http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tSClfliK
ČETRTEK, 8. NOVEMBER 2012 / ŠTEVILKA 980, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
981
,l7 896 1 2,,44067 1
Adrija @
NALOŽBENO SREBRO
WMrv.adriia-ag.com
e: adri|aag@gmail.coni	m: 040 539 385
(3 s'mobil
iko	Povej nekaj lepega
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure.
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743

POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
po domače
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
05/ 64141 05 030239 790
Amerika je še vedno zelo daleč
V sredo sem bil ves dan zaspan. Kako tudi ne, saj sem noč s torka na sredo preživel v nekakšnem vmesnem stanju med spanjem in bedenjem, s prižganim televizorjem, ki je tokrat govoril predvsem po rai-evsko in zaskrbljen, kot da bi šlo za usodo moje domovine.
(Mef) V resnici pa je šlo le za to, kdo bo naslednja štiri leta vodil Združene države Amerike in tako postal eden najvplivnejših ljudi na zemeljski obli. Skušal sem razumeti njihov zapleten volilni sistem, bil presenečen nad visoko volilno udeležbo, se navduševal nad sodobno tehnologijo s katero so spremljali rezultate volitev in zavidal ameriškim volivcem, ki očitno vedo zakaj bodo koga volili oziroma ga ne bodo volili. Odloča marsikaj, od zdravstvene reforme do ohranjanja avtomobilske industrije, odnos do bankirjev in do brezdomcev, urejanja statusa priseljencev, odnosa do šolstva in znanosti pa tudi to, kako se obnaša kot prvi policaj sveta. Skratka, ameriškim volivcem se ni težko odločati. Več problemov bom imel doma, ko se bom v nedeljo znašel pred volilno glasovnico in se bom moral odločati med tremi kandidati.
Ti se med seboj vse manj razlikujejo, vsi pravijo, da nas bodo združevali in iz nas naredili Švico, čeprav za kaj takega nimajo nobene moči niti pristojnosti. Nihče med njimi, naprimer, ni obljubil, da bo poskrbel za to, da družin ne bodo mogli deložirati zgolj zato, ker dolgujejo najemnino, ki je objektivno ne morejo plačati, da bo zahteval naj država vsem šolarjem zagotovi brezplačno malico in brezplačne izvenšolske dejavnosti, da bomo vsi državljani enaki pred zakonom, neglede na to, kateri odvetnik nas brani, da bo zaščitil vsako ped kvalitetne kmetijske zemlje pred gradbenimi požrešneži ali, da bo predlagali zakon o kontrolirani legalizaciji marihuane. Namesto tega se bom moral odločati glede na njihov videz in stajling, glede na to ali raje berejo Kekca ali Cankarja, kvečjemu še glede na to s kom so v javnih in tajnih navezah.
Razumem, da je težko primerjati volitve čez lužo z nedeljskimi volitvami našega predsednika, saj imajo američani predsedniški sistem s katerim volivci dejansko neposredno izvolijo prvega človeka izvršilne oblasti, medtem ko mi volimo le prvega protokolarca države, za izvršno oblast pa se med seboj udarijo politične stranke.
Zal pa ni mogoče niti primerjati obnašanja zmagovalcev in poražencev volitev. V sredo zjutraj je “poraženi” Romney izjavil: “Amerika je bila razdvojena na voliščih, toda zdaj je spet enotna tako kot prej”. Pri nas kaj takega ni mogoče. Mi smo razdeljeni na voliščih in nato še povsod drugje, od parlamenta do zadnjega gostilniškega pulta. Za vedno in neglede na vse, kar se nam zgodi.
Naši politiki pravijo, da Slovenci potrebujemo državljansko vzgojo. Za tri razrede učencev že imamo.
WWW.NAKUPI.NET
□ BANKA KOPER
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Trideset let
Je treba dolgo živet, da dočakaš trideset let.
Na napačni strani šanka, vedno na videz dobre volje, kjer preživiš od ostanka, in upaš, da bo enkrat bolje, da bodo drugi tebi nosili, te najedli in napojili. Vseeno so bila ta leta krasna, odkar denar prinaša naša Jasna in to lahko tudi Maks potrdi, zato naj Jasna še dolgo živi.
Volitve so se že začele
V nedeljo bomo državljani Slovenije spet odšli na volišča, kjer se bomo odločali med tremi kandidati za predsednika države Slovenije. Nekateri so to v teh dneh že storili na predčasnem volišču v prostorih izolske Upravne enote, kjer lahko glasujete le še danes med 9. in 17. uro. Predčasno lahko glasujete le na tisti upravni enoti, na območju katere imate stalno prebivališče.
Danes se izteče tudi rok, do katerega je mogoče zahtevati nekatere posebne oblike glasovanja. Volivci, ki bi želeli glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, bodo to lahko v nedeljo storili na posebnih voliščih. Še danes lahko zaprosite za glasovanje na domu in v tem primeru vas bo v nedeljo na domu obiskal t. i. leteči odbor. Še danes lahko zahtevate tudi glasovanje na volišču, ki je dostopno invalidom.
--------------------------------------------------Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
JEZIK MRŽNJE- NO PASSARAN
Verjetno se malokdo spomni, kako je bil z vojaškim pasom pretepen in umorjen pisatelj Vlado Gotovac. Nanj sem se spomnil, ko sem prebral, kako so, ne tako dolgo nazaj, pretepli pisatelja Jevrema Brkoviča in umorili njegovega spremljevalca in prijatelja Srdjana Vojičiča. Pisatelj Brkovič je mlad, skoraj osemdesetletnik, njegov umorjeni prijatelj in varuh pa ne bo dočakal 35 rojstnega dneva.
Pisateljevanje in pisanje je hudo nevaren način življenja, včasih pa, najkrajša pot do bolnice ali pokopališča. Čeprav velja Krležina, da je pisanje »edino kar je ostalo v zaščito človekovega dostojanstva«, je v današnjem času nevarno s pisanjem imeti svoje in čuvati tuje dostojanstvo, človeškost. In prav to je Jevrem Brkovič delal pa svoj način, zaradi česar je, v začetku devetdesetih moral zbežati iz Črne Gore, peš, čez Prokletije v Albanijo in od tam v Sloveniju.
O tej svoji odisejadi je Borisu A.Novaku in spodaj podpisanemu govoril v hotelu Lev, po prihodu v Ljubljano. Sedel je kot pravi patriarh in govoril o Črni Gori, ki je izgubila obraz«, ker je njena vojska napadala Konavle in Dubrovnik in o Miloševiču - zločincu, ki je »v črno zavil« vso Srbijo in Črno Goro. Ko je to javno povedal, napisal in podpisal, je moral zbežati, če je hotel ostati živ. Pa njemu ni do oblasti in moči, on bi rad samo normalno živel. In ko sva ga z Borisom gledala in poslušala, nama je bilo jasno, da ni tip pisatelja - predsednika, politika. Za knjaza ali vladiko, pa je. Za knjaza Duklje. Tudi palico knjaževsko je imel - kot navadna sprehajalna palica je izgledala, le da je v sebi skrivala pravi meč, ki ga je zares hitro znal sukati.
Ko se je, po skoraj enem desetletju prostovoljnega izgnanstva vrnil v Črno Goro, je to naredil zato, »ker se je Črna Gora zbudila, se dvignila in je pripravljena, da se javno pokesa zaradi Konavla 1991, da obleče meščansko, mediteransko obleko, da se osvobodi šajkače in vojaške suknje.«
Jevrem se je očitno, hudo prevaral. Vsi tisti, ki so streljali na Konavle, ki so morili in pretepali novinarje in pisatelje so, ali na oblasti v Črni Gori, ali to oblast financirajo in skupaj delijo profit. Vse druge pa odstranijo z verbalnim, fizičnim nasiljem, od psovk do pištole in bejzbolske palice. Posebej pisatelje, avtorje, ki niso »izgubili obraza.« Za zdaj so močnejši. Le da ne morejo zmagati. No passaran.
Samo v Sloveniji so tisti, ki so bili na Žuti Gredi, »osvobajali« Trebinje in Dubrovnik in streljali ljudi po avtobusih, dobrodošli, sprejeti z vsemi častmi in na dar prejemajo ključe mest, tako kakor je Milo Djukanovič postal častni meščan Maribora.
Dobro smo jo odnesli
Zadnji dnevi za nekatere kraje v Sloveniji niso bili nič kaj prijetni, saj je močno deževje in posledično poplave povzročilo veliko škode in težav. Grozilo je tudi morje a, vsaj v Izoli, ni bilo nič hudega.
Lahko bi rekli, da smo jo tokrat odnesli brez ene same praske, če odštejemo poškodovan pomol pod Belvederjem, čeprav je morje nekajkrat vendarle prestopilo bregove in so morali izolski gasilci nekajkrat na teren. Imeli smo tri intervencije in sicer v nedeljo 28. 10., v četrtek 1. in v ponedeljek 5. novembra. V prvih dveh primerih so postavili baražo na Sončnem nabrežju, v tretjem pa so samo nadzorovali položaj, saj voda ni prestopila obale.
Dvakrat so tudi postavili posebne protipoplavne baraže in preprečili prodiranje vode proti najnižje ležečim delom starega mesta (Skladiščna, Istrska, Ribiška ulica). Kot je povedal poveljnik izolskih prostovolnih gasilcev, Danijel Žigante, se je baraža pokazala kot zelo uspešno sredstvo zaščite v takšnih primerih.
Kot rečeno so baražo dvakrat postavili na Sončnem nabrežju, lahko pa bi jo tudi na vhodu v Verdijevo ulico, vendar tokrat to ni bilo potrebno. Podtalnica je sicer spet vdrla v gostilno Bujol, kjer pa pravijo, da je za to kriva slaba drenaža in premajhne odtočne cevi, vendar teh njihovih pripomb lastnik prostora ne upošteva.
Jevrem je biblijsko ime, hebrejski Efrayim, latinski Ephraim, grški Ep-hrem. Pomeni ploden. V stari zavezi je mlajši Jožefov sin in oče enega od dvanajst judovskih plemen.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 64000 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Dokaj visoka voda in valovi so načeli in polomili stare nosilce pomola pod Belvederjem (zgoraj), novejši lesen pomol na plaži pri svetilniku (spodaj) pa je tokrat, kljub visoki vodi, vzdržal.
Občinski svet------------
Najbolj bo odmevala umaknjena točka
Izolski občinski svetniki so v četrtek sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, zagotovo pa že in bose najbolj odmevala odločitev, ki je sploh niso sprejeli občinski svetniki ampak komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. Ta je namreč menila, da ni pristojna za odločanje o dodelitvi kocjančičeve nagrade, saj gre za kulturniško in ne politično odločitev. Problem je seveda v kandidatu za nagrado.
15. redna seja Občinskega sveta Občine Izola se je začela s presenečenjem, ko je župan z dnevnega reda umaknil točko o dodelitvi Kocjančičeve nagrade, saj, kot je povedal, gre za kulturniško in ne politično odločitev. Morda je to tudi res, a tokrat to nikakor ne more biti pravi razlog za umik točke z dnevnega reda temveč je za to kriv kandidat za nagrado.
Sicer pa so svetniki na redni seji, po daljši razpravi vendarle potrdili predlog Dogovora o izgradnji oskrbovanih stanovanj in Dnevnega centra za starejše v Izoli. Na skupno pobudo so se predstavniki Občine Izola in Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. dogovorili o možnostih sodelovanja pri gradnji Centra starejših v Izoli, ki bi vključeval Dnevni center za starejše in do 60 oskrbovanih najemnih stanovanj v enem ali dveh objektih na lokaciji Livade - zahod, kjer se trenutno nahaja “makadamsko" parkirišče. Nepremičninski sklad ima za gradnjo oskrbovanih stanovanj zagotovljena lastna finančna sredstva. Cilj investicije je aktivno reševati težave, ki nastajajo zaradi daljšanja življenja, starejšim občanom nuditi možnost aktivnega preživljanja prostega časa, urediti prostor za srečevanje in druženje starejših za aktivno in kakovostno preživljanje starosti, grajenju novih odnosov ter medgeneracijskemu povezovanju.
Bodo oskrbovana stanovanja za Izolane?
Florijan Bulovec, predstavnik Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je povedal, da bi v primeru sodelovanja Občine Izola pri gradnji stanovanj, imeli občani Izole prednost pri najemu. Poudaril je tudi, da bi bila stanovanja namenjena za oddajo v najem, ne pa za prodajo, saj to ni v interesu sklada. V dogovoru bo torej opredeljen tudi način, kako v oskrbovana stanovanja zagotoviti prednostni sprejem občanom Občine Izola.
Na območju občine Izola je konec leta 2011 bivalo 2.688 prebivalcev starejših od 65 let. Nepremičninski sklad v občini Izola nima oskrbovanih stanovanj temveč le dve namenski najemni stanovanji.
Lokacija centra je primerna zaradi predvidene gradnje doma starejših občanov v bližini, zaradi mirne lokacije in ponudbe storitvenih dejavnosti na tem območju. Edini lastnik zemljišča, predvidenega za gradnjo je Občina Izola.
Prav tako bo od sodelovanja Občine odvisna najemnina za stanovanja. Ta, je povedal Bulovec, je odvisna od stroškov gradnje, drugod po Sloveniji pa se giblje od 4 eur na kvadratni meter, kot znaša v stanovanjih v Ljutomeru, pa vse do 7 eur na kvadratni meter, kolikor znaša v stanovanjih v Kranju, kjer pa Občina ni sprejela dogovora o sodelovanju. Neprofitne najemnine se že sedem let sicer niso uskladile z inflacijo.
Dopolnjen odlok Centra
Občinski svet je potrdil tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Javni zavod upravlja s kulturnimi in športnimi objekti, ki so v lasti občine Izola.
Na podlagi spremenjenega odloka bo javni zavod kot dober gospodar lahko oddajal lastne in najete nepremičnine in upravljal z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi, za kar si prizadeva tudi nov direktor zavoda, Andrej Bertok.
Obrtno-stanovanjsko-obrtna cona pod drobnogledom
Veliko več pozornosti kot pri dveh predhodnih točkah so svetniki namenili prvi obravnavi dopolnjenega osnutka Sprememb prostorskih ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje obrtno stanovanjske cone v Izoli.
Opaziti je bilo, da so občinski svetniki do obrtne cone zelo previdni, saj ne bi radi ponovili napak, ki so se v tej coni vrstile ena za drugo. Svetnica SD Ro-mina Kralj je povedala, da ne smemo razmišljati o tem, da bi razširjena obrtna cona sprejela 800 novih stanovalcev, ob tem, da na tem območju ni dovoljena gradnja vrtcev in šol.
