Poštnina pavtallraiM Leto II., štev. 78 V Ljubljani, nedelja dne 3. aprila 1921 Posamezna itev. f R Czhajt ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno*...... 15 „ za zased, ozemlje. 300 , za inozemstvo . . 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm). 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm). 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politika Urednlttvos Miklošičeva cesta št 10/L Telefon K. 72. Upravnlštvo: Sodna nlica it 8. Telefon it 36. Račun kr. post ček. urada itev. 11.842. Karlov povratek jc casus belli za Jugoslavijo URADNA IZJAVA NAŠE VLADE V BUDIMPEŠTI. — PRIPRAVE V BEOGRADU BEOGRAD, 2. aprila. (Izv.) Naša vlada je pooblastila našega poslanika v Budimpešti, da naša država smatra restavracijo Habsbnržanov na Madžarskem za casus belli; za ta slečaj so odrejene vse potrebne priprave in vojska stoji pripravljena. Beograd, 2. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je vršila dolga debata o dogodkih na Madžarskem Ministrski predsednik Nikola Pašič je prečital vsa poročila naših zastopnikov v inozemstvu o Kari noče zapustiti Madžarsko NOV PRITISK ENTENTE. — ŠVICARSKI POGOJI ZA KARLOV PO-VRATEK. — VOJAŠKA KONVENCIJA PROTI MADŽARSKI pripravljajočem sc prihodu razkralja Karla na Madžarsko. Nato so bili predloženi razni sklepi vojaškega značaja, posebno, kako naj bi se naša meja proti Madžarski krepkeje zavarovala. Kolikor je dosedaj znano, niso bili izvršeni nobeni končni sklepi. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da hoče naša vlada počakati še na odgovor iz Pariza, ki se pričakuje za danes. Naša vlada je v stalni zvezi z Rimom in Prago. Budimpešta, 2. aprila. (Izv.) Vprašanje Karla Habsburga je stopilo v hov stadij. Danes dopoldne je njegov zastopnik polkovnik Lehar izjavil v Sobotišču navzočim novinarjem, da je kralj Kari sprejel na znanje sklep madžarskega narodnega sveta, da ga f polni meri priznava, da pa hoče na Madžarskem počakati odločitve par-lamenta o vladavini madžarske države. Budimpešta, 2. aprila. (Izv.) Na ifvoji včerajšnji seji je sprejel madžarski parlament resolucijo, v kateri protestira proti prekucuškemu poskusu razkralja Habsburga in izjavlja, da si,pridržuje neomejeno in nepre-juelicirano svobodo in pravico, določati bodočo obliko vladarine na Madžarskem. Dnnaj, 2. aprila. (Izv.) V poznih /ečernih urah prihajajo iz Budimpešte poročila, da se je razkralj Kari odločil, da ostane na Madžarskem. Predpoldne je sprejel nekaj budimpe-štanskih novinarjev in jim izjavil, da ne more zapustiti dežele. Na Dunaju so se danes popoldne rfestali madžarski opravnik poslov, švicarski poslanik in avstr. zvezni Karla Habsburga skozi Avstrijo in za njegov povratek v Švico. Vsled tega se tudi opusti namera spraviti Habsburga v Španijo. Pri potovanju skozi Avstrijo bi bivši anti-deželni glavar Sever kot zaupnik socialnih demokratov spremljal Karla. Vele-nemci in krščanski socialci so se odpovedali udeležbi pri tem potovanju. Švica je določila Karlu kot novo bivališče Lucern. Več ententnih častnikov bi se udeležilo potovanja, ravno tako manjši detašma za eskorto. Dunajski vladni krogi so prepričani, da vrši ententa pritisk na Madžarsko in da je pripravljena prisiliti Karla, da odide. Beograd, 2. aprila. (Izv.) V dobro poučenih krogih se nagiaša, da vlada med člani male entente popolno soglasje v tem, da bi pomenil povratek cesarja Karla na madžarski prestol zanje casus belli. Vojaška konvencija, sklenjena med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Rumunijo in Italijo, določa celo natančno število divizij, ki bi jih moral postaviti vsak član male entente v slučaju, da bi bile v svrho preprečenja restavracije habsburške monarhije na Madžarskem potrebne vojaške operacije. Te dni bi se mo-kar.celar na posvetovanje, pri kate- j ral določiti samo še vrhovni povelj-rem se je ugotovilo, da so sedaj od-! nik in pa generalni štab, ker o tem stranjene vse težave za potovanje! v konvenciji ni nič omenjeno. tfabsburg zbira svoje pristaše GLAVNI STAN V SOBOTIŠČU. —DVORNA KAMARILA. — STRUJI DVE Budimpešta, 2. aprila. (Izv.) Okrog razkralja se je v Sobotišču stvoril nekakšen dvor. Kakih 30 političnih osebnosti se nahaja pri njem, med njimi mnogi plemiči, predsednik nar rodne skupščine in nekaj višjih bivših dvornih uradnikov. • Dunaj, 2. aprila. (Izv.) «Neue Freie Presse» prinaša v večerni izdaji obširno poročilo posebnega poročevalra iz Sobotišča. Tudi on potrjuje budiin-peštansko vest, da si je Karel napravil nekakšen dvor. Natiškofovska palača in komitatska palača sta polni rapih osebnosti, ki prihajajo in odha-iaJp; zaprašeni avtomobili iz Budimpešte stoje v dolgih vrstah pred palačama. Častna straža stoji na vratih. Radovednežem ni dovoljen postajati pred njimi. Mncgi hodijo po drevoredih in radovedno gledajo v neko okno prvega nadstropja, kjer se od časa do časa prikaže — «0n». Sled mnogoštevilnimi Karlovimi obiskovalci se nahajajo skoraj vsi člani nekdanje madžarske dvorske družbe. Polkovnik Lehar se od časa do časa nekam odpelje in potem zopet vrne. Tudi zahaja mnogo v vojašnico, odkoder se vrača zopet h Karlu. Potem depešira na posebnem Hughes - aparatu po celo uro z Budimpešto. V Sobotišču se nahajata grofa Andrassy in Bethlen. Njuna vlocra ni še pojasnjena. Pravijo, da sta se sporazumela v toli ko, da je sedanji položaj neugodt-n, da bi se nadaljeval Karlov poizkus, da je pa treba spraviti ta poizkus in njega likvidacijo v legalno formulo, ki bi obenem omogočila, da se dežela v bodoče ubrani raznih pretendentov na prestol in njihovih medsebojnih borb. Pri ogrski pragmatični sankciji pa da je treba vztrajati! V to svrho se konstruiraj formula, da tudi razkralj Karel potrdi izvolitev državnega upravitelja ter si pridrži le možnost, da bo kedaj v bodoče zopet sam prevzel vladanje. Teleki naj bi dal svoj podpis h Karlovemu podpisu na tako listino. Teleki je pa ta podpis odklonil. Lehar, ki je med »najzvestejšimi*, je v vojašnici zbral moštvo in častnike in nazdravil razkralju. Častniki so klicali Eljen, moštvo je pa molčalo. Ogrska vlada jc danes odstavila Le-harja z mesta okrožnega vojaškega poveljnika in na njegovo mesto imenovala majorja grofa Pavla Hegedtlsa. Tudi je izmenjala del posadke. V škofovski palači sta med prisotnimi dve struji, oficijelna, ki pravi, naj Karel odide, ker zanj še ni prišel čas, in ncoficijelna, ki pravi, naj Karel ostane... Vsekakor nocoj še ni gotovo, ali odide Karel prostovoljno in kdaj. Velike aretacije Slo* vencev v Trstu Italijanski listi poročajo o odkritju slovenske zarote Trst, 2. aprila. (Izv.) V znani Amilčevi gostilni v Rojanu je bila sinoči zbrana družba 18 Slovencev. Kmalu po polnoči je vdrl v gostilniške prostore pod poveljstvom brigadirja Riccia močan oddelek karabi-njerjev. Brigadir je proglasil tako pri vstopu vso slovensko družbo za aretirano, češ, da so na svojem sestanku kovali zaroto proti Italiji. Vseh 18 navzočih so nato odpeljali na policijsko stražnico, kjer so sestavili ž njimi zapisnik, nato pa jih oddali v zapore. Seveda so jih vse preiskali, da bi našli pri njih orožje ali še kak drug corprus delieti. Preiskava je bila brezuspešna. Da pa b. mogli vsaj nekaj pokazati, so jim zaplenili žepne nože, ki so jih proglasili za državi nevarne predmete. Aretirani so: Gostilničar Arnilič in njegov 191etni sin Karel, Mirko Skola, Rajmund Peric, Alfonz Turko, Venčeslav Rebec, Hadrijan Drufovka, Josip Požru, G. Ferluga, Vladimir Gcljevšček, Robert Zavadil,j Slavoj Slavik, Vladimir Ferkalis, Virgilij Šček, Franc Novak, Feliks Jap in glavni urednik «Edinosti» dr. Engel-bert Besednjak. Tržaški listi poročajo obširno in bombastično, da so karabinjerji odkrili nevarno, proti Italiji naperjeno slovansko zaroto. Obetajo še nova razritja in nadaljne aretacije. Kratka odgoditev rim ske konference Italijani pozdravljajo udeležbo Jugoslavije Rim, 2. aprila. Ker niso pravočasno dospeli eksperti nasledstvenih držav, se za danes napovedana konferenca otvori šele v pondeljek. «Tri-buna» pozdravlja udeležbo Jugoslavije na konferenci^ ker udeležba Ju goslovanov dokazuje, da je na italijanski kot na jugoslovanski strani vendarle nekaj teženj, da se uveljavijo določbe rapallske pogodbe, ki se nanašajo na medsebojne odnošaje obeh sosednih držav. Amerika bo ratificirala versaillsko mirovno pogodbo! Pariz, 2. aprila. (Izv.) V vodilnih ententnih krogih se je danes pojavila vest, ki pomeni, če bo potrjena, popoln prevrat v dosedanjem svetovno-političnem položaju. Iz «najboljšega washingtonskega vira* se namreč doznava, da je predsednik Harding popolnoma izpremenil svoje nazira-nje o mirovni pogodbi in da je sedaj mnenja, da naj Amerika čimprej ratificira versaillsko mirovno pogodbo. Uradniško vprašanje pred ustavnim odborom BEOGRAD, 2. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je zboroval po prekinjenju seje ustavnega odbora ožji medstrankarski odsek. Na razpravo je prišla ureditev ustavnih določb o uradniških odnošajih. Napram stališču ministra dr. Trifkoviča, naj se prepusti to vprašanje redni zakonodaji so zastopniki strank splo«no poudarjali potrebo, naj se vsaj osnovne točke sprejmejo že v ustavo, zakonodaja pa naj izvede podrobnosti. Z zakonom naj se prepreči korupcija in zloraba uradniškega položaja v strankarske ali privatne svrhe. Posebna uradniška pragmatika naj zajamči uradništvu stalnost in sigurnost v službi in uredi način napredovanja. sporazumno sprejeta naslednja sfflV zacija ustavnih določb o uradništvu t »Državna oblastva se ustanavljajo in uradniki imenujejo po predpisih zakonov. Značaj državne službe, pravice, dolžnosti, plače in pokojnine državnih uslužbencev vseh panog določa zakon o činovnikih. Državni uradniki so organi celote in s? dolžni vršiti svojo dolžnost v sploanem interesu. Uporabljanje ob lasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske namene in vplivanje na državne uradnike je po zakona kaznivo. Uradniki, ki so po zakonu stalno nameščeni, se brez rednega kazenskega ali disciplinarnega postopanje Po daljši debati je bila naposled i ne morejo odpustiti iz službe. Ustavne določbe o pokrajinski upravi Beograd, 2. aprila. (Izv.) Današnja seja ustavnega odbora je prinesla od ločitev glede glavnih načel o ureditvi oblasti. Klerikalci so se zlasti proti-vili temu, da bi se v ustavi dopustila možnost enotnega sistema. To je oia čilo ono strujo v ustavnem odboru, ki se je odkrito zavzemala za dvotirni sistem. Dr. Žerjav je branil stilizacijo predloga, ki pušča vprašanje eno ali dvotirnega sitema vsaj odprto. Nato pa je Ljuba Jovanovič predlagal, naj se skupni uradi dopuste kot izjema, Člen 64. je bil nato sprejet v formu laciji, ki pravi, da so organi oblastne upravne skupščine in oblastni odbori Oblastna skupščina voli predsednika, ki predseduje sejam. Z zakonom «e morejo predvideti izjeme. Veliki župan je vrhovni starešina obče državne administracije v oblasti, v kolikor ne obstojajo po zakonu skupni uradi za eno ali več oblasti. Natančnejše odredbe glede ustrojstva upravnih jeii-nic (občine, 6reza in oblasti) prinese poseben zakon. PREHODNE ODREDBE Beograd, 2. aprila. (Izv.) V popol danski seji ustavnega odbora so bili rešeni členi glede naredbe glede prisege poslancev in regenta na novo ustavo. Dalje je bil sprejet člen 3 prehodne naredbe v tem smislu, da dobe naredbe centralne vlade s pod sisom vladarja veljavo zakona. Te naredbe pa se morajo tekom treh mesecev po uveljavljenju ustave en )loc podvreči reviziji. Dalje člen 4 irehodne naredbe o proširjenju srbskih zakonov o ustrojstvu ministrstev, državnem svetu, državni kontroli in ministrski odgovornosti, na vso državo. Dr. Žerjav je izjavil, da glasuje za ta člen samo z rezervo, da se bodo omenjeni zakoni bistveno izpremenili, zlasti zakon o glavni controli, ki je v sedanji obliki nesreča za državo. NEMIRI V ZASEDENI NEMČIJI Spopadi z ententnimi četami Essen, 1. aprila. Na levem bregu Rena se na poedinih mestih nemiri nadaljujejo. Mnogo delavcev, ki bi radi delali, vsled ogrožanja po komunistih ne morejo nastopiti dela. V nekem rovu so našli velike množine dinaraita. Med delavci in zased-jenimi četami je prišlo do streljanja, pri čemer je bila ena oseba ubita in več ranjenih. KRVAVA BITKA S KOMUNISTI V NEMČIJI BERLIN. 2. aprila. Včeraj je nastopila policija iz Halleja in Eislebna proti ustašem, ki so se utrdili pri Beesenstedtu, in razpršila 500 mož broječo tolpo. Komunisti so iztrubili 20 mrtvecev in ravno toliko ranjenih in ujetih. Na plenu so izgubili 4 strojnice, 150 pušk in mnogo streliva. Posebno uspešna akcija iz Meerseburea ie zajela 50 upornikov. VZROK PREPOVEDI IZVOZA ŽIVIL Beograd, 2. aprila. (Izv.) Ministrski svet je z ozirom na vročino, ki je pričakovati letos in katera odpira že sedaj zelo slabe izglede na letošnjo letino v obče z ozirom na opasnost, da zemlja lahko ostane brez zadostne ljudske in živinske hrane, izdala odredbo, da se prepove vsak izvoz vseh vrst živil (pšenice, ječmena, ovsa, koruze) kakor tudi sena in slame. Prepoved velja od 1. aprila, toda ne za predmete, ki so bili že natovorjeni. RADIČEV ZAUPNIK PRI KARLU Beograd, 2. aprila. (Izv.) Od dobro poučene strani se doznava, da * bil na spremstvu Karla Habsburga na Madžarsko udeležen tudi neki delegat Radiča. To dejanje Radiča se smatra za odkrito manifestacijo proti konsolidaciji naše države. FINANČNA POGAJANJA Z ITALIJO Beograd, 2. aprila. (Izv.) Z Italijo je dosežen sporazum, da se vrši fi-nančno-ekonomska konferenca v smislu člena 6. rapallske pogodbe tekom aprila meseca 1.1. KANDIDATNA LISTA JDS ZA CELJE Celje, 2. aprila. (Izv.) Danes je bila setavljena kandidatna lista JDS, Nc* sitelj liste je Ivan Rebek, ostali kam didati so: dr. Kalan, fin. svetnik Sed« lar, trgovec Strmecki, dr. Božič, obrtnik Bizjak, upravitelj bolnice Prekor-šek, trgovec Strupi, dr. Hrašovec st, prof. Mravljak. knjigarnar Goričar, urednik Spindler, hotelir Bernardi, namestnik drž. pravdnika dr. Rus, trgovec Ravnikar, posojilnični uradnik Kralj, ravnatelj meščanske šole Setaj« nik, gostilničar Pere, posetnik Grego-rič, čevljar Sontič, Pajk, fin. komisai Kovač, brivec Kapus, trgovec Plahuta, H. Mravljak, skladiščnik Zabnkov» šek, fotograf Pelikan, trgovec Lukas gostilničar Robek, J. Božič. VOLITVE V VIŠJI ŠOLSKI SVET Ljubljana, 2. aprila. Skrutinij za volitve iz učiteljske skupine je prelo« žen na torek 5. aprila. RIM, 2. aprila. Prebivalstvo v Ca-pui je pregnalo socialistično občinsko zastopstvo iz mestne hiše. REKONSTRUKCIJA ITALIJANSKE VLADE Rim, 2. aprila. (Izv.) Rekonstrukcija Giolittijevega kabineta je končana. Ker je zastopnik klerikalne stranke zakladni minister Meda podal iz zdravstvenih ozirov demisijo, je Giolitti pozval klerikalno stranko, da naj nominira v vlado svojega zastopnika. Stranka je imenovala poslanca Rodi-noja, ki prevzame portfelj vojnega ministra, a dosedanji vojni minister Banani prevzame zakladno ministrstvo. V političnih krogih se trdi, da e dekret o razpustu parlamenta že ^odpisan in rok za nove volitve do-očen z 22. majem. NOVA ZAVEZNIŠKA KON FERENCA Pariz, 2. aprila. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdi, da se zavezniška konferenca sestane še te-com tega meseca, in sicer nekje v taliji. Francija ni dovolila, da bi na njen teritorij stopili nemški delegati. RAZDELITEV VOJNEGA PARKA DUNAJ. 2. aprila (Izv.) Komisija, d jo jc postavila konferenca poslani-cov v svrho razdelive vojnega narka med nasledstvene države, je delo zaključila. Z razdelitvijo vagonov je pričela 1. aprila. Prva grupa razdelitve znaša 50.000 voz. Pri razdelitvi posameznih tipov je bila merodajna možnost gospodarske uporabe. Večji število vagonov bo na ta način pripadlo tudi Avstriji. Nadaljna razdelitev bo sledila v najkrajšem času LONDON, 2. aprila. Lord Edmund Talbet je bil po uveljavljenu novega homerulskega zakona imenovan za podkralja na Irskem. To je prvi rimsko-katoliški funkcijonar na tem mestu. Volilni sistem (RAZPRAVA V USTAVNEM 0D30RU.) Beograd, 1. aprila. Danes ob 9-30 je predsednik dr. Ninčic otvoril 41.red.no sejo ustavnega odseka, na katere' dnevnem redu* je bila razprava o členih, ki se doslej še niso rešili. Čle.a 42., ki govori & sestavi narodne sikupščine, je bil dosiej zato odgoden, ker prvotna stilizacija ni predvidevala zaščite manjšin*. Minister za konstvtuantoje prečital stilizacijo tega člena, ki se je bila uredila sporazumno. Poslanec Gjonovič meni, da člen ne izraža tistega, kur se je zahtevalo. Zahtevalo se je, na j bi bila \vsa narodna skupščina sorazmerno organizirana na podlagi proporčne sestave. Minister za koastituanto pravi, da je nova stilizacij-i boljša. Poslanec dr. Dulibič ni zadovoljen z večinsko redakcijo in se postavi na načelo- proporca. Poslanec Eirbin Krisfcin se strinja s poslancem Gjonov.icem. Poslanec Jovan Jovanovič se ne strinja s predlogom ministra za koca.ti-tuanto, ker hoče, da se izvrše volile v narodno skupščino po poklicu, d a anto, dr. Trifkovič pravi, naj se zakonodaji omogoči, da najde srednjo pot med vsemi različnimi sistemi zaščite manjšin. Poslanec dr. Šimrak pravi, da v intencijah ministra za konstituanto ni niti liberalnosti, niti demokratizma. Saj ima tudi srbski zakonik določbe o proporcu v členu 86. iz leta 1903. Poslanec zahteva, naj se slična naredba uvede tudi v Jugoslaviji. Komunist Jovanovič je zoper večinsko redakcijo in zahteva, naj se uvede jasno načelo sorazmernosti pri volitvah. Vsa država na bo en sam okraj in vsaka stranka na ima samo eno listo. Demokrat Pavle Dubovič meni, da bi bilo treba povprašati, najširje sloje in vpoštevati njihovo mnenje. Zaradi tega je treba, da se določi proporc po zakonodaji. Predlaga, naj ne voli vsakih 50.000 oseb enega poslanca, ampak že vsakih 40.000. Člen se sprejme v večinski redakciji tako-le: «Narodno skupščino sestavljajo poslanci, katere voli narod po splošnem, enakem, neposrednem se uvedejo vezani mandati. Če bii i in tajnem glasovanju z zastopstvom imel voliti med načrtom minstra za i manjšin. Na vsakih 50.000 prebival- konstituanto in poslanca Gjonoviča, bi si izbral tistega, ki ga predvideva poslanec Gjoncvič. Poslanec Angjehnovič zahteva od ministra za konstituanto, naj pojasni, kako bi se dal izvesti proporc na najširši podlagi. Minister za konstitu- ,cev se voli po en poslanec. Če je p lus v eni volilni edinici večji od 30 tisoč, voli ta ostanek tudi enega poslanca. Narodna skupščina se voli vsako četrto leto. Podrobnejše se odredi z zakonom Gioliiiifevi računi ŽivHenje sedanjega rimskega parlamenta gre polagoma h koncu. Ministrski predsednik Giolitti, ki je o-krepil svoje stališče najprej z rešitvijo jadranskega vprašanja v obliki rapallske pogdbe, in je pozneje s spletkami izigral socialiste proti komunistom ter tako razlil enotno socialistično stranko v Italiji, pripravlja proti svojim političnim sovražnikom in tekmecem odločilen sunek: razpust zborrtice in razpis novih volitev. Giolittijeva vlada živi kljub posameznim uspehom svojega vodje v neprestani in dolgotrajni krizi. Nad parlamentom nima ingerence. Manjka ji večine, ki je potrebna za sprejetje nujnih zakonskih predlogov, in brez katere noče Giolitti igrati svoja politične vloge pred svetom. To večino pa si hoče gromovnik iz Dro- nera zagotoviti pri novih volitvah. Boji "med fašisti in socialisti so Goiittiju pokazali, da je sedanji tre-notek najugodnejši za nastop proti socialistom, ki so razcepljeni. Od tega razcepa si šef rimske vlade obeta znatno skrčenje poslancev v vrstah bodoče opozicije. Kot vzrok pa razpust zbornice navaja Giolitti razlog, da vlada nima trdne in zanesljive večine; dalje trdi tudi, da sedanji poslanci ne izražajo sodobne volje ljudstva, ki zahteva dela in obnove na vseh poljih. Delo, od parlamenta podprto in odobreno, je torej glavna točka Gio-liftijevega programa. Ta program bo kot kandidat podprl in obrazložil na svojih političnih skupščinah, kjer bo razpravljal o svojem programu s posebnim ozirom na sedanje ekonomske potrebe razrahljane Italije. r-f Šleski plebiscit in sorijalna demokracija. Pod tem naslovom se je vrnil g. dr. O. Rybar k «Slovenskemu Narodu», kjer mu je v sicer ne prekratkem članku uspelo priromati iz Gornje šlezije sredi med slovenske narodne socijaliste. Dr. Ribar se je nekaj naučil: pred par leti smo ga poznali kot modrijana in državnika, ki je z visokega zvonika gledal na «naivno» in «otroško» politiko čeških narodnih socijalcev ter je dajal njihovemu voditelju V. Klofaču jako slabe cenzure. Zlasti o antimilitaristi-čni propagandi čeških narodnih socijalcev je imel gospod Rybaf svoje ne prelaskavo mnenje, ki skoraj ni bilo ugodnejše, njego njegova sodba o tržaških narodnih socijalcih ali pa o profesorski naivnosti gospoda Masa-ryka. Pa gospod Rybar s hvalo češke narodno-socijalne stranke ne nosi za-manvode v morje. Naznaja namreč, da smo mi drugi o delavskem vprašanju čisto krivega mnenja. «Pred-stavitelja slovenskega meščanstva*, to je demokrate obtožuje, da zavze- majo «skrajno sovražno stališče* proti delavstvu. G. Rybar je namreč «čital», da smo demokratje izročili delavce na milost in nemilost soci-jalno-demokratskim voditeljem, «zatrjuje se mu», da nočemo delavcev v narodnih organizacijah, ^izročili smo* socijalnim demokratom najvažnejše državne funkcije in nad njihovimi zmagami smo imeli svoje posebno dopadenje. To so dokazi gospoda Rybara. Reči smemo, da že dolgo nismo čitali podobnih brezvestnih predrznosti, ki na «čital sem*, «zatrjuje se* gradijo težke obtožbe. Primerjati se dajo le naivnosti drja. Ry-bara, s katero nas podučuje o pomenu narodno zavednega delavstva, in pa lista, ki je dal prostora izvajanjem, katerih namen je več kot prozoren. Vojaška sodišča. Ustavni odbor je sprejel v ustavni načrt sledeča važna določila glede vojaških sodišč: «Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodbe ne stoje pod vplivom nobene oblasti, ampak sodijo same po zakonu. Sodniki vojaškega apelacijskega sodišča so stalni. Stalnost sodnikov prve stopnje se regulira v posebnem zakonu. Sodniki sodišč prve stopnje niso odgovorni za svoje sodno delovanje. Brez odobritve apelacijskega sodišča se apelacij-ski sodniki ne morejo premestiti, če sami v to ne privolijo, ali pa na boljše mesto. Sodniki prve stopnje pa se morejo premestiti samo na podlagi zakona.