Nenemške narodnosti so mu postavile nasproti društvo in sicer Cehi: .Osrednjo matico šolsko", Slovenci: .Družbo sv. Cirila in Metoda" in Italijani sedaj že rajno: .Pro patria". Do sedaj je v desetih letih to društvo izdalo 1,743.000 gld. in sicer več nego polovico (977.425 gld. 87 kr.) so tega denarja porabili za Češko. O tem poročilu, ki nam kaže obilne sadove desetletnega nemškega delovanja, izvrševanega na troške slovanske narodnosti, bomo prilično še obširneje govorili vzlasti z ozirom na Slovence. (Ivan Orth — nadvojvoda Ivan.) Kakor znano, se je nadvojvoda Ivan odrekel vsem dostojanstvom svojim ter prevzel navadno ime prostega podanika. Ivan Orth, tako se je od tedaj imenoval, prevzel je veliko ladijo v svojo oskrb ter plul ž njo v prostrano morje. Zadnji teden so listi poročali, da se je najbrže ladija potopila, ker se že toliko časa o njej ničesar ni čulo; z njo seveda vtopil bi se tudi Ivan Orth. Gotovih poročil o tera seveda treba še pričakovati. (Novo pe.što) so odprli s I. novembrom pod Brdom na tolminsko-kranjski meji, v zvezi bo s pošto oa Grahovem; na tej pošti je tudi postno-hranilnični urad. (Zopet nova petarda.) V Trstu ie neki zločinec vrgel zopet petardo na trgu pred kolodvorom, ki se je razpočila z močnim pokom. To je znamenje, da obsodba zločinca Corettija vročekrvnih Italijanov v Trstu ni prav nič izmodrila. Da bi izmodrila nova petarda vsaj one kroge, kateri imajo mnogo krivde pri teh žalostnih razmerah v Trstu. (Proračun mesta Gorice) kaže primanjkljaja 7800 gld., katerega hočejo mestni očetje pokriti z povišanjem mestne doklade za 1 odstotek; ali predno so v mestnem svetu dobili za to povišanje potrebno nadpolovično večino g!8.sov, treba je bilo dveh sej. Plačevali bodo torej za leto 1891 goriški posestniki 26«/o doklade na hišni in zemljiščni davek in 31 »/o na dohodnino in obrtnino; poleg seveda ostanejo še veliki posredni davki. (Mrtev — zopet oživel.) Da živi umrjo, to ni nič posebnega, da pa mrtev tretji dan zopet oživi, to pa m kar si bodi. Židovsko-liberaleu listič .Al-penbote" v mestu Steyr je poročal 30. oktobra, da je umrl bogoslovec Rudolf Poesinger v Lincu, in sicer da je mrtvoud v trenotku končal mlado življenje. Ta novica se je hitro razširila tudi po mestu Lincu ter jo je zvedel tudi — umrli bogoslovec, ki popolno zdrav živi v semenišču v Lincu, ter je objavil v .St. Zeitung", da je tudi njega kakor druge neprijetno zadela ta novica, ki pa, hvala Bogu, ni resnična. (Glavni dobitek razstavnih srečk) dobil je čevljar Josip Astel na Severnem Češkem. Zena njegova je kupila srečko v Toplicah, kamor sta oba došla na semenj. Sedaj bode pri tej družini že laglje šilo nekoliko počivalo. (Mlada sleparica.) V predilnici v Stračicah na Goriškem je delala sedemnajstletna Marija Smičič; oskrbela si je ponarejene listine, na katere so ji pri tovarniški blagajnici izplačevali razne zneske, katere so njene tovarišice tam branile od svojega zaslužka; blagajnico je osleparila za skupnih 167 gld.; a sedaj so sleparnna|Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 10. novembra. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 60 kr. Srebrna „ 5% » 100 „ » 16* » 88 „ 75 » 0% avstr. zlata renta, davka prosta ... 107 , 95 , Papirna renta, davka prosta......JOl . 45 , Akcije avstr.-ogerske banke......981 — ' Kreditne akcije ....................303 » 50 I f"">don.............115 „ 55 Srebro............ Francoski napoleond.........9 ^ 14'/,1 Cesarski oekini...........5 „ 48 Nemške marke .............56 „ 65 I Na prodaj sta po nizki ceni dva lepa črna konja po 7 let atara, popolnoma zanesljiva in dobra. Konja sta prav pripravna za kaeega g. župnika na deželi. Kje, pove upravnistvo „Slovenea". (3—21 Sorodnikom, znancem in prijateljem oznanjamo žalujoč, da je gospod a 33 e. iu kr. topniearski stotnik, I dne 6. novembra t. 1. na Dunaju previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo. Truplo drazega pokojnika bode se prepeljalo z Dunaja v Ljubljano. Čas pogreba objavil se bode po posebnih naznanilih. V L.JUBLJANI, 8. novembra 1890. Peter pl. Petričič. c. in kr. major v pok., Vaso Petričič, trgovec in mestni podžupan, brata. Marija Petričič, roj. Thomann, soproga. Aleksander, Helena Marija, otroci. Mila Radja roj Petrl61<5, Kata Miloevič roj. Petričič, Jeva Vučkovič roj Petričič. pestre. Delavnica za cerkveno kiparstvo .1. Antona Rnngaldier-ja v st. UIrichu, Oroden, Tirolsko („Schbiie Freud"), se priporoča v izdelovanje božičnih jaslic, križevih potov, altarjev, prižnic, podob svetnikov itd. itd. v lesu po vsacem zlogu in mojstru priprosto in bogato okrašeno. Vzorce in cenike pošiljam hrezplačno, — l'roraduni na zahtevanje. — Vena jaUo nizka. jSJT Ker nimam prestavljavcev, prosim, da se mi dopisuje y nemščini. (5—1) Št. 20.248. (3-2) Za 1890. leto ima magistrat ljubljanski podeliti sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardinijevo v znesku gl. 80-3o 2. Jurij Thalmeinerjevo v znesku gl. 8()-20 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku gl. 8610 4. Jan. Jost. Weberjevo v znesku gl. 90-92 do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile; Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku gl. 79 80 do katei-e ima j)ravico ubogi ali zadolženi kmet št. peterske fare; Jak. Anton Fancojevo v znesku gl. ()7-20 do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu; 7. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku . gl. 48 30 do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane; 8. II. Ant. Raabovo v znesku . gl. 206-— Do ene polovice te ustanove ima J). 6. pravico ubožna in poštena vdova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči ljubljanskega meščana po po poroki; 9. Jan. Nep. Kovačevo v znesku gl. 151-20 katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi; 10. Helene Valentinijeve v znesku gl. 84- — katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo stai-išev in še niso 16 let stari; 11. ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku gl. 50-40» katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vlože naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem« urad« do gn^ fP©mlr)Pft ISt«, Ve Mestni magistrat ljubljanski dne SO. oktobra 1890,