“Kvaliteta in kvantiteta ne jahata na istem konju”, je povedala Kraljeva in dodala, da “v tako strnjenem naselju ni možnosti za kvalitetno življenje. Če določene stavbe ne bodo zradirane iz tega območja, mojega glasu ne bo. Nekateri arhitekti, ki so zrisali nekatere zgradbe ne bi smeli niti vstopiti v Izolo. Sram me je. Kako bodo otroci imenovali novo zgradbo na južni cesti?”
Svetnik Darko Grad je večkrat omenil, da bi morali razmišljati o višji pozidavi, saj bi le tako prihranili predragoceni prostor, večina svetnikov pa se strinja, da če si Izola želi postaviti mejo na 20.000 prebivalcih, je treba obdržati visoko kakovost prostora. Zanimivo je, da se je župan Igor Kolenc, kljub temu, da je sam podpisan kot predlagatelj točke, se je strinjal, da je zaradi velikega števila vsebinskih pripomb razprava odložena in se bo nadaljevala na naslednji seji občinskega sveta. Povedal je tudi, da trenutno sam na tem območju ne bi živel, če ga prej ne bi primerno uredili, s prstom pa je (še enkrat več) pokazal na državne službe, ki so zamočile. “V Kopru in Piranu sta po dva gradbena inšpektorja, v Izoli pa samo eden in zahtevam še enega. Črne gradnje na tem teritoriju je treba blokirati", je povedal Kolenc.
Redarji se selijo (na papirju)
Svetniki so sprejeli tudi predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran v prvi obravnavi in ga posredovali v trideset dnevno obravnavo članom občinskega sveta. Predlagatelj bo na podlagi pripomb in predlogov pripravil predlog odloka za drugo obravnavo. Namen ustanavljanja skupnih občinskih služb je povečati strokovnost pri izvajanju nalog s strokovnimi ekipami, pridobiti sredstva za sofinanciranje delovanja skupne občinske uprave in znižati stroške uprave, ki jih financira občinski proračun, so zapisali v sporočilu za javnost Občine Izola. Dejstvo pa je, da bo ustanovitev skupnega inšpektorata in redarstva aktivno pripomogel k varčevanju proračunskih sredstev. Ustanovitev skupne službe za občane pa ne pomeni večje spremembe, saj bosta občinski inšpektorat in redarstvo še vedno delovala v obstoječih prostorih na Postojnski ulici 3 v Izoli. Na koncu je občinski svet za nadomestnega člana v Nadzorni odbor občine Izola imenoval Mira Vaniča iz Izole. Mandatna doba nadomestnega člana traja do izteka mandatne dobe članov občinskega sveta.
Je kriv kandidat ali postopek
Izolski občinski svetniki so bili tokrat razrešeni odločanja o dodelitvi letošnje Kocjančičeve nagrade, ki jo, po sedanjem postopku dodelijo tako, da predlagatelji predlagajo kandidate, o njih se izreka posebna medobčinska komisija za dodelitev nagrade, končno pa morajo svoje soglasje k nagradi dati tudi trije občinski sveti. Doslej v tem zapletenem postopku ni bilo nobenih zapletov razen pred leti, ko je izolski občinski svet, ob pripombah svetnikov iz vrst manjšine, zavrnil kandidaturo publicista Milana Gregoriča iz Dekanov, češ da njegovo delo ni povezovalno ampak razdiralno (preprosto povedano) in zato nagrade takrat sploh niso podelili, sledile pa so številne razprave po medijih in v različnih okoljih.
Letos se je Milan Gregorič že drugič pojavil kot kandidat za nagrado, kandidaturo pa so argumentirano podprle nekatere ugledne organizacije. Nagrado naj bi prejel skupaj s pesnikom Bertom Pribcem. Toda, tudi tokrat se je zapletlo v Izoli, kjer so na komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja menili, da gre za podelitev kulturniške nagrade in da o tem ne bi smela odločati politika oziroma oblast. In tako spet ni soglasja, ne za Gregoriča ne za Pribca, gotovo pa se obeta nov dialog, ki ga Istra gotovo ne potrebuje.
A.M, D.M.
-VSAK-E>AN
Na četrtkovi seji občinskega sveta so svetniki poslušali tudi informaciji o ureditvi mestne čitalnice in o ambulanti na izolskem podeželju. Pobudi za oba predloga so pred časom podali občinski svetniki zato so oba načelno tudi podprli.
Svetniki so se v okviru predloga Projekta mestne čitalnice s prostorom za medgeneracijsko druženje Mestne knjižnice Izola seznanili s programom in možno ureditvijo mestne čitalnice, ki bi lahko ponudila literaturo zanimivo za občane, turiste ter druge skupine v občini. Knjižnica tako pri nas kot drugod po svetu vedno bolj nastopa kot tretji prostor za srečevanje in druženje takoj za družino in delovnim okoljem. Mestna knjižnica je v svojem pojasnilu zapisala kakšne so zahteve za ureditev takšnega prostora in koliko ljudi potrebujejo, v občinski upravi pa so sklenili, da bodo za realizacijo projekta poiskali tudi primeren prostor in zagotovili finančna sredstva.
Ambulanta še čaka
Občinski svet Občine Izola je obravnaval in sprejel na znanje tudi analizo v zvezi z organizacijo ambulante v izolskem zaledju in na koncu oblikoval priporočilo, da se o zadevi razmišlja pri pripravi dolgoročnih razvojnih načrtov, saj trenutno ne izpolnjujemo pogojev za organizacijo takšne ambulante. Na podeželju je namreč premalo ljudi za takšno ambulanto pa tudi denarja Zdravstveni dom sam ne bo mogel zagotoviti.
Uko con bučo
Problem je morda majhen a ni nepomemben. Ko starši na OŠ Vojke Smuč pospremijo osnovnošolska in imajo s seboj še otroški voziček, nastane problem kako ob deževnih dnevih začasno voziček spraviti pod streho in varno pospremiti otroka do razreda. Z navadno rampo bi omogočili dovoz do toplega večnamenskega prostora in tako hkrati omogočili tudi dostopno pot za invalidske vozičke.
Stališča SDS o Obrtni coni in nagradi Alojza Kocjančiča
1.	Sprememba PUP in ZN obrtno stanovanjske cone Livade:
Naročnik sprememb, ki je hkrati tudi lastnik zemljišč na navedenem območju, je Galeb gradbeništvo. Spremembe pa predvidevajo spremembe v smeri iz obrtno stanovanjske cone v Izoli v skoraj izključno stanovanjsko cono. Prav v nasprotju z izjavo župana izpred nekaj dni, “da špekulanti, ki bi radi gradili spalna naselja v Izoli, niso dobrodošli." Kje v Izoli se bo obrt lahko sploh še razvijala v prihodnosti? Bi radi s tem le legalizirali na črno zgrajene izključno stanovanjske enote, tudi iz nekdanjih proizvodnih hal?
2.	Nagrada Alojza Kocjančiča
Medobčinska komisija, ki ji predseduje priznan Izolan Koni Steinbacher, je soglasno izmed prijavljenih kandidatov izbrala dva enakovredna dobitnika nagrade: Berta Pribca in Milana Gregoriča.
Nagrada Alojza Kocjančiča se podeljuje za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre, zato je odločitev komisije, ki jo sestavljajo sami ugledni kulturni in prosvetni delavci iz Slovenske Istre, verodostojna in obvezujoča za občinske svete.
Ne more se zgoditi to, kar se je v ponedeljek na KVIAZ-u v Izoli, ki ji predseduje Aleksej Skok (SD), da predlaganega nagrajenca gledajo iz političnega vidika, kateri politični opciji je bolj naklonjen oz. katerega predsedniškega kandidata podpira. Glede na to, da župan s svojo koalicijo predstavlja večino, so izglasovali sklep proti podelitvi nagrade Milanu Gregoriču (za sta glasovala le svetnika iz vrst SDS Radivoj Nardin in Oljke Vojko Ludvik). To je nesprejemljivo in ponižujoče do kulture naših krajev in naših kulturnih delavcev.
Podmladek Pozitivne Slovenije tudi v Izoli
V ponedeljek 22.10 2012 smo dobili v Izoli podmaldek PS. Ustanovljen je bil odbor in istočasno izvoljeni: predsednik Danijel Igrec, ter podpredsednika Tim Marc in Aleš Puhar. Mladi so na svojem srečanju izrazili splošno razočaranje nad trenutnim stanjem, tako v državi, kot tudi v Izoli. Njihova želja je združiti moči mladih Izolanov v reševanju problemov, ki se tičejo mladih na lokalni in državni ravni. Skozi druženja na različnih športnih, kulturnih in glasbenih prireditvah bodo mladim povedali, da njihove kritike, želje, ideje in potrebe štejejo. Vabijo svoje vrstnike, da stopijo korak naprej in se jim pridružijo.
Na fotografiji Aleksija Sokolča so: Gregor Ravnik (predsednik odbora PS v Kopru ), Ivo Marc, Tjaša Baruca (sekretarka mladih PS Izola}, Jernej Pavlič (predsednik podmladka PS) Danijel Igrec, Aleš Puhar, Sandi Šavron, Dominik Marc, Tim Marc, Robert Pianecki, Dragana Baša
Knjižnica je bila učilnica
Dijaki 1. letnika Srednje gostinske in turistične šole Izola, ki obiskujejo program predšolske vzgoje so se v torek, 6. novembra v okviru projektnih vsebin izjemoma »šolali« v Mestni knjižnici Izola.
Na delavnici »Mladostniška samopodoba«, ki jo je izpeljala Taja Benčič Ribarič, dipl. san. inž. iz izolskega zdravstvenega doma so dijaki najprej odkrivali pomen (pozitivne) samopodobe ter načine, ki pripomorejo k oblikovanju le-te. Tako je predavateljica dijake prepričala, da je vsak izmed nas nekaj posebnega in edinstvenega ter da ima vsak svoje sposobnosti, ki jih mora nenehno razvijati in negovati. V nadaljevanju jim je Darja Kromar, knjižničarka v izolski mestni knjižnici, predstavila nacionalni projekt »Rastem s knjigo«, katerega namen je motivirati dijake za branje ter spodbuditi njihovo obiskovanje splošnih knjižnic.
Ob zaključku izobraževanja v knjižnici je likovna pedagoginja ter koordinatorka projektnih dnevov na STGŠ Marlene Zorjan dejala, da so takšna srečanja zelo dobrodošla popestritev (ob)šolske ponudbe; navdušujoče za vse tri sodelujoče zavode pa je spoznanje, da je dijake drugačno pridobivanje znanj navdušilo in si želijo še več takšnih izobraževanj.	Ksenija Orel.
ma\i*r,m 5
Socialno ogroženi včasih nimajo niti za prevoz
Primorski pravni center soboto praznuje prvo obletnico delovanja v Izoli. Popvraševanja po pravnem svetovanju v državi je vedno več, Izola pa seveda ni nobena izjema. In ker socialno ogroženim predstavlja veliko oviro tudi prevoz, je prisotnost pisarne v starem mestnem jedru pomembna.
Primorski pravni center, v soboto praznuje eno leto delovanja na območju občine Izola. V tem času so v svoje pisarne sprejeli preko štiristo Izolanov.
Osnovna dejavnost Primorskega pravnega centra je predvsem pravno svetovanje, njegov neprofitni in humanitarni značaj pa se kaže v brezplačni pravni asistenci, ki jo pravni svetovalci nudijo socialno ogroženim uporabnikom. Do brezplačne pomoči so namreč upravičeni tisti, ki si pravne pomoči sicer ne morejo privoščiti, torej za brezposelne, osebe z nizkimi pokojninami, študente, prejemnike denarne socialne pomoči in zaposlene z nizkimi dohodki.
V	sklopu projekta z naslovom »Pravno svetovanje za socialno ogrožene«, ki ga sofinancira Občina Izola, pravniki zavoda s pravnimi nasveti dnevno pomagajo v povprečju osmim uporabnikom.
V	letu dni, odkar je odprta izolska pisarna (koprska na Gortanovem trgu deluje, čeprav okrnjeno, že tretje leto), so obravnavali slabih 1000 primerov, obiskalo pa jih je menda že več kot 400 Izolanov. Status brezposelnih uporabnikov ima 3 5 odstotkov uporabnikov, upokojencev pa je kar 17 odstotkov. Visok odstotek uporabnic je žrtev družinskega nasilja, ki pridejo po napotilu centrov za socialno delo, Kriznega centra ali v spremstvu svetovalk Društva za nenasilno komunikacijo.
Po pravno pomoč, so zapisali v sporočilu za medije, se lahko na zavod obrnejo osebe, ki imajo težave na področju družinskega, izvršilnega, delovnega prava in prava socialnega varstva in v primerih kršitev človekovih pravic na vseh področjih prava. O tem, kaj Primorski pravni center je in kako deluje, smo se po-govorjali z direktorico centra, Mar-gerito Jurkovič.
-	Kakšen je namen Primorskega pravnega centra?
-	Naša osnovna dejavnost je pomoč socialno ogroženim v smislu pravne pomoči, kar pomeni, da pravno svetujemo tistim, ki si tovrstnega, sicer kar dragega svetovanja ne morejo privoščiti. Gre predvsem za prejemnike denarnih pomoči, upokojence, študente in brezposelne, ki imajo pravne težave na različnih področjih. Prevladuje družinsko pravo, sporazumne razveze, predlogi in prenehanje zunajzakonske skupnosti in težave, ki so s tem povezane.
-	Gre za pomoč, ki sicer za ljudi predstavlja velik strošek.
-	Vsekakor. Potem pa je tukaj še element družinskega nasilja, kar je s socialno ogroženimi pogosto tudi zelo povezano. V veliki večini primerov gre za ženske, ki so žrtve na-
silja, same pa si tudi zaradi finančne stiske ne morejo pomagati. Če na-primer želijo razvezo, bi morale po normalnem postopku k odvetniku in že samo za to, da jim svetuje, kako to izpeljati, bi bilo zanje predrago. Takrat pa pridejo k nam.
-	Pokrivate pa tudi druga področja.
Seveda, naprimer delovno pravne zadeve saj je trenutno ogromno neplačil. Statistično sicer težko povem, koliko je tega v družbi, a pri nas je delovnega prava 20 odstotkov. Od tega je največ težav z neizplačili plače. V zadnjem času pa opažamo vedno več težav z mobingom. Res je sicer, da je brez odvetniške pomoči na tem področju težko karkoli doseči, tako da lahko pripravimo le poziv delodajalcu, stranki razložimo postopek, jih pošljemo na inšpektorat za delo, sicer pa pomagamo tudi pri pridobitvi brezplačne pravne pomoči s strani države, po zakonu o brezplačni pravni pomoči. V tem primeru stranki pomagamo izpolniti obrazec, povemo katere so priloge, kje jih dobijo in tako naprej. Pomagamo kolikor se da, brez odvetnika, izvensodno.
-	Verjetno je dela veliko, saj ima veliko ljudi ima težave z razumevanjem pravnega žargona?