* -j- Nemiri v Italiji. Italijanske no-vine ugotavljajo, da je v nemirih in izgredih, ki se ponavljajo sedaj v Italiji, vse bolj in bolj opažati nekak sistem, ki dokazuje, da ti nemiri niso posledica trenotnega razpoloženja ali slučajnih konfliktov, ampak da so dobro organizirani in pripravljeni. Izbruhi teh nemirov so dokaz, da obstoji organizacija, ki jih diktira. Po-avljajo se iz najneznatnejših vzro-cov tam, kjer jih nikdo ne pričakuje, pojavljajo se tam, kjer je teren nesi-juren in dvomljiv, ali iz vsega tega se vidi, da hoče ta tajna organizacija joskusiti teren in položaj, da bi dognala, ali je sploh izvedljiva pobuna v velikem obsegu, ki bi se začela pojavljati najprej v neznatnejših krajih, a se potem razširila na prevratna središča, kjer je teren že pripravljen Časopisje soglasno ugotavlja, da je sistem v uprizarjanju izgredov opažati od časa, ko postoje neposredni stiki med italijanskimi socialisti in sovjetsko vlado, zlasti odkar se mudi v Italiji takozvana gospodarska comisiia sovjetske vlade pod vodstvom Vorovskega. -f Verouk v šolah češkoslovaške republike. Iz Prage poročajo: Po vladnem načrtu glede razmerja med državo in cerkvijo ne bo verouk poslej dovoljen niti kot obvezen, niti cot neobvezen predmet v državnih učnih zavodih. Verouk se bo poučeval izključno v rodbini, ako pa žele roditelji, bodo otroke poučevali v ve-ronauku duhovniki njihovega vero-izpovedanja izven šolskih ur. Zasebne šole z izrazito verskim značajem, kakor tudi zasebne šole cerkvenih redov ne bodo dovoljene. Prosvefa — Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v četrtek dne 7. aprila 1921 ob osmih zvečer v »Unionu* dobrodelni koncert v prid »Učiteljskemu konviktu Ljubljani*. Sodelujejo: učiteljica Jelica Vuk-Sadarjeva (solistinja), učiteljica Ir-ma Cepudrova (klavir), ljubljanski učit. pevski zbor. Pevovodja Ferdo Ju vanec. Vzpored: 1.) E. Adamič: V snegu. Da sem jaz ptičica. J. Pavčič: Kaj, ve misli? 2.) E. Admič: V saneh. Ljubljansko polje. F. Juvanec: Izgubljeni cvet. Mešani zbori. 3.) Risto Savin: Svetla noč. Belokranjska. Serenada. Ljubica, zdaj je dan. Samospevi s spremi je van jem klavirja. Odmor. 4.) E. Adamič: Tožba. č'e-tveroglasen ženski zbor. 5.) E. Adamič: Če ti ne boš moj. Ne maram tebe. Kdor je truden. Zbiraj se, zbiraj lepi zbor. C.) A. Nedved: Nazaj v planinski raj. Mešani zbori. Pesmi pod točko 3., 4. in 5. se prvič javno izvajajo v Ljubljani. Vstop hice za ge3efe * parterju: po 8, 8 ft > din., za balkonske sedeže po 6 dnu, ta galerinjske sedeže po 3 din., za stojišča po 2 din. in za dijaška stojišča po 1 din. so v predprodaji v nedeljo in ponedeljek od devetih do dvanajstih v »Učiteljski tiskarni«, pritličje, soba št 8, daljnje tri dni pa v »Učiteljski knjigarni*, Frančiškanska ulica št. 6, na večer koncerta pa v »Unionu*. Pevski zbor vabi tem potom vljudno ceneno občinstvo na ta koncert in se priporoča na mnogobrojni poset. Zdravo! k — Dram. podsedkcija «Preporoda» ni kr. drž. realni gimnaziji v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 4. aprila ob 16. url (štirih popoldne) v Sokolskem domu v, Domžalah dramatični večer v prid »Go-sposv. Zvona*. K obilni udeležbi bo vabi vee dijaštvu naklonjeno občinstvo. —= Glasbena Matica. Vstopnice za kon« cert gg. Mire Coetaperaria, Mar. Schtvei-gerjeve in Larise Vasilijeve se začno prodajati v torek 5. t. m. v trafiki v4 Prešernovi ulici St. 54. Ljubljana, 2. aprila * GENERAL HADŽIČ v ZAGRE- no, ko se je na Madžarskem pojavil! " 5 ' Pomiloval ga je, kako dobro se mu je godilo, pa je moral zapustiti cesarski prestol «in sedaj trpi v tujini*. Takoj po pridigi je romalo več klerikalnih generalov v župnišče. Ali so imeli posvet, kako bi pozdravili Karlčka, če bi postal zopet njih cesar? Bridko je za klerikalce, da nimajo več Habsburžanov, ki bi jim re-šilj. potapljajočo se klerikalno ladjo. Dekan Gnidovec je gotovo mislil že na to, kako doseže pri Karlu pomilostitev in se reši kazni, ki mu jo je stol sedmorice v Zagrebu naložil. * NASA EKSPO^TNA IN IN« PORTNA TRGOVINA. Pod tem naslovom je napisal g. dr. Fran Win-discher lep in zanimiv članek v zadnji »Njivi*. Sobotni »Slov. Narod* je ta članek iz »Njive* ponatisnil brez navedbe vira. Kljub temu. da je g. avtor gotovo sporazumen s ponatisom, je vendar želeti, da obdrži slov. novinarstvo dobro staro navado, da pri pn^-tisili citira vir. * «KOROŠKI SLOVENEC.* Pod tem naslovom je začel izhajati na Dunaju «tednik za politiko, gospodarstvo in prosveto*, katerega izdajajo naši Korošci skupno s Čehi. List bo zastopal narodne in gospodarske koristi koroških Slovencev, s stvarno in prevdarno pisavo bo razkrival krivice, ki se gode koroškim Slovencem; obveščal bo čitatelje o postavah in državljanskih pravicah, ki jih je treba poznati vsakemu. Tako so dobili koroški zatiranci in brezpravneži lastno glasilo, ki bo s Čehi postopalo skupno v vprašanjih narodnostnih manjšin v Avstriji. List najtopleje priporočamo vsem, zlasti pa onim, ki se zanimajo za koroško vprašanje. Naroča se: Lidova knihtiskarna, VVien V., Margarctenplatz 7. Celo. letna naročnina za Jugoslavijo znaša 15 dinarjev. * DEKAN GNIDOVEC OBSOJEN. Dekan in občinski odborniki v Žužemberku Gnidovec ob priliki volitev v konstituanto ni hotel dati v smislu zakona potrebnih potrdil za reklamacije. Na ta način je preprečil več naprednim občanom udeležbo na volitvah. Novomeška okrožna BU. Novoimenovani komandant IV. armije v Zagrebu general Ste-van H a d ž i č je včeraj odpotoval iz Sarajeva na svoje novo službeno mesto. Prejšnji večer mu je sarajevski oficirski zbor priredil v oficirskem domu slavnostno večerjo. Za komandanta II. armije v Sarajevu je imenovan "——al Milko Milosavljevič. * Osebne izpremembe v poštni službi. Imenovani: Martin Rade j za višjega poštnega kontrolorja v Mariboru, za viš. poštnega oficijala Edvard Hofman v Ljubljani 1, za poštnega uradnega slugo Vaclav Stanislav pri poštnem uradu v Gornji Radgoni. — Premeščeni so: višji poštni kontrolor Fran Izgolič od poštnega urada Maribor 1 k poštnemu uradu Maribor 2, poštni oficijal Emil Predika iz Ljubljane v Novo mesto, višji poštni oficijal Ivan Konte od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2, poštni oficijal Miha Luznar iz Sarajeva v Ljubljano, poštni oficijal Ivan Ortan iz Ljubljane v Maribor, poštni asistent Mihajlo Ba-rič od poštnega urada Ptuj k poštnemu uradu Sarajevo 1, pomožni kontrolor Vrančič od poštnega urada Ljubljana 2 k poštnemu uradu Ljubljana 1. Trajno sta vpokojena: poštar Alojzij Tomaži č v Ljubljani in poštarica Marija J u r š a v Zrcčah. • LJUBLJANSKI KANDIDATI KANDIDATSKE LISTE JDS, ki niso še podpisali liste, naj se javijo zanesljivo med 9. in 12. uro dopoldne v nedeljo 3. aprila v tajništvu JDS Narodni dom. — Od skupin, ki imajo zastopnike na kandidatski listi JDS za Ljubljano, naj se javijo nekateri zastopniki v tajništvu JDS Narodni dom v nedeljo ob 9. uri zjutraj. * GOSPODARSKA IN POLITIČNA DRUŠTVA JDS V LJUBLJANI. V nedeljo 3. aprila dopoldne med 9. in 10. uro naj se blagovolijo sigurno javiti nekateri zastopniki društev v tajništvu JDS. Narodni dom. • KLERIKALCEM PRI NAS JE SRCE UTRIPALO, KO JE BIL KARL BLIZU. Nihče pri nas še ni vedel o Karlovem povratku na Madžarsko, prve vesti je prineslo časopisje v sredo. Zužemberški dekan Gnidovec pa je že za velikonočne praznike točil raz prižnice solze za pustolovca Karla Habsburga — rav- 26 ^ MČ IL V Hugh Conway: lz iem-2 Roman. Ker se mi je zdel njegov obraz in vedenje znano, sem stopil čez cesto, da bi ga bolje videl. Ker je nosil neizogibno turistovsko obleko, je bil videti navaden angleški potnik, in to tako, da sem menil, da sem se zmotil. Vendar sem imel prav. Vkljub izpremenjeni obleki sera ga spoznal v hipu, ko sem prišel bliže. Bil je tisti človek, s katerim se je bil Ken-yon zapletel v prerekovanje pred cerkvijo v San Giovani — oni človek, ki je naju prijel, ker sva izrazila občudovanje -ad Pavlino — oni človek, ki je odšel roko v loki s Cenerijem. Naključje je bilo preugodno, da 6i ga ne porabil. Vsaj ta bo vedel, kje bi mogel najti doktorja. Zanašal sem se, da njegov spomin za obraze ni bil tako dober kakor moj, da me ne bo pripravil v zvezo s tistim neprijetnim dogodkom, ki se je prigo-dil, ko smo se zadoj%at videli. Stopil sem k njemu, privzdignil klobuk ter ga prosil, da bi nekaj trenutkov z njim govoril. Govoril sem angleško. Hitro me je ostro pogledal, odzdravil ter v istem jeziku izjavil, da mi je rade-volje na razpolago. «Ugotoviti skušam naslov nekega gospoda, ki menim, biva tukaj. Mislim, da mi boste lahko pomagali.