V Gorici, dne 7. oktobra 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih Izdanjlh, in siser: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ...... .gld. 6*— pol leta....... . » 3'— četrt leta ....,-. . » 1-50. Posami5rie* številke stanejo 6 kri'*"%"......",",- Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. 0 v Gorici v cOoriski Tiskarni* A. GabršČek vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. „PUIMOUEC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20. . „«....¦ +^. «SoCa> in i nagodbo z Ogersko rednim parlamentarnim potom. Vlada in ž njo drugi, vse je bilo prepričano, da državni zbor ne bo sposoben za redno poslovanje, vsakdo je mislil, tla nastopi v istem zopet obstruk-rija; državna zbornica bi imela par sej, poleni pa bi se bil zopet razsul državni zbor, ali bi bil razpuščen. Vlada je tudi povedala, da je pripravljena za vse slučaje, tudi za oni, če se nagodba z Ogersko ne bode dala dognati v parlamentu. Omogočile bi jo v tem slučaju posebne cesarske naredbe in pa §14. Toda prišlo je drugače. Obstrukcija je ponehala in v parlamentu čitajo nagodbeue predloge. Ministcrski predsednik, grof Tinin, je pred otvoritvijo državnega zbora gotovo mislil, da se mu ne bo potreba naslanjati posebno na nobeno stran, ne na levico, ne na desnico, ali vsled ponebanja obstrukcije se je položaj kar hipoma spremenil. Vrše se mirne razprave o nagodbi in ista se bo, kakor se kaž'», tudi dala dognati v državni zbornici. Vsled tega je grof Thui: tm-tnoran iskali si večine, ki bi stala na njegovi >lrani m s katere pomočjo doseže nagodbo. Kam se obrniti? Edino na desnici ima upanje, da jo pridobi zii se ter more ž njo vz-državati svojo vlado. Desnica? Tistfi desnica, na kateri stoje Slovani, med njimi tudi Slovenci in Hrvatje? Tista desnica, katero so doseda.j le izkoriščali, a dali jej niso nič? — 79 ~- ®EBmiliiIL Roman li fasov Kriitutovib. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podrmvski. (Drugi zvezek). (Dalje). PETA KNJIGA. Šesti obhod se je začel brez vsake premene v stališču borilcev. Hitrost borilcev se je stopnjema pove~ čaia in njihova kri se je razgrevala čimdalje bolj. Zdelo se ti je, da so tudi konji vedeli tako dobro nego borilci, da se bliža odločen trenutek, v katerem se konečno pokaže njihova cena. Pozornost tolpe, združena od začetka dirke na Messali in Ben-Huru, s pretežnim sočutjem do zida, se je jela sedaj spreminjati v nemir radi njega. Raz vse sedeže so gledalci, sklonjeni naprej, kakor okameneli spremili z očmi borilee. »Sto sestercev na zida!" kliče San-ballat, skušajoč mlade Rimljane, sedeče pod volarjem (neoom). Nihče ni odgovoril. »Talenti pet talentov! deset talentov! kolikor hočete!" Ministerski predsednik je pač dolgo premišljeval, kje si dobili zaslombo," morda je mislil še vedno, da bo mogel s pomočjo Nemcev naprej, ker se za desnico ni zmenil, čeprav je bilo že zdavnaj jasno, da si more vlada v sedanjem položaju ustvariti večino edino le iz desnice. Ali naša osrednja vlada se tako težko odloči, obrniti se do Slovanov ter jih prositi pomoči in zato seveda jim tudi dati prav' e, katere jim tičejo, ker je res neprijetno, delovali s pomočjo istega, ki je bil dosedaj samo zatiran in pa izkoriščen. Časi pa se spreminjajo in ministerski predsednik išče na desnici ono, kar bi bil moral tam že zdavnaj iskati in kar bi bil tudi našel! Skupine na desnici so v teku mnogih let dokazale, da morejo ustvariti večino, a to bi bile dokazale še sijajneje, da ni kalila soglasja in zaupanja vlada sama, kije mislila \v:i in ven, združiti v večino zmerne živijo od desne in leve. Pa vsi poskusi so se izjalovili. Ministerski predsednik ponuja desnici ministerske porlfelje; pogajanja se vrše in odločitev pride morda kar najhitreje. Barenreilher je odstopil in dobil že tudi naslednika •••- iz desnice! T>. t. m. je imel baron Dipauli dolgo posvetovanje s svojimi somišljeniki in pozneje z grofom Thunom. Nato sta bila vsprejeta v avdijenci baron Dipauli in grof Thun. Takoj po avdijenci se je izvedelo, da je baron Dipauli imenovan ministrom za trgovino. Reči se razvijajo hitro in radi tega utegne priti zopet v kratkem do kake krize v ministerslvu, da zopet kdo odstopi ter se ga namesti iz desnice. Prav lepo, da skuša ministerski predsednik pridobiti za se skupine na desnici, toda kaj jim da zato? In kaj da Slovencem in Hrvatom? Na desnici stoje tudi jugoslovanski poslanci, zastopniki dveh narodov, katera sta zatirana še vedno na nečuven način, katera nimata še nikake ravnopravnosti, čeprav to zaslužila tako, kakor vsi drugi ,višji* narodi. Ne vemo še, kaj namerava obljubili vlada in kaj storiti v prilog Slovencem in Hrvatom, če stopijo v večino, katera bi bila In dvignil je izzivajoče tablico v zrak. »Jaz sprejmem tvoje sesterce I* se oglasi jeden izmed mladeničev. »Ne, stori tega!" svari ga drugi. »Čemu ne?" »Messala je spustil svoje konje že v največji dir. Poglej, kako je sklonjen naprej, vajeti vise prosto kakor trakovi. A sedaj pa poglej zida!" »Na mojo vero!" zakliče prvi, napevši poprej svoj pogled. »Ta pes še drži z vso močjo svoje arabce. Vidim! vidim! Ako bogovi ne pomorejo našemu prijatelju, pa bo od tega obrezanca premagan... Ne! ne še \..l Glej!... Jupiter je z nami! Jupiter je z nami!" Ta krič, kateri so ponovili vsi Rimljani, je potresel škrlatasto nebo nad glavo konzula in dostojnikov. Messala se je jel pomikali naprej. Njegovi konji so dirjali v divjem diru; njihove glave, sklonjene naprej, zdelo se ti je, da se dotičejo zemlje; nosnice so se jim zalile s krvjo, oči so jim lezle iz jam; bilo je videti, da napenjajo vse svoje moči. Ali bodo mogli dolgo teči v tem divjem diru? A vendar je bil to še le začetek sedmega kola. Pognali so dalje. Pri drugem cilju jo Ben-Hur Krenil za voz Rimljana. Veselje privržencev Messalo ni imelo vladna večina. Samo po sebi je umevno, da jo odgovornost take večine jako velika in zalo je potrebna skrajne pozornosti za vsak korak. Naši jugoslovanski poslanci pač pa ne smejo iti v večino kar tako »milgefangen, mitge-hangen", temveč zagotoviti si morajo, da bode večina tudi prejemala v isti meri, v kateri bo dajala. Naši poslanci morajo vedeti, kaj misli storiti vlada končno za Jugoslovane, a ne samo kaj misli, temveč kaj ima namen in hoče tudi izvršiti, Brez garancij, da se obrne po slovenskih deželah na bolje, pa naši poslanci se ne smejo odločiti, vstopili v večino. Slovenski in hrvatski narod sta že dostikrat delala tlako vladi, te tlake je odveč, sedaj hočemo tudi plačila. Odpravili se mora sistem, ki mori Slovence in Hrvate, na najvišjih mestih po naših pokrajinah imajo stati možje, ki naj odpravijo nezakonitosti, s katerimi nas do skrajnosti nam sovražna biro kracija obsiplje. Ako dob«'; naši poslanci točna in jasna zagotovila, tedaj bi kazalo, vstopili v večino, drugače pa ob običajnih irazah in lepih a brezpomembnih besedah — v opozicijo. Vlada se ozira proti desnici, pri Slovanih išče podporo v svojem sedanjem kritičnem položaju, ker vidi, da z benjaminčki ne gredo reči naprej. Važen trenotek je prišel. Finančni minister dr. Kaizl sam je rekel v državnem zboru, da nagodba ni samo vprašanje tostranskih dežel, ampak vprašanje avstro-ogerske velevlasti. Če bi se nagodba ne mogla dognali, bi razpadla