Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno UO Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nede!)slta Iždnln celole no v Jugo-tlavlti SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelll-vr»la malt oglasi po 130 ln Z D.vetlt oglasi nad -O mm vlilno po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din. V urednlMfemdelu vršilca po 10 Din □ Pri veClern g naročilu popuat Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJUo tr\ dneva do orožniku Uredništvo te v Kopllarfevl ulici St. O IU KoJcopIsl se ne vračalo. nefranHIrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon štev. SO. upravntštva Stev. 32» Uprava le vKopttarlcvl ul.St.a~ Čekovni račun: Cfubljana Stev. 10.650 In to.349 xa tnserate, Šarafevošt.7363. Xaqrelt St. 39-OU. Vraga ln Ounal st. 24.797 Konferenca MaSe antante na Bledu. jugoslovansko zavezništvo isto, kakor je bilo. Nadalje je g. Ninčič poročal o stališču naše vlade napram Bolgariji. Mi smo že včeraj poudarjali lo stališče, ki je podano že iz samega razvoja dosedanjih stikov z Bolgarijo: Gotovo je, da bo Mala antanta v tem oziru solidarna in ravno v tem pogledu je na današnja seji zaznamovati važen uspeh. Z ozirom na> posojilo, ki ga je dovolil Svet Društva narodov Bolgarski, je prišlo do popolnega soglasja o predlogih, ki se bodo stavili glede kontrole o uporabi tega posojila. V kontroli bo Mala antanta zahtevala odločilen vpliv. Vsi trije ministri so bili soglasni v tem, da mora to mesto dobiti zastopnik naše države. Ta sklep je zaznamovati kot precejšen uspeli dr. Ninčiča. Tudi Romunija je precej na tem zainteresirana. Z gotovih strani se je poskušalo, da bi to mesto dobil romunski zastopnik, ne pa naš. Ninčič se je končno dotaknil razmerja do drugih držav. Med drugim razmerja do Grčije. Glede Grčije je Ninčič podal zanimivo izjavo ua tej konferenci. Kakor smo izvedeli, je Ninčič obvestil svoje tovariše, da je Grčija po svojem belgrajskem poslaniku neposredno pred njegovih odhodom iz Belgrada naši vladi predlagala, da naj se pogajanja za prijateljsko pogodbo med obema državama čimpreje začno. Dosedaj je Grčija pod vplivom gotovih tujih držav ta pogajanja i zbega val a in čakala da bi prišli mi s svojimi predlogi. Grški poslanik v Belgradu Polihroniades je pred odhodom dr. Ninčiča na Bled v imenu svoje vlade zunanjemu ministru predložil koncept pogodbe in konvencije, ki naj bi se sklenile med obema državama, obenem je izrazil prošnjo svoje vlade, da bi se pogajanja čimpreje pričela. Ta pogajanja so namreč v interesu ohranitve miru na Balkanu; za dobro razmerja med Grčijo in našo državo ni nobenih ovir. Sedaj se bodo ta pogajanja v najkrajšem času pričela. Beneš je podal obširno in temeljito poročilo, ne samo o razmerju Češkoslovaške do sosednjih držav, marveč tudi o akutnih problemih svetovne politike. Glede Društva narodov in predvsem o razmerju do Rusije je Beneš podal samo nekatere momente. Meritorna razprava se bo vršila na prihodnjih sejah. Glavno pa je bilo poročilo o razmerju med Češkoslovaško in Poljsko. Glede lega razmerja je znano, da se je v poslednjem času zelo z,boljšalo ter se Češkoslovaška in Poljska kot sosednji državi nahajata v prisrčnih in prijateljskih stikih. Romunski zunanji minister ni po današnji seji dajal nobenih poročil, kar je razumljivo iz dejstva,, ker je nov zunanji minister in mora predvsem videti, kaj se je dosedaj v Mali antanti dogajalo, kakšna politika se je vodila in na katerih vprašanjih bi bil najbolj interesiran. KONFERENCA ČASNIKARJEV MALE ANTANTE. Bled, 17. junija. (Izv.) Istočasno s konferenco Male antante se na Bledu vrši konferenca časnikarjev Male antante, kakor smo že poročali. Na tej konferenci sodelujejo za- | stopniki vseh večjih listov vseh treh držav. Opoldne so časnikarji imeli skupen banket, na katerem se je izreklo več zdravič. Kot prvi je govoril poslanec Franc S m o d e j, predsednik sedanjega zasedanja časnikarjev Male antante, ki je v svojem govoru med drugim naglasil sledeče: »Simpatije, ki so jih med seboj gojili po.« samezni narodi predvsem za časa vojne, so dobile konkretne oblike med vsemi narodi, ki so si po vojni ustvarili svoje države. Ne samo simpatije, ampak tudi enake potrebe takozvanih nasledstvenih držav so iste združili v tesno kooperacijo za politiko v namenu, da si z njo osigurajo svoje pravice, pridobljene v mirovnih pogodbah in s skupnim nastopom v svetovni politiki pridobijo mesto, ki jim gre po naravi in načelih enakosti in pravičnosti. Češkoslovaško republiko, kraljevino Romunijo in kraljevino SHS so te ideje privedle v ožjo zvezo Malo antanto. Časnikarstvo v teh treh državah, ki je klicar javnega mnenja, je čutilo potrebo stopiti v ožje stike v svrho medsebojnega spoznavanja in medse* bojnega podpiranja v enakih stremljenjih in skupnih ciljih. Češkoslovaški in slovenski ča-< snikarji naj stopijo v intimnej.šo zvezo.