-	Tako je. Največja težava je, da mnogi ne razumejo odločbe. Pogosto pridejo do nas z odločbami, ko so že zamudili rok, ker niso vedeli, kaj v njej sploh piše, tudi zaradi neznanja jezika in kolikor je le mogoče se potrudimo, da jim pomagamo.
-	Kako to, da je izolska pisarna, kjer imate uradne ure štiri dni na teden, bolj aktivna od koprske, kjer ste prisotni samo v petek?
-	Na žalost je to povezano s finančnimi sredstvi, saj bi, za vzporedno delo, morali povečati kader, a to je trenutno nemogoče. Že v tej fazi smo vse tri zelo obremenjene in potrebovale bi pomoč še dveh za to, da bi obdelali vse tisto, kar je treba.
-	Zakaj ste se odločili za Izolo, pred Koprom?
Izolska lokalna skupnost nam je bolj naklonjena.
Podporo, tako moralno, kot finančno, iz koprske strani zaenkrat še pogrešamo in več kot toliko ne zmoremo. Dejansko se vsako leto prijavljamo na razpise, tako javne kot zasebne. Želimo naše delovanje podpreti na podlagi projektov, ki jih tudi izvedemo. Dobivamo tudi donacije, naprimer od ustanovitelja. Študentske organizacije Univerze na Primorskem, a raje vidimo, da pridobimo sredstva za projekt. Občina Izola je za leto 2012 finansirala projekt svetovanje za socialno ogrožene.
-	Koliko je “težka” pomoč Občine?
Govorimo o sredstvih okoli 15.000 eur, kar je dovolj za enega zaposlenega na leto. Ponudili so nam tudi brezplačno uporabo prostorov na Koprski ulici, kar je izjemno pomembno, saj je dejstvo, da socialno ogroženim predstavlja težava že prevoz iz ene občine v drugo. In to, da imamo pisarno v centru, je za mnoge velika prednost. Očitno se tega zavedajo tudi na izolski občini, saj je bil naš edini pogoj, da je pisarna v pritličju, tako da je omogočen dostop tudi gibalno oviranim, lokacija pa je bila odločitev Občine.
-	Sicer niste omejeni izključno na Izolane.
Nikakor, tako kot tudi sam projekt ni omejen na Izolane, temveč na tiste, ki so potrebni pomoči. Tako se k nam oglasijo tudi iz Ilirske Bistrice, ker tega ni, saj je to neka oblika pravnega svetovanja s strani nevladnih organizacij.
-	Kljub temu, da imate finančno podporo izolske Občine, ne pa koprske, ste en dan na teden prisotni tudi pri sosedih.
Res je, a za to je več razlogov. Naprej ta, da so stranke že navajene na nas in smo v koprski pisarni že vzpostavili že podporno okolje, ne samo za naše stranke, temveč tudi za nevladne organizacije, ki nam prinašajo svoje stranke za pomoč, kar uredimo tudi prijateljsko, neformalno. Naš plan je bil za leto 2012, da bi bili stalno prisotni v obeh občinah, a to na žalost ni uspelo. Zaradi tega nismo spreminjali urnika in stranke v Izoli sprejemamo štiri dni na teden, peti dan pa pripravljamo pisni material. Ena svetovalka pa na ta dan vodi pisarno v Kopru, kjer pa je dela še in še.
-	Razmišljate pa tudi o vzpostavitvi piranske pisarne.
-	Tako je, saj je največja težava Pirana ravno nedostopnost in pogosto si ljudje, ki živijo v Piranu, ne morejo privoščiti, poti do Izole ali Kopra. Enkrat mesečno smo v Piranu že imeli predavanje v sklopu Redečega Križa, a ta predavanja so se hitro podaljšala do večera, saj je bilo tako velika potreba po pravni pomoči v Piranu.
-	Opažate vzporednice med iskanjem pravne pomoči in recesijo?
-	Ne vemo sicer, če je to zaradi tega, ali se o nas vedno več govori, a dejstvo je, da imamo v zadnjem obdobju veliko več obiska, kot na začetku. Povečuje se takorekoč vsakodnevno, več kot osem strank na dan pa ne moremo sprejeti in dosegli smo našo mejo, kar se preobremenitve tiče. Poudariti moram delovno pravni del, neizplačila. V prvi polovici leta so bili večinoma družinski primeru, zdaj pa neizplačila plač in izvržbe. To je vsekakor odraz krize.
-	Kako to, da ste se tri mlade pravnice odločile za tovrstno pravno področje? Ni ravno povezano s stereotipom pravnika.
-	To je res (smeh). Mislim, da je to predvsem osebnostna lastnost in tukaj delajo ljudje, ki so tako ali drugače tudi sicer povezani s humanitarnim delom. Veliko kolegov pravnikov mi pravi, da ne bom dolgo zdržala a zaenkrat se s to revščino spopadamo in včasih se tudi malo pohecamo, da smo ravno tako socialno ogrožene, kot naše stranke, kaj pa vem. Morda gre tudi za nekakšen občutek odgovornosti do naše družbe, do tistih, ki so nemočni.
AM
Brezplačna karierna delavnica
V Občini Izola se v novembru nadaljuje serija brezplačnih dogodkov za mladino v okviru projekta »Karierno načrtovanje in svetovanje«, ki jo organizirata Zavod Triumf v sodelovanju s Kariernim centrom Univerze na Primorskem Koper (KCUP), katerega soustanovitelj je Študentska organizacija Univerze na Primorskem.
Poleg storitev svetovanja in načrtovanja kariere, zavod v četrtek, 8. novembra 2012, ob 17.00 uri v prostorih Primorskega pravnega centra na Koprski ulici 18 v Izoli pripravlja delavnico »Pisanje prijave in ponudbe za zaposlitev«. Udeleženci bodo tokrat lahko preverili in izpilili svoje veščine prijave na zaposlitvene oglase. Delavnica je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o procesu izbora novega kadra in se naučiti priprave dobre prijave in ponudbe za zaposlitev. Delavnico bo vodila Danijela Stojanovič, strokovna sodelavka Zavoda Triumf.
Projekt je sofinanciran s strani Občine Izola. Za udeležbo v aktivnosti projekta se je potrebno predhodno najaviti na naslov info@zavod-triumf.si ali telefonski številki 030 696 228.
Medgeneracijska stran
Teden starejših občanov
Pri organizaciji te tradicionalne prireditve so letos sodelovali: Društvo upokojencev Izola, Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava, Univerza za tretje življenjsko obdobje Morje, Društvo invalidov Izola, Dom upokojencev Izola, Rdeči križ Izola, letos pa se nam je pridružil še Zdravstveni dom Izola.
Začelo se je z otvoritveno prireditvijo v Kulturnem domu, ki je bila obenem posvečena šestdeseti obletnici Društva upokojencev Izola. Tam so nastopile vse izolske osnovne šole in ženski pevski zbor Društva upokojencev Izola. Obenem so odprli razstavo ročnih del, ki so jih izdelale izolske upokojenke. Popoldne je bil na programu turnir taroka. Naslednji dan je Zdravstveni dom Izola pripravili predavanje o kardiovaskularnih boleznih, v sredo pa so pevski zbori iz Izole - ŽPZ Sinji galeb DU Izola, MPZ Jagodje Dobrava in MPZ Haliaetum Skupnosti Italijanov ter Dnevni center Koper v Kulturnem domu pripravili čudovit večer pesmi in humorja. Podobno je bilo ob zaključku Tedna starejših občanov v parku Pietro Coppo, kjer so se predstavile članice društva invalidov s svojimi ročnimi deli, pel pa je pevski zbor Društva upokojencev Jagodje Dobrava pod vodstvom pevovodkinje Mirjane Bonin.
Upokojenci radi balinajo...
Balinarskega turnirja moških in ženskih ekip društev upokojencev Južnoprimorske pokrajine se je udeležilo deset ženskih in sedem moških ekip. Moški so prvi del turnirja izvedli na balinišču v Jagodju, ženske pa v Arrigoniju, za zaključne boje pa so se vsi zbrali na balinišču v Arrigoniju. Prvo mesto pri balinarkah je šlo v Herpelje - Kozino, drugo v Postojno, tretje in četrto mesto pa sta osvojili ekipi Jagodja in Izole. Pri moških ekipah je bila najuspešnejša Postojna, druga Ilirska Bistrica, tretja in četrta pa sta bili ekipi iz Izole in Pirana. V bli-žanju je bil, med moškimi, najboljši Josip Turk iz Izole.
...ustvarjajo ...
Univerza za tretje življenjsko obdobje Morje je izvedla fotografski in slikarski ex tempore. Prvega se je udeležilo dvanajst fotografov, medtem ko so na slikarskem ex tempo-ru sodelovali samo štirje slikarji. Nagrado za najboljšo fotografijo je dobila Marija Grizonič, Kristina Doltar in Maja Mavrič pa drugo in tretjo nagrado. Fotografije in slike so bile razstavljene v Sončni dvorani.
...in skrbijo za zdravje
Vse dni so na sedežu Rdečega križa merili sladkor, holesterol in krvni pritisk, na Svetilniku pa je Maja Lorbek vodila jutranjo telovadbo. V Domu upokojencev so pripravili dan odprtih vrat, meddomsko tekmovanje v briškoli, rezanju in peki kostanja, ter nastop domskega pevskega zbora in zbora univerze za tretje življenjsko obdobje.
Starejši za starejše
Zelo zanimiva je bila okrogla miza, na kateri so obravnavali vseslovenski projekt »Starejši za starejše«. Koordinatorka projekta za Izolo, gospa Vanda Hlaj, je poročala o izsledkih projekta za obdobje od leta 2004 do 2011 za celotno območje države in posebej za našo občino. Cilj projekta je zagotoviti starejšim od 69 let, da bi čim dlje živeli doma in zagotoviti nadzor civilne družbe nad delom služb, ki skrbijo za starejše. V projekt je vključenih 57% vseh starejših od 69 let v Sloveniji, prostovolci pa so opravili že več kot 356.000 obiskov in zagotovili pomoč v več kot 85.000 primerih.
V naši občini so projekt obnovili v drugi polovici leta 2010 in odtlej opravili 650 obiskov in čez 130 ponovnih obiskov. Še jim primanjkuje prostovoljcev in prostovoljk, predvsem v starem mestu in okolici - Korte in podeželje. Vsi, ki ste pripravljeni in razumete pomen takega dela, ste vabljeni, da se pridružite prostovoljkam in prostovoljcem.
Upokojenke in upokojenci v Izoli so znova dokazali, da znajo povezati med seboj ne le pripadnike svoje generacije, ampak tudi zelo širok krog svojih sokrajanov, od najmlajših pa do najstarejših. Zato gre zahvala vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom sodelovali pri množici dogodkov in naredili letošnji teden starejših občanov zanimiv, pester in privlačen tudi za vse tiste starejše občane, ki se težko odpravijo od doma.
Martinovanje po Istri
Društvo upokojencev Izola obvešča vse udeležence MARTINOVANJA PO ISTRI, da je odhod kot planirano v petek 9. novembra ob 10,30 - glavna postaja Izola. Prostih je še nekaj mest, če bi se nam hoteli pridružiti. Informacije na tel. št. 040 259 625.
Delavnica novoletnih okraskov
Društvo upokojencev Izola vabi zainteresirane upokojenke na delavnico božičnih in novoletnih ikeban, venčkov in okraskov. S seboj prinesle posode in gobice ter nekaj zelenja pa tudi po želji okraske, ki jih želite imeti na ikebani ali venčku.
Na delavnico vabimo tudi upokojenke DU Jagodje - Dobrava.
Z delavnico bomo pričeli 4. decembra ob 16.00 uri v prostorih DU Izola, Plenčičeva 3. Vodila jo bo Ljubica Žvab.
Zlata Radikon
Vprašanje in poziv
Na pol zgrajena ali porušena stavba v Kocjančičevi ulici še vedno buri duhove. Poleg golobov, ki so tam dobili idealno zatočišče in se nemoteno množijo so se zdaj tja naselile še podgane. Sosedje jih lahko vsak dan opazujejo, kako plezajo po gredah in po zidu, samo da pridejo do hrane. Bojijo se imeti okna odprta, ker lahko dobijo nezaže-Ijene obiskovalce, ki dobesedno lezejo iz na pol izkopane kanalizacije. Enega od sosedov na prvem nadstropju so že obiskale, nihče pa ne stori ničesar.
ur
Predsednik DU Izola, Alojz Pečan
Parkiranju na trgu “po starem”
V dvorani občinskega sveta je bil v torek popoldne interesni zbor krajanov Skladiščne in Kocijančičeve ulice na katerem so se pogovarjali o urejanju parkiranja na njihovem skupnem trgu, ki je zdaj velikokrat zaparkiran do take mere, da je neprehoden za invalide in matere z otroškimi vozički, kaj šele, da bi bil dostopen za intervencijska vozila.
Pobude za odstranitev vozil s trga so bile sicer že nekajkrat podane a jih občinska uprava nikoli ni vzela resno. Tokratnega interesnega zbora, ki ga je vodila predsednica Sveta KS staro_mesto, Karmen Bučar, sta se udeležila tudi vodja inšpekcijskih služb, Črtomir Krnel in višji svetovalec za promet, Aleš Peško, ki je s strokovnega vidika predstavil pobudo in tri možne rešitve.
1.	Trg bi popolnoma zaprli za promet zarisana bi bila intervencijska pot in možnost dostave.
2.	Trg ostane odprt za promet, zariše se parkirne prostore, vendar bi to pomenilo, da bi bilo kakšno parkirno mesto manj kot do sedaj.
3.	Stanje ostane nespremenjeno, kot je.
Razmeroma skromna udeležba stanovalcev je vendarle pokazala, da obstajajo različni interesi urejanja tega dela starega mesta, predvsem pa so za ohranjanje sedanjega stanja tisti, ki imajo avtomobile parkirane pred svojimi stanovanji ali hišami, ostali pa so seveda za to, da se trg izprazni. Glede na to, da občinska uprava ni pripravila konkretnega, strokovno utemeljenega predloga ampak je dala stanovalcem možnost, da se odločijo sami, so prisotni izglasovali sklep, da ureditev ostane taka kot je sedaj, inšpekcijske službe pa bodo redneje nadzirale prehodnost za intervencijsko pot in pravilno parkiranje.
Seveda je interes stanovalcev in lastnikov avtomobilov mogoče razumeti, res pa je, da takšen način urejanja starega mesta ni običajen, saj bi v takem primeru lahko stanovalci Ljubljanske, Verdijeve in Koprske ulice ali Manziolijevega trga izglasovali, da lahko parkirajo pred svojimi stanovanji ali hišami, ne pa, da morajo parkirati na sosednjem Velikem trgu, kjer bi lahko brezplačno parkirali tudi stanovalci tega dela mesta.	ur
Pogled naprej
V računalništvu si lahko le samouk
Rubrika Pogled naprej, v kateri predstavljamo Izolane, ki se oboroženi z idejo borijo proti krizi, recesiji in vsemu zlemu, se nadaljuje. Tokrat predstavljamo Žigo Dolherja, mladega računalničarja, kije kljub nasičenosti trga in nič kaj prijazni zakonodaji preživel recesijo.