vez med Avstrijo in Ogersko in jedna velevlast bi bila manj v Evropi. Zato pa se poganja vlada z vso silo, da nagodbo dožene. Ali končno, koliko nepotrebnega dela si je dala že vlada sama, koliko »polo^jev" in zamotanj je zakrivila sama s tem, da se ni hotela ozirati na Slovane, temveč je tiščala vedno k Nemcem. Tudi v sedanjem položalu jej, po britkih skušnjah, ni kdo ve kaj zaupati, zalo pa morajo naši poslanci ponovno zahteva M jasnih garancij! Kako se pa vse razvije in skonča, o tem nas pouči bližnja prihodnjost. meje: kričali so, tulili, mahali kvišku z ru-dečkastimi trakovi in peresi. Sanballat je napolnil tablice z mnogimi slavami. Malluh je komaj mogel obsedeli na svoji klopi v nižji galeriji nad slavolokom. On je gojil v srcu nadejo, vzbujeno po Ben-Huru, da se na ovinku drugega cilja pripeti nekaj nenavadnega. Toda borilci so ga Že petkrat obkolili, a doslej se še ta obljuba ni spol-nila. Malluh si je mislil, da nemara šesti obhod uresniči to pričakovanje, toda, gorje, doslej je Ben-Hur komaj utegnil dohajati v diru svojega nasprotnika. Na vzhodnem koncu galerije so Simo-nides in njegova družba sedeli na videz mirno. Trgovec je sedel z glavo pobešeno na prsi, Ilderim si je ruval belo brado, grozno jezil obrvi, a iz očes so sn mu sipale iskre. Estera je pridrževala sapo, sledeča z očmi vsak vdarec kopit šejkovih konj; samo Iras je razodevala, da jo veseli tek dirke. šesti obhod... Messala načeljuje diru in Ben-Hur mu sledi. Tako dirjata do prvega cilja. Na ovinku je Messala, boječ se zgubiti svojo pozicijo, se s stranskimi konji skoro drgnil ob zid; še korak bliže in njegov voz bi se bil razletel na kose. Po obkoljenju znamenja bi niti najbistrejše oko, zasledujoče sledove koles, ne moglo spoznati, kje se DOPISI. Iz Vanalske okolice, dne 1. oktobra. — Cenjeno uredništvo »Soče" je naprošeno, sprejeti naslednje vrstice v svoje cenjene predale, v pojasnilo na napad g. »opazovalca« v št. 70. cen. »Sočo«, G. »opazovalec" mi pred vsem spod-tika, da se bahatn, da blago dobro poznam. Dvajset let že vozim blago naSim trgovcem, toraj bi bilo žalostno dovolj, ko bi se ne mogli za kako malenkost name zanesti; za večje reči imajo že posebej pogodbe, toraj jih no izbiram jaz. G. opazovalcu morebiti ni znano, da imajo naši trgovci svoje določene zaloge, in da voznik dobi samo ukoz: »to ukupi tukaj, to tukaj". Da bi jaz ne zahajal v slovenske štacune, to je goroslasna laž, kajti jaz nakladam po ukazu svojih naročnikov največ pri gg. Resbergu in Kavčiču, Če pa kupim kaj pri naših nasprotnikih, zgodi se to na ukaz mojih naročnikov. Zadnjič sem naložil vino iz treh zalog in sicer: pri gg. Pečenku, Baderju in Bol a 1*0ju na določen ukaz mojih naročni-kov-krčmarjev, in ne po lastni volji. Glede »dobre roke" pa nisem nikdar zahteval ničesar; navada pa jetakd pri Slovencih Kot pri Italijanih, da po sklenjenem kupu, bodisi kupec sam zraven ali ne, navržejo vozniku par krajcarjev za stroške nakladanja. Da bi pa bil jaz kedaj grozil, da radi »dobre roke" odvrnem odjemalce od slovenske tvrdke, je golo obrekovanje. Če mi je kdo prostovoljno kaj navrgel, se nisem branil. Hribovski trgovci morajo biti pač zabiti, da že dvajset let zaupajo »sitnemu ciganu !" Kar se tiče vožnine, g. opazovalcu gotovo ni znano, da imamo stalne »tarife", katerih pa nisem jaz ustanovil, niti povišal, uiti ponižal. Kdor pazljivo čita dotično notico v št. 76. cenjene »Soče", sprevidi takoj, da je le izbruh osebnega sovraštva proti meni, s katerim se pa tudi našim trgovcem da dobra zaušnica, ker se jih drži za tako neumne, da se pustijo za nos voditi priprostemu vozniku. Sicer pa ne zadostuje le vedno pov-darjati »svoji k svojim", ampak je potrebno je todi peljal Messala in kje žid. Puščala sta za seboj samo jedno sled. Ko je Ben-Hur dospel pod galerijo svojih znancev, se je Estera znovič zagledala v njegovo lice. Bilo je še bolj bledo, nego poprej. »Bržkone ne poznam ljudij", se oglasi Simonides k Ilderimu v trenutku, ko so se vračali, »ako dem, da Juda ne snuje v globini duše nekaj predrznega. Na njegovem licu čita se to razločno. Ilderim je mislil samo na svoje arabce. »Ali opažaš, prijatelj", je dejal, »kako so mirni, kako ni videti na njih utrujenosti ? Na luč božjo! Doslej oni še niti niso dirjali... Toda sedaj, glej!" Na vznožju stebrov sta ležali samo še jedna kroglja in jeden delfin. Započel se je začetek konca. Sidonec je nakleslil z bičem svojo Čet-vorko, ki se je pomaknila naprej, toda takoj so jo prekosili Messalovi konji. Potem sta Dikeas in Lisipus po vrsti poskušala svojo srečo, toda tudi ona sta bila prekošena. Takrat so vse barve, izvzemši zlato s škrlatom, prenesle svoje nadeje na Ben-Hura ter z glasnimi kriki razodevale te svoje občutke. »Ben-Hur! Ben-Hur!" se je razlegalo po vsem cirku. obsodbi. — Mož, ki tako govori, gotovo ni I prijatelj Slovencev; uprav tako ne, kakor njo- I govi predpostavljeni. 1 Koncert. — V sredo zvečer je sviralu li pri »Hotel Central" v Gorici znamenita ci- i vilna godba iz Nemčije. Na lepakih se zovo I ista »Staropruska konjeniška godba" in jo [ na potu v Palestino, kamor spremlja nem- j škega cesarja na njegovem potovanju v ori-jent. Ker je slučaj, slišati jednako godbo gotovo zelo redek, se je zbralo dokaj, ponajvec j odličnega občinstva, ki je z burnim odobra- j vanjem sledilo posamezne točke mojslersko izvajajočej godbi. Ker pa ni namen naših vrstic razpravljati o posameznih točkah, bodi ; le omenjeno, da je godba v vsakem ožim j umetniško rešila svojo trudapolno nalogo. V ' posebno veselje avstrijsko mislečih poslušalcev, je svirala med drugim tudi našo krasno cesarsko himno in sicer po vsem dovršeno. ; Navzoče občinstvo je odobravalo s prav ži- i vahnini ploskanjem divno skladbo, koje mo- j gočni akordi so s i mostno doneli v širnoj j dvorani. Kakor je" ^a med pšenico vedno ne- [ koliko ljulike najti, tako smo morali to tudi j tu večer med poslušalci opaževati. "Neznal- i nemu številu lahončkov, ki je tudi »počastilo* [ koncert s svojim pohodom, ni nikakor uga- l jala naša krasna himna in poveSaii so svoje [ zaslepljene glavice kot neka čveteronogatu do- I mača žival, kedar se boji kazni. Ploskanja so I se povsem in sicer ostentativno vzdrževali; j toda ko se je pozneje navzoče občinstvo v I znak spoštovanja do Osebe, koji je pesem po- I svečena, dvignilo raz sedeže in stoje poslu- I šalo mogočno himno, seveda i luhončki \\Ua I mogli sedeti, ker drugače bi se jih pač uu- i učilo, skazovati čast. Prav komično pa je bilo m gledati, kako so se drug za drugim dvigovali, t kot da bi posamezne lomil krč in prav po- 1 parjeni so se vseli po končanej točki. Toda I njih zagrizenost se je pokazala še v lepsej I luči. Ko je godba nekaj pruskih, sicer jako I lepih skladb izvajala, je ploskala ona že I; omenjena kopica lahončkov tako burno, da 1 si moral misliti, da imaš najprislneje Ger- I mane pred seboj. Odobravanje je bilo kakor ¦ umevno, tudi na drugih straneh — saj jo i veljala izvrstno sviranemu komadu — toda p tako ostentativno kot od omenejene strani, p se ni to nikjer zgodilo. Tako moramo u- p Ubog dan na dan gledati nebrzdano, strastno i sovraštvo do vsega, kar se imenuje avstrijsko p in kdo ve, če posijeju našim razmeram km.iln p jasneji dnevi. I tudi gledati