* Nasmejal se je. «Hočem, če mi je mogoče — a ker sem Anglež kakor vi in poznam le malo ljudi, se bojim, da vam bom mogel kaj malo pomagati.* «SiIno rad bi nekega doktorja po imenu Ceneri.* Njegovo zdrznenje, ko je slišal moje besede, pogled, malone prestrašen, s katerim me je pogledal, mi je pričalo, da je spoznal ime. V naslednjem hipu pa se je zopet umiril. «Tega imena se ne spominjam. Obžalujem, da moram reči, da mi ni mogoče pomagati vam.* «Slišite», sem rekel laško, «saj sem vas videl v njegovi družbi.* Mrko me je pogledal. «Nobenega človeka tega imena ne poznam. Zdravstvujte!* Jaz pa se nisem dal kar tako-le odpraviti. Pospešil sem korake ter ga došel. «Prositi vas moram, da mi poveste, kje ga morem najti. Videti ga moram v zelo važni zadevi. Popol- noma brez pomena, tajite, da ni vaš prijatelj.* Obotavljal se je in se nato ustavil. «Čudno usiljivi ste, gospod. Morebiti mi poveste, kako to, da trdite, da je človek, ki ga iščete, moj prijatelj.* t «Videl sem vaju iti roko v roki.* «Kje pa, če smem vprašati?* «V Turinu — minulo pomlad. Zunaj pred cerkvijo San Giovani.* Pozorno me je pogledal. «Res, zdaj se spominjam vašega obraza. Vi ste eden tistih mladih ljudi, ki sta žalila neko damo, in ki sera prisegel, da jih kaznujem.* «Nobene žalitve ni bilo, pa tudi če bi se bilo kaj takega zgodilo, je že zdavnaj pozabljeno.* «Nobene žalitve! Ubil sem človeka za vse manj kakor kar mi je rekel vaš prijatelj.* «Prosim, da pomislite, da jaz nisem rekel besedice. Pa to je majhnega pomena. Zaradi njegove nečakinje Pavline bi rad govoril z dr. Cenerijem.* Na obrazu se mu je pokazalo največje začudenje. «Kaj pa imate opraviti z njegovo nečakinjo?* je vprašal osorno. «To je njegova stvar in moja. Povejte mi prosim, kje ga morem najti.* «Kako pa vam je ime?» je vprašal robato. «Gilbert Vanghan.* «Kaj pa ste?* «Anglež in gentleman.* «Anglež in gentleman — nič drugega?* Nekaj hipov je zamišljeno molčal. «Lahko vas popeljem k Ceneriju,* je rekel, «samo moram poprej vedeti, kaj hočete od njega in kako to, da ste omenili Pavlinino ime. Ulica ni pravi prostor za razgovor — pojdiva kam drugam.* Peljal sem ga v svoj hotel, v sobo, kjer sva lahko nemoteno govorila. «Zdaj pa, gospod Vanghan,* je rekel, «mi odgovorite na vprašanje in potem bom videl, kako naj vam pomagam. Kaj pa ima Pavlina Mar-cheva s celo zadevo?* «Moja žena je — to je vse!* Planil je pokonci — ostudna laška kletvica mu je siknila čez ustnice. Obraz mu je bil bled od togote. «Vaša žena!* je zavpiL «Lažete — pravim, lažete!* Vstal sem ves razjarjen kot on, a precej bolj miren. «Povedal sem vam že, gospod, da sem Anglež in gentleman Ali me boste prosili odpuščanja za svoje be- sede, ali pa vas vržem skozi vrata.*: Boril se je s svojo strastjo in jo brzdal. «Prosim odpuščanja*, je rekel, «nisem storil prav. Ali je Cene-riju znano?* «Kajpada, saj je bil navzoč ob po« roki.* Strast ga je malone zopet obvladala. «Traditore!» sem ga slišal šepetati srdito potihem. «Ingannatore!» Nato pa se je bolj umirjen obrnil k meni. «če je temu tako, mi ne preostaja drugega, kakor da vam čestitam, gospod Vanghan. Vaša sreča je res zavidanja vredna. Vaša žena je lepa in to je, da dobra. Očarujočo tovariši-co boste našli v njej. Mnogo bi dal za to, da bi vedel, kaj ga je tako razjarilo, ko sem mu omenil o svoji ženitvi, še vse več pa bi dal, da bi bil mogel izvršiti svojo grožnjo, da bi ga vrgel skozi vrata. Naglašanje poslednjih njegovih besedi mi je pričalo, da mu je bilo Pavlinino duševno stanje dobro znano. Komaj sem brzdal svoje roke, a moral sera dušiti jezo, ker brez njegove pomoči mi ni bilo mogoče najti Ceneri ja. «Hvala ,vam», sem rekel mirno, «morda mi zdaj podaste informacijo, ki jo potrebujem.* (Dalje.) sodnija ga je obsodila na 3 'dni za-1 • IZ UCO pri HraisfelKa nam . pora ali 400 kron globe. Dekan se je ročajo, da je 2. t. m. v visoki staro-pritožil na stol sedmorice v Zagrebu, sti umrla v Brnici ga. Marija Pod- Vsl oni Jugoslovanski državljani, I = Ekaploatadja kraških gozdov. ,V s pritožbo je pogorel, tako da je se- menik, posestnikova žena in vrla katerim hočeta sedaj podružnici Maribor- svrho temeljite ekaploatacije kraških go-daj sodba pravomočna in bo dekan rodoljubkinja. ske eskomptne banke ▼ Velikovcu in I zdov, zlasti onih v Snežniku in Javomi- Gnidovec sedel 4 dni ali pa plačal * UMRLA JE danes v Toplicah- I Ljubljanske kreditne banke ▼ Borovljah ku, je ustanovljena posebna italijanska 400 kron globe Zagorju ob Savi nadučiteljeva SO- izplačati njihove vloge ali tekoče račune, družba pod imenom »Societi anonima del * NEMŠKUTARSKE PRIPRAVE proga gospa Amalija Koz j a k o v a. nastale v času jugoslovanske uprave gla- Carso per l'industria del legname*. Ta ZA OBČINSKE VOLITVE NA ŠT A- Pogreb bo dne 4. aprila Ob 16. uri. I sovalne cone A po relaciji 1:8, naj ja- družba se bavf edino le z eksptoataeijo JERSKEM. Kakor se nam poroča, se N. v m. p.! vijo podružnici Gosposvetskega Zvona v j naših kraških gozdov. v Ormožu in v okolici nemškutarji in * POUČEN IZLET V LJUBLJA- prevaljah svoje ime, bivališče, ter šte- — Ustanovitev čevljarske zadruge v bivši štajercijanci _----- pridno pri- NO. Celjska obrtna nadaljevalna ŠO- vilko in približno vifino vloge oziroma I Višnji gori. V ponedeljek dopoldne ob privijajo za bližajoče se občinske vo- ja priredi prihodnji pondeljek, dne I tekočega računa. Tudi vsi drugi jugoslo-1 n. uri se vrši v Sokolskem domu selitve. Vso agitacijo vodijo zlasti 4 aprila, poučen izlet V Ljubljano, vanski upniki, ki majo V prejšnji glaso- stanek interesentov za ustanovitev čev-prcjšnji neomejeni mogotci in jo vrše Učence in učenke ie železniška valni 00111 A kako y eaflU 02180 uPrave I ljarske zadruge. Predavatelj bo pojasnil od vasi do vasi podnevi in ponoči. Hnvnlila nnlnvirno vnžnio 00116 11484810 terjatev, katero hoče dolž- pomen in naloge zadruge. Pridobili so že več nevednežcv ^ d^vohla Pg0^®0 ° U sedaj izplačati po omenjenem m- „ Tovaraa Igrač .p^ v Ljnb. SVOJO kandldatSKO hstd. ceno. lZienilKl SI pgieaajo tUKajsnjO . . ... ^^ jjjjg jjj bivališče, ii-ni prpd nedavnim časom se ie usta- * OKRAJNO GLAVARSTVO V srednjo tehnično solo, državni jU" ime in bivališče dolžnika in višino ter-1 n0vila v Ljubljani res potrebna domača LOGATCU. Začasna politična eks- zej, Narodno galerijo m, ce bo dO- jatve. Omenjeni podatki se zbirajo radi tovarna igrač «Progres», ki že v polnem pozitura v Cerknici se je po naredbi puščal čas, obiščejo tudi ljubljanski skupnega nastopa proti oškodovanju ju- obsegu deluje. Delavnice stoje pod nad-ininistrstva za notranje zadeve opu- grad. Z večernim vlakom se izlet- goslovanskih ylagateljey oziroma up- zorstvom preizkušenih strokovnjakov, stila ter se je zopet obnovilo okrajno niki vrnejo V Celje. nikov. _ .... j kar najbolj pričajo krasne igračke, iz- glavarstvo v Logatcu s krajevnim * Obligatorno C epljenje proti kozam- = Nova veterinarska mesta. Foljedel- stavljene v Wolfovi ulici št. 10 in v oknu območjem za ono ozemlje nekdanje- upnicam V LJubljani, z ozirom na ved- siri minister je ^ ^dbo, s katero ™ obrtno-pospeševalnega urada na Dunaj-Cfr„ rrl',warc-hra inrrootorro 00 86 ponavljajoče slučaje osepmo v Slo-1 ustanavljajo nova veterinarska mesta na skl cesti kakor tudi vehko zanimanje ga OKrajnega giavarsrva logasKega, .0 odredil zdravgtveni odsek za Rakeku, Jesenicah in v Spodnjem Dravo-, občinstva. Nekaj popolnoma novega so ki pripada po rapallskl pogodbi 610- Slovenijo in Istro tudi v Ljubljani cep- gradu. igračke živali iz naravne kožuhovine. veniji, in za ozemlje bivše ekspozi- ijenj0 vsega prebivalstva, s katerim se = Povišanje poštnih pristojbin. Pri dr Mlademu novemu podjetju, ki je v stro-ture v Cerknici. Za okrajnega gla- spoji tudi vsakoletno glavno cepljenje ob 5. im za moške; v Šiški na = zadružna zveza v Celja Ima svoj 15. = Ureditev valutnega vprašanja na Su to prireditev pripravili Z vsemi mo- I !