V	rubriki Pogled naprej predstavljamo izolske podjetnike, ki so se, oboroženi predvsem z idejo, podali v boj proti recesiji. Tokrat bomo za govorniški oder postavili mladega podjetnika, neformalnega informatika Žigo Dolherja, ki je še kot najstnik, pred slabimi desetimi leti ustanovil podjetje Dolher računalniški sistemi d.o.o.
V	naslednjih letih je Žiga Dolher najprej uspel preživeti med kopico podobnih ponudnikov storitev, nato pa je pokazal zobe še recesiji in vedno ostrejši zakonodaji na področju računalništva, ki je “ta majhnim” takorekoč onemogočila glavni vir dohodka, sestavljanje računalnika “po meri”.
-	Podjetje si ustanovil že zelo mlad, kako to, da si se v tistem času odločil ravno za računalništvo?
-	Da se bom ukvarjal z računalništvom sem vedel že, ko sem se vpisoval na srednjo šolo. Takrat je bila v Sloveniji edino Vegova gimnazija, ki je imela nekoliko bolj poudarjeno smer informatike, sicer pa sem bil mnenja, da ti šola na tem področju ne da dovolj. Zaradi tega sem se vpisal na ekonomsko srednjo šolo, kar je bila, če pomislim, kar pametna odločitev, saj sem v štirih letih pridobil veliko znanja o tem, kako voditi podjetje, ob pogovoru s prijatelji, ki so bili na Vegovi gimnaziji pa sem ugotovil, da tisto, kar so jih naučili v enem letniku šole, se lahko z nekaj discipline naučiš v enem tednu. Dejstvo je, da računalniška tehnologija tako hitro napreduje, da je potrebno spremembam slediti takorekoč neprestano in največ lahko narediš kot samouk. Tisti papir za zaključeno fakulteto informatike pa ti rabi samo pri iskanju službe v kakšnem večjem računalniškem podjetju, kjer iščejo samo programerje. To pa ni bila prava smer zame.
-	Ti se pretežno ukvarjaš s postavitvijo sistemov, kjer pa je potrebno veliko znanja.
-	Tako je. A nihče ne more znati vsega, je pa dobro znati čim več. Na srečo imajo tudi tisti najboljši računalničarji, ki se nam zdi, da obvladajo res vse, pogosto luknje nekje pri osnovnem znanju in tako se dopolnjujemo. Največ lahko na tem področju narediš sam. Le vsake toliko se zgodi, da pri postavitvi kakšnega strežnika, ob posebnih željah stranke, naletimo na težavo, ki je nikakor ne moremo rešiti. Takrat je treba stopiti v kontakt z določenimi strokovnjaki, ki nam potem, ob zelo konkretnem plačilu, posredujejo računalniško kodo, s katero lahko rešimo težavo.
Ampak tudi v tem primeru, če bi to kodo samo vstavil, bi problem rešil, jaz pa raje izgubim še nekaj dni v razvozlavanju teh nekaj ukazov, saj gre za imenitno priložnost, da pridem do novega znanja, ki ga morda marsikdo nima.
-	Pa če se vrnemo k začetku. Kako in kje si pravzaprav začel?
-	Prvo pisarno sem imel v kletnih prostorih mojih staršev. Takrat sem začel s sestavljanjem računalnikov po naročilu, posredno dobavo in prodajo, kasneje pa sem spletno trgovino Nakupi.net, s katero sem sodeloval, odkupil. Nato sem se preselil v druge prostore, kasneje pa še v koprski Inkubator. Po tistem “inkubacijskem” obdobju, ki sem ga zavlekel, kolikor se je le dalo, sem se odločil za odkup poslovnega prostora nad koprsko tržnico. To pa ravno dva meseca pred začetkom recesije, kar ni bila najboljša ideja (smeh).
-	Kako pa se je poznala recesija?
-	Poslovanje s fizičnimi osebami je ostalo takorekoč enako, težave so se pojavile pri pravnih osebah, najprej zaradi panike, ki je nastala, saj so podjetja raje počakala, kaj bo, kot pa da bi normalno poslovala naprej, kar bi bilo koristneje za vse. Od vseh podjetji, s katerimi sem posloval, so takrat zaprli le tri, predvsem špedicijska podjetja, ravno toliko pa smo jih mi odpisali, saj so nekateri ob recesiji preprosto nehali plačevati, storitve pa so še vedno naročali. Naj poudarim, da pri nas ni bil nikoli problem, če je kdo zamujal s plačilom, a ko opaziš, da nekdo preprosto nima namena plačati, je nekoliko drugače. Da bomo delali samo zato, da plačujemo DDV državi za plačilo, ki ga ne bomo nikoli dobili, pač ne gre (smeh).
-	Si pa odprl podjetje ko je bilo le teh največ.
-	V tistem času so tisti največji že zapirali, recimo Jerovšek v Kopru, pa Adria v Izoli, in Biro servis, ki jih moram omeniti, saj sem se od Evgenija, ki je tam delal, naučil res ogromno. Samo opazoval sem ga, kaj dela in vsrkaval to znanje.
Bilo nas je ogromno majhnih, ki smo se začeli ukvarjati s tem. Od vseh, ki smo takrat zrasli kot gobe po dežju, pa smo ostali, če se ne motim, samo še trije. Z obema še vedno sodelujem, saj jim dobavljam opremo, ker večina slovenskih distributerjev noče več sklepati posle z majhnimi podjetji.
-	Torej sklepam, da ne sodite več med majhna podjetja?
-	Majhni smo, a ker imamo več vzporednih projektov, dobavljamo veliko opreme, in seveda posledično naredimo dober promet. In ker je distributerjem pomemben le promet, za njih nismo več servis, temveč nekaj več. Težava pri slovenskih distributerjih je tudi v tem , da so se začeli ukvarjati z maloprodajo, in to po ugodnejših cenah, kot jih nudijo podjetjem, kar ni niti logično in niti prav. Zato pa so se nova distribucijska podjetja, ki se ukvarjajo predvsem z rabljeno opremo, ki je v velikem porastu in pravi “bum”, zaenkrat izkazala za bolj korektne.
-	Se še ukvarjate s sestavljanjem računalnikov?
-	Nikakor, saj se zakonsko ne smemo več. Na srečo smo se osredotočili na postavljanje informacijskih sistemov za podjetja, saj danes vsako podjetje to pač mora imeti. Od največjih, pa do “kafiča”, kjer morda res vidimo samo eno staro računalniško blagajno, a v ozadju mora biti baza podatkov in tako naprej. Dela je veliko, predvsem pa moraš biti na voljo. Pred leti sem bil na razpolago takorekoč 24 ur na dan, sedem dni v tednu, danes pa sem se vseeno nekoliko “umiril”, saj to ne pelje nikamor.
Pogled naprej
Tako smo poimenovali rubriko v kateri bomo nekaj naslednjih tednov predstavljali tiste izolske firme, podjetnike in obrtnike, ki so se pogumno soočili z gospodarsko krizo in ohranjajo raven poslovanja ali jo celo povečujejo, ohranjajo delovna mesta ali jih celo odpirajo in niso ne pesimisti ne optimisti ampak realisti s pogledom naprej.
Rubriko sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Predloge za predstavitev uspešnih sprejemamo na: uredništvo® mandrac.si ali tel. 05 64 00 010.
Vseeno pa je treba hitro ukrepati takrat, ko se kje kaj zalomi.
-	Kako veliko je največje podjetje, kjer si postavil sistem?
-	Največje ima v Sloveniji kakšnih 40 zaposlenih, a imajo svoje prostore tudi v Italiji, V Bosni in Hercegovini, v Srbiji... Mislim, da skupno štejejo kakšnih 140 zaposlenih. Pri takšnem podjetju je toliko zahtevnejše, ker je treba vzpostaviti možnost, da ob težavah lahko iz domače pisarne kadarkoli posredujem,, saj zaradi varovanja osebnih podatkov lokalni serviser do sistema nima dostopa Nekajkrat pa se je vendarle zgodilo, da sem moral hitro sesti v avto in se odpeljati nekaj sto kilometrov daleč, a to ni pogosto.
-	Zanimivo je, da kot računalničar še vedno nimaš facebook profila. Si edini v tvojem svetu?
Mislim, da sem res edini (smeh). -Pač, preprosto ne vidim razloga, da bi javno prikazoval svoje zasebno življenje, saj se ljudje ne zavedajo dovolj, kaj je zasebnost. Danes lahko potencialni delodajalec, ali pa stranka, z nekaj kliki miške takoj ugotovi, kaj si počel, kako in s kom. In nisem prepričan, da nekaj fotk iz poznih jutranjih ur na kakšni veselici, ko se človek morda preveč sprosti, lahko pripomore pri iskanju zaposlitve ali novih strank. Da o tem, da bi “visel” na facebooku in zdolgočaseno gledal fotografije ljudi, ki jih le bežno poznam, namesto, da bi počel kaj koristnejšega, niti ne govorim.	am

.f^E IN ^
S
= BURGER V 051 633-800


\ 1
Jadralci športno praznovali Halhmeen
Nogomet
3. SNL-zahod
Rezultati 11. kroga
11. krog 03.11.12
Izola : Tabor Sežana 1:1 (0:0)
Tolmin : Adria 2:2 (1:0)
Bilje : Zarica Kranj 2:3 (0:3) Calcit Kam. : Iv. Gorica 2:4 (2:3) Brda : Rudar Trbovlje 2:0 (2:0) Zagorje : AH Mas Tech 1:2 (1:0)
Izola - Tabor Sežana 1:1 (0:0) Izola, Mestni stadion, gledalcev 150
Izola: Rupnik Anže, Husarevič Benjamin (82’ Tadič Željko), Mehič Almir, Handanagič Enes, Kremenovič Darko (61’ Lizalovič Adis), Peroša Matej, Jukan Amer (87’ Pijalič Ernest), Zemljak Matej, Božičič Saša, Mikac Gregor, Lazarevič Doša
Strelca: 0:1 Kosmač Nace (80’) 11 m, 1:1 Lizalovič Adis (86’)
Rokomet
Maribor premočan
RK Maribor Branik - RD Istrabenz Plini Izola 38:21 (16:10)
l.NLB Leasing liga - redni del 8. krog, 27.10.2012, Dvorana Tabor Maribor; gledalcev: 250; sodnika: Dominik Majer in Boštjan Žitnik
RK Maribor Branik: Krajnc, Ču-dič 4 obrambe, Pešič 9 obramb; Štefanič 1, Mirkovič 3, Taraboc-hia, Svalina 1, Oštir 2, Špelič 5, Špende 3, Razgor 7(7m-l/l), Pučnik 1, Zarabec 3, Šoštarič 4, Sok 2, Simič 6; Trener: Marko Šibila
RD Istrabenz Plini Izola: Ponikvar Ti. 4 obrambe, Kevič 3 obrambe; Jurič 1, Jelovčan 1, Dolenc, Gorela 3, Božič 6(7m-4/4), Špegel 1, Kojič 1, Bubnič, Koštric, Redžič 1, Fidel 1, Smolnik 4, Ponikvar To. 1, Slobodnik 1; Trener: Borut Hren 7m: RK Maribor Branik 1/1, RD Istrabenz Plini Izola 4/4 Izključitve: RK Maribor Branik 8 min, RD Istrabenz Plini Izola 4 min
Izolski rokometaši so minulo soboto visoko izgubili v Mariboru, preostali rezultati kroga pa so jim trenutno otežili položaj na lestvici.
Na sobotni tekmi so se Izolani predstavili povsem drugače, kot smo jih v letošnji sezoni vajeni. Začeli so dobro in v prvi četrtini tekme bili povsem dostojen tekmec domačim. Ti so v drugi polovici polčasa strnili svoje vrste in v 21.minuti povedli 9:6, pet minut kasneje pa so vodili že za 6 zadetkov (14:8).
V drugem polčasu smo spremljali medlejšo igro Podbregar-jevih varovancev, ki so se kmalu vdali v usodo. V 36. minuti je bil rezultat že 21:11 in zmagovalec je bil praktično odločen. Naši so se sicer poizkušali vrniti v igro in kasneje bolje delovali v napadu, toda v obrambi niso našli rešitve za razpoložene mariborske strelce in zaostanek je bil temu primerno vse višji. Končni rezultat zagotovo ni spodbuden, toda pozitivnejšega izida proti prepričljivim domačinom tokrat enostavno niso mogli iztržiti.
Mladinska reprezentanca na gostovanju v Izoli
RD Istrabenz plini Izola : Slovenija (U-20) 29:25 (14:15)
Naši rokometaši so včeraj uspešno nastopili proti mladinski reprezentanci Slovenije, ki se je v okviru priprav odločila gostovati tudi v Izoli.
Oslabljena izolska ekipa (manjkali so Čosič, Smolnik, Jelovčan, Božič, Špegel in brata Ponikvar) se je dobro zoperstavila slovenskim talentom in pokazala, da se v Izoli igra kakovosten rokomet. V prvem polčasu so naši fantje sicer večino časa zaostajali, v drugem delu pa so prikazali boljšo igro in ob dobri obrambi prihajali do lahkih zadetkov, ki so jih pripeljali do končne zmage. Največ zadetkov so pri domačih zabili Gorela, Slobodnik in Jurič, medtem ko je pri gostih za zadetke skrbel levoroki igralec Maribora Šoštarič.
Derbi v Kraški
Potem, ko so zaradi nastopa reprezentance minuli vikend rokometni prvoligaši počivali, so naši fantje sinoči doma odigrali tekmo 9. kroga s koprskim Cimosom. Srečanje se je končalo po oddaji Mandrača v tisk, zato rezultata nimamo. Glede na razmerje moči, pa tudi na več poškodovanih v moštvu Izole, ni pričakovati, da bi naši fantje z zma-
go nad Cimosom ponovili lansko presenečenje. Za nove točke pa se bodo borili že v soboto, ko v Izolo prihaja Jeruzalem Ormož. Gre za nasprotnika, ki ima enako bilanco nastopov kot Izola (dve zmagi, remi ter pet porazov), vendar boljšo gol razliko, zato se nahaja dve mesti pred Izolo.
Tekma bo tako izenačena in težka. Našim bo domač teren ter vzpodbuda s tribun predstavljal prednost, vendar jo je treba tudi vnovčiti z dobrim nastopom. Verjamemo, da bodo fantje dali vse od sebe in po tekmi odšli na pijačo nasmejanih obrazov.