nato, da bodejo »svoji pri svojih* tako postreženi kot pri ptujcih, glede cene in blaga. Večinoma gre vsa čast našim slovenskim zalogam v Gorici, toda tajiti se pa tudi np da, da se dobijo posamezniki, ki se hočejo le okoristiti z narodnim navdušenjem, katero je vsplamtelo od poslednjih volitev, češ: Saj delajo časniki dovolj reklame za nas, toraj brez strahu! Voznik. (Opomba uredništva. Ta dopis priobčujemo kot odgovor na prvi dopis o voznikih, pozivajoč i prvega dopisnika, naj se oglasi da bo mogoče dognati, kje je resnica). S Tomlnskega. — (Iz učiteljskih kroga v.) Čujte, kako povišujejo plače drugod in drugimi Na Kranjskem so letos povišali plače učiteljstvu tako, da dobi učitelj III. vrste 600 gld. Pri nas je to najvišja plača. V Bukovini pa stopi v veljavo dne 1. jenuvarja 1899. nova postava, po katerej bodo dobivali nadučitelji (ice) in učitelji (ice) ljudskih šol: I. vrste 700 gld., H. vrste (500 gld., III. vrste 500 gld. V vsako vrsto spada Va nadučiteljev in učiteljev (ic). Definitivni p od u C i te I j i (ice) dobe: I. vrste 450 gld., II. vrste 400 gld. (Pol jih je v I. pol v II. vrsli). Provizorični podučitelji, ki imajo samo zrelostno spričevalo, dobodo 360 gld. Provizorični učitelji z učiteljskim spričevalom dobodo zadnjo plačno vrsto (učitelji 500, podučitelji 400 gld.). Ni posebno, vendar nekaj! Te dni predloži ministerski predsednik načrt za zvišanje plač državnim slugam (uradni sluge, (inancarji, žandarji itd.)-------! Pa nam učiteljem na Goriškem??? Misera učiteljska plebs. Domače in razne novice. Tretje četrtletje je že pričelo, ali veliko naročnikov je še na dolgu za letošnje leto in tudi za prejšnja. Kdor nam zadržuje naročnino, nam obtežuje itak težavno nalogo v tej nesrečni deželi, v kateri se »Soča* ne-vstrašno bojuje proti nam sovražni birokraciji in nasprotnikom našega naroda. Menimo, da naši prijatelji bi morali to uvaževati 1 Najbolje bi nam pa segli pod rebra, ako bi nam plačah vso naročnino do konca tega leta. Bolj skromni pač ne moremo biti! Kdor je naš prijatelj, naj uvažuje to prošnjo. Premešcenje. — G. Ant. Lutraan, rojak iz Št. Andreža pri Gorici, je premeščen kot načelnik železniške postaje iz Rakitovca na istrski progi v Velike Lasi če na Dolenjskem. Kjer je dozdaj služil, je bil pov-sodi priljubljen zaradi svoje uljudnosti in postrežljivosti. Prikupil se bo gotovo tudi Dolenjcem na svojem novem mestu. Čestitamo! Smrtna kosa. — V Sežani je umrla g.čna Genovefa M. M a h o r č i č. sestra poštno-brzojavne voditeljice g.čne Evf. Mahorčič. R. i. p. Verzegnassijcva interpelacija. — V deželnem zboru goriškem tačas, ko so bili italijanski poslanci tako lepo »unter uns Ma-deln" v poslednji seji, je Čilal debeli dr. Verzegnassi svojo interpelacijo o »izgredih* v Nabrežini, Devinu in drugodi. Pripoveclal je v začetku strašno lepo, kakošna nesreča je zadela Avstrije, in kako so se mogli ob taki priliki divjaki — Slovenci vzdigniti proti Italijanom. Pripovedoval je, kaj vse so storili Raz klopi nad njegovo glavo mu je razvnela galerija metala svoje opomine: J »Žuri se, žuri, žici!" I »Poženi k zidu!" ¦ »Spusti konje v skok!" »Z bičem po njih!" »Ne pusti mu prehiteti te na povratku 1 Sedaj ali nikdar!" Sklanjali so se čez ograjo; na tisoče rok se je stegalo k njemu. On bodisi jih ni slišal, ali pa se ni mogel ravnati po njihovem nasvetu. Pri drugem cilju je bil še neprestano zadej za Messalo. Na ovinku okrog vznožja s stebri, je Messala potegnil leva konja, kar je seveda zmanjšalo njuni dir. Smatral se je že za zmagovalca; stal je ponosen, prezirajoč. Marsikateri oltar bi se imel obogatiti z obljubljenimi darovi v tem hipu; bogovi niso zapustili svojega ljubljenca. Pri teh stebrih na oni strani, komaj za šestdeset stopinj daljave, bila je slava, imetje, odlika, slavje ponosa in sovraštva, — od vse to pripravljeno njemu! V tem hipu je zapazil Malluh z galerije, kako je Ben-Hur, sklonivši se naprej, spustil vajeti svojih konj; razvil je svoj dolgi bič, zamahnil ž njim nad njihovimi glavami ter ponovil to nekekrati zaporedoma in dasi-ravno bič ni padal po hrbtih arabcev, je bil vendar za-nje spodbuja in grožnja. Slovenci Italijanom v Nabrežini in v Devinu, I pozabil pa je popolnoma na dejstvo, da so v Nabrežini, kakor tudi drugod, Slovenci in ] Italijani šli proti Italijanom iz kraljevstva, nikjer ni tega omenil, temveč vso krivdo je zvrnil na Slovence. Kako pa tudi, saj je bil g. doktorju namen, oblatiti Slrvence ter pokazati Italijane v luči -ledolžniu -nučenikov. V interpelaciji pripovedke dr. Verze-gnassi, da je v Devinu hlapec županov dal potrebna orodja izgrednikom, da so mogli naskočiti tamošnjo novo »zalegino" šolo, potem pa se je spravil nad dva slovenska duhovnika. Poroča, da je župnik v Škocjanu pro-poved, v kateri je govoril o zavratnem umoru, zaključil z besedami: In veste, kedo je bil tist zavratni morilec? Neki Italijan. Kaj je na tem, g. dr. Verzegnassi ? Ni li mogoče g. župnik govoril resnice? Ali ni bil res Italijan ono zverinsko bitje, katera je porinilo cesarici smrtno bodalo v srce? Kaj pa je hotel reči g. župnik? E, saj se poznamo! G. dr. Verzegnassi in ž njim vsa tista »compagnia belia* bi bili radi culi, da je morilec kake druge narodnosti in ne italijanske! Potem pravi, da je vikar v Gorjanskem, ko so odpravljali več izgrednikov v Trst v zapore, dvignil klobuk z glave ter jih blagoslovil z desnico, govoreč jim s povzdignjenhn glasom: Pojdite, ter se spominjajte, da je šel tudi Jezus Kristus v smrt, da odreši naš svet. Če je g. vikar res tako govoril, prav je imel, samo žalostno je, če si bo naš narod v Primorju moral priboriti odrešenje iz sedanjega italijanskega suženjstva skozi ječe, žalostno je, pa ob jednem jako značilno za konec devetnajstega toli prosvitljenega stoletja v naši državi! Dr. Verzegnassi je v rečeni interpelaciji popolnoma pozabil na odpor, ki je bil nastal med Italijani proti Italijanom onkraj Idrije; tega ne omenja. Nič ne ve oFurlaniji, kako ogorčenje je bilo tam proti pravim Italijanom, nič ne ve o umoru v Ronkah itd. Toda kako! — Vsej stvari so nadeli politiško lice. Boj, kateri bije Italijanstvo z nami, je hud; če tudi ono pridobiva zmage, so te zmage vendar pridobljene edino le s pomočjo od zgoraj. Gospoda Italijani vedo, da se mi držimo trdno, da ne odnehamo in ne odstopimo niti za korak; zato pa porabljajo vsako priliko proti nam in tako so izkoristili tudi zadnje »izgrede" — proti Slovencem v prilog sebi. To se jim mora priznali, ti znajo izkoristiti položaj. Nakopičili so laži za interpelacijo, češ, to pride na najvišje mesto, če potreba, že dobi tudi dobro spremljevalno pismo, da so vse njihove laži — gola resnica in udarilo se bode zopet po „ščavih", , Italijani pa dobe zopet nekaj za-se. j | Bomo videli, kakšen bo konec! ; Toži se jim po tistih časih, ko so sami gospodarili, kakor so hoteli, brez vsakega odpora. »Karjola" pravi, da so bili časi, ko so Slovenci in Italijani živeli v miru na Goriškem, ko so Slovenci pozdravljali Ita-¦ lijane ter se odkrivali mestni gospodi (t. j. I zopet Italijanom) itd. Da, bili so časi su-I ženjstva, ko je slovenski narod na Goriškem I še spal ter se ni zavedal svojih narodnih j dolžnostij. Bili so časi, ko so Italijani gospo-| darili v deželi samovoljno kakor so