« Govornik je nato opisal v kratkem kulturno sodelovanje čeških in slovenskih časnikarjev. Spomnil se je posebno kongresa časnikarjev Male antante v Sina j i in poudarjal, da je njemu kot Slovencu še posebno prijetna dolžnost pozdraviti tako odlične zastopnike v Sloveniji, posebno na Bledu, biseru slovenske zemlje. Nato je nazdravil vsem kolegom. Smodejev govor so vsi prisotni i burnim odobravanjem sprejeli na znanje. Nato je Smodej pozval tajnika časnikarjev Male antante Angjelkoviča, da prečita došle brzojave, med katerimi so brzojavno pozdravili Društvo časnikarjev iz Češkoslovaške in Poljske. G. Smodeju se je. za njihove pozdrava zahvalil predsednik časnikarjev Male antante ravnatelj presbiroja g. Mila, v imenu češkoslovaških časnikarjev Švichovsky. Jutri se vrši seja časnikarjev Male antante, na kateri se ho razpravljalo o nadaljnem delovanju za čim ožje stike med časnikarji vseh treh zavezniških držav. Časnikarjev je zbranih na Bledu nad 100. Zastopane so vse evropske države in navzočih je tudi več urednikov ameriških časopisov. t >1ED ČLANI MALE ANTANTE NI NOBENH RIVALITETE. Bled, 17. jun. (Izv.) V nekaterih krogih se je po današnji seji razširila vest, da se jo razpravljalo tudi o Društvu narodov in o tem, kdo naj zasede članstvo v Svetu društva narodov, če no bo Beneš na to mesto reflektiral. Ta vest ne odgovarja resnici. Mala antanta je v tem vprašanju popolnoma soglasna in ni popolnoma nobene rivalitete med posameznimi člani. CELOVŠKI JUGOSL. KONZUL NA BLEDU, Bled, 17. junija. (Izv.) Na Bledu se nahaja tudi naš celovški konzul Protič. Tenm pripisujejo poseben značaj. Briand sestavlja novo vlado. PRIHOD DR. BENEŠA IN MITILENEUA. Bled, 17. jun. (Izv.) Davi sta prispela na Bled češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in romunski zunanji minister Mitileneu. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se jc pripeljal preko Rakeka v spremstvu svojega osebnega tajnika Babkc. Njemu nasproti so šli do Rakeka češkoslovaški poslanik na belgrajskem dvoru Jan Šeba, ljubljanski konzul g, Resi, diplomatski uradnik g. Novak in pa ravnatelj tiskovnega oddelka pri zunanjem ministrstvu g. Hajek. G. Hajek je po dolgi razpravi z dr. Benešem dobil nalogo, da sc takoj odpelje v Prago. Iz češkoslovaških vrst smo izvedeli, da jc Hajek, ki je Benešev zaupnik in odločen njegov pristaš, od Beneša dobil potrebne in-strukcije, navodila in obvestila za vodstvo češkosl. nar. soc. stranke glede njene zahteve o demisiji dr. Beaeša. Zato se Hajek ni vrnil na Bled, marveč je takoj iz Ljubljane nadaljeval svoje potovanje v Prago. Ravnotako so romunskega zunanjega ministra Mitileneua v Ljubljani sprejeli romunski poslanik na našem dvoru Emandi z nekaterimi svojimi uradniki. Takoj po njegovem prihodu jc imel Vaš dopisnik priliko se raz-govarjati z gg. Benešem in Mitileneuem. STALIŠČE DR. BENEŠA J^EIZPREMENJENO, Bled, 17. junija (Izv.) Dr. Beneš, ki je izredno dobro razpoložen, jc takoj po svojem prihodu odšel, da razgleda njemu tako priljubljeno letovišče. V razgovoru je Vašemu dopisniku izjavil, da so vse vesti o njegovi ostavki ne samo preuranjene, marveč da so za sedaj tudi tendenciozne. Dr. Beneš se bo šele po svojem prihodu v Prago lahko poučil o motivih teh vesti, obenem z ozirom na to uravnava svoje delovanje. On češkoslovaško državo predstavlja, kakor doslej. V nekaterih krogih se je Vašemu dopisniku zatrjevalo, da so sklepe poslancev in senatorjev češkosl. nar. soc. stranke nasprotniki nar. soc. stranke uporabili zato, da bi z ozirom na bližnjo konferenco dr. Bcneševo stališče, ki je bil dosedaj v Mali antanti na najodličmejšem mestu, oslabili. Po razpoloženju, ki vlada v krogih vseh treh delegacij, pa so bile te intrige popolnoma brezuspešne. Beneš, ki je reprezentant češkoslovaške republike, jc bil na Bledu sprejet z isto simpatijo, kakor vedno do sedaj. Bled, 17. junija. (Izv.) Vesti, katere so prinesli nekateri listi z Bleda, da se bo konferenca Male antante radi tega, ker jc češka narodna socialna stranka zahtevala, da dr. Beneš odstopi, skrajšala na dva dni, so brez podlage. Konferenca se bo vršila vse tri dni. ZUNANJA POLITIKA ROMUNIJE. Bled, 17. junija. (Izv.) Romunski zunanji Biinister je v razgovoru z Vašim dopisnikom predvsem izjavil svoje zadovoljstvo nad lepim sprejemom v naši državi in izrazil svoje začudenje nad krasoto Slovenije. G. Mitileneu sicer že od prej pozna Slovenijo, vendar pa ni imel še prilike bivati med nami. On, kakor njegovo spremstvo, so izjavili, da je Slovenija nanje napravila veličasten vtis. 0 političnih smernicah ni dajal tekom današnjega dneva nobenih posebnih izjav, kar je razumljivo, ker ie šele pred kratkim postal zunanji minister. Gotovo je, da Romunijo danes najbolj zanima vprašanje razmerja do sovjetske Rusije z ozirom na Besarabijo. Dalje vprašanje razmerja Romunije do Bolgarije z ozirom na bolgarske komitaše v Dobrudži, ki po zatrjevanju romunskih krogov vedno jačje nastopajo, in končno dogodki na Madžarskem. Kar se tiče razmerja do sovjetske Rusije, želi biti Romunija z njo v najboljših zvezah. Vendar pa pri tem ne dopušča o Besarabiji nobene debate. Smatra jo kot svojo zemljo, nacionalno in tlržavnopravno. Z ozirom na to ne more vezati svojega načelnega razmerja do sovjetske Rusije in ureditev teh vprašanj, katere smatra ta definitivno rešena. Glede Bolgarske bo Romunija popolnoma solidarna z Jugoslavijo, ker so interesi ident čni. Proti Bolgariji bo z ozirom na sklep Diuštva narodov Romunija zahtevala, da se obema sosedoma Romuniji iu Jugoslaviji da odločujoče mesto v kontrolni komisiji za uporabo posojila za begunce, ki ga ie dovolil svet Društva narodov. Glede Madžarske je romunsko stališče Precej ostrejše, kakor ostalih sosednjih držav Male Antante. Romunija stoji predvsem na stališču, da ie treba striktno izvajati trianon-sko pogodbo in predvsem i ozirom na to glo- dati na oboroževanje Madžarske, ki se pod krinko raznih organizacij nemoteno vedno bolj potencira in se na ta način izigravajo odredbe trianonske pogodbe. Istotako so romunski ofi-cielni krogi na stališču, da je treba finančno kontrolo nad Madžarsko ohraniti in dati Društvu narodov polno moč, da to kontrolo v vsem obsegu izvaja. URADNI KOMUNIKE 0 PRVI KONFERENCI. Bled, 17. jun. (Izv.) 0 današnji konferenci zunanjih ministrov Male antante se ej izdalo sledeče uradno obvestilo: »Ministri za zunanje zadeve držav Male antante so se sestali danes 17. junija 1926. na Bledu in so razpravljali od pol 11. do pol 1. in od 4. do 6. Na dopoldanski seji so gg. ministri za zunanje stvari