Ženski rokomet
Tudi v obdobju »krompirjevih« počitnic izolske rokometašice niso imele rokometnega odmora. Odigrane so bile štiri ligaške tekme:
Kadetinje:
ŽRK Izola : ŽRK Ajdovščina 12:31 (04: 18)
Ponovno smo igrali proti telesno močnejšim in tehnično boljšim nasprotnicam. Glede na odsotnost igralk letnika 96 zaradi poškodb je igra slonela na starejših deklicah letnika 98, ki so v istem dnevu odigrale dve tekmi zaporedoma, zato kaj več ni bilo moč doseči. Prvi polčas so dekleta odigrala slabše, v drugem pa delno popravila realizacijo strelov in igro v obrambi ter tako uspela nekoliko izboljšati rezultat: Erika Mavri(l), Lana Peharc (3), Lara Maslo (3), Anamarija Baruca (2), Alessia Švagelj (2), Silvija Jurič (1), Nina Vale (2), Vanja Paliska, Leila Mujanovič, Nea Čendak, Lucija Klariča, in vratarke Lucija Rebec, Nika Štrancar, Vanja Ratkovič
RK Jadran Hrpelje: ŽRK Izola 45 : 23 (28 : 10)
Dobro smo odigrali prvo polovico polčasa in zaključek tekme, vendar proti ekipi iz Hrpelj, lanskim državnim kadetskim prvakinjam nismo imeli možnosti doseči boljši rezultat. Po poškodbi sta ponovno zaigrali Eva Julija Poberaj in Ana Rončevič ter novinka v ekipi - Kristina Mandalenič.
Za Izolo so igrale: Nina Vale (3), Kaja Obštetar (1), Ana Rončevič (2), Lana Peharc (1), Lara Maslo (7), Silvija Jurič (7), Erika Mavri, Alessia Svagelj (1), Vanja Paliska
(1)	, Kristina Mandalenič, Nea Čendak in vratarke Nika Štrancar, Vanja Ratkovič in Soraya Drinič.
Starejše deklice A:
ŽRK Izola - ŽRK Ajdovščina 19:18 (10:8)
Ostajajo tudi po petih krogih v ligi Zahod edina neporažena in posledično vodilna ekipa v svoji kategoriji. Tekmo proti rokometašicam iz Ajdovščine so izolska dekleta sicer prvič v sezoni odigrala nezbrano in z veliko napakami pri podajah, lovljenju žog, strelih na gol. Začetek je bil bolj obetaven, vendar so punce v nadaljevanju popustile in dopustile, da so gostje povedle. V zaključku pa so Izolanke le zbrale dovolj moči in zmagale, tudi po zaslugi vratarke Nike Štrancar z dobrimi obrambami in Anamarije Baruca z doseženimi 9 goli. Na tekmi so sodelovale še: Erika Mavri, Nea Čendak, Lana Peharc
(2)	, Lara Maslo (2) Alessia Švagelj (2), Silvija Jurič (3), Lucija Klariča (1), Vanja Paliska, Suzana Edemi, Leila Mujanovič in vratarke Lucija Rebec, Soraya Drinič.
Mlajše deklice B
ŽRK Izola - RK Adria Transport Logatec 9 :13 (2:8)
Najmlajše izolske rokometašice so tokrat naletele na boljše nasprotnice in v tretjem krogu lige morale priznati premoč nasprotnic iz Logatca. Izolske barve so branile: Martina Vujmilovič (2), Gaja Soršak (4), Marina Poznič (1), Hana Perkat , Anja Madžarovič , Ana Taeng-on Čokelc, Mia Gazič, Nina Krebelj, Angela Killough (2) in vratarka Petra Toth Šurla.
Naslednje tekme v Izolski dvorani na Kraški se bodo odvijale
V	soboto, 10.11. ob lOh Starejše deklice A gostijo dekleta iz Vrhnike; ob 11.30 sledi še tekma v kadetski ekipi, prav tako proti Vrhniki.
V	ponedeljek, 12.11. ob 15h pa
Mlajše deklice B gostijo rokometa-šice iz Ajdovščine_____________
Jadranje
Uspešno izpeljana prva Hallovveen regata
Ta konec tedna je bila v organizaciji JK Pirat izpeljana prva Hallovveen regata, ki je med udeleženimi mladimi tekmovalci, pa tudi njihovimi starši, naletela na zelo dober odziv in veliko pohval. 58 mladih jadralcev se je zbralo v Marini Portorož, kjer je organizator kot enega od adutov ponudil tudi zelo dobro logistično podporo in zabaven program za mlade jadralce. Za oba jadralna dneva so bili sprva predvideni po trije plovi, a so zaradi za nedeljo napovedane močne burje v soboto izpeljali štiri, kar je bilo dovolj za veljavnost regate.

V skupni razvrstitvi je v konkurenci 58 jadralcev slavila Mara Turin (JK Izola) pred Laro Poljšak (JK Pirat) in avstrijskim tekmovalcem Davidom Lučanom. V konkurenci dečkov je slavil David Lučan pred hrvaškim tekmovalcem Svenom Stevanovičem, naš najboljši je bil tretjeuvrščeni Rok Verderber (JK Pirat). Deklice so se razvrstile takole: Mara Turin, Lara Poljšak in na tretjem mestu madžarska jadralka Sara Korchmaros. V kadetski konkurenci je slavil Rok Verderber pred italijanskim jadralcem Matt-hiasom Menisom ter Madžarom Ablom Ldszl6fyjem. Med kadetinjami je bila najboljša Hrvatica Nina Skopac pred italijansko jadralko Gajo Pela ter Avstrijko An-dreo Ascauer.
Konec tedna Martinova regata
10. in 11. novembra, JK Burja organizira že tradicionalno “Martinovo regato”. Letošnj izvedba bo za razrede optimist, laser standard in 470. Za razreda laser standard in 470 je to obenem državno prvenstvo.
Namizni tenis
Urška Čokelj v finalu
V	soboto je v telovadnici OŠ Livade potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Najbolje se je tokrat odrezala Urška Cokelj, ki je izgubila samo en dvoboj. V finalu jo je s 3:1 premagala Zala Veronik iz Fužinar-ja Interdiskonta. Zala je bila na turnirju prepričljivo najboljša, edini set, ki ga je izgubila, pa jie bil ravno proti Urški v finalu. Maja Milenkovski se je uvrstila med osem najboljših. Za med štiri je nato izgubila proti Tamari Pavčnik iz Hrastnika.
Med osem se je pri mladincih uvrstil tudi Erik Pavlin. V četrtfinalu je tesno s 3:2 izgubilproti prvemu nosilcuin kasnejšemu zmagovalcu turnirja Ludviku Peršolji iz vrtojbenske Iskre Av-toelektrike. Povedati je potrebno, da je Erik v četrtem setu pri vodstvu 2:1 vodil že z 9:5, nato pa nesečno izgubil.
Andrej Germek je za uvrstitev med šestnajst najboljših ravno tako tesno, s 3:2 izgubil proti Dejanu Krautbergerju iz Mute. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je iz predtekmovalnih skupin uvrstil še Matej Germek. Za uvrstitev med šestnajst je s 3:1 izgubil proti Damjanu Zelku iz Kerne Puconci.
Po turnirju sta Urška in Erik napredoval na državni lestvici mladincev in mladink in oba zasedata četrti mesti.
V	klubu smo vsekakor zadovoljni z letošnjimi rezultati v mladinskih kategorijah, Ponovno se namreč uvrščamo med prve štiri. To pa je za naš klub tudi edina garancija, da bomo čez nekaj let ponovno igrali pomembno vlogo v članskih ligaških tekmovanjih.
Ob koncu bi se radi zahvalili vsem osemindvajsetim sodnicam in sodnikom za dobro sojenje. Zahvale gredo tudi vodstvu tekmovanja ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uspešni izvedbi turnirja.
Erik Paulin zmagal!
Slovenska kadetska reprezentanca se je odlično odrezala na Mednarodnem prvenstvu Slovaške. Prva dva slovenska kadeta, Hrastničan Darko Jorgič in Izolan Erik Paulin sta v konkurenci dvojic slavila zmago.
V	finalu sta premagala Poljaka Tomasza Kotowskega in Aleksandra Wereckega. Prvi niz sta Slovenca sicer izgubila, nato pa sta osvojila naslednje tri in prišla do imenitnega uspeha.
V	posameznem delu je Darko Jorgič osvojil odlično tretje mesto, medtem ko je Erik osvojil prvo mesto v predtekmovalnem delu, na glavnem turnirju pa se je prebil med 32 najboljših.
V	ekipnem delu sta se naša kadeta uvrstila med 16 najboljših.
V	prvem dvoboju sta premagala ekipo Madžarske s 3:0, nato pa še Čehe s 3:1. V osmini finala pa sta morala priznati premoč reprezentance Moldavije, ki je našo reprezentanco premagala s 3:2.
Naša reprezentanca se je tako domov vrnila z dvema odličjema. To je zagotovo eden večjih uspehov slovenske kadetske reprezentance nasploh, posebej ob dejstvu, da so se omenjenega turnirja udeležila praktično vse najboljše evropske reprezentance, ter še nekaj azijskih.
Odbojka
Se ena zmaga odbojkaric
AquawattŽirovnica: Galeb grup Robotina 0:3 (25:27,8:25,18:25)
Naše odbojkarice so s četrto zaporedno zmago pospravile tudi novo trojko točk, s katerimi ostajajo na drugem mestu tik za kamniško ekipo Calcit Vo-lleyball II. Tokrat so prepričljivo odpravile moštvo Žirovnice. Odločujoč je bil prvi set, ki se je po zelo izenačenem zaključku končal v prid naših odbojkaric. To je našim puncam dalo nov zalet, tako da so v nadaljevanju povozile gostiteljice. Te so v tretjem nizu zaigrale bolj organizirano in skušale priti do preobrata, vendar jim izolska dekleta tega niso dopustila.
Galeb group Robotina : Vital 1 3:1 (25:11,23:25,25:11,25:16) Tudi po zadnjem krogu, ko so se doma pomerile z ekipo Vital 1, naše odbojkarice ostajajo še nepremagane. Mlado moštvo iz Ljubljane so namreč odpravile s 3:1. Uvodni niz je bil skorajda poigravanje naših deklet z nasprotnikom, saj so povedle s 6:0, preostanek niza pa je minil v znamenju Izole.
Nadaljevanje je prineslo boljšo, predvsem pa bolj požrtvovalno igro Vitala, ki je v napeti končnici uspel izenačiti v nizih. To so izolske odbojkarice vzele kot opozorilo ter zatem zaigrale precej bolj odločno. Bilo je sicer nekaj manjših napak, ampak igro so imele v svojih rokah in tekmo brez težav pripeljale do končne zmage.
Tako še vedno ostajajo na drugem mestu za ekipo Calcit Volleyball II (obe moštvi imata po 15 točk) in ravno z njimi se bodo Izolanke v derbiju z vrha lestvice pomerile v soboto v Kamniku. BV
Strelstvo
Izolski strelci nadaljujejo z uspehi
V	soboto in nedeljo, 27. in 28.10.2012, je v Starem trgu potekalo 2. kolo Pri-morsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. Predvsem mladi izolski tekmovalci pridno vadijo in to se seveda pozna tudi na rezultatih. V kategoriji Cicibani je bil Vito Kavalič tretji, Val Lorbek-lvančič osmi, Martin Memon pa enajsti in ekipno so spet odnesli tretje mesto. Med Mlajšimi pionirji je bil Dan Lorbek-lvančič na 9., Nejc Purtle na 11. in Mai Hoheger na 13. mestu, ekipno pa so bili četrti. Gabrijel Brecelj je bil kot edini med pionirji na devetem mestu. V kategoriji Mladinci/Kadeti je bil Enej Šuštar tretji, Nikolas Grbac deveti, Al Carboni pa deseti, ekipno pa so bili drugi.
V	kategoriji Članice je bila Dolores Šuštar druga, Patricija Memon četrta, Dragica Tokmadžič pa šesta, tako da so bile ekipno na četrtem mestu.
Darij Ban je bil med Veterani z zračno puško 60-70 na drugem, Ivan Božič pa na tretjem mestu. Med Veterani z zračno puško nad 70 je Ivan Fidel zasedel drugo mesto, vsi veterani skupaj pa so bili ekipno tretji. Z zračno pištolo je bil v kategoriji Člani Ivan Božič na 12. mestu in Leon Tomažin na 17. mestu, v kategoriji Mladincev pa Leon Memon na 2. mestu, ekipno so bili tako na petem mestu. V kombinaciji puška+pištola je bil kot edini predstavnik Ivan Božič na 8. mestu.	Dolores Šuštar
Balinanje
Začela se je 1. območna liga slovenske istre
Rezultati:
Korte : jagodje dobrava 14 : 8 Mlinar padna : jadran izola 14: 8 Oljka škofije: 4. Julij 0 : 22 bb Trta sv. Anton : pobegi 16 : 6 Hrvatini - prost________________
Kegljanje
Izolani uspešni
Pred prazniki je bilo odigrano redno kolo v kegljaških ligah. Izolani so gostili Rudar iz Trbovelj in ga premagali 6:2 oziroma 3472 : 3322. Čeprav so dosegli letos najboljši rezultat pa je še preveč odstopanj v igri, kar se vidi iz doseženih rezultatov posameznikov. Ob dokaj dobri igri SIRCE s 594 in KOŠPENDE s 599 p. keglji sta odlično zaigrala GORJUP s 639 in MARS s 609 p. keglji. Pri gosteh pa gre pohvaliti Kosa s 596 in mladega reprezentanta Narata s 591 p.kegljem. IZOLA 3472 : 3322 RUDAR Tr. 6 : 2 Izolska dekleta so v 4. krogu gostovala na težkem kegljišču v Ljubljani pri ekipi Slavije Stojs in z dobro ekipno igro zmagale s 7:1 oziroma 3048 : 2807. Pri domačinkah je bila enakopravna nasprotnica Izolan-kam bila le Ciuha s 567 p. keglji, kar je bil tudi najboljši rezultat tekme. Po treh letih pavze se je na kegljaške steze vrnila mlada UGRIN Tina, ki bo Izolankam še kako koristila v borbi za vrh.
SLAVIJ Štojs 2807 : 3048 IZOLA 1: 7
V soboto, 10.novembra je v Izoli derbi še dveh neporaženih ekip Izolanke gostijo Novo meščanke. Izolani pa gredo v Pivko.
Prvi vikend v novembru pa so bila državna prvenstva za posameznike v kategoriji U-18 kjer je med kadeti dosegel enega največjih klubskih in svojih uspehov PAVLOVIČ Dušan, ki je v Črnonlju z 584 in v Medvoda z 582 skupno s 1166 p. keglji postal državni PRVAK. Sledila sta mu Drobnič iz Bresta s 1157 in Gorjanc iz Proteusa s 1156 p. keglji.
Med dekleti nismo bili tako visoko na kegljišču v Zagorju in Postojni je Tadeja Zagoršek pristala na 20. Sa-manta Delič pa na 28.mestu. Zmagala je Anja Bašek iz pivke s 1177 p. k.
center
za vse, ki ljubimo življenje
Vabljeni na delavnico s priznano učiteljico joge in meditacije Snežo Vidovič:
Bolečine v križu, psihosomatika hrbtenice in terapevtske jogijske vaje
v soboto, 17.11. od 10. - 17. ure
Vsebina delavnice: predavanje o zdravem gibanju, praktični del (terapevtske vaje) in dihalne tehnike za zdravo hrbtenico.
Več info na www.bcenter.si ali na GSM 041/662-463
B-center • Obrtna ulica 11 • IZOLA
SMEROKAZI
Četrtek 8. november 2012
Galerija Alga - ob 19.00 Otvoritev slikarske razstave
EMI VEGA
arhitektke, ilustratorke, karikaturistke, slikarke.
Sobota 10. november 2012
Ljubljanska 22 - ob 18.00
GALERIJA 22
Vabimo vas na otvoritev galerije 'Galerija 22" kjer razstavljajo člani in članice
KD Svilena pot
Kulturni dom Izola - ob 18.00
FOLK&NOS
Manifestazione etno-folkloristico con la Filodrammatica della C.I. di Grisignana e il complesso d'ottoni della C.I. di Buie
Kino Odeon - ob 17.00
Goska ploska
Hiša Pravljic, filmska predstava
________________Vstopnina : 3 eur___________
Torek IS.november 2012
Mestna knjižnica Izola - ob 17.00
Torkova pravljična ura
Vabljeni otroci od Dopolnjenega 4. leta starosti.
Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. _____________Vstop je prost.________
ČETRTEK 15. NOVEMBER 2012
Kultrni dom -Mala dvorana - ob 19.00
Federico Fellini: AMARCORD, filmska projekcija
Federico Fellini, eden najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja, je za svoje filme prejel 4 Oskarje, dva Zlata leva, Zlato palmo in glavno nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v
Moskvi.
organozira društvo Perzej Vstopnine ni !
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Večerni klepet z
»Zanimivimi Izolani«
Lorella Flego
Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič
oz>
INSUIA
GALERUA ■ OAUUeillA
.et
Vabimo vas na ogled razstave
BARBARA JURK0VŠEK
BETWEEN KITSCH, ARI & REALITV
Razstava bo na ogled do 15. novembra 2012.
GSlfilijS SVOJC Koper - Grudnova 3 razstavae
7-2
VOJC SODNIKAR PONIS
Ateljeju Svoje v Kopru (Grudnova 3 ).
Galerija Al^a / Kristanov trg 1
Danes v
četrtek, 8. novembra ob 19.00 vas vabimo na otvoritev slikarske razstave
EMI VEGA
arhitektke, ilustratorke, karikaturistke, slikarke.
Galerija Salsaverde Gramscijevtrg4izoia
Marko Butina
"Tudi jaz sem slikar”
Manziolijeva palača
Enzo Hrovatin
Ne samo glasba...tudi barve
Razstava bo na ogled do 12. novembra 2012,
Hotel Krka Strunjan
Paride Di Stefanu
ATEUE DUKA piran "Moje ljubezni""
BARBARA KASTELEC
V soboto, 10.11.2012 bo ob 18. uri otvoritev prostora KD Svilena pot na Ljubljanski ulici 22 v Izoli.
Prostor se imenuje
GALERIJA 22
namenjen pa je razstavi izdelkov naših članov in članic ter raznim delavnicam, ki se bodo začele že v novembru /delavnica indijske kuhinje, delavnica butika,..../ Vabljeni!
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 041/ 703 - 927
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu novembru: člani likovnega društva LIK svoja zadnja slikarska dela na platnu / razstava ročno izdelanih, modnih usnjenih torbic in pisanih usnjenih etuijev za ključe mlade oblikovalke Nataše Pijaža iz Izole.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	četrtek, 15. november 2012 ob 19:00: Večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« - Lorella Flego - Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multime-dijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobile na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Kulturna dediščina
Štirje Garronejevi filmi v dveh dneh
Zavod Otok in ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe sta v Izolo pripeljala del retrospektive filmov znamenitega italijanskega režiserja Mattea Garroneja, ki se bo dopolnjena odvrtela tudi na ljubljanskem festivalu, danes in jutri, 8. in 9, novembra pa se bodo v izolskem Art kinu Odeon odvrtela štiri režiserjeva dela. z gledalci se bo po projekciji filma Rimsko poletje pogovarjal scenarist Garronejevih del in njegov tesen sodelavec Massimo Gaudioso.
Filmi Mattea Garroneja sodijo z izrazito socialno držo, neposredno in veristično obravnavo življenja preprostih ljudi ter vizualno lepoto v sam vrh sodobne italijanske kinematografije. Naši gledalci edinstvenega ustvarjalca poznajo predvsem po mednarodni uspešnici Gomora (Gomorra, 2008), realističnem in poglobljenem prikazu življenja in delovanja italijanskega kriminalnega podzemlja. Gledalcem Liffa se obeta tudi njegov naj novejši film Resničnost (Reality, 2012), ki je letos na canneskem festivalu prejel veliko nagrado žirije. Garrone torej še naprej ustvarja dela, ki razvnemajo duha publike in strokovne javnosti,
Otok pa se je odločil gledalcem v Izoli predstaviti nekaj njegovih starejših del.
Kratko retrospektivo bodo okronali s pogovorom z enim od zvestih Garronejevih sodelavcev Massi-mom Gaudiosom, večkrat nagrajenim scenaristom in neustavljivim zaljubljencem v film, ki je k italijanski kinematografiji prispeval številne scenarije različnih žanrov in slogov. Morda najpomembnejše, zanesljivo pa najbolj izstopajoče, pa je prav njegovo dolgoletno sodelovanje z Garronejem.
V četrtek, 8. novembra, bodo zavrteli prva dva filma
18.00 - Nagačevalec
Film Nagačevalec govori o petdesetletnem nagačevalcu Peppinu, ki nekega dne v neapeljskem živalskem vrtu spozna mladega in čednega natakarja Valeria. Peppino mladeniču pri priči ponudi dobro plačano službo pomočnika. Ko se Valerio preseli k novemu delodajalcu, kmalu spozna, da je tesno povezan z mafijo, poleg tega ima za Valerijev okus tudi precej bizarne seksualne apetite. Nekega dne Peppino pošlje svojega mladega pomočnika v mestece Cremona, kjer naj bi v truplo zašil pošiljko prepovedanih drog...
Zavod Otok namerava svojo aktivno pripadnost filmu udejanjati tudi »ob nefestivalskem času«: skozi vse leto Izolo bogatiti s filmskimi stvaritvami in gojiti neprekinjen dialog o filmu z ustvarjalci, strokovnjaki in javnostjo, ki jim film polni misli, srce in duha. In že konec meseca novembra se v Art kinu Odeon obeta še en imeniten filmski dogodek: Na Otoku: Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji. Na platnu bomo gostili filme letošnjega nagrajenca, ob projekcijah bomo doživetje gledanja poglobili s predstavitvami filmov, obiskal pa nas bo seveda tudi nagrajenec in se z gledalci pogovarjal o svojih filmih in delu.	ur
20.00	- Gosta
Film Gosta pripoveduje zgodbo o mladih Albancih Gheni in Gherti, ki imata zelo različen značaj. Njun delodalajec jima pomaga najti prenočišče v hiši fotografa Corrada v rimski stanovanjski četrti Parioli. Nekega dne se Gherti, ki mu Ghe-nijevo vedenje že pošteno preseda, odloči pustiti službo. Spozna Lina, ki išče svojo izginulo ženo. Mož namreč sluti, da je še neidentificirano truplo, ki so ga našli na obali, prav njeno...
Jutri, v petek, 9. novembra, pa bosta na ogled še druga dva filma
18.00	- Prva ljubezen
Prva ljubezen je film o zlatarju Vi-ttoriu, ki išče žensko, ki bi ustrezala njegovim idealom. Prek oglasa spozna ljubko in inteligentno Sonio. Dekle tehta šestinpetdeset kilogramov, kar pa se zdi Vittoriu veliko preveč, zato ga žene obsedenost po izoblikovanju Sonjinega telesa tako, kot lahko z ognjem preoblikuje zlato. Njun odnos se počasi začne spreobračati v mazohistično igro. Ko se ljubimca zatečeta v osamljeno hišico v Benečiji, pa počasi začenjata izgubljati občutek za resničnost in svet, ki ju obdaja.
20.00	- Rimsko poletje
Rimsko poletje je verjetno Garro-nejev najbolj poetičen film, ki pripoveduje o scenografu Salvatoreju in njegovi asistentki Monici, ki v zadnjem hipu končujeta scenografijo za prihajajočo gledališko predstavo, zasnovano po vzoru Vojne zvezd. Nekega jutra se pri hišnih vratih pojavi lastnica ateljeja Rossella, sicer nekdanja igralka, in prekine lenobno rutino nenavadne dvojice. Stare prijatelje kmalu zmoti prihod režiserja gledališke igre, ki ugotovi, da orjaški globus, ki ga Salvatore izdeluje za predstavo, ni le nedokončan, ampak tudi prevelik, da bi ga odnesli iz ateljeja ...
Od Tomosa do Delfina
V četrtek, 25. oktobra so se po daljšem poletnem premoru na redni program mesečnih prireditev Mesten knjižnice Izola vrnili »Večerni klepeti z zanimivimi Izolani«. Kot 62. gost se je v pogovoru z Natašo Benčič, novinarko Radia Koper-Capodistria, ki večerne klepete vodi že od samih začetkov oz. od leta 2005, predstavil Branko Simonovič, že 20 let prvi mož hotela Delfin in predsednik območne organizacije DeSUS ter podžupan občine Izola. Večerni klepet je ob tej priložnosti potekal v restavraciji hotela Delfin.
Branko Simonovič se je iz istrske vasice Rapavel preselil v Izolo pri 12-ih letih. Novo okolje je nanj delovalo spodbudno, hitro se je naučil tako slovenskega kot tudi italijanskega jezika. Po končani osemletki je šolanje nadaljeval na koprski kovinarski šoli ter se takoj po zaključenem šolanju zaposlil v tovarni Tomos, vtem ko si je vso nadaljnjo izobrazbo pridobil izredno, ob delu in dosegel naziv diplomiranega ekonomista. Preizkusil se je na različnih delovnih mestih, v proizvodnji, komerciali, nazadnje, pred vstopom v turistično panogo pa tudi kot raziskovalec motornih koles. In vendar je ravno v turizmu, kot direktor hotela Delfin, dosegel svoj maksimum. Hotel, ki je prav letos obeležil 30. obletnico delovanja in tri milijonto nočitev, se ponaša tudi z drugimi »lepimi« številkami: v 19-ih letih so hotel, ki je obratoval na začetnih 8400 kvadratnih metrih razširili na 15.600 in tako iz »počitniškega doma« ustvarili prijeten hotel z 82 zaposlenimi. Hotel premore 219 sob oziroma 420 ležišč in je v povprečju zaseden 95-odstotno. Notranji bazen obsega 320 kvadratnih metrov, v letošnjem letu so ob zunanjem bazenu razširili ploščad, ki zdaj lahko sprejme tudi do 400 obiskovalcev.
Simonovič je poudaril, da imajo za goste, med katerimi prevladujejo slovenski upokojenci, pripravljen izčrpen seznam dejavnosti, s katerimi so lahko, če želijo, zasedeni od jutra do večera. Jutranji telovadbi v bazenu ali telovadnici, sledijo sprehodi ali krajši dopoldanski izleti, pa tudi celodnevna potepanja. V hotelu so gostom med drugim na voljo tudi kozmetični in frizerski salon, brezžična povezava do svetovnega spleta, hotelsko balinišče in rusko kegljišče, za tiste neutrudne pa brezplačno izposojajo tudi pohodniške palice. Ob večerih potekajo literarni in drugi kulturni dogodki, večeri s tombolo, s petjem. Ob večerih z živo glasbo, ki potekajo ob koncu tedna pa na svoj račun pridejo vsi ljubitelji plesa.
Branko Simonovič je tudi aktiven politik, katerega srčna želja je ustvariti in zagotoviti pogoje za kakovostno izobraževanje, zaposlovanje, bivanje in življenje v urejeni in prijazni Izoli.
Večerni klepet se je zaključil z nastopom izolskega moškega pevskega zbora Jagodje-Dobrava pod vodstvom energične dirigentke Mirjane Bonin ter nepozabnim harmonikarskim vložkom Franceta Plahute.
Ksenija Orel
Kultura in prosveta
v
800 let prve javne sole v Izoli
S slovesnostjo v cerkvici sv. Katarine na Gregorčičevi ulici sta Občina Izola in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola obeležili 800. obletnico prve javne šole v Izoli. Prenovljeno spominsko ploščo ob nekdanji javni šoli je odkril dr. Danilo Turk, Predsednik Republike Slovenije.
Po nedavno odkritih dokumentih je prav mogoče, da je bila prva javna šola v Izoli ustanovljena že daljnega leta 1212. Iz tega leta namreč izhaja prvi znani zapis, ki govori o javnem učitelju.
Pomembni prelomnici v zgodovini javnega šolstva sta tudi leto 1419, ko je takratni generalni svet pod občinsko ložo ob zvonjenju zvonov sprejel sklep o ustanovitvi javne šole in imenovanju njenega ravnatelja, ter leto 1794, ko je bila v Izoli ustanovljena gimnazija v prostorih bivšega samostana na Ulici sv. Katarine. Pouk je takrat potekal bodisi v latinskem jeziku bodisi v ljudski italijanščini. Nova šola z imenom Dante Alighieri je bila zgrajena v letu 1888 na istem mestu. Sele nekaj dolgih stoletij po ustanovitvi prve šole v mestu je šola našla pot tudi na podeželje. Prvi uradni dokument, ki govori o ustanovitvi šole na izolskem podeželju, je dekret (odkrit v tržaških arhivih), s katerim je bila leta 1819 ustanovljena državna šola v Kortah, ki še vedno deluje. Po tem dekretu so poučevali v »ilirskem jeziku«, ne v slovenščini. To je bila najverjetneje govorica domačinov, mešanica italijanskega in slovenskega jezika. Prava slovenščina je v šolo v Kortah prišla po drugi svetovni vojni.
Župan Občine Izola, Igor Kolenc, je v uvodnem nagovoru povedal, da se lokalna skupnost zaveda znanja kot temeljne vrednote ter da je Občina Izola glavne investicije letos namenila ravno osnovnemu šolstvu. Hkrati je opozoril na mačehovski odnos države do srednjih šol, ki v Izoli nimajo skupne telovadnice. Silvano Sau, predsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola, sicer pa zavzet raziskovalec izolske zgodovine, je predstavil razvoj izolskega šolstva. Izrazil je zadovoljstvo nad pozornostjo, ki jo izolske šole imajo v lokalni skupnosti in zaskrbljenost nad stanjem v državi, ki lahko omaje tako pomemben temelj prihodnosti kot je znanje.