hoteli, brez vsakega odpora od slovenske strani; gospodarijo, žal, v kvar dežele s pomočjo »od zgoraj" še današnji dan, ali z odporom. Slovenski narod je vzbujen, preveč ga je žulil jarem Italijanstva in končno se je zavedel, da bo on vedno hlapec, Italijan pa gospod, ako pojde tako dalje. Zalo pa britko tožijo o onih zlatih časih, katerih ne bo več nazaj. In od tod izvira ves srd proti slovenskemu narodu, odtod vse nesramnosti in laži, katere kopičijo Ita- Lice mladeniča, doslej mrzlo in mirno, je nakrat zarudelo in oči so se mu divje J zabliščale. Konji, kakor bi razumeli ta poziv, so se v jednem skoku zravnali z Rimljano-vimi konji. Na ušesa Messale ni doletela nobena beseda spodbuje; v cirku se je razle- j galo samo jedno ime. I »Ben-Hur! Ben-Hur!" klicali ,80 čim- j dalje glasneje, čimdalje strastneje. • I Sklonjen nad arabci je govoril ž njimi v starodavnem jeziku puščave: »Dalje Atair. Urno Rigel! Kaj je to, | Antares? Čemu se obotavljaš. O dober, zali konjič, o Aldebaran! Ali čujete, kako pojo tam pod šotori ? Prepevajo ženske, prepevajo I otroci!... A o kom? Prepevajo o zvezdah, o Atairu, o Antaresu, o Rigelu, o Aldebaranu in o zmagi — a ta pesem vstraja na veke. A da, da! Urneje! Še urneje! Jutri zdirjamo domu pod črne šotore. Urno Antares! Ves naš rod gleda na nas, tudi gospodar nas gleda. Že! že! Ha! ha! Poteptali smo ba-hača! Roka, ki si je drznila se vas dotakniti, je zdrobljena. Slava je naša I... Naprej!., naprej!... A hitro in urno! Nu, dovolj je sedaj! Delo je končano... Stojte!" Evo, kaj se je pripetilo. V trenutku, ko je Ben-Hur spustil va-I jeti svoje četvorke, je Messala krožil prav okrog zidu pri znamenju. Hoteč ga prehiteti, 1 i je moral Juda poprek predirjati pozoriščo, a I Hjani proti Slovencem, odtod skrajni boj na obeh straneh. Pa naj bo ta boj še tako hud, mi smo pripravljeni, izbojevati ga do konca. Ne bojimo se vseh lopovščin, katere uganjajo z nami in katere utegnejo še uganjati; enkrat mora vendar zmagati pravica! O kaki popustljivosti na strani Slovencev na sploh ni govora, kar naj si naši prijatelji in tisti, ki jih podpirajo, zapomnijo, ker baš v sedanjih časih so zopet lagali o Slovencih toliko, kolikor poprej malokrat, pokazali so zopet ves srd nasproti nam, ali mi se ga ne bojimo, če tudi bo ob sedanjih razmerah našemu narodu potreba prestati še marsikaj hudega! Kakd „KarjoIa" osržuje Slovence,— V štev. 115. 2 dne 24. sept.trdi »Corriere", češ, slovenski prvaki tak« - le vspodbujajo narod: »Noi siamo tanti e tanti milioni, noj diamo aH'Austria denari e sangue, i soldati sono vostri figli e fratelli e non abbiate paura, noti tireranno sopra i loro padri e fratelli, noi vogliamo essere padroni, non diseutete i inezzi per arrivare alla nostra meta, vale-tevi di qualun<|ue". . To bi se reklo slovenski: »Nas je toliko in toliko milijonov, mi dajemo Avstriji denar in kri, vojaki so vaši sinovi in bratje, ne bodo streljali na svoje očete in brate; mi hočemo biti gospodarji, ne premišljujte o sredstvih v dosego našega namena, poslužujte se vsakoršnega sredstva". Te besede »Karjoline" niso brez pomena za nas Slovence in avstrijske Slovane. Zapišimo si jih torej globoko v spomin! Ločnik in jjSofri". — »Karjola* prinaša kar dva dopisa (?) iz Ločnika proti ,,SoCi", ker smo v zadnjem nam došleni dopisu povedali, kake so v istini razmere v šolah, slovenski in italijanski, v Ločniku, ter povedali ob jednem, kako se postopa na sploh s slovenskimi šolami v okolici. »Karjola" se peni in jezi, ali ne pomaga nič, vsa njena jeza dokazuje samo, kako i» dopis v »Soči" resničen od prve besede do zadnje. Italijanom vseh zavijanj in olepševanj ne verjamemo, ker jih poznamo predobro in ker vemo, da so si zapisali r.a s\oj bojni prapor proti Slovencem: uporabiti vsa, ka-koršnakoii sredstva, poštena in nepoštena, samo resnica končno ne sme na dan! Čas obračuna pride, le vpile in norite! Skrb državnega pravilnika /a „SuLo". — Ko ima iziti »Soča", čakajo na njo že v veži državnega pravdništva; vsi redarji so na nogah in v »Bereitschaft". Zaplemba je izvršena v nekoliko minutah. — »Cor-r i e r e* ali »S c n t i n e I' o" pa vidimo večkrat, da čitajo ljudje že do sitega in potem po navadi še le pride zaplemba. Vsaka zaplemba teh listov je v Gorici torej skoro brezpomembna. Sicer pa je pri teh dveh listih jako redka: pišejo, kar hočejo, le »Sočo* imajo izvestni gospodje strašno v skrbi! Spomini na ZOrrcrja. — Ta gospod, ki je pri zadnji obravnavi rekel g. Gabrščeku: Pojdite, kamor hočete, je rekel — kakor smo svoj *as povedali — goriškemu okoličanu, ki je hotel imeti odškodnino za pot do sodnije kot priča, to-Ie: »Pojdite k Gregorčiču, naj vam naredi tako postavo! »Edinosti" pa poročajo iz Istre: Da ta gospod sploh ni prijatelj Slovanom, četudi piše in govori slovenski, nam razjasnuje tudi neka njegova samohvala o predsedovanju razpravi v Rovinju, ki se je vršila svoj čas proti puljskim Hrvatom radi volilnih izgredov. Gospod Zorrer se jo namreč pohvalil, da je ona vprašanja, katera je imel postaviti hrvatskim zatožencem, tri dni premšljeval in je povdarjal svojo zadovoljnost na hudi to z najmanjšo zamudo časa, zakroživši tako najkrajšo črto. To je razumela tolpa na sedežih, sledeča vsako njegovo gibanje z vročinskim nemirom in tudi konji, tako se je zdelo, so to razumeli. In videla je, kako sta oba vozova drvila ob enem naokrog. Nakrat pa se je začul tresk in ob enem so zletele po pozorišču bele in žolte treske. Voz Rimljana se je sklonil na desno stran; os, vdarivši ob trdi tlak, je odskočila enkrat, dvakrat, in voz se je razletel na drobne kosce, j a Messala, zapleten z vajeti, je padel z glavo naprej. Kakor radi povečanja groze tega pri- I zora, Sidonec, ki se je tesno za njim drial zidu, ni mogel pridržati konj, izpuščenih v polnem diru, niti kreniti na stran. V največjem diru je naletel na polomljen voz, povozil nepremično na tleh ležečega Rimljana J ter se zaletel na sredo njegove preplašene četvorke. Konji so se jeli grizli ter vspenjati I se po koncu; on je mlatil z bičem po nji- I hovih hrbtih, po o^nnkih voza in po nepremičnem truplu ter drvil dalje sredi oblakov prahu in peska. Dikeas iz Bizantije ter Lisipus Korin-tinac sta ga rares za nekoliko stopinj prehitela, vsekako pa sta ostala še daleč zadej za I Ben Hurom. On je sedaj vodil dirko. 1 Narod na galerijah je vstal s klopij, I sklanjal so čez balkone, kričal, cepetal z no« Oznanilo c. kr. lin. tržaškega rav. I natcljstva. — V smislu § 200 zakona ml J dne i>5. oktobra 1896., drž. zuk. štev. 2-Jo i so dolžni posestniki hiš, v katerih ho stanu,<\ I ali njih namestniki, predložiti davčni obla-ti 1 v času, ki ga določi deželno finančno oblast to. I izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora 1 biti urejen po stanovanjih, odnosnu prostmih I za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, 1 je treba tudi navesti najemnino inniorebit.u> t podnajernodalce ter označiti ime in vrsto po- I klica ali pridobitka stanovnikov. I Podnajemodalci morajo naznili svo/1 podnajemnike in najemnino, ki jo li za-liul plačujejo, gospodarski glavarji (družinski ui.