premotrili mednarodni politični položaj. Pri tej priliki so na dopoldanski seji lahko ugotovili popolno soglasje glede na mednarodni politični položaj. Med vsemi tremi zavezniškimi državami vlada v tem pogledu popolno soglasje. Na popoldanski seji se je podrobno razpravljalo o vseh vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red razprave. Posebno pa se je razpravljalo o razmerju posameznih držav Male antante do njihovih sosednjih držav. Razprava o tem vprašanju se bo na jutrišnji dopoldanski seji nadaljevala. Na popoldanski seji se je pregledala ratifikacijska listina obeh v Bukarešti dne 13. junija obnovljenih pogodb, ki so se izmenjale, in sicer med Romunijo in Češkoslovaško in druga med Romunijo in državo SHS. ZA POPOLNO IZENAČENJE MEDSEBOJNIH POGODB. — NAŠE RAZMERJE DO FRANCIJE PO PRIJATELJSKIH ODNOŠAJIH DO ITALIJE NI IZPREMENJENO. - USPEH DR. NINČIČA GLEDE BOLG. POSOJILA. — ZA POGODBO Z GRČIJO. — ČEŠKOSLOVA-ŠK0-P0LJSK0 PRIJATELJSTVO. Bled, 17. jun. (Izv.) Kakor smo že včeraj poročali, da bo sedanja konferenca Male antante na Bledu bolj informativnega značaja, lahko danes ugotovimo,, da ej bilo to naše mišljenje popolnoma pravilno. Iz samega ofi-cielnega komunikeja je razvidno, da se razpravljanje ministrov za zunanje zadeve Male antante vrši bolj v informativni smeri, kakor pa v tem, da bi ministri, zastopniki vseh treh zavezniških držav, določili nekaj novega- V uradnem komunikeju je predvsem zanimivo mesto, kjer se govori o postopanju oziroma o izmenjavi ratifikacijskih pogodb, ki so bile podpisane 13. junija v Bukarešti. K temu je treba pripomniti, da se v današnjem komunikeju govori samo o obojestranski pogodbi med Romunijo in Češkoslovaško ter Romunijo in Češkoslovaško ter Romunijo in našo državo. Med Češkoslovaško in našo državo se ta ratifikacija ni izvršila, to pa radi tega ne, ker pogodba, ki se je med obema državama sklenila, še ni potekla. Ravno z ozirom na to pa se je na današnji konferenci razpravljalo, da bi bilo potrebno vse tri obojestranske pogodbe izenačiti tudi tem-porerno, ne samo vsebinsko. Pri tem se je tudi naglasila želja z ene kakor tudi z druge strani, da bi se podaljšanje teh pogodb izvršilo za pet ne samo za tri leta, kakor se je izvršilo v Bukarešti. Glede razpravljanja o razmerju posameznih držav, članic Male antante do svojih sosed, smo izvedeli še sledeče podrobnosti: Predvsem je bil tukaj važen referat našega zunanjega ministra dr. Ninčiča o razmerju do Italije in do Bolgarske. Kolikor smo mogli izvedeti iz krogov delegacije, je naš zunanji minister podal zelo obširen in izčrpen referat o posameznih fazah razvoja našega razmerja do Italije, predvsem z ozirom na poslednje dogodke in skorajšnjo ratifikacijo nettunskih konvencij kar naj bi tvorilo nekak zaključek za ustvarjanje čim ožjih in boljših prijateljskih zvez z Italijo. Ker se je z gotove naši državi neprijateljske strani dosedaj poudarjalo in se še tudi poudarja, da je izvajanje tega načrta naperjeno v gotovem smislu proti Franciji, je g. Ninčič pri tej priliki podal obširno izjavo o svojem bivanju v Parizu, kjer je z merodajnimi zastopniki Francije o vseh teh vprašanjih podrobno razpravljal. Neglede na zgraditev tega prijateljskega razmerja z Italijo, je treba pribiti dejstvo, da ostane naše dosedanje prijateljstvo in iskreno zavezništvo s Francijo popolnoma nespremenjeno in so v tem oziru vse vesti, ki jih širijo naši nasprotniki, popolnoma brez podlage. Potovanje dr. Ninčiča v Pariz je imelo ravno namen odkriti jfs§ intrige in dokazati, da ie ostalo Pariz, 17. junija. (Izv.) Briand se je snoči ob 8 vrnil iz elizejske palače ter je izjavil časnikarjem, da je sprejel sestavo kabineta. Pod sednnjimi okoloostmi sem smatral kot dolžnost, da mandata za sestavo vlade ne. zavrnem. Predsedniku republike sem izjavil, da bom skušal doseči enotnost političnih skupin na najširši podlagi, da bodo stranke pustile v stran politične spore in se združile v prizadevanju. da se finančno stanje zopet popravi. Briand se je takoj zvečer začel posvetovati z nekaterimi politiki. Upa, da se sestavi široke koncentracijske vlade ne bodo stavile posebne težkoče Pariz, 17. junija (Izv.) Briand je izjavil, da se je posvetoval z različnimi skupinami, da bi dosegel enotnost v realiziranju finančnega programa. Potrudil se bo doseči direktno ali indirektno podporo bloka. Za vstop v vlado bo naprosil Herriota in Poincareja, ki mu bo ponudil resor finančnega ministrstva. Pariz, 17. junija (Izv.) Pri snočnjem posvetovanju Doumergueja je zbudila posebno pozornost konferenca predsednika s Poiuca-rejem, ki je trajala najdalje časa. Poincare po posetu ni hotel dati nikakih izjav. Vendar se smatra kot gotovo, da bo Poincare prevzel finančno ministrstvo, ako se bo sestavila ta vlada na širši podlagi. Definitivno izjavo bo dal Poincare, ko se bodo izrekle za novo kombinacijo tudi v Doštev prihajajoče stranke. Manj izgledov je, da bo v novo vlado vstopil tudi llerriot, ker bi bil pripravljen prevzeti le zunanje ministrstvo, katerega pa Briand ne bo rad pustil. Tudi med radikalnimi socialisti ni videti pripravljenosti za sodelovanje z desničarskimi strankami. Položaj bo razjasnilo posvetovanje radikalne in radikalna socialistične stranke, ki se je snoči vršilo v Parizu. Pariz, 17. junija (Izv.) Na konferenci radikalne in radikalno socialistične stranke i sklenili, da bodo podpirali novo vlado z ozirom na to, da sc nahaja država v težki finančni krizi. Pariz, 17. junija (Izv.) Danes dopoldne je Briand nadaljeval razgovore s Poincarejem. Louis Marinom in mnogimi socialističnimi po. slanci. Poincare je pozneje imel daljšo konferenco z bivšim fin. ministrom Peretom. Romunske narodne m^ššne. Bukarešta, 17. junija. (Izv) Narodne