Nad šolstvom zaskrbljen tudi Turk
Slavnostni govornik na proslavi je bil dr. Danilo Turk, Predsednik Republike Slovenije, ki je poudaril, da so bili časi pred mnogimi stoletji, ko so nastajale prve javne šole tudi težki, vendar so ljudje razumeli pomen šolstva in z odrekanji na drugih področjih priskrbeli potrebna sredstva ter tako šolstvu zagotovili razvoj do današnjih dni. Tudi danes varčevalnimi ukrepi ne smejo prizadeti znanje kot temelj nacionalnega razvoja, saj imajo takšni ukrepi dolgoročne negativne posledice za celotno družbo. Predsednik je današnjo obletnica označil kot lepo priložnost, da se spomnimo temeljnih vrednot in načel šolstva in zaželel, da bi šolstvo v Izoli še naprej tako cvetelo in prispevalo k sožitju narodov in bogastvu naše države.
Na zgradbi ob nekdanji javni šoli sicer stoji spominska plošča, ki so jo postavili v spomin na uredbo, ki jo je Beneški Veliki svet izdal 7. junija 1794 in s katero je bila v Izoli ustanovljena gimnazija. Šlo je za pravo šolsko ustanovo, opremljeno s knjižnico in ki je razpolagala s potrebnim številom učiteljev, kjer so lahko mladi Izolani obiskovali celotno srednjo šolo, se učili tudi filozofije, in nato obiskovali semenišče v Kopru, če so se posvečali duhovništvu, ali pa univerzo v Padovi, če so želeli slediti drugi karieri. Prenovljeno spominsko ploščo je odkril predsednik republike.
V_ kulturnem programu z naslovom »Šola nekoč in danes«, ki ga je pripravil Center za kulturo, šport in prireditve Izola, so vzdušje nekdanje šole pričarali člani ansambla za staro glasbo Musiča cubicularis ter učenci vseh treh izolskih osnovnih šol (Livade, Dante Alighieri in Vojke Šmuc).
Priznanje za Spelo Pahor
Slovensko etnološko društvo je kot najvišji priznanji za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem leta 1986 uvedlo podeljevanje MURKOVEGA PRIZNANJA, leta 1994 pa še MURKOVE LISTINE. Od leta 1999 podeljujejo še MURKOVO NAGRADO.
Letos bo Murkovo listino prejela izolska knjižničarka, etnologinja, pisateljica, pravljičarka, pripovedovalka in organizatorica številnih prireditev v knjižnici in izven nje, pa tudi naša redna sodelavka, Špela Pahor.
Murkovo listino bo prejela za njeno dolgoletno kontinuirano dejavnost na domoznanskem področju, ter za njena številna ljubiteljska prizadevanja drugih sorodnih ved, ki ohranjajo in popularizirajo etnološko vedo v Slovenski Istri.
Nataša torbice razstavi
V mesecu novembru izolska knjižnica vabi k ogledu nove razstave v vitrini ustvarjalnosti, ki jo tokrat krasijo modne, barvite, ročno izdelane usnjene torbice in drugi priročni usnjeni izdelki mlade oblikovalke Nataše Pijaža iz Izole.
Nataša Pijaža je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti - smer grafična tehnologija. Po zaključenem študiju je nadaljevala z delom kot grafična oblikovalka. Zaradi želje in izziva po lastnem ustvarjanju se je leta 2011 rodila nova blagovna znamka modnih dodatkov PINATA. Pod tem imenom Nataša izdeluje usnjene torbice, drobižnice, etuije za ključe in razne druge drobnarije.
Nataša se je s šivanjem usnjenih torbic prvič srečala pred tremi leti. Zanjo nakup ročne ženske torbice ni bil nikoli tako lahek kot na primer nakup oblačil, saj je bila zahtevna tako glede oblike, kot barve ali materialov. Vedno bolj je začela razmišljati o tem, da bi si jih lahko šivala kar sama. Nekaj časa je bila to samo ideja, vendar se je kar hitro odločila za nakup industrijskega šivalnega stroja. Odločitev je bila toliko lažja, ker je tečaj šivanja je sicer opravila že veliko prej. Nataša pove: »Zdi se mi, da če je strast do nečesa velika in je vpletena še volja, se definitivno da marsikaj narediti."
Pri oblikovanju torbic in drugih izdelkov jo najbolj prevzame kombiniranje barv. Njene torbice so zato le redko samo ene barve.
Nataša si najprej zamisli model torbice. Včasih pride do zamisli tudi ponoči. Skoraj nikoli ničesar ne skicira, vse nastaja spontano. Potem glede na model izbere še barve usnja in začne z rezanjem. Preden torbico sešije, iz
bombaža izdela notranjost in na koncu, po povprečno sedmih urah dela, nastane unikatna usnjena torbica. Isti postopek velja tudi za druge manjše izdelke, vendar je postopek seveda veliko hitrejši. Natašine torbice in drugi izdelki so namenjeni vsem, ki želijo imeti nekaj unikatnega, posebnega, drugačnega. Trenutno je izdelovanje ročnih torbic res njen hobi, ob delu se sprosti njena domišljija in ustvarjalnost. Vendar upa, da bo v prihodnje njena kreativnost prerasla V nekaj več .	Špela Pahor
Športno rekreativna stran
Za IMim se bo teklo in hodilo, tudi po nordijsko
Letos se bo tradicionalno, že 32. teklo za Martinovo. Poleg tekačev in rekreativnih pohodnikov, pa je letošnja novost tudi nordijska hoja, disciplina, ki je vedno bolj priljubljena med podalpskimi pohodniki, tudi v Izoli.
V nedeljo, 11. novembra bo v Izoli potekal že tradicionalni 32. Martinov tek in pohod, katerega program bo letos bogatejši s pohodom nordijske hoje. Na novinarski konferenci so nekoč izključno rekreativni pohod, ki je s časom prerasel v enega večjih “martino-vih” dogodkov v regiji, predstavili organizatorji dogodka, in sicer direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, Andrej Bertok ter vodja prireditve Aleksander Janev, izolski župan Igor Kolenc in Marjan Rade-tič iz društva Zdravi in vitalni.
Tradicionalni Martinov tek v Izoli poteka že od leta 1980, ko ga je s še 29 navdušenimi somišljeniki prvič organiziral takratni predsednik športne zveze Lucijan Kozlovič. “Primeren je za vse generacije, od najmlajših do starejših, namenjen pa je ljubiteljem narave in aktivnega druženja,” je povedal Andrej Bertok in dodal, da bodo na dan dogodka med 11.00 do 13.00 uro tudi nekatere prometne omejitve, zato vse udeležence v prometu prosijo za strpnost in razumevanje. Na vseh pomembnih točkah ob trasi bo postavljena rediteljska služba organizatorja in policija.
Aleksander Janev s Centra z kulturo, šport in prireditve, je povedal, je bila trasa v začetnih letih občutno krajša, potekala pa je izključno na podeželju, iz Kort v Šared in nazaj. Prav tako je bilo manj udeležencev.
Pred devetimi leti iz podeželja na obalo
A s povečanjem rekreacije in druženja željnih ljudi so se pojavil prve težave z zagotavljanjem dovolj velikega parkirišča, zaradi česar so leta 2003, ko je organizacijo prireditve sprejel CKŠP, 23. tek preselili v Simonov zaliv, od koder poteka še danes.
Tekači enajst kilometrov dolge proge se bodo iz Simonovega zaliva podali na vzpon proti Belvederju, skozi tunela po trasi Parenzane, po delu izolskega podeželja in obale nazaj do startnega mesta. Namen pohoda in teka je povezovanje mesta in zaledja, se pa teku pridružujejo tudi navdušenci rekreativnega teka in pohoda iz ostalih predelov Slovenije, pa tudi iz hrvaške Istre, Italije in Avstrije, zato je dogodek kot tak tudi odlična promocija za celotno občino.
Organizatorji pričakujejo med 250 in 300 tekačev. Glede na to, da pred-prijav ni, temveč se bodo udeleženci na tek prijavili kar na samem dogodku med 8.00 in 10.30 zjutraj, bo natančno število vseh udeležencev znano šele v nedeljo.
OBVESTILO O PREMIČNIH POPOLNIH ZAPOPRAH ZARADI PRIREDITVE 32. MARTINOV TEK IN POHOD 2012 V IZOLI
Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe tradicionalne javne prireditve “32. MARTINOV TEK IN POHOD” v Izoli dne 11.11.2012, organizator CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA, skladno z dovoljenjem; Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine Izola; za zaporo občinskih cest, izvedel v času od od 11:00 ure do 13:00 ure, premično popolno zaporo sledečih prometnih površin: odsek Belveder-plaža Belveder, odsek Belveder-rt Ronek-Strunjan, križišče Belveder-strunjan, navezava na Parenzano, stara železniška proga, Južna cesta, odcep Ba-redi-Kajuhova ul.,Industrijska cesta, Cankarjev drev.-križišče trg Republike, vzhodna vpadnica, Ul. Ob starem zidovju-Žustovičeva ul.-Tovar-niška ul., Kosovelova ul.-ul. Ob pečini-ul. Sv. Petra- Kosovelova, ul.Ob pečini-severno nabrežje, sprehajališče ob obali-kopališče svetilnik, Sončno nabrežje-Veliki trg, peš pot-Tržnica Lonka-ob obali-Simonov zaliv. Večji del teka se bo odvijal po pločnikih oz. ob njih površinah namenjenih pešcem, prečkanja bodo po prehodih za pešce in po pešpoti “ Parenzana”. Na vseh pomembnih točkah ob trasi bo postavljena rediteljska služba organizatorja in policija.
Podrobnejši program prireditve s povezavo na traso teka si lahko ogledate na spletni strani www.cksp-izola.si
Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa.
Vse prizadete prosimo za razumevanje
Poleg teka in pohoda bo dodatna motivacija za udeležbo na letošnjem dogodku tudi pohod nordijske hoje. Prijave na nordijsko hojo bodo možne med 8.00 in 9.00 uro.
Pod okriljem društva Zdravi in vitalni bo sledilo usposabljanje in utrjevanje tehnike nordijske hoje, ob 10.00 uri pa začetek uro in pol dolgega pohoda nordijske hoje.
Na Martinovem teku bodo tekli tudi člani Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana in VDC-ja. Kilometer dolga proga je speljana okrog plaže v Simonovem zalivu. Startnina za vse panoge znaša 15 evrov in vključuje spominsko darilo, topli obrok, čaj, napitke in vodo ob progi, priznanja najhitrejšim tekačem, ter žrebanje praktičnih nagrad. Zaključek je predviden ob 14.00 uri oziroma takrat, ko bo v cilj pritekel še zadnji tekač.
Dobra volja in veselje pa se bosta lahko v preselila v ogrevani šotor v parku Arrigoni, kjer Ribiška osmica, vinska klet Juriševič in Tic organizirajo Martinovanje in Veseli december.
Župan Igor Kolenc je ob tej priložnosti povedal, da je Martinov tek še en dokaz, da je možno imeti množično prireditev tudi izven turistične sezone.	ur
Nordijska hoja - krepi in sprošča Izolane
Nordijska hoja je novejša rekrekreativna aktivnost, ki postaja vse bolj priljubljena po vsem svetu. Tehnika nordijske hoje se relativno hitro osvaja, poleg nog in medenice vključuje v treniranje tudi zgornji segment telesa. Preko rok prenašamo do 30% svoje telesne teže na palici, tako treniramo mišice rok in ramenskega obroča do vratne hrbtenice. Pravilna tehnika zagotavlja gibanje ramenske osi v nasprotni smeri od osi medenice, tako se trenirajo tudi vse mišice med obema segmentoma, hrbtne in trebušne mišice.
Pri pravilnem izvajanju tehnike nordijske hoje se vključuje v treniranje več kot 90 odstotkov vseh naših mišic . Mišice so največji porabnik energije v našem telesu. Tako aktivne porabijo veliko kisika za proizvodnjo energije. Poleg krepitve srčno- žilnega sistema, kostno-mišičnega, imunskega sistem, sklepov, je ena najboljših vadb za preprečevanje in zdravljenje bolezni hrbtenice.
Pri pravilni tehniki, zaradi prenašanja večjega dela telesne teže na palici, tako razbremenjujemo hrbtenico, zlasti medvretenčno ploščico, ki je najpogosteje prvo poškodovana pri večini bolezni hrbtenice. Ploščica je namreč ena redkih struktur v našem telesu, ki nima krvnih žil, prehranjuje se z difuzijo hranil iz svoje okolice. Ravno razbremenjeno stanje medvretenčne ploščice pri gibanju hrbtenice ustvarja idealne pogoje za dobro prehranjevanje in regeneracijo te ploščice.
Najpogostejši vzroki poškodbe medvretenčne ploščice so dolgi prisilni delovni položaji, nepravilno dvigovanje in prenašanje bremen. Zlasti je dolgo sedenje vzrok povečanega pritiska na ozko področje ploščice, kar postopoma povzroča manjše razpoke v vezivnem obroču ploščice, ki se povezujejo v večje razpoke, to pa povzroča bočenje notranjega jedra diskusa. To stanje povzroča pritisk na korenino živca, ki izhaja iz hrbteničnega kanala, in se bolečine širijo iz hrbtenice po celi poti živca.
Pri večletnem vodenju nordijske hoje je bilo pravo presenečenje ko je več vadečih z izraženo hernijo diskusa v hrbtenici, odpravilo svoje težave z redno vadbo nordijske hoje ter s tem odpravilo potrebo po že planirani operaciji.
V današnjem času recesije je nordijska hoja ena najugodnejših vadb, saj od opreme zahteva le nakup dveh ustreznih palic za nordijsko hojo. Vključevanje številnih mišic telesa v vadbo zagotavlja boljšo telesno držo in lepšo postavo. S pospešitvijo presnove v vseh mišicah se poveča energetska poraba in poraba kisika za 30-50% v primerjavi s hiro hojo, zato vsi vadeči uspešno shujšajo.
Po osvojeni tehniki nordijske hoje se iz Simonovega zaliva podamo na pohode, preko Belvederja v smeri Strunjana, ponavadi pridemo do križa nad strunjansko cerkvijo ter se nato vračamo nazaj po isti slikoviti poti s čudovitim razgledom na naše morje.
Ob druženju v skupini se ustvarja prijetno vzdušje, izloča se več endorfinov - hormonov sreče - v telesu, kar nam izboljša delovanje vseh organov in nam riše nasmeh na obraz.
Tečaje in redno vadbo izvajamo vsak ponedeljek in sredo ob 17.00 in v četrtek ob 10.00. Lahko se nam pridruži vsakdor, ki želi kaj koristnega narediti za svoje zdravje. Med nami je tudi zdravnik, ki svetuje in skrbi za varnost. Ob morju izvajamo nordijsko hojo celo leto, pozimi se nekoliko bolj oblečemo, v poletnih mesecih pa po vadbi še skupaj zaplavamo.