-,udski so11 od °* do 9* apnla vsai0 p0 1(37.) redni letni občni zbor v nedeljo dne šahu {n v DalmacijL Gospodarsko-fin. gočimi sredstvi. Da bo svečanost im- Poldne ob 4 un za ženske m otroke, 3. aprila 1921 ob desetih dopoldne v mali komite je sprejel in potrdil določbe glede ponirala, je poslalo poveljstvo puij- ob 5" un za mo5kc; v soh na Zo,sovl ce" dvorani Narodnega doma v Celju. Zboro- rešitve vprašanja valute na Sušaku iu v ske luke v Koper dva rušilca, ki bo- sti od 1L do 16- aPnla vsako P°P°ldne vanja se udeležijo tudi odlični hrvatski 0nih delih Dalmacije, ki jih morajo Pasta otvorila slavnost s streli. Ob Pb 4 un zenske m otroke' ob un I in 8rbski zadrugarjL llijani po določilih rapallske pogodbe iz-sedmih zjutraj bo v Kopru budnica, Lzam°Te;/ "bož1mc'v ^P®1^ "|IC1 za = «Sava», splošfio zavarovalno delni- prazniti. Obenem je komite imenoval ob desetih bo služil mašo škof Bar- rodmat ®d 18\d0 t aPn!a vfak0 ?0Jško društvo v Zagrebu. Z iniciativo in s predsednike in člane komisij, katerih j« tolomassi, ob enajstih se bo čitala ?oId,?e ob » ženske in otroke, ob 6odelovanjem domačih velikih bank, in 20 in ki bodo takoj odpotovale na svoje aneksijska proklamacija. Slavnostni u"„za moške; v B01} na Z, .8red0 sicer: Prve hrvatske Stedionice, Hrvatske mesto, kor se prične izpraznitev že 4ega jrovor bo imel prof. Bertozzi. Po- d.ne,13- ob V" P°P°ldD®- Pn P»- eskomptne banke, Srpske banke, Jadran- aprila. poldan bo koncert, po koncertu se ceP!Jencev, teden J^neje, se iz-1 jke banlc0i VS6 v Zagrebu, in Zemaljske = v Železniške svrhe razlaščena zem- bodo delile bojevnikom svetinje. Zve- lfoCe spričevala o cepljenju, zasuno cep- banke v Beogradu, je osnovana v Za hjigča. Minister za promet se je obrnil i.a čer bo mesto razsvetljeno in se bo- obligatorno za vse oso-1 ebu zavarovailla družba. ki so ji zasi- finančno ministrstvo, da to naredbenim do vršile razne predstave. be, ki niso bile cepljene v_ zaanjm avenij yi p^^oj} ^ vsestransko in potom oprosti od plačevanja davka vse _ * Z VRANSKEGA nam pišejo: V let.1..', f otroke-aojencke, ki so sta intenzivno ^^ na polju zavarovanja J one posestniko zemlje, katerim j© bila časopisih smo čitali, da se je osnova- I re^ .Kot ■/'"j ?^.J" I širom naše domovine. Imenovani zavodi zemlja pred ali med vojna razlaščena za ■aial« nAvnlina nrfl • Ac_ I »-i___ixi_______-i: _8X1.____l__ lo v Ljubljani avtomobil^ prometno I zm,JsJ° z s1000 od K do 1000 K, ozi-i flprejeli zelo p0voljne propozicije As-1 železniške proge ali železniška poslopja d. d., ki ima namen voeljati aviomo-|ro™a z f?8 sicurazioni Generali» v Trstu, katero in se lastninski prepis na korist države ! S.0 društvo ima že davno po naši zemlji raz- ge ni mogel izvršiti Dasi posestnik raz-- - a.|u=P«nu ^u^vu, • . I širjena zatopstva in poslovanje, in je po I Laščenexra dela svoje zemlje ne more eks- Ker se je tudi pozivalo, naj inter- ezef. nepoja^ »'»^.^f^Jdolph pregovorih prišlo do sporazuma. L, mu vendar zanj davčne oblasti csenti prijavijo društvu svoje Želje, I ljubljanski .se občinstvo, da izpolni to po katerem od8topa evo- Protoko^rana P°d firmo; tSava*' BPloHv prometu isto število voz kakor pred nudda pnlika, pripeljati se po dnev- HUJiJjt-u-- snovna vprizontev spejo- zavarovalno delniško društvo v Zagre- vn^ft TInrav, .?plpTr,;(.fi nre«krbela no- nili opravkih v Ljubljano ali v Celje, j ^čevah^m e vrai. „ .„_,.„ 7..I v.6«ii».wj« "—j-b«"-^— •• • Koča zveza med Celjem in Ljubi," a- Prostoru pred državnim kole- J*®* pSSSTnJSte LSflS- ^ osnovala_o^_zacijaknji-no. naj se otvon za prvo silo vsaj ^orom tetaia «Ihnja> : Kombmirano v ^eo?radu;' Alfred Krstelj, rav- f®^ zveza Vransko-Celje. Upamo in pri- I moštvo L^r. uaraerooa Komo. moštva | Tn/lmnolra V\1 nl-Q tt Rartirrnflii • I čakujemo, da se bo vpošteval našlpn Petanu, v garderobi je biti ob polfe« fiSJ ^ V f" -Jas 16. uri. Oprema izvzemši svitrov lastna, f^^J^-V fSo^am.r UlavI11C0 °sem milijonov kron ustanovila =» Razpis notarskega mesta. Notarsko hlačke bele. Kapitan moštva Bregar H- nu^o nreds^^ inemei^i ra^acnli In0va musUmanska banka ' ki bo tucsto v Kozjem je razpisano. Prošniel V garderobo naj pridejo razen že nomi- J™"^ ™J?ner,!lnIif^ h dobičkom po odbitju deležev delničar sprejema do 17. aprila notarska zbor- niranih igralcev kot rezerva še Zomer ^iTSl^^ni Podpirala muslimanske prosvetne or- uica v Celju. (Jadran), Rozman (Hermes), Kotnik ganizacije in institucije. V pravilih je do- * Notarski namestnik v CerknicL Za (Sparta). - Jutri ob 16. uri igra rezerva ' ločeno' da mora najmanj 10 odst. čistega notarskega namestnika v Cerknici je Ullirijec proti .Hermesu;. - . - S^gie V^a^r^atelj^e S ^L™1™™^ i0bl°MR° imenovan s. Anton Z e v n 1 b, preje no-1 * Prebrisan in nezvest hlapec. K tr- . J . , . ^ v j.ni,5 I društvo «Oajret». tarski namc-stnik v Dobrli vasi, naposled govcu Franu Novaku v Vremskem Bri-1 ®n?*J/ 7r = Naš izvoz pšenico v Avstrijo. Avstri- - ------------------'tofu je prišel služit France Mlakar, doma t^tit n^ ski listi instalirajo da je Jugoslavija v z Vrha 22 pri Staremtrgu, sodni okraj fe, 5 minulem letu izvozila v Avstrijo 2774 va- NEGA RAČUNOVODSTVA se za- z izgovorom, da je moral bežari iz ba^°teJ ^^.^o^r^T^^^/SoS ^JSv7 S Čno V spomladanskem terminu V če- Jn?08la?f' ker.8eJe sVepc1.8 8rbskun! grebu; Stevan Tubič, namestnik ravna- m ® Vre t nuhjonov dinarjev. j, I vojaki, čeprav jih dejansko ni v njegovi . . \ p„ =• Češka premogovna kriza. V zadnjem trtek dne 28. apnla 1921. Ob osmih ob^inL' ^kar je ri Novaku delal°ne- Sli J vSTS, ~ P9° času se pojavlja nadprodukcij. manjvred Sj/je vS d"" f4r!PtUm PreiZ"'kaj dn5' nakM je P°be^- Obenem je|f^^? ZEtST^]«** za ^^ Borza 2. aprila Zagreb* Odredba ministrskega sveta, ki prepoveduje vsak izvoz žita, je imela posledico, da danes na blagovni borzi sploh ni bilo prometa. Beograd, valute: dolar 35,25 do 35,40, funti 138 do 139, franki 247 do 248, lire 146 do 148, leji 49,25 do 49,50, levi 42,50 do 43,50, marko 57 do 57,50, avstriiske krone 5,60 do 5,70, napoleon-dori 119,25 do 119,50, drahme 270 do 272. Devize: London 140 do 141, Pariz 252 do 253, Ženeva 620 do 628, Solun 275 do 280, Praga 47,50 do 47,75, Dunaj 5.25 do 5,40, Berlin 57 do 57,25. Efekti: Narodna banka SHS 3000 do 3025. Praga, devize: Berlin 120*25 do 121'75, Curih 1311 do 1314, Budimpešta 25 do 26, Bukarešta 104'12 do 105'62, Beograd 207'50 do 209'50, London 296 do 298, Milan 307 do 809, Dunaj 10'40 do 11'40, Newyork 74'25 do75'25, Varšava 8'50 od 9'50, Pariz 528'50 do 581'50, Zagreb 51'50 do 52'80. Valute: marko 12025 do 121'75, švic. franki 1306 do 1309, franc. franki 525'50 do 528'50, leji 10412 do 105'62, dinarji 198'50 do200'50, funti 294 do 296, lire 304 do 306, avstr. krone 10'40 do 11'40, dolarji 73'25 do 74'25, poljske marke 7'50 do 8:50, levi 8675 do 8T75. Berlin, devize: ItaUja 252*95 ido 253'55, London 243*625 do 244'125, New York 6203 do 63'17, Pariz 435'55 do 436'45, Švica 1076'40 do 1078*60, Dunaj 16*03 do 16 07, Praga 82*60 do 82*80, Budimpešta 21'20 do 21'80. — Valute: dolar 61*025 do 61*225, funti 242'75 do 243'75, franc. franki 434 do 435, liro 249'50 do 250 50, poljske marko 7*95 do 8*05, čehoslov. krone 82*10 do 82*30, stare avstrijske (nežigosane) krono 14*45 do 14*55, avstrijske krone 9'95 do 10'05, leji 84*90 do 85*10, švic. franki 1072*75 do 1075'25. Curih: Eerlin 9*25, London 22*60, Paria 40*30, Milan 23*60. Praga 7'70, Budimpešta 19*25, Zagreb 4*15, Bukarešta 8, Varšava 0'72, Dunaj 1'475, avstrijske krone 0*94. Vremensko poročilo L;nb!;ana 906 ra nad raoriem Dan 1 S « - 3 g 5!se E « O o c > H — Vetrori Kobo 2. april 7. or! U. uri SI. uri 7« O 738 8 738 6 3-7 t rez vetra 16 5 j si. svzh. 12-01 ,, megla oei. obl ojlsčnc Sredi) a včerajšnja tercjjera uri 10 7. noriaaUia 71 Vremenska napoved: ve*, obl. d:ževno vreme Solnca vzha.a ob a-3-l rasan oti ;8'31 I Novaka okradel za 5700 ital. lir in za ^^ W h™z v Avstrijo in Madžar-.'-.:,. Mali pre- ODMEVI MARIBORSKEGA (nekaj jugoslovanskih kron. Mlakarja 1 I-nog^^i zahtevajo znižanj ocn, da b*. 13. OKTOBRA. Kakor znano, so po daj naše oblasti zasledujejo. g*, cr'e J se mogli ohraniti. Boljšega ske dr. Svetislav Sumanovic. Gg. Stevan I ?___n... „„■ -. ___ dogodkih 13. oktobra mariborski * Pobesneli ljubimec. V petek, okoli dosedan1i rastooSk «Assi lro P™™^!*- Ostravski rev-r je pre- laTno na nedelje, iz česar "Sovci in obrtniki dobili nalog, da 19. ure, se je odigrala v gostilni pri «Be- ' [ Generaj|>b ' jueoslaviio in I obložen z naročili in izgleda, da So me- stiftnati na večkrat oDazovano Ijaclomeste napisne table z novimi, lem konju» v Mariboru burna ljubavna I ® ...Isece ne bo preostajalo tec;a premoga. Trgovec Peter Ferner pa je hotel na afera, ki bi kmalu končala tragično. Neki Tndi v mirnem času je vedno --;manjko- _\sak način imeti spomin na ta dan Reberšek je že dolgo nadlegoval tamo- • - • valo ostravskega premoga. Pc>lja pa m je dal zato svojo napisno tablo šnjo natakarico gdč. Kraljevo z ljube-1 ™enovam upravljajočim ravnateljem I se danes velika nadmnožina ostravskegs po iotografu Mayerju fotografirati, ženskimi ponudbami Ker se ji je zdel j ave>* I koksa, ki je nastala radi tega, ker so vsi Ua se ne bi preveč razburjal zaradi prenadležen, bi se ga Kraljeva rada iz- ~ Tovarna klobukov v Skolji .Loki veCji konsumenti naročila stomirali ta-takratmh dogodkov, je ploščo shra- nebila, kar pa ni šlo tako lahko. V pe- v škofP Lo^ 66 Je osnoval konzorcij, koj, ko je vlada predložila načrt zakona nila policija. tek dopoldne se je Reberšek zopet zgla-|na želu ®tt Ljubljanska kreditna banka 0 oprostitvi koksa od davka. Na znižanje * NOV ODVETNIK. G dr. Alojzij I sil v gostilni in zagrozil natakarici, da 111 Zadružna gospodarska banka, ki bo cen koksa pa tako dolgo ni misliti, do Vrtačnik je bil dne 30." marca ustreli sebe iu njo, ako ga zapusti Na \v Ryoi[ tovarni še tekom letošnjega po-jk]er 8e ne konsumirajo sedanje zaloge vpisan v imenik odvetnikov s se- I takarica se za grožnje ni zmenila, ven- letia Pri{el 2 izdelovanjem klobukov. I Minister za javna dela dr. Kovarik stre-dežem v Ljubljani. dar pa je zvečer, ko se je Reberšek vno- Gradnja tovarne hitro napreduje in bo, mj za racionalnejšim izkoriščanjem ener- * PREMESTITEV ODVETNIŠKE P10 PojavU v gostilni, pobegnila pred P^01 ^ ^ meseca junija pričelo z gije, obsežene v češkem premogu. Pred-PISARNE. G. dr. Alojzij Rakun Ui™ s služkinjo EUzo Koropec v gor- delom. vsem je treba skoro vse kotle prilagoditi odvetnik v Sevnici, je odvetniški nJe nadstropje in zaprla za seboj vrata. | = Betonsko okroglo železo. Urad za j za kurjavo z domačim premogom, dočim ___________: 1 An ^rt .. .__l. ______ I T« i« tolrrt rftTtnjWfiln. rt* w meje in priklopitve občine Kaplje ..„ _ . ... . , ,r j • ši državi priredi Jugoslovanska M a- I Napadalec se je nato zaprl v neko sobo I svoje potrebščine pismeno ali ustmenolcm nadomes'.iJi s bencolom. — v zadnjem tica dan®s 3 aprila V Kaplji veliko'hi 5e skril pod posteljo, od koder ga je j na urad za pospeševanje obrti v Ljub-1 času skoro vsi premogovniki razredujejo ljudsko' veselico ' jstra5nik le s silo spravil ven lljani, Punaiska cesta št. 22. I premog in upeljujeio zopet razne kvah Meterecloški pregled za mesec marec. Nenavadno dolga doba lepega vremeua, ki so je pričela že 11. februarja, trajala je z malimi presledki tudi cel marec. Vso to dobo je pokrival celo Evropo mogočen barometerski maksimum, ki je vztrajno zabranjeval vsak poskus atlantskega minima prodreti v evropski kontinent in preprečil s tem nujno potntjnu padavine. Temperatura je skoraj vsako jicč padla pod ničlo, po dnevi si y> pa hitro dviyi:la vsled močnega solnčnega (jncvrn>a do skoraj poletnit višin. Tako je ka?al 25. marca popoldne »e.-mometci v senci 19° C. Zanimivo je dalje dejstvo, da se jo v marcu trikrat pojavil dež in 60 da sklepati na večkrat opazovano sedemdnevno vremensko perijodo. Dočim prinese marec normalno nad 100 mm dežja, prejela jo zemlja pretekli mesec samo 18 mm padavin, vsled česar je nastopila skoraj v ce" Evropi občutna suša. Kakor je razvidno iz vremenskih kart preteklih dni, pripravlja se v kratkem večji vremenski T*«K>brat, ki nam bo prinesel zadostno množino potrebnega dežja. lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra", Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Iz upravnlitvai Poštne položnice bomo priložili listu v par dneh. Cenjeni naročniki naj ee jih po8lužljo in naj nam blagovolijo nakazati zaostalo In nadaljito naročnino. Zlatorog Ke kupujte importiranega inozemskega mila, kajti to milo Je veliko dražje. — Vsaka gospodinja mora dandanes Steditl, zato naj rabi samo »ZLATOROG • MILO" katero je v kakovosti vsem Importiranim milom zajamčeno enakovretno, ako ne boljše. Glavno zastopstvo za Kranjsko: « R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. Zlatorog Naša Zvezda Naj mi kdo šc tako ugovarja, na vsa-feega razsodnega in preudarnega občana napravljajo najboljši vtis sedanji drevoredi ob cesti na Južni kolodvor, Gospo-svetski cesti ter podaljšani Knailjevi ulici, ko je naš skrbni nadzornik mestnih nasadov dal temeljito obsekati kostanje ,v teh drevoredih. Kdor primerja prejšnje visoke, neokusne in prenizko moleče vejevje s sedanjimi, mora brez vsakega pridržka in kritike pripoznati, da je bilo neobhodno potrebno, to delo izvršiti še v letošnji zimi. Kako lep razgled se odpre na vse strani v obližju centralnega kolodvora in ravno tako tudi drugod, ki ga ni bilo poprej. In potem, kako lepa bodo HnP hfči z gospodarskim poslopjem tik lihU lllul državne ceste, v zelo prometnem trgu, pripravne za vsako obrt, sta naprodaj z ali brez zemljišča. Dalje kobila, izvrstna za vsako vožnjo, 16 pesti visoka, 7 let stara, kostanjeve barve. Pojasnila pri A. Lavrldn, Planina pri Sakekn. ' 572 3-3 ta drevesa, ko zopet ozelene in se ob-rastejo z novimi mladikami. Kakor omenjeni drevoredi, še veliko bolje je take radikalne operacije potrebna nam Ljubljančanom nad vse priljubljena »Zvezda*. Ne morem si misliti, da bi napravili dober vtis skoro nebo-tični kostanji, ki so bolj podobni kakemu pragozdu, kakor pa mestnemu parku. Ce bi se sedaj za polovico previsoka drevesa obrezala in zmanjšala v lepi obliki, kak lep razgled bi sc odprl na vse strani. Nastal bi res trg in park, kar danes gotovo ni. Prišel bi do veljave naš dvorec, , v Ljubljani gotovo najlepša stavba, povzdignila bi se okusna fasada nunske cerkve in naš «Grad» bi bil viden od vseh strani. Ce kdo misli, da mora v «Zvezdi» I ostati drevje v sedanji neokusni in ne- primerni formi zaradi potrebne sence v poletnem času, je v veliki zmoti. V »Zvezdi* vlada poleti prava sopara, kar je naravno, ker zaradi prevelikega in pre-gostega vejevja ne more priti od nikoder potreben zrak in prepih. Zaradi tega bivanje v »Zvezdi* v poletnih popoldnevih in večerih ni prav nič vabljivo, razen za one, ki radi poslušalo kavkino vpitje. Da bi mogli v »Zvezdi* gojiti kake nasade ali lepotično grmovje, o tem ne more biti govora, ker mokrota z drevja in nezadosten zrak vse uniči. Ko bodo drevesa primerno obrezana in skrajšana, bo mogoče v dotičnih, sicer precej neokusno zagrajenih trikotih napraviti vsaj nekaj čednih nasadov, ki bodo tudi uspevali in vsaj deloma lahko tekmovali s priznano krasnimi gredami v TivolL Seveda bi bBa najprimernejša ureditev »Zvezde* v tem pogledu, če bi se sedanji gotovo 100 let stari kostanji popolnoma posekali in se deloma nasadile mlade lipe, deloma pa napravil angleški park. Ali tega se za enkrat ne upam predlagati, ker bi pri naši prekon-servativni naravi naletel na prevelik odpor. Ce se moj nasvet izvrši čim preje, potem bo snujoče se olepševalno društvo moglo še letos v središču »Zvezde* postaviti ličen godbeni paviljon, ki ga imajo že vsa mesta in ki je za prirejanje koncertov neobhodno potreben. Paviljon pa spada v sredo parka, nikakor pa ne v kak vogel, kakor sc baje namerava napraviti. Glede javnih koncertov moramo vendar enkrat že storiti korak naprej. V interesu našega mesta in njega olep- šavo, apeliram na magistratni gremij ali pa na olepševalni odsek občinskega sveta, da takoj sklepa in naroči nadzorniku mestnih nasadov, k je gotovo mojega nazora, našo "Zvezdo še letos prenoviti po predlaganem nasvetu. Svoječasno so bile zaradi preureditve Zvezde že velike debate in razprave, a sedaj ie glede nje še vsakdo pritrdil mojemu predlogu. Ce se bodo pojavila nasprotna mnenja v našem časopisju, ne bodem na nje reagiral, ker sem uverjen, da je zadeva jasna za vsakogar, ki se ni spri z dobrim okusom ali, če ne nasprotuje vsakemu pametnemu nasvetu. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU i ZA JUGOSLOVENSKO MATiCO! eHašeralec glasoTirJev v Ljubljani Wo!fova ulica 12- fevrsujein u^iu.-r.va;ra ter popravila glasovirjev in harmonijev speciielno strokovno, točno in ceno. 436 52-21 Stavbeno podjetje Jakob Vodopevec Zagopje ob Savi Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela po najnižjih dnevnih cenah. fedeluje načrte in proračune pri poveritvi dela brezplačno. 480 6—5 V notarsko pisarno v se takoj sprejme popolnoma izvežban Najstarejša slovenska pleskarska In ližar-sha delavnica SS ee priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 6S 52—SO Ure, zlatnino in srebrno 161 kupite najcejene pri tvrdki 52—29 iuan Pa&iž, Ljubljana, Stari tpg ZO. ta Maiesa, SSS vrstni deli po oeni pri Batjelu, LJubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo-kolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica Karlovška oesta čt. 4. 273 12—8 Švicarske ure, zlatnine in srebrnlne nudi strokovni urar F. Korošeo, Sv. Plo-rljans nlioa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. 227 52—28 597 s-i sprejme »Balkan" Dunajska c. 33, Ljubljana, Dobroidoča trgovina a žpeoerijsklm ln kolonialnim blagom ter deželnimi pridelki v naj-premetnejši ulici v Mariboru se z vso zalogo 573 3 odda takoj v nojem. Cenjene ponugbe na Anončni in informačni zavod «VEDEZ», Maribor, Slovenska ulica 6. Naročajte dnevnik „Jutro"! Prednost ima telovadec-vadltelj. __586 3—2 588 2—2 manufakturist ia takojšnji vstop se sprejme v veletrgovini Lndovik Kuharic, Ormož. Zidarskega polirja samostojnega, z odličnimi izpričevali Išče v trajno službo gradbeno podjetje 599 ing. Oukis in dr. tiubSjana, ResSjeva cesta štev. 9. Poisoouniljosli obroči:zatBVBr"6 avtomobil! za kdssa io evfesoblfe najeeoeje , Ijiiji Eosposseista cesta u. 585 f DRAGO BESELJAK Anončni In Informačni zavod, LJubljana, Cankarjevo nabr. 5. ima vedno v zalogi vsakovrstne! sobne, kmečke peči in štedilnilie kakor vse v to stroko spadajoče 74 potrebščine. 524 4-3 Cene nizke! Cene nizke! 10 vagonov Ia bukovega oglja in 5 vagonov zdravega krompirja proda BOR. SBIL, Kočevje. 694 2-1 6S7 7—» AR & MEJAG Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. Obleke po meri se zgoto?ijo točno po naročilo. Konfekcija za dame^ I Kavarna Leon, Ljubljana, Stari trg št. 30 | F* vsak dan ob 9. url zvečer 576 10—2 zidarjev se sprejme takoj pri stavbnem podjetja inž. dr. Miroslav Kasal Ljubljana, Gradišče 13. 92 Stanovanje preskrbljeno. 590 3-1 8-1 Obvestilo, Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turistovskl čevlji domačega Izdelka. 522 32 Ant. In Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Hiša v Ljubljani dvonadstropna, s 7 velikimi in 3 malimi stanovanji, se proda. Poleg hiše še skoro 1 oral stavbnega prostora, pripravnega za kako industrijsko podjetje. Cena 275.000 dinarjev. Ponudbe na npravništvo .Jutra" pod št 591. 591 3-1 mešano trgovino v kakem prometnem kraju Slovenijo. Ponudb* pod „300 Br." na upravo »Jutra*. 532 Knjigovodjo zo Maribor bilančni!, popolnoma samostojna, izvežbana moč za stalno slizžba se išče. """^Bj Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in zahtevki na: Poštni predal St. 88, Ljubljana. 596 3-1 Rlinimn v*° letnike »Ljubljanskega lilipillIU Zvona*. Tudi posamezne letnike, zlasti 1881, 1S86, 1889,1893 do 1901,1910, 1911,1916. Ponudbe na upravniStvo »Jutra*, Sodna ulica 6. -i izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, poSilja v poslanih sodih Ciglar, trgovina vina, Stubioa, Hrvatsko, Zagorje. 529 SO—SS Modni atelje za gospode ln dame K. Pučnik, Ljubljana, Sodna ulica 3 530 3-3 vljudno priporoča 6vojo lepo zalogo pristno angleškega blaga. ^ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da se je naša iskrenoljubljena, najboljša mam ca, tetin, svakinja, gospa Amalija Kozjakova naduditeljeva soproga dne 2. aprila t. L previdena e tolažili sv. vere, preselila v večnost Pogreb bo 4. aprila ob 16. uri. V TOplioab-ZagorJu o. S., dne 2. aprila 1921. 600 Žalujoči ostali. rtMMiiiniuiiiiiiMiinintniimnninriiTT! i. 3cm rmn § m t Trgovina z Nemčijo! a ^ TRIGLAV, 6. m. b. H. § « ORE3DEN-A, Zinzendorferstrafle Sto. w d o Brzojavni naslov: Trglav, Oresden. Telefon St. 10.510, n ^ 379 Največje ugodnosti! 6-4 H !* 11 t l II n II I 1 11 I I I T J I r T T I III I I 1 I I T I M 11 11 n 1XL etno sezono novodošli elegantni vzorci angleškega sukna! Zahtevajte vzorce! Vsakovrstne obleke IIII n za gospode in dečke lastnega iz- 1II delka po najnovejših krojih. U Prva feranjs&a razpošiljala manofaMure, mode in Konfekcije SCHWAB & BIZJAK Ljubljana, Dvorni trg 3, pod Narodno kavarno. 7o L B FRAN RAVNIKAR mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica 25 Teleta 415 Poštno-iekoin! račun 11428 prevzema po danih kakor lastnih načrtih zjradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razno wwpodarske in industrijsko stavbe, stolpne strebe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtno utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, vrata, okna itd. 458 2 Za razne obrtpe ln fndustiljsk« stavbe, društvene ter razstavne dvorane za večje prost« razpetlne od 12 do 60 metrov opozarjam zlasti po mojem sistemu konstruirane mrežaste noslloe. Parna žaga In strojna delavnica.