manjšine zlasti Madjari in Saši zahtevajo takojšnjo izpolnitev obljub, ki jih je dala vlada v volivnem paktu. Zlasti zahtevajo pravico javnosti za madjarske šole v Erdelju, ki jih je prejšnja vlada odvzela. Dalje napovedujejo predlog zakona o veljavi manjšinjskih jezikov v državnih uradih in priznanja nacionalnih zastav. Madiaii se tudi ljuto upirajo agrarni reformi. Izjava. Na pisanje „Jutra" od 16. t. m, za danes samo sledeče: Dr. Ninčič je nama izjavil o postopanju dr. Žerjava v zadevi takozvanesa faksimila sledeče: „Nisam znao, da je dr. Žerjav ovakav lopužal" Dalje nama je minister Ninčič izjavil, da je tudi Svetozar Pribičevič odločno obsodil postopanje dr. Žerjava. To naj za danes zadostuje. Dr. Kulovec, Franc Smodej. Politična morala. Stranka denuncirauja Slovencev in stranka verolomnosti v vprašanju ljubljanskega mandata in njeno glasilo »Jutro«, izdajatelj neobstoječih papeževih ukazov ljubljanskemu škofu, s katerimi se prepovedujejo duhovniške kandidature, izdajatelj neobstoječega letaka kardinala Gasparija, s katerim se odsvetuje slovenskim volivcem glasovati za listo SLS, so v zvezi s probujajočim se »Slovenskim narodom«, ki mu od načel ni preostalo drugega kot spomin na to domačo besedo, so začeli, če tudi jim anjka vsaka legitimacija, debato o politični morali. Moralični problem našega političnega boja je sprožilo glasilo tiste stranke, ki je v Sloveniji in v državi oklevetala vse, kar se narodu in državi, kulturi in resnici noče lagati brezpogojno z SDS, posnema-če tudi im manjka vsaka legitimacija, debato Joč agromerkurske metode, glasilo stranke, ki je v moraličnem boju onemogočila ljubljanskega župana Antona Peska in zaslovela po globoki »moralnosti« v znanih koroških aferah in aferi Jadranske banke, ki v svojem »moraličnem« pojmovanju države, narocta, stranke, javnih funkcijonarjev, polni stolpce o visokem moraličnem stališču državnega uradništva, pa je hočeš-nočeš, moralo obelodaniti dokument svojega »moralnega« pojmovanja: Konzularni uradnik Barle naj se prestavi. ker je klerikalec! Težko je najti primere v zgodovini političnih in strankarskih bojev in to predvsem med nami Slovenci, tako tipičnih vzgledov nasprotnih dejanj in nasprotnega mišljenja, kot jih stranka in njeno glasilo v javnosti in med ljudstvom propoveduje, kot je v našem političnem boju SDS in njeno glasilo »Jutro«. O vsem so pisali: o edinstvu naroda, poleg katerega morejo obstojati celo Velehrvati, Velesrbi in Veleslovenci, o državotvornosti in proti državnosti, dobri upravi, moralno-neod-visnem uradništvu, na katero naj bi se naslanjal ravno napredek državne uprave in z njim prebivalstva, etičnosti posameznika, ki naj, se zagovarja, če je krivec, o ljubezni in pravici, objektivnosti povsod, preganjanju krivic vselej. Pred Slovenijo in vso jugoslovansko javnostjo pa se je razgrnil dokument, ki je služil za dokaz, kar je mnogim bila pekoča slutnja: stranka, ki naj rešuje moralični problem našega političnega boja, se je poleg vseh drugih zlih lastnosti razgalila kot stranka denunciranja Slovencev. Izmed redkih diplomatskih slovenskih uradnikov je služil v Dusseldorfu pri konzulatu g. Barle. Strokovno na svojem mestu, brez kakih, tudi disciplinarnih kazni, v tem oddelku in na tem mestu potreben, drugod brez službene potrebe. In zgodilo se je, da je načelnik stranke, ki je vzela politično moralo v zakup, minister šum in rud dr. Gregor Žerjav, predlagal zunanjemu ministru, naj se ta uradnik prestavi, ker je dr. Žerjav na njem našel, da je klerikalec. In zunanji minister je s potezo peresa odločil ... Zunanji minister ni imel tedaj preje ničesar proti temu, da ta uradnik ostane na svojem mestu. Zunanji minister tudi ni videl službene potrebe, zunanji minister je odločil, ker je Žerjav, minister šum in rud, dejal, da je Barle klerikalec. ln »morali čnemu« prepričanju stranke denunciranja Slovencev je bilo zadoščeno. Na mesto, katero je zapustila žrtev denuncijant-stva, naj pride le pristaš SDS, naj bi prišel, č« tega ne bi bilo, Srb ali Hrvat, Musliman ali Črnogorec, pa magari Arnaut in to samo radi tega, da ne ostane na tem mestu rojak — Slovenec, eden izmed redkih, ki se ni nahajal v številu zapostavljenih. In glasilo slovenske »politične morale« je še zapisalo: »Žerjav kot minister in aktivni član je vršil svojo dolžnost, ker ta diplomatski uradnik vsled svojega zasebnega političnega mišljenja ne more dati dovolj garancij za objektivnost.« In to »moralo« so občutila podjetja, ki niso hotela slušati teorijo »Jutra«, ampak teorijo narodnega gospodarstva. Tn to »moralo' so občutili tisoči in tisoči, katerim je usoda dala, da se imenujejo državni uradniki. T11 to »moralo« je občutil cel narod, kateri ima edino krivdo, da že 1500 let krvavi. In ta morala« se zagovarja oficielno kot simbol etičnega pojmovanja človeka, naroda in — države! Zato se ni čuditi, če iznajditelj in izdajatelj neobstoječih papeževih in kardinalovib pisem, naše »Jutro«, piše z drzno roko besede o politični morali. Na Stadionu bo dne 27. junija t.l. orlovska prireditev 1 vam dr. Subotida, da javno pove, kateri je dotični list, citira številko ln inkriminirane besede. Potem bomo govorili dalje. Prepričan sem, da ni v naši stranki lista, ki bi mogel kaj takega pisati. Neresnična je dalje trditev skoro vseh govornikov, da je naša stranka verska. SLS ni verska, ampak politična stranka s socialnim, gospodarskim in kulturnim C gramom, tako naprednim in modernim v edi in dejanju, kot ga nima nobena druga stranka v našem parlamentu. Kar se govori o »klerikalizmu«, to je bajka. Morda bi bi bilo bolje, da bi bili mi za svojo cerkev vsaj malo tako klerikalni, kakor je radikalna stranka za pravoslavno cerkev, ampak tega ji nismc nikdar io nikakor očitali.