«-1 varji) pa vse k njih gospodarstvu spadajno I osebe, katere imajo svoje dohodke. i V smislu omenjene zakonske določbi' m I člena 39. izvršitvenega predpisa k drugemu I poglavju označenega zakona, razglašenega > 1 državnem zakoniku štev. 108 iz leta 18'.s7. I se s tem pozivajo radi pripravljanja priredi*-1. osebnega dohodnega davka za leto 18'.i'<.. i posestniki hiš ali njih namestniki, da odda i i omenjene izkaze In sicer v neposrednjedr-1 žavnem mestu Trstu in v okolieanskih občina: I pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, > t poknježeni grofiji Goriško-Gradiščantki pa ;: I v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. I okrajnih glavarstvih do 1. do 20. oklol-r.. E I gami ter ploskal z rokami. Videl je Me?.->il I sedaj pod kopit konj, pa znovič pod koVt.i voza. Ležal je nepremičen kakor mrtev. Tod: i le malo kdo je 'gledal .nanj; oči vseh so ? I 1 obračale za Judo. I j Nihče pa vendar ni opazil tega, kar; i J je zgodilo pred trenutkom, kako je Ben-!fa:i J z nezaslišano gibčnostjo krenil z vozom "i j nekoliko palcev na levo, kako je z železtii: i koncem svoje osi zadel ob kolo Messale U-l stisnivši ga na ta način k zidu, zdrobil nj'^'0'11 voz. Vsega tega gledalci niso videli, toda vsakti- i je zapazil premeno na licu zida, vsakdo z-'l j čutil spodbudo njegovega duha in divjo em-r* I J žijo, kakoršno je z besedami, pogledom 'm-M J mimiko prelival v svoje arabce. 1 A kakšen dir! Rekel boš, da so rat-p j jarjeni levi vpreženi v ta koleselj in ko fe p i ne ropotala kolesa, pa bi si človek lahfcp t J mislil, da se četvorka vznaša po zraku. p I Dikeas in Korintinec sta dospela koiu-.l • na sredo pozorišča, ko je Ben-Hur obst>p ¦ I pri prvem cilju. I r Dirka je bila doigrana! I Konzul je vstal raz sedež; pretor ]•¦ • odšel navzdol po kamenitih stopnjicah ttfl - j ovenčal zmagovalca. I i Narod pa je tulil, kričal ta pregiba! s-1 čes ograjo; zdelo se ti je, da se prefcolali'1 , klopij na pozorišče. I • J (Dalje pride). I 1898. Do ravno istega roka morajo podnaje- i modalci, odnosno gospodarski glavarji izgo-toviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor jo bilo dne 1. oktobra 1898. Uzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi I sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemodalcev I in gospodarskih glavarjev, se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje, (tedaj v Trstu z okolicanskimi občinami pri c. kr. davčni "administraciji; na"GoriškeffiH Gradiščanskem in v Istri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih). V smislu člena 39 omenjenega izvršrt-venega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jim je napraviti. (stano-valske izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti. Ako «o uzorei, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in koje je priložli uzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni | treba njih vsebine prepisovati še posebej na hišne izkaze. Teh obveznosti] najemodaleev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece neprestano. Določbo kazni ziradi odrečenih ali vedu j napačno podanih podatkov glede hišnih stano-vnikov obsoja § 247. zakona od dne 25. ok- j tobra 18110. drž. zak. štev. 220. Isti se glasi: „Kedor odreka po smislu § 200 tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je da vodoma napak, se kaznuje z globo do 200 gld. Itešitev uganjke.—Brzojav g. Lična, o katerem smo govorili v zadnjem številu, kako pokvarjen je prišel v Rihemberg, se je glasil: »Sobo Kristine zažveplati, zapreti". Tako pokvarjenega, kakor je došel, v Hihcinbergu niso mogli razumeti. Posledica tem u je bila, da se ni i z v r S i t o t o, k a r j o h i l o silne« potrebno; lega pa so krivi na brzojavnem uradu v Gosposki ulici. Gospoda na pošti in brzojavu v Gorici se pač še veliko prem ilo meni za slovenščino. Pomagajo si z Italijani in Italijankami, slovenske uradnike pa prestavljajo drugam ! Prestavile rajši tiste, ki ne znajo slovenski ter ki nimajo volje, učiti so našega jezika. — Da bi so pa še nadalje delalo po brzojavnih uradih v Gorici v kvar Slovencem, proti temu moramo protestovati. Ce dobivajo Italijani pravilne brzojavke, zahtevajo jih tudi Slovenci! Oglasi f »Kažipotn". - Ker dobe to prekoristno knjigo b r e z p I a e n o vsi naročniki »S o č e" in se bo še posebe prodajala, imajo oglasi v njej največji uspe h. Kdor še misli priporočiti v njej svojo obrt, trgovino itd., naj se oglasi. (las je sicer do konca novembra, ali ljubše nam je, ako se to zgodi čim prej. —~ Cena oglasov je najnižja med vsemi enakimi avstrijskimi podjetji, namreč le G gld. stran, 3 gld. 50 kr. pa pol strani. Iz Štanjelu na Krasa smo dobili dopis, v katerem se nam pripoveduje, kako ,eonte' M e l s-O. o t o r e d o postopa z ljudmi tamkaj. Dopisa v celoti za danes ne priobčimo, ker se hočemo najprej prepričati o popolni istinosti istega. Dopisnik zaključuje : „Če bi bili pri nas ljudje kaj bolj odločni, bi morali tega »conte-ta" tožiti, da bi enkrat za vselej vedel, da ni v Furlaniji pri svojih kmetih, temveč na poštenih slovenskih tleh in da naj se todi preveč ne šopiri, ker sicer bi se mu utegnilo pripetiti kaj, da bi bil potem prav zadovoljen". Okoli Štanjela so nekaj časa sem ceste nevarne po hudobnih Ijudih, še celo čez dan. Saj to ni čuda, ker ceste v Rihemberg, v Šmarje, Gabrije in Koprivo niso prav nič nadzorovane od žandarmerije. Če je pa kje potrebna, je najprej pri nas in zato bi bilo prav, da bi se za njo kdo pobrigal. To posnemamo iz nekega nam došlega dopisa. ljudski sovražnik. — Slabi nasledki, katere prouzroči redno uživanje bobove kave v mnogih družinah, posebno na živce in delavnost srčnih mišic, so od odličnih zdravnikov in učiteljev zdravilstva tako natančno in prepričevalno dokazani, da dandanes vsak človek sam lahko to prevideti in presojati zamore. Ker ti slabi nasledki ravno zadnja leta kažejo, da uživanje bobove kave pripelje do zmešnjave živcev, mrtvoudnosti (kap), se jej po pravic? lahko reče, ako še pomislimo, da mnogo milijonov denarja za njo v inozemstvo gre, ljudski sovražnik. Če torej katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneje, da jo mora kupiti, da kaj boljši zajutrek pripravi, tako se dvojno moti, Bobova kava je pač prav dvomljiv užitek, kateri se je iz navade k nam urinil. Ako bi bobovo kavo komu prvikrat piti dali, bi mu gotovo dolgo časa ne ugajala, kar pri malih otrokih prav dobro opazujemo. Najhujše je pa nevarnost za zdravje. AH ni torej skrajni čas, da se to na bolje obrne, kar se zdaj lahko, ceno in primerno zgodi ? Stotisoč družin je to že v blagor svojih izdatkov tudi storilo z upeljavo K a t h r e i n e r-K n e i p p ove sla d ne kave, katera kot najboljša primes k bobovi kavi, njene slabe lastnosti odstranja, kakor tudi iz zdravstvenega stališča, j da se kar čisto sama použije. Kar se je toraj v mnogih družinah z najboljšim us- ' pehoni storilo, zakaj bi se torej to v korist vsake družine povsod ne upeljalo? Žalibog, da pri tej robi tudi špekulacija izkorišča svoj dobiček z upeljavo malovredne ponarejave. Mi smo že mnogokrat svarili kupovalce in vsled tega vsaka hišna gospodinja dobro pazi, da kupi izvirne zavoje, kateri nosijo ime K a t h r e i n e r in podobo župnika Kneipp-a, kot varstveno ZRamko. --La^ua ta način je kupovalcu možno, da pravo Kathreiner-Kneipp-ovo sladno kavo dobi, katera ima okus in dišavo prave bobove kave in tako vse nade izpolni, katere se mora na zdravo in okusno sladno kavo stavili. Zgubila so. je" srebrna ura z verižico od Dolge njive pri Plaveh do Solkana. Kdor bi jo našel, je naprošen, obrniti se v našo tiskarno, kjer vdobi postavno odškodnino. Radodarni doneski. Za „Slogo": Prejelo upravništvo: Milovan Špaeapan, na Viču pri Ljubljani gld. 2*20. Za aŠoUki dom"; Prejelo upravništvo: Čigon Josip, cerkovnik vel. cerkve gld. 1. — Vesela Iružba pri Marijinem Celju gld. 2'47. Andrej Drašček, upokojeni nadučitelj v Vrtojbi za V. obrok gld, 10.— Josip Pečenko, c. kr. straž-inešter Valle 50 kr „Zamorci" so požrli: Pri gospej l)ru~ fovki v Mirnem gld. 3*33. -— V gostilni pri g. Jakobu Čošu v Sovodnjah gld. 2*83 •/.,. — Urbančičev zamorec v Kobaridu gld. 4." -V gostilni g. Vuga pri Sv. Luciji gld. 0*50. — Skupaj gld. 3003•/,. Društvene vesti. Društvo »Šolski Dom". — (XXV. izkaz od 1. septembra do 1. oktobra. Kol ustanovnik oglasilo se je slavno županstvo Sv. Križ na Vipavskem z doneskom 100 gld. Vplačali so: Luvin Peter, učitelj gl. kr. na VojSčici......... 0'50 Mlinarjev Jože na saldo ustanov. 20* — I Pri izletu v Monustir in Oglej zložili Briški, Vipavski, Kanalski in Podčavenski rodoljubi .... IG*12 Županstvo v Podgori izplačalo I ustanovnino........ 100*— Klančič Anton, dež. poslanec, župan in veleposestnik v Podgori, na saldo ustanovnim? .... 20'— I Zamorec v Bratinovi gostilni v [ Ajdovščini......... 2'— Stara^ine v Soči zbrali v dan 11. 9. 1898.......... :t>G0 Po upravništvu BSoče", kakor v G8 in 70 šl. iz dne 2G. avg. in 2. septembra izkazano (1 gld. poškodovan)........ 85*37 Berlot Anton, župnik na Voger- skem na račun ustanov, še . 15'— Gail Alojzij, kancelist pri c. kr. sodniji v Gorici...... V— Kovačič Ignacij na Mostu, 4 obrok ustanovnine........ 10*— N. N. o priliki grozne smrti Nj. Vel. naše presville cesarice Elizabete za dekliško zavetišče . 500'— Skupaj . ." 7W'&$ Vsled prejšnih izkazov . . . 20.275*74 Do 1. okt. doslo torej v gotovini" 21 011)-33 Odbor društva „Solski Dom". Poročilo ravnateljstva „Trtrovsko - obrtne zadruge" v (Jorlel se neomejenim jamstvom, za opravilni mesce september 1S0S. 1. število zadružnikov dne i. septembru 1898 . MG Naraslo tekom meseca za........ 20' Padlo tekom meseca......... . . — Število zadružnikov dne 1. oktobra je znašalo '.»12 2. Število deležev dne 1. septembra ..... 1GG5 I Priraslo deležev tekom meseca ...... 4!) Odpadlo , , .... . . . Število deležev dne 1. oktobra znašalo je . . 1714 Kron 3. Svola vplačanih deležev do 1. septembra 6621)5-70 » , » tekom meseca . 77SJ--— , izplačanih , „ » •______' — Svola vplačanih deležev dne t. oktobra . 74Q7'J*70 S vola podpisan*'j deležev po 300 kron dne 1. oktobra ...........514.200'-- 4. Predujmov je bilo izplačanih dol. sept. 1001*30 Priraslo tekom meseca........34118-72 Odplačalo , , ........ 1705 — Stanje predujmov dne 1. oktobra . . . 22H547-08 o. Dopolnilni zaklad je znašal 1. seDtembra n 158-38. Tekom meseca se je doplačalo . . , , . 1530-85 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. oktobra 10680-23 6. Tekom meseca prosilo je 49!) prosileljev za predujme v znesku.......355876*08 Dovolilo se je v znesku.......266502-46 , Izplačalo , ........245414-46 7. Hranilne vloge so znašale dne 1. septembra 125257-50 Vložilo se je tekom meseca..... 18400-— Izplačalo n , , ..... 3653-32 Stanje hranilnih vlog dne 1. oktobra 140004-18 v 128 knjižicah povprek po 1093 kr. 78 vin. 8. 6o\ -vine dne 1 septembra...... 51O0"24 Svota prejemkov tekom meseca .... 49515-52 , izdatkov „ , ... . 45442.61 Saldo dne 1. oktobra........ 9173*15 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. septembra do dne 31. septembra . . 100058-37 Hranilno vloge se obrestujejo po 4>/, %. —Predujmi se vračajo v enem aH večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši Čas na menjico se obrestujejo po 5*72 %.—Seja ravnateljstva je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer. I Uradne aro so od 9. do 12. dopoldne in od 3 I do 4. popoldne vsaki dan. Razgled po svetu, V državnem zboru čitajo nagodbene predloge, vmes pa se oglašajo poslanci raznih strank, ki trde, da je nagodba krivična, da taki nagodbi morajo odločno oporekati. Finančni minister Kaizi je na dolgo in široko govoril v prilog nagodbi, pojasnjeval je razmerje med obema polovicama ter končno povdarjal, da je odvisna od sedanje rešitve nagodbe prihodnjost Avstro-Ogerske kot ve-levlasti. Poslanca Spinčič in Laginja sta podala interpelacijo o postopanju oblastij na Primorskem. Rešitev iste bo menda taka, kakor po navadi; reklo se bo najbrže zopet z najvišjega mesta, da je v Primorju vse v redu; v to že pomorejo uradne informacije. — Izvrševalni odbor desnice je naložil štirim svojim članom, da naznanijo grofu Thunu zahteve desnice. Kako sprejme ministerski predsednik te zahteve, od tega je odvisna usoda nagodbe z Ogersko. Ob vsprejemanju predsednikov obeh zbornic, ki so mu častitali za imendan, je izrekel cesar željo, da bi se nagodbeni predlogi rešili čim prej. Poslanec J a w o r s k i jo vložil prediog, naj se voli in vse zbornice odbor 48 členov, kateremu je dolžnost, posvetovati se in poročati o predlogih nagodbe. , Vzdržuje se gororiea, da se i i onuje za Češko minister rojak. Govori se dalje v parlamentarnih krogih, da namerava vlada imenovati tudi enega slovenskega ministra brez porlfelja!! Ministerski predsednik, grof Tuun, je baje oficijelno izjavil, da se ne smatra samo s svojo besedo, nego tudi s svojo vestjo zavezanega, ravno-pravnost slovanskih narodov v državi pošteno izjesti. Lepo, prav lepo, samo če bo res! Raron Dlpauli baje noče v minister-slvu veljati kot zastopnik desnice, temveč kot zastopnik svoje stranke. Kako se bo Mikal, bomo videli v kratkem. Vest nikakor še ni potrjena. Krotua deputacija. — Avstrijska kvotna deputacija se jo včeraj konstituirala ter so bili izvoljeni: grof Schonborn načelnikom, vitez Javvorski njegovim namestnikom, dvorni svetnik Beer poročevalcem in poslanec PovSe tajnikom. Deputacija bo zahtevala od Ogersko 38$. Sklenilo se je, da bo prva seja 10. t. m. v Budimpešti. V prilog trgovini je ministerski predsednik kakor voditelj ministerstva za notrajne stvari izdal naredbo, ki se je razposlala vsem političnim deželnim oblastim. V tej naredbi se povdaja, da je treba pozorno skrbeti za nadalj ni^raz v oj trgovine in v ta namen podpirali podjetnost kolikor največ mogoč e. Jedna največih nalog obrtnih oblastij je, da podpirajo ustanavljanje podjetij, ponujajočih priliko sa delo in pa, da ne zanemarjajo javnega interesa na povzdigi narodnega gospodarstva s tem, da se pristranski daje prednost domnevanim interesom javnega varstva in zdravstva. Mmi-sterslvo za notranje stvari si pridržuje torej, ravnati se — v soglasju z ministerstvor.; za trgovino — po gotovih direktivah, ki bodo nekaka podlaga industrij a In i politiki. Vlada prične praktično izvrševati ta namen že /. odredbo, da morajo obrtna oblastva kolikor mogoče urno reševati prošnje za dovoljenje za z a s n o v a n j a n a novo ali za razširjanja obratnih naprav. Težišča postopanja je iskati v e n kr a t n i razpravi. Voditelj komisije naj preskuša in pazi sesnobo in vslrajnosljo na vse javne in zasebne interese, kakor to zahteva njegova dolžnost. V slučajih, ko se dvorni, da-li je predpisati lažje ali strožje pogoje, je treba vpošlevati, da-li ni morda mogoče odločili v prilog podjetju, s pridržkom, da se evenlu-valno pozneje odpravijo kvarljivosti. Špaiisko-amcrlška vojna. — Na Kubo in v Portoriko je bilo odšle iz Španije okoli 230.000 mož. Od teh jih je storilo konec preko GO.OOO; mnogo na rumeni mrzlici in na sušici. 50.000 obnemoglih vojakov se je vrnilo " domovino, predno je bila vojna pri kraju. Ko so se po vojni vračali domov, je bilo med njimi še toliko boleznij, da je na potu umrlo jako veliko vojakov. Iz vsake ladje skoro so vrgli po 10 mrliče v. Umevno je torej, da jih je prišlo jako maio domov in še ti so po večini dobili kali bolezni ali celo bližnje smrti v vojni. Nekdaj tako ponosno Španijo zadeva udarec za udarcem in konec bo žalosten, žalosten. Razgled po slovanskem svetu. Zlato maso v Trstu pri sv. Ivanu je obhajal v nedeljo preč. g. župnik Ivan T r e v e n, mož, katerega čislajo visoko tržaški Slovenci, ker poleg tega, da je vnet duhovnik, stoji jubilant vedno v vrstah prvo-boriteljev za sveto slovensko stvar na tržaških tleh. Župnik Tr*:ven tudi noče stopiti v pokoj, ker ve, da bi poslali za njegovega naslednika k sv. Ivanu — Italijana, kar bi moža bolelo. Plemenitega moža — jubiianta naj ohrani Vsevečni še dolgo časa v korist zatiranim tržaškim Slovencem! Obravnavo o izgredih v Trstu so se^ 4. t. m. nadaljevalo. Na zatožni klopi je sedelo okoli 10 obtožencev, izmed katerih, iz-vzemši jednega aH dva, so drugi somišljeniki Slovencem nasprotne magistratove stranke; med njimi sta tudi dva N e m c a. Italijani proti Italijanom, Nemci proti Italijanom! Kje so torej slovenski izgred-n i k i ?! Obtoženi so dobili po 7 ^do 15 mesecev. „Hotcl Europa" t Pulju je prevzel v svoje oskrbništvo naš rojak g. P. Pečenko z Goriškega, ki je doslej poslovodja »Hotel Central" v Pulju. Priporočamo našim rojakom in Slovencem sploh, kateri se- n\-menijo v Pulj, naj odsedajo toraj v »Hfitel Europa", katerega je g. Pečenko popolnoma prevredil tako, da odgovarja vsem modernim zahtevam. Rojaki: Svoji k svojim! Tudi v Poroda so bili izgredi proti Italijanom iz kraljestva! Italijani proti Italijanom. Vpili so nad njimi: „Viva 1* Austria* in „Morte agli Italiani". Demonstrantje so Sli skozi mesto ter so jih orožniki končno ugnali. In naši italijančki govore še vedno samo o izgredih, katere so provzročili Slovenci! Iz Opatijo. — Italijanski podanik, zidar Pet. Pedimini, nastanjen v Opatiji, je bil obsojen v Trstu radi veleizdajskih in protidi-nastiških izjav na 5 mesecev težke ječe. Hrvatski listi poročajo iz Reke, da so v Opatiji zopet prijeli nekega Italijana radi protidinastiškega govorjenja. Kaj to pomeni? Italijanski listi o takih in jednakih dejstvih nočejo premišljevati, pač pa lažejo o Slovencih. Novo razglednice v korist družbe sv. Cirila In Metoda so izšle s podobo jugoslovanskega mecena, prevzvišenega škofa g. Josipa Jurija Strossmaye r-ja, ter njegove katedrale, za kateri je blagi vladika vsled prošnje posial sam potrebni sliki. Izdelane so v barvah prav krasno ler se dobivajo pri gospiei Ljudmili Rob lok v Litiji (Kranjsko) proti naprej poslanemu plačilu aH s poštnim povzetjem. Narodno gospodarstvo. Nun ,!<>N('-jevn oklenini us. . (Nadaljevanje.) V naslednjih vrsticah pa opišem v kratkem razvoj San Jose-jeve oklepne uši, tako, kakor sla ga proučila ler razglasila strokovnjaka Marlalt in Howard. V prvi dobi razvoja ne moremo nikakor razločevati samice od samca, ker svojstva, ki delajo razloček med njima, se le polagoma razvijajo. Mlade ličinke so 0'20 -0*30 mm. dolge, približno 0.10 mm. široke, bledo-pomaran-("•aslc barve, ter imajo peteročlanaste tipalnice in zelo močno sesalno ščet. Majhne oči so pa svetlo-škrlatno rudeče. Kakor hitro najdejo ličinke, ki le kratek čas okrog plazijo, ugodno mesto, se je poprimejo in trdno drže. Kolikor se pa dostaje razvoja Ščita, bodi omenjeno, da se vrši s tem, da prihaja iz trupla živalične-ga mnogo majhnih, belih, vrščenih nitij, ki se polagoma združijo in sicer tako, da odeva celo uš svetlo-rumen, jednakomercn ščit, ki v poznejši dobi nekoliko potemni, izvzemši srednji del, ki ohrani svojo prvotno barvo. V razmerno kratkem Času se začno ličinke v prvo leviti, istočasno pa tudi razlikovati v spolu. Motrimo te mahjne živalice ped mikroskopom, vidimo že prav jasno spolne znake, ki jih ločijo. Noge in tipalnice, katere smo videli v prvi dobi, odpadejo in sicer pri samicah, kakor tudi pri samcih. Samice so popolnoma okrogle, rumene barve, brez očij, ter opremljene z veliko močnejšim sesalnim pilčkom kot samci, ki imajo hruškasto obliko in škrlatno-rudeče oči. Dvajseti dan po izlegi se levijo samice že v drugo in imajo škrlasto-siv ščit, so skoro popolnoma okrogle in meri njih premer kacih 0-56 mm. Sesalni pilček je približno 2 mm. dolg, razcepljiv in močen. V 30. dneh so samice popolnoma razvite in ležejo osmi dan potem že žive mladiče. Pri teh živalicah je razplod tako neizmerno hiter, da se nakoti v enem poletju, kakor se je po najnovejših preiskavah dognalo, od enega samega para 3000 milijonov živečega zaroda! In čuditi se moramo Um bolj tej i* redni plodnosti, če pomislimo, da živi ena samica povprečno le 6 tednov. Pogledamo li samico takoj, ko se je do cela razvila, vidimo, da ima taista podolgasto truplo, ki je 1 mm. dolgo ler 0-80 mm. Široko. V poznejših dobah izgineva prvotna oblika in je čedalje bolj nepravilna. Posebno značilen je za razvito samico zadnji del zadka in baš po ustroju slednjega, se zamore razlikovati bližnje sorodne vrste od prave San Jose-jeve oklepne uši. Ker opazimo te razlike le pod mikroskopom, mislim, da mi jih ni treba na tem mestu natančneje razpravljati, ter to točko z lahka opustim. Oglejmo si sedaj pa še nadaljno obrazbo samcev. Samice se levijo, kakor som že omenil, 20. dan, samci pa 2 dnij prej, t. j. 18 dan po izlegi. Kot prvo dobo moram tu omeniti tako zvano predbubo, ki se tako imenuje, ker nam baš ono predočuje kratko prehodno dobo pred popolnim razvitjem prave bube. Pred- buba je kakor buba bledo rumena, ter ima škrlatno-rudeče oči. Pri njej opazimo, da dobi zopet noge in tipalnice. Te so debele in leže ob traplu do prvega para nog, ter so na spodnjem koncu z lahka navznoter obrnjene. Dvajseti dan je buba popolnoma razvita in opazimo na njej iste znake kot pri predbubi, le tipalnice se ne drže tako tesno trupla; one so proste na obeh koncih in segajo do drugega para nog. V tem času se začno tudi razvijali krila. 24—26. dan potem, ko so se bili mladiči narodili, izležejo do cela razviti samci iz bube in so v tej dobi 060 mm. dolgi. Njihov zunanji ustroj nas spominja povsem na muhe. Tipalnice in noge so pepelnasto sive, truplo samo pa je poma-rančasto-rumeno. Glava je temneja kot ostalo truplo, krila so sicer lepa in sicer rumeno-zeleno spreminjajoče se barve. Te živalice imtjo po dolgosti prsni ščit z ozko, rujavo povprečno progo. Krepke, kosmate tipalnice so skoro tako dolge kot mrčes sam, desetero-členaste in je zadnji člen ob jednem najkrajši. Dr- P-(Dalje prihodnjič.) _________ Ball-Seidcnstoffe 45 Kr. 1 far- liis 14-65 p. Met. — sowic sdnvarze, vveisse. itn« bige H«nn«B«rg-Seid« von 45 kr. bi« fl. !*•«*» i--Met, in den modernston Dunajska borza 5. oktobra 1898. Skupni državni dolg v notah ... 101 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , Avstrijska zlata renta .......120 , Avstrijska kronska renta 4% ... 101 , Ogerska vrtala renta 4%......11!» » Ogerska kronska renta 4%.....!>8 » Avstro-ogerske bančne delnice . . . ''00 , Kreditne delnice.........352 . London vista...........120 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 , 20 mark.............11 > 20 frankov............ 0 . Italijanske lire..........44 , C. kr. cekini........... 5 , 87 */¦, 7<> , Na prodaj je več hiš >raoricI Kj0' ' izve v našem uprav- Odda se v najem šfacuna, oziroma celo posestvo v Šlurijah pri Ajdovščini s 1. januvarjem 1899. Štacuna je na dobrem glasu ter jako obiskovana. — Ponudbe naj se pošljejo lastniku g. Ivanu Defranceschi-ju. Odda se v najem štacuna, magazin in klet. Riva Corno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo. — Več se poizve v našem upravništvu. Na prodaj je krčma ,A1 BoscMto' (Pri pjzfli^u) v Solkanu štv. 172. z tremi vrli. Proda se bodisi samo poslopje z vrti, ali z pohištvom vred. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Andrej Boltar, v Solkanu, h. štev. 172. 4-2 2-1 Artur Makutz klepar vla Stretta 1 — GORICA— Ozka ulica 1 priporoča p. n. slovenskemu občinstvu svojo kleparsko delavnico za raznovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje z vso natančnostjo hitro. Kmetovalcem na deželi se uže sedaj priporoča za naročevanja raznih orodij, katera se potrebujejo pri trtoreji. Sprejema tudi pismena naročila v slovenskem jeziku, na.katera odgovarja točno. Priporoča se blagohotnemu naročevanju. giW- Svoji k svojim! Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno br i vni c o na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Objjubuje tečno in hilro postrežbo, se toplo priporočam udani 08—31 Anton PncelJ. Združene opekarne |* Bilje-Bukovica L (pošta Bilje pri Oorici) |$ imajo veliko zalogo vsakovrst- |$ nega opekarniskega ntaterjala |g po sledečih zmernih cenah: G$ Navadna stavbna opeka st. 2 e^, po ft gld. tisoč. |A Opeka šl. 3 in 4 po 8 gl. tisoč. |L Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč. $T O. kr. privileg. Ldina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavic za dame gospode in uradnike. m. pofEiu krojaški Mojster in trgovec » Garlct n Travniku v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, vseh priprav za obleke za vsaki letni ca*. — Ulago se prodaja t u d i na m e t o r in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po »>aj-14_34. novejši modi. SADHffi & DEKLEVA V Gorici — Nunska ulica 14-10 — V Gorici Prodajal niča edina mehanična popravljal ni ca šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Jurij Klose v Gorici trgovec z manufakturnini (krojnim) blagom v Rastelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Naznanilo. Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vno-odprl mojo že znano kleparsko delavnico na koncu Gosposke uiicc, na Komu št- 1. aleri ima vedno »oiovi: Stnaljke iz bakra proti »spori, dalji- mehe za žveplanje raznih sistemov r žvepljalke za sodi: itd. Ima zalogo bakrenih kotlov . izbero, kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse > najnižji ceni, da se ne hoji tekmovanja. Kupuje i haker ter prevzema vsakovrstno kleparsko del« nestu in na deželi. 12—II Spoštovanjem i Ornella, klepar oduijski zaprisežeuee. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-leinem praktičnem rojeni delovanju, v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril v Semeniški uliei št. 8 lastno zalogo z izd&lovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji eeni. Reference o izvrženem delu more dali slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal obMnsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uleže, kolesa, Šivalne stroje in sliene reči. Imam glavno zalogo koles prvih amarl-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se beleži KAROL KOMEL, Id!) 20-11 v Semeniški uliei številka 8. in podjetniki, pozor! Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim živo in gašeno apno ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa. Josip Piivletlč lastnik opekarne v Mirnem 176 10-9 pri Gorici. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je s 1. septembrom 1S98. prevzel žage g. Godinc v Lokavcu pri Ajdovščini ter da more od tega dneva dalje služili vsem p. n. g. odjemalcem z mehkimi deskami, ža-ganieami ter sploh z vsem blagom, spa-dajoCim v to stroko na drobno in na debelo, kar se vse razpošilja iz mojega magazina v Lokavcu. Proseč gg. posestnike, mizarje itd., da se poslužijo moje zaloge, zagotavljam najboljšo, najtoenejšo in kulanlno postrežbo ter beležim Z odličnim spoštovanjem 6-3 Iv. BoliV Lokavec v septembru 1898. Tovarna tamburic SISAK $h (Hrvatska) jLeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka E.RiessnerjNiSiQ*3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovžčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za tnrtvaSke potrebe, voščeno sveže itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno Irk na perilo. (P. cM Podpisana priporočata slavnemu občinstvu . Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno Broflajalnico jBstiii V zalogi »mala tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v te stroko spadajoče blago. Postrežba ločna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač A Kutin 7.1 trgovcu v SemeniSki lili«! št. 1 v hi«i, kjer je „Trgovsko-obrlnu zadruga'. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom t Stolni uliei št. 2. v tiorlel priporoča so p. n. slovenskemu občinstvu v G4 Gorici in •/. dežele. Prodaja kavino primoao iz tovarna ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila In Metoda. Veliki prazni sadovi iz Srbije, iz hrastovega losa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Franc Jožefovi cesti St. 9. pri g. L. Sternu. o,r. ,n ,,, IjS Usojam si slavnemu občinstvu, nazna- 1 4§^ niti, da prevzamem iii izvrSujem točno | i|5j naročila na a jgij kavo, čaj, olje, riž, makerone. | <| delikatese, sadje, ribe, vina Itd. | u n.t deželi ne dobi, ali pa le t< #^ zelo dra-o, n. pr. morsk« ribo in rak«, 'i Lr sveia sadju, fino olj* itd. j & Glavni moj namen je razpošiljati i| *^ dobro blago in po nizki ceni. ft ¦« Cenike dopo^ljem radovoljno in brezplaem). ft ^ Za p. n. j.'K- trjroveo imam poseben | <§! eenik in zamorem dajali blapi po tako * *S nizkih kupih, da se ne bojim konkun-noe. >i ¦^ Tudi s]»rejemam zastopstva in vsakojak; ^JP posredovanja. z& 7. odličnim spoštovanjem eS« Ernost Pogrni ^ THST |i (el.) v ulici S. Franceaco štv. 6. Ka dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na Ivovski razstavi s prvo eeno — sr«?brno svetino Tovarna uzornih telovadnih priprav JOB. VINDTd-A, v Pragi na Smihovu (Pralm-Smichov) Vinobradska ulice čislo 81C. se priporoča k popolnemu uzornemu prireje vanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz jfe na' razpolago mnogo prlpoioeu-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zm^^ne, plačuje so pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jtfavadite priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnini' prosto. 80, 52-3;* Popravo izvrSuJe po ntijulžjili cenah«