Ob tej priložnosti vabimo vse navdušence nordijske hoje, da se nam pridružijo na pohodu ob Martinovem teku, ki bo 11. novembra, ob 10.uri, s štartom v Simonovem zalivu.	Marjan Radetič
www.zdravi- in- vitalni.si
MAiVDEtM 14
Četrtek, 8. november 2012, št. 981
Dobro je vedeti--------------------------------------------------------------------------
Za slabo tono več nevarnih odpadkov
Javno podjetje Komunala Izola je oktobra izvedlo drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Običajno akcija poteka dvakrat letno, v maju in oktobru. Kot kažejo rezultati se v pomladanskih akcijah nabere dvakrat več nevarnih odpadkov kot v jesenski akciji, spodbuden pa je podatek, da se količina vseh zbranih nevarnih odpadkov iz leta v leto povečuje.
Slovenski dan dietetike
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju je v sodelovanju s Strokovnim združenjem nutricionistov in dietetikov konec oktobra, organizirala v svojih prostorih prvo znanstveno konferenco s področja dietetike in prehranskega svetovanja “SLOVENSKI
Sredi oktobra je Komunala Izola izpeljala letos že drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Zbrali so 694 kg nevarnih odpadkov, od tega največ starih zdravil, embalaže onesnažene z nevarnimi odpadki in odpadnega jedilnega olja.
Z letošnjo oktobrsko akcijo so zadovoljni, saj so zbrali 384 kg več nevarnih odpadkov kot v lanski oktobrski akciji. Spodbuden je tudi podatek, da trend zbiranja nevarnih odpadkov narašča, saj so v obeh letošnjih akcijah zbrali 895 kg več nevarnih odpadkov kot v preteklem letu. Z akcijo zbiranja nevarnih odpadkov bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Sicer pa izolska komunala izvaja še vrsto drugih aktivnosti na področju odpadkov, že od aprila, na primer, poteka akcija pregledovanja zabojnikov na terenu, katere cilj je preverjanje pravilnega ločevanja odpadkov in opozarjanje kršiteljev. Rezultati pregledovanja zabojnikov na terenu, ki ga izolska komunala skupaj z občinskim inšpektoratom izvaja od aprila letos so kat vzpodbudni. Gre za nenapovedan poostren nadzor nad pravilnim zbiranjem in ločevanjem odpadkov v poslovnih lokalih, gospodarstvu ter pri individualnih in skupnih zabojnikih, ki so namenjeni fizičnim osebam.
DAN DIETETIKE”.
»Dietetika je na rezultatih raziskav temelječa znanstvena disciplina«, je bilo v uvodnem pozdravu s strani dekana fakultete prof. dr. Andreja Cora strnjeno pomembno sporočilo prve znanstvene konference.
Več kot 130 udeležencev letošnje konference je prisluhnilo 20 prispevkom, ki skušajo odgovoriti na sodobna vprašanja dietetike in povezanih strok s področij prehranske politike, debelosti in staranja.
Ključni namen akcije je osveščanje na področju ločenega zbiranja odpadkov. V primeru, da so pri ravnanju z odpadki ugotovljene nepravilnosti, povzročitelj poleg zapisnika ali opozorila (fizične osebe) prejme še navodila o pravilnem ločevanju odpadkov.
Sledi ponoven nenapovedan ogled vsebine zabojnika. V kolikor se nepravilnosti pri odlaganju odpadkov nadaljujejo, so povzročitelji sankcionirani v skladu s pooblastili občinskega inšpektorata. Spodbudna je novica, da drugega nenapovedanega ogleda s seznama že sestavljenih zapisnikov ni bilo potrebno opraviti, saj so že iz dnevnega terenskega ogleda vsebine zabojnikov ugotovili, da stranke spoštujejo navodila pravilnega ravnanja z odpadki.
MMŠ
Ob Dnevu spomina na mrtve je izolska borčevska organizacijapri-pravila komemoracije ob treh izolskih spomenikih padlim borcem in sicer: v Kortah, na Dobravi in na Trgu padlih. Čeprav je prireditve spremljalo slabo vreme, se je komemoracij udeležilo lepo število članov te organizacije ter drugih občanov, ki so na ta način počastili vse tiste Izolane, ki so za svobodo žrtvovali največ - svoja življenja.
Prostovoljci bodo čistili obalo
Geografsko društvo EGEA Koper, ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP), bo v okviru projekta Pre-ProstoVoljni organiziralo čistilno akcijo v Izoli na območju obalne linije od Belvederja do Belih skal.
Področje prostovoljstva obsega tudi skrb za okolje, zato bo ekipa študentov prostovoljcev v sredo, 7. novembra 2012, s pričetkom ob 10.00 uri, čistila izolsko plažo med Belvederjem in Belimi skalami. »Z izvajanjem čistilnih akcij prostovoljci pripomoremo k ozaveščanju ljudi o okoljski problematiki in odnosu do okolja ter hkrati širimo idejo prostovoljstva kot aktiven in dragocen način preživljanja prostega časa,« sporoča Uroš Piciga, sekretar za socialo in študentsko problematiko ŠOUP.
Zbirno mesto čistilne akcije je plaža v San Simonu, na katero so vabljeni vsi, ki so pripravljeni preživeti sončen dan na svežem morskem zraku in obenem storiti nekaj dobrega za našo čudovito in občutljivo obalno območje. Prijave zbirajo na elektronskem naslovu egeakoper@soup.si ali telefonski številki 031 426 504 (Lea).
Projekt se izvaja v sodelovanju z Zavodom Triumf in je sofinanciran s strani Mestne občine Koper in Občine Izola.	Vir foto: Šoup/Manuel Kaiman
Kogar imaš rad, ne umre, samo daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi soproga, očeta, dedka, prijatelja in soseda,
Marijana Ivankoviča,
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in bili z nami.
Soproga Milena in hčeri Gordana ter Suzana z družinama.
Izola, oktober 2012
V spomin
Momir Stankovič
22. 10. 2012
Kdor živi v srcu svojih dragih ni mrtev. Še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.
Žalujoči: brat Dragan, sestri Bosiljka in Mirjana, družina Stankovič iz Banja Luke ter nečak Slobodan in nečakinja Dušanka z družinama iz Kopra.
Izola, oktober 2012
Predzadnja
KRIMINALNE
Ni ratalo
V križišču ulice Sv. Petra in Levstikove je voznik osebnega avtomobila Citroen AX zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v drugo vozilo. Po nesreči sta povzročitelj in sopotnica vozila z izgovorom, da gresta po dokumente, kraj zapustila in se nista več vrnila. S tem je povzročitelj kršil določila ZPrCP, ker ni nudil podatkov drugemu udeležencu prometne nesreče. Na kraj je med postopkom policistov prišel drug moški, ki je prinesel prometno dovoljenje in navedel, da je on vozil vozilo v času nesreče. Policisti so v okviru ogleda zavarovali DNK na krmilu in ročici vozila, moški pa je medtem že poklical dejanskega voznika, ki se je tudi vrnil na kraj. Povzročitelju prometne nesreče je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.62 mg/l, pri preverjanju po evidencah je pa bilo še ugotovljeno, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Sledi obdolžilni predlog na sodišče za prekrške Piran.
Ludizem še živi Delavci, ki so delali v prvih tovarnah, so imeli za delo težke pogoje, saj so morali delati do 16 ur dnevno, niso imeli urejenega socialnega zavarovanja, ni bilo bolniških dopustov. Nezadovoljni delavci so za vse to krivili stroje, zato so svoje nezadovoljstvo najprej usmerili proti njim. Stroje so začeli namerno razbijati in uničevati. Tako je bilo v začetku 19. stoletja, v Izoli pa še traja, saj je nekdo ponoči popolnoma uničil delovni stroj. Škode je za 15.000 evrov. Pozno je opazila Očitno kar nekaj časa ni kolesarja, saj je šele zdaj občanka prijavila, da ji je nekdo avgusta ukradel kolo znamke BTWIN.
Ni vsak Euro pravi Iz ene od izolskih trgovin so policiste obvestili, da je tujec hotel plačati s ponarejenim bankovcem za 50 evrov. Policisti so ob prihodu ugotovili, da gre za tujca iz Libije. Bankovec so mu zasegli, sledi pa poročilo na državno tožilstvo.
Kako je zadel pravo?
Občan je prijavil, da je izgubil dokumente. Med njimi je bila tudi bančna kartica, s katero je nato neznanec na bankomatu dvignil več 100 evrov, čeprav PIN številka ni bila nikjer zapisana ah priložena. Je pa res imel srečo. Tatič, seveda.
Nosilne ploščice
Občan je sporočil, da se boji, da soseda, s katero sta že dalj časa v sporu, ruši nosilni zid in posega v dimnik. Soseda je zagotovila, da to ne drži, saj menja samo keramiko v stanovanju.
V fuzbalu bi dobil tri tekme
Občanka je naznanila, da jo je srečal bivši partner in jo pljunil. Izdan mu je plačilni nalog, če bi bil fuzbaler pa bi dobil še najmanj tri tekme ne-igranja.
Kaj pa je tam delal nož
Občan je naznanil, da mu je nekdo vlomil v osebni avto in iz njega ukradel avtoradio, ključe in nož. Policisti so opravili ogled, sledi kazenska ovadba.
Sezona še traja
Čeprav je glavna turistična sezona že mimo nepridipravi tega ne priznajo in so svojo dejavnost potegnili v posezono. Tako so gostu v izolskem hotelu ukradli denarnico, v kateri je imel dokumente in gotovino. Sledi kazenska ovadba, lopova pa še iščejo.
Antikanalizator
Očitno urejanje kanalizacije vsem ne diši. Na gradbišču kanalizacije v Kortah so namreč z gradbenega stroja neznanci ukradli hidravlično kladivo. Materialna škoda znaša 5000 evrov. Sledi kazenska ovadba, sovražnika kanalizacije pa še iščejo.
Bivši, sedanji, bivša, sedanja
Iz Jagodja je klicala ženska in prijavila, da sta se v njenem stanovanju sprla njen bivši mož in zdajšnji partner. Policisti so na kraju ugotovili, da so vsi močno pod vplivom alkohola in da je naznaniteljica med prepirom z nožem porezala po roki bivšega moža, ker ni hotel zapustiti stanovanja. Sledi kazenska ovadba.
Pil ni, kadil pa ...
Policista sta ustavila 22-letnega domačina. Preizkus alkoholiziranosti je bilf negativen, postopek za prepoznavanje simptomov na mamila pa pozitiven. Odrejen je bil strokovni pregled v SBI, potem pa so mu prepovedali nadaljno vožnjo in odvzeli vozniško dovoljenje.
Uk D CON BUČO
Kandelaber sredi pločnika
Rubrika Uko con bučo postaja vse bolj popularna in povečuje se število anonimnih sodelavcev, ki nam pošiljajo fotografije različnih nevarnosti, napak in neumnosti, ki jih vsak dan srečujemo v našem okolju. Ena takšnih je kandelaber sredi pločnika v Cankarjevem drevoredu , ki je, po postavitvi gradbene ograje postal ovira, ki mimoidoče pešce in kolesarje prisili, da gredo s pločnika na cesto. Kdo bi moral tokrat reagirati?
MALI OGLASI 1	Razno
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	3.947 m2 kmetijskega zemljišča v Luciji (Lučan) prodam. 070 872 901
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 439
KUPIMO
Hiša, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim. tel.: 041 647400 NAJAMEMO
-	Prodamo črno-belo psičko, pasme shitzu, staro 3 mesece in 2 tedna. Psička je zdrava,veterinarsko pregledana in cepljena. Tel: 041 249 894
-	Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541
-	Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678
-	Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 predali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748
-	Zaradi prostorske stiske za simbolično ceno prodam fikus. Tel.: 041 393 800

-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
. Za daljše obdobje ODDAM manjšo garsonjero v Jagodju. 041 770 042
-	ODDAM trgovino z utečeno dejavnostjo v Izoli, tel 040 605 604
-	ODDAM trosobno opremljeno stanovanje trem študentom ali mladi družini, tel. 040 767 591 -Oddamo 2-sobno stanovanje od 1.9.do 28.6, najraje študentom Tel: 040 500 074
-	Oddam skladišče v velikosti 90m2, pritličje 041 344 280
Prodajate-kupujete nepremičnino,
strokovni osebni nepremičninslii svetovalec
Delo
kiOpseH' 0411113360
Vozila in plovila
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtoma tik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Nudim pomoč pri obiranju oljk in pri drugih kmetijskih opravilih. o30 638 847
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko. Mohr@safe-mail. net
-	Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč -likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov. tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce. Tel.: 041 345 634
g (grill	GRILL j ^
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Popust se obračuna pri blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo.
Prav vsi računi za opravljene nakupe v novembru bodo sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade 6.12.2012!
10 % popust
na izbrani kos iz programa perila
Veljavnost: do 30.1 1.2012
20 % popust
za en konfekcijski izdelek po vaši izbiri*
Veljavnost: do 30.11.2012
Manufaktura Izola v novembru praznuje 40 let!
Praznujte z nami tudi vi!9
Hiša s stilom Izola Pittonijeva i,
Tel: 05 64 18 457
Urnik: PO-PE 8.00 - 20.00
so 8.oo 14 oo www.manufaktura.si
Pevke nagrajene tudi v Varšavi
Na mednarodnem zborovskem festivalu Varsovia Cantat, ki ga v Varšavi pripravljajo že od leta 2005, je letos v štirih kategorijah zapelo 16 pevskih zborov iz Poljske, Latvije, Makedonije, Estonije, Švedske, Indonezije in Slovenije. Slovenske barve sta zastopala dva zbora - Ob Mladinskem pevskem zboru GŠ Koper še celjski mešani pevski zbor Antona Schvvaba pod taktirko Alenke Goršič Ernst.
Zbor, ki ga vodi Maja Cilenšek je v svoji kategoriji dosegel naj višjo nagrado in se po odločitvi petčlanske mednarodne žirije uvrstil na prvo mesto. Dekleta so si zmago pripele s pesmimi Pueri Hebraeorum Giova-nnija Pierluigija da Palestrine ter s pesmimi Dajte novici na kolač (Ambrož Čopi), Benedictus (Krzystof Penderecki) in Three fiord sketches (Olli Kortekangas).
V začetku oktobra se je dekliški zbor, z nastopa v Riminiju, vrnil z zlatim priznanjem, Maja Cilenšek pa z nagrado za najboljšo dirigentko. Dekleta so bila zadovoljna, da so lahko zapela tudi v Chopinovi dvorani varšavske glasbene akademije, ki nosi ime po poljskem skladatelju in pomeni pojem klasične glasbe.