« Popolna nedelavnost sedanje vlade. ODBOR ZA PREISKAVO KORUPCIJE MIRNO POČIVA. — NOV DAVČNI ZAKON NESPREJEMLJIV. — EDINI IZHOD IZ SEDANJEGA POLOŽAJA SO SVOBODNE VO- Še en primer politične moraie. Seveda je konečno prilezel tudi penzijo-nirani »Narod«, da vrže še svojo sol v to že več ko hudo zasoljeno juho, ki jo je nadrobil samostojno-demokratskemu taboru dr. Žerjav s svojim famoznim pismom ministru Ninčiču. Ves čas je »Narod« o tej stvari modro molčal iai je imel očividen namen, jo skoz zamolčati, kar bi bilo vsekakor najpametneje. Pa mu seveda niso dali miru in ga konečno zdrczali na noge, češ, moraš tudi ti katero reči... že zaradi načel in morale. Ho, to pa je spravilo »Narod« takoj na noge. Načela in morala, to so namreč njegova specijaliteta. Nima namreč ne enega ne drugega oziroma kolikor jih ima, so vse pristni falzifikati. Kar bomo takoj pokazali. Zadostuje en sam odstavek iz njegovega članka »Načela in falzifikati«, kjer je brez vsake logične in stvarne zveze s predmetom, o katerem hoče razpravljati, skoval en prav ordinaren pamflet na SLS in kjer med drugim piše, povrh še z debelimi črkami: »Vse, kar je razkrajalo državno skupnost, vie kar je podpiralo federalistične težnje, kar je množilo defetizem in ubijalo razvoj poštenega patriotizma med našim ljudstvom, vse je našlo zatočišče v SLS.« Takšno je torej »Narodovo« mnenje in stališče v aferi Žerjavovega pisma. Takšno, da je na eno denunciacijo navrgel še drugo. Povsem hladnokrvno, kakor da bi napisal kako borzno poročilo, je napisal tu pavšalno denunciacijo i proti SLS i proti slovenskemu ljudstvu, tako infernalno-zlobno, da človeka kar v dušo zazebe; napisal jo je namenoma in preračunjeno, dobro vedoč, da so že pripravljene roke, ki bodo poskrbele, da se bo to čitalo na gotovih belgrajskih mestih in sploh tam, kjer je zanimanje za take stvari... In zopet je denuncirana SLS kot nepa-triotična in protidržavna, je denuncirano slovensko ljudstvo kot protidržavno in nepa-triotično. In zopet vidimo tu frivolen poizkus zastrupljevanja medsebojnega dobrega razmerja, sejanja nerazpoloženja in nezaupanja, da animoznosti napram nam Slovencem, po-večavanja nasprotij, ki nas razdvajajo. Ko bi pa zahtevali od »Naroda« dokazov za njegove klevete in laži, ko bi vprašali, kje so kaki dokazi in znaki, da je v slovenskem ljudstvu razkrojena misel o državni skupnosti, kje je le sledu kakega defetizma in v čem je naše ljudstvo kdaj le malo pokazalo, da ni vseskoz navdahnjeno poštenega patriotizma, bi bil odgovor le molk, ali pa cinično ponavljanje istih klevet in laži. Neštetokrat smo to že doživeli. In zaman bi tudi apelirali na načela in moralo. Tam, kjer je denunci-jantstvo, ni ne načel ne morale. In če se tam piše o politični morali, je to naravnost razža-ljenje pojma o politični morali. In tam ni politična morala nič drugega kot čisto navaden falzifikat. Odgovor dr. Korošca. Belgrajska »Politika« prinaša odgovor dr. Korošca na napade na radikalnem shodu v Mariboru. Dr. Korošec izjavlja: »Na shodu, ki so ga pred dnevi imeli v Mariboru najožji prijatelji Nikole Pašiča, so se skoraj vsi govorniki bavili z mojo osebo in mojim delom, a neresnično in nedostojno je govoril samo podpredsednik narodne skupščine dr. Subotič. Da se ne oziram na hudobne aluzije iu neresnice, smatram za svojo dolžnost, da popravim samo pripombe dr. Su-botiča o kralju in blagopokojnem kralju Petru. To moram storiti čimpreje, ker sem zvedel, da se v zadnjem času od mnogih strani s takimi in sličnimi izjavami, ki nimajo nikake stvarne podlage in so popolnoma neresnične, vodijo proti meni grda intrigantstva. Nelojalno je, kar je povedal dr. Subotič o moji pripombi v narodni skupščini o kralju, ker je bila ta pripomba že tedaj in takoj od moje strani rektificirana, a še bolj nelojalno je, ko se ve, da je dr. Subotič eden najbolj zagrizenih Pašičevcev, ki so se šele sedaj spomnili, da je treba braniti parlamentarizem, da proglašajo, da je vsakdo proti državi, kdor je proti njihovemu Pašiču, očetu in sinu. Vemo dobro, kam to meri. Kar se tiče : izjave Subotiča o nekem namišljenem razgovoru med menoj in kraljem Petrom, trdim odločno, da je to laž. Nisem jih imel, in nisem mogel imeti takih razgovorov. Dr. Subotič pravi, po časopisnih poročilih, da se jc tako pisalo v nekaterih listih, ki stoje blizu organizacije dr. Korošca. Konstatiram, da dr. Subotič niti ne navaja lista, niti ne doslovnih besed. Izmišljeno je prvo kot drugo in mislim, da se ne motim, ako pravim, da si je vse to dr. Subotič sam izmisliL Če na ie res. Dozi- LITVE. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Načelniki opozi-cionalnih skupin so imeli sejo, na kateri so premotrili splošen položaj. Ugotovili so, da anketni odbor, ki je določen za preiskavo korupcijskih afer Rade Pašiča, sploh ne dela. Isto je ugotovila tudi vlada. Načelniki opozicije so ugotovili, da predlaga vlada skupščini samo take stvari, ki služijo zato, da se sploh morejo seje vršiti. Opozicija vidi vzrok temu pojavu, da vlada nič ne dela, v sestavi sedanje kombinacije. Koalicija je nesposobna za delo in resne posle, kakor so preganjanje korupcije in pobijanje gospodarske krize. Opozicija je mnenja, da so edini izhod iz tega položaja svobodne volitve, katere bi se vršile pod jamstvom, da more ljudstvo popolnoma svobodno oddati svoj glas. Glede davčnega zakona so načelniki opozicije ugotovili, da povišanja ne more več prenesti. Opozicija jc povišanje ne more več prenesti. Opozicija je v tem oziru zavzela stališče proti temu zakonu. Skupščina brez pravega dela. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine, za katero je vladalo malo zanimanja, sta se pretresali dve interpelaciji poslanca Agatonoviča o izplačilu vojne odškodnine in bolgarskih rekvizicijskih bonov. K obema interpelacijama sta govorila finančni minister in minister za socialno politiko in pa iuterpelant Agatonovič. Nato je vladna večina sprejela prost prehod na dnevni red. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je pogodba o ureditvi vojnih dolgov v Ameriki. Bolgrad, 17. junija. (Izv.) Seje narodne skupščine se bodo pojutrišnjem radi pravoslavnih binkoštnih praznikov do prihodnje srede odložile. Kralj lahno obolel. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Kraljica Marija je zvečer odpotovala na Bled. Ker se je kralj malo prehladil in ima vročino, se potovanju ni mogel pridružiti. Nestalnost uradništva. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Dopoldne se je konstituiral včeraj izvoljeni odbor za spre-| membo čl. 234. uradniškega zakona. Pred-| sednik odl>ora je radikalni poslanec Leovac, minister za pravosodje Gjuričič je predlog predložil, nakar je poslanec Polič zahteval, da se pri vseučiliških profesorjih napravi izjema in da se pri njih nestalnost ne podaljša. Minister je ta predlog sprejel. Nato je poslanec Gosar govoril ter zahteval, da se naj nestalnost podaljša samo za eno leto, če se že mora podaljšati. Večina je načrt sprejela z 9 proti 4 glasovom. Razprava o kazenskem zakoniku. Belgrad, 17. junija. (Izv.) V odboru za kazenski zakon so razpravljali o pogl. 12. in 13., to je o kaznjivih dejanjih proti obstoju države in njeni ustavni ureditvi in o kaznjivih dejanjih proti državni oblasti. Vladna večina je v odboru sprejela obe poglavji nespreme- njeni. Izvršile so se le nekatere stilistične spremembe in popravile tiskovne napake. Posl. H o d ž a r je ugovarjal previsokim denarnim globam, ki so se po predlogu iz leta 1922. podvojile. Med drugim omenja, da načrt kazenskega zakona ponekod upošteva pomorsko pravo, v omenjenih dveh poglavjih pa ni jasno, ali spadajo semkaj slučaji, ki sc dogajajo na ladjah, n. pr. med mornarji in poveljniki. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Za olajšanje popisa živine in vozov. Belgrad, 17. junija. (Izv.) Letos se je popis živine in vozov za vojaško-trenske namene v obmejnih vojnih okrožjih Dravske divizije določil tako, da bodo morale nekatere občine daleč na popis, kar bo vsem povzročila obilo stroškov na času in denarju. Županska zveza za ribniški okraj se je tozadevno obrnila na vojno ministrstvo, da se olajša popis. Tozadevno je posredoval posl. Š k u lj. PREGANJANJE GRKO - KATOLIKOV. Zagreb, 17. junija. (Izv.) Grko-katolikl v Bosni so že dolgo časa izpostavljeni preganjanjem in zapostavljanju, posebno pa še v okraju Prnjavor. Zraven pa hočejo nekateri pravoslavni izvesti prestop katoličanov v pra-voslavje. Pri preganjanju jim državna oblast velikokrat ne nudi dovolj zaščite. Te- dni s« zopet zaprli 6 grkokatolikov, a v kratkem za tem še 12 iz kraja Kamenice. Orožniki so jih peljali v preiskovalni zapor. To je posledica gonje, ki jo v-še nekateri pravoslavni in nek ruski menih. Med ljudstvom vlada veliko razburjenje. V ZAGREBŠKEM GLEDALIŠČU JE P0P0-LEN RED. Zagreb, 17. junija. (Izv.) Preiskovalna komisija, ki je izvedla preiskavo v zagrebškem gledališču, je snoči končala svoje delo. Preiskava jie bila uvedena z ozirom na napade nekih časopisov, da se vrše v gledališču razne nerednosti. Komisija je ugotovila, da je v gledališki administraciji kakor tudi v finančnih poslih popolen red. Boj za šo!o v Avstriji. PROSVETNI MINISTER DR. SCHNEIDER ODSTOPIL, KRŠČANSKOSOCIALNA STRANKA SOGLASNO ODOBRILA STALIŠČE DR. RAMEKA. - MANIFESTACIJE ZA VERSKO VZGOJO. Dunaj, 17. junija. (Izv ) Vodstvo krščansko socialne stranke je soglasno odobrilo stališče kanclerja Dr. Raincka in zavrglo kompromis s socialnimi demokrati. Prosvetni minister Dr. Schneider je demisijoniral. Vodstvo krščansko-socialne stranke se trudi, da prepreči razpor v stranki. Socialisti so že alarmirali ulico in prirejajo zborovanja in proteste ter zahtevajo odstop vlade. Položaj je izredno resen. Parlament je nezmožen za vsako delo. Socialisti sabotirajo vse vladne predloge. Socialisti imajo v toliko lažje stališče, ker sta na dnevnem redu tudi zakon o brezposelnosti in zakon o najemnikih. Dunaj, 17. junija. (Izv.) Za naslednika prosvetnega ministra Dr. Schneiderja se ime- nujeta Dr. Czermak, predsednik Gornjeav-strijskega deželnega šolskega sveta in doktor Reseh, sedanji minister za socialno politiko, ki ima veliko zvez in vpliva med social-alnimi demokrati. Dr. Resch je imenovan z« začasnega namestnika prosvetnega ministra. Dunaj, 17. junija. (Izv.) Na velikem ma-nifestacijskem zborovanju za katoliško šolo je govoril bivši minister Schmitz. Predsednik uči. teljske zveze profesor Zeit je v imenu 8000 katoliških učiteljev in učiteljic Avstrije podal izjavo, da stoje učitelji trdno za katoliškimi stariši in jih pozivajo naj branijo svoje otroke in katoliške učitelje. Dovolj je bilo oklevanja Katoliško avstrijsko ljudstvo je močno dovolj, da užene nasprotnike, le odločnosti je treba, Mir v češkem parlamentu. Praga, 17. junija (Izv.) Češki parlament je včeraj zboroval zopet nekoliko mirneje. Seja je pričela po dveurni zamudi, kar je v začetku seje povzročilo nekaj medklicev. Meščanske in socialistične stranke pa so se medtem zedinile na premirje na podlagi dogovora, da se najprej razpravlja o uradniških zakonih, o učiteljskem zakonu in o zakonu o okro/jiih zdravnikih. Debata o kongrui se izvede posebej. Danes in včeraj se je vršila debata o uradniških zakonih, v petek pa se bo vršila del ata o kongrui. Ker je bilo s tem dogovorom ustreženo socialističnim strankam so vse raz-| prave potekle popolnoma mirno. Vlada vodi sedaj pogajanja za pokritje izdatkov za uradniški zakon. Socialistične stranke »o izjavile v proračunskem odboru, da vlada z oziirom na carinski zakon ne sme do, voliti nikakih novih davkov. Vstop TurčiIe v Društvo narodov. Pariz, 17. junija. (Izv.) Odkar je izstopila Brazilija iz Društva narodov in je sklenila izstopiti tudi Španska, smatra javnost krizo te mednarodne institucije za resno. Ameriški načrt o ustanovitvi kontinentalnih zvez postaja resna nevarnost za Ženevsko Društvo narodov. Poleg tega tudi sovjetska zveza vztrajno nadaljuje svojo akcijo v Aziji in hoče pritegniti v svoje oLmočje Turčijo, ki je edina država v prednji Aziji, ki bi mogla dobiti zastopstvo tudi v Ženevi. Odkar je podpisana mosulska pogodba, je postalo aktualno vprašanje vstopa Turčije v Društvo naroSov. Anglija se mnogo trudi, da pripravi angorsko vlado do tega koraka. Toda Angora stavi nove pogoje, W bi pomenili nove izieme i« nove zmeda. Kaj se godi doma Orlovski izlet v Rim. (31. avgusta do 8. septembra t. 1. Vse ,ki se zanimajo za orlovski izlet v Rim, posebno pa one, ki se še niso priglasili, a se hočejo udeležiti izleta, opozarjamo, da se prijavni rok podaljša do 20. junija. To je zadnji rok, do katerega bomo sprejemali prijave. Za vse one, ki so se prijavili po 15. aprilu, a se bodo prijavili do 20. junija, znaša celotni prispevek Din 1300, plačljiv v dveh delih: 700 Din do 20. junija, ostali znesek pa v obrokih do 1. avgusta. Kdor se bo prijavil po 20. juniju, si bo moral sam oskrbeti potni ilst, kar je združeno s precejšnjimi stroški, ker se zapozneli prijavljenci ne bodo mogli poslu-žitt skupnega potnega lista. Razen lega opozarjamo še na sledeče: 1. V svrho skupnega potnega lista prosimo vse prijavljence, da nam pošljejo sledeče podatke: ime in priimek, poklic, rojstni kraj in rojstno leto ter pristojnost v občino in okr. glavarstvo. Opozarjamo, da nam to vsi udeleženci vsaj do 20. junija sporoče, bodisi telovadci, bodisi drugi udeleženci. 2. Na razna vprašanja glecle vozne cene za II. razred sporočamo, da za enkrat še ne moremo reči, koliko bo znašalo doplačilo. Kdor se bo hotel poslužiti II. razreda, naj nam to takoj sporoči. 3. Oni, ki bodo hoteli imeti v Rimu boljše prenočišče (soba z eno ali več potseljami), naj nam sporoče, da jih bomo dmeli v evidenci. Boljše prenočišče bo veljalo približno 180 Diu. 4. Znižani prispevek Din 1100 plačajo Orli-telovadci ali v kroju ter dijaki, ki se udeleže izleta. 5. Za izlet pripravljamo posebno potno knjižico, ki bo obsegala potrebna navodila, spored prireditve in rimskih slavnosti, kratek opis znamenitosti med vožnjo in v Rimu ter seznam vseh udeležencev. Knjižico bomo pravočasno razposlali. V knjižici bo tudi imenska izkaznica, ki bo nadomeščala izletni znak. Demonstracije proti mazaronski stranki v Prekmurju. Iz Dolenje Lendave se nam poroča: 14. t. m. se je vršil v Dolnji Lendavi proti iiovoustanovljeni madžaronski stranki protestni shod. Manifestanti so se v veliki množici zbvali pred stanovanjem kanonika Strausza, kateheta Holsedla in protestantovskega pastorja Harrija ter madžarskega advokata Nemethyja. Demonstranti *o protestirali proti tem gospodom: »Dol z njimi!« Obenem so piireiali ovacije poslancu Kleklu. Poslali so mu tudi brzojav: /Predvčerajšnja demonstracija proti našim najnovejšim narodnim nasprotnikom je samo dokazala, da sm0 v boju za slovenstvo vsi z vami! Dolenjeleudavski Slovenci.« Posl. Klekl je odgovoril: »Dolcnjelendavskim Slovencem hvala za pozdrav. Slovenska Krajina ne Vj nikdar umrla. Zivio! Klekl.« Program nove prekmurske stranke. Ker gotovo vsakega zanima, kaj so pisale »Naje Novinec, glasilo neodvisne prekmurske stranke, radi česar je izbruhnilo ogorčenje in nejevolja pri vseh narodnih ljudeh, naj sledi tu dotični odstavek: »Slovenci so prišli k nam kakor kazen, kakor bič. Naj vzame na znanje Maribor in Ljubljana, da smo polni bridkosti proti Sloveniji, da so naše nezgode kakor glasna tožba proti slovenski silovitosti. Ne bodemo mi dalje časa provincija slovenske grabežljivosti in ošabnosti. Ne bode nas več dolgo poniževala Slovenija. Imamo ml druge orientacije tudi, ne samo slovensko. Slovenija je pokvarila naš lepi prekmurski domači jezik. Čeravno Slovenija sama nima znanstvenega akademskega zedinjenega jezika, ker sploh drugače govori Ljubljana kakor Maribor in vsaki žlajfar in rešetar ponavlja slovenski jezik, da ga niti Slovenci ne razumejo, si vendar oni upajo v naš lep materinski jezik brcati, ga preganjati. Slovence to peče, zakaj mi hrvatskemu lepemu jeziku podobno govorimo, zakaj ne postanemo naenkrat v jeziku, v dejanju kakor Kranjci. Ali kam more priti človek s slovenskim jezikom? Skoro nikamor. Slovenci so prišli k nam kakor bratje, ali takšni bratje, kakor je bil Kajn proti Abelu. Ne prodajamo mačka v vreči, ne širimo mržnje proti Slovencem, samo naznanjamo, kako grozne so naše razmere, kam nas je pripeljala slovenska inteligenca. Slovenska inteligenca je tudi Slovenijo globoko obtežila. Velika gospoda Slovenije na račun slovenskega naroda lumpa, razsipava, a siromak narod se pa poteplje po sveti kak rešetarji in cekerašji. Če pride k nam kak siromak Kranjec, se nam smili, ker je tako slahega snanja, tako nastopi, kakor da bi dve levi nogi imel; pa še ti nevoljneži imajo mržnjo proti nam. Krožnik kaše, graha ali skledo žgancev, kar se njemu pri nas iz miloetivnega srca da, pojč tako, da se njemu od veselja oči bliščijo, pa vendar je odgojen na mržnjo proti nam. Treba je samo takega slovenskega gospodina pogledati v pisarni, uradu! Tak je kakor kamen, govor mu je kakor led. Zato Vam to v oči pravm, Vi ste pri nas kakor bič, kakor nesreča!« 2e od začetka se je moglo spoznati, da je ta nova prekmurska stranka navdahnjena mržnje proti Slovencem. Na enak način, kakor pišejo »Nase Novinec sedaj, so Madjari in Madjaroni svoj ?as hujskali zoper slovenstvo, oziroma jugoslovan-«tvo sploh. Če bi hilo jJuirtK vedelo, kako so bo ta stranka razkrinkala, bi je ne bilo tako goreče, pozdravilo; sicer pa bi bilo lahko že takoj bolj previdno, ko je vendar moralo poznati voditelje te stranke. Toda slepo sovraštvo do SLS, proti kateri je nova stranka v prvi vrsti naperjena, je za-teninila ves razsodek pri SDS. Antiklerikalizem je najstrašnejša duševna bolezen. Krivd molče? »Jutro« se je vsedlo, da sodi, kdo je izdajalec slovenskega naroda. In jo je pogruntalo, da je to SLS. Izreklo je zato strahovito ostožbo, da jo SLS izdajala v Dol. Lendavi list v madjarskera jeziku. »Na to strašno obtožbo molčijo mariborski «n ljubljanski črni internacijonalei«. Tako piše »Jutro« z dne 16. junija tega leta. Da pa ne bomo mariborski črni internaci-jonalci molčali, da ne bo naš molk priznanje, odgovarjamo, da sino imeli in še imamo priložnost dobiti v roke takšen mariborski list, ki ga je en del demokratskega »Tabora«, drugi del pa nemške »Marburgerzeitung«, ki se skupaj izdajata v mariborski tiskarni, zadrugi z omejeno zavezo v Mariboru, kjer sedijo mariborski demokrati. »Čudno, da se v celi demokratski stranki ne najde niti en poštenjak, ki bi imel toliko narodne zavesti, da bi obsodil izdajalstvo voditeljev SDS.« — citirano po »Jutru«. — Krivci naj le molče! Divjanje škrlatinke v Siov. Krajini še vedno ni ustavljeno. Iiolirni oddelek v m. soboski bolnici bo vsak čas polu. Prvotno se je mislilo, da se bo dalo spraviti v izlolirni oddelek soboške bolnice le kakih 60 otrok. S tem pa, da so zasedli vsak kotiček in da ležijo na dveh posteljah po trije otroci, so jih spravili pod streho že čez 80. Današnje (16. junija) stanje znaša 83; mnogo preko tega števila pa ne bo mogoče iti. Zato je nastalo sedaj drugo pereče vprašanje, kam z ostalimi bolniki. Prvotno so mislili, da bi preuredili v ta namen osnovno šolo. Proti temu pa je vstala vsa javnost, češ, poslopje snovne šole leži v sredini mesta in je v njem zrak od lanske povodnji dalje, ker so vse stene napojene z vodo, zelo zadohel. Sedaj se razpravlja o tem, da M se preuredilo v začasno bolnico gimnazijsko poslopje, ki leži na periferiji mesta in bi ga bilo tudi drugače v to svrho kolikor toliko lahko preurediti. V bolnici sta doslej umrla samo dva; predvidoma pa bodo med sedaj v bolnici se naha-jajočdmi otroci še štirje. Izmed 83 zgoraj navedenih otrok jih je 49 iz dolnjelertdavskega, 40 pa iz soboškega okraja. V nedeljo bodo iz bolnice odpustili prvo partijo ozdravelih: 25. Vseh desin-fektorjev, ki so poslani semkaj radi zatiranja škrlatinke, je 6. Včeraj se je mudil tukaj zdravnik higi-jeničnega zavoda dr. Miss. Iz Ljubljane je bil poslan semkaj tudi sanitetni prevozni avtomobil, ki je takoj prvi dan obtičal pri Vidoncili. Pouk na vseh šolah ukinjen. Po nalogu velikega župana mariborske oblasti bodo vse šole murskosoboškega in dolnjelendav-skega okraja v petek, 18. t. m. prejenjale s poukom, ki je bil že itak zadnji teden brezuspešen. Ojačene orožniške postaje. Da s svoje strani pripomorejo lokalizirati razširjanje škrlatinke, so vse orožniške postaje ojačene, poleg tega pa sta se v centrih škrlatinskega. legla v Pertoči in v Vidoncih ustanovili začasni orožniške ekspozituri. Prepovedane prireditve in drugo. Že za preteklo nedeljo so bile vse prireditve, med temi socialistični shod v Gornji Lendavi in okrož. sokol, prireditev v Beltincih, zabranjene. Ta prepoved ostane v veljavi za vse slavnosti, shode, sejme itd. do nadaljnjega, dokler bo trajala škrlatinka. Vsled te prepovedi se v nedeljo 27. t. m. tudi ne bo vršilo slovesno blagoslovijenje na novo dograjenega evangeličanskega dijaškega doma, ki je bilo za ta dan napovedano. Odpasti bo morala tudi za 29. t. m. napovedana velika skupščina prekmurskih evangeličanov v Hodošu, ki bi naj razpravljala med drugim tudi o položaju, ki je nastal s smrtjo novovrbaškega senjorja VVagnerja, ki je bil predestiniran za škofa tudi prekmurskih evangeličanov. — Okrajno glavarstvo v M Soboti je nadalje ukrenilo vse potrebno, da preloži od vojaške oblasti že odrejeno popisovanje živine in voz. Škrlatinki se je pridružila še difterija. V M. Soboti sta se pojavila zadnje dni dva slučaja difterije. V ulici, imenovani Soteska, sta v Celčevi družini obolela na tej bolezni bratec in sestrica eden star 7, drugi pa 9 let. PSaz zasui I^eznlšk® progo. Včeraj, četrtek 17. jun. ob 5. pop. smo so peljali s potniškim vlakom v strašnem neurju od Zagorja proti postaji Savi. Od leve in desne so drli v Savo tako strašni hudourniki, da se je zdelo: vse grape se bodo prekucnile v Savo; Sava in potoki in slapovi pa rjavi in z naropanim blagom preobloženi, da groza! Toče na levo in desno vse belo! Tu pa začne vlak vedno počasneje voziti, plavali smo na progi v celih potokih. Kar se vlak ustavi in vse hiti iz vagonov proti lokomotivi, ki se je ustrašila ogromnega plazu in rjavega hudournika, ki je od severne strani udaril s hriba. Utrgal so je namreč oblak, hudournik iz grape je zamašil svojo navadno strugo pod progo in v svojem zmagoslavju nasul na gorenjo progo kamenja, prsti, hlodov in skal kar 2 m na debelo, pokril do pol metra visoko tudi dolenjo progo, ki bi jo mi radi rabili, in planit preko tirov v Savo. Mimogrede je odtrgal kos njive, 5 m na široko in 4 m na globoko ter se vrgel nad telegrafski drog. Ljudi se je nabralo na pozorišču 150 do 200. Predvsem so hoteli rešiti ta drog, ki je z eno nogo že visel v zraku. Odpeljali so vodo drugam. Kako zelo nam je demokracija prešla v kri, dokazujejo številni svetovalci, ki so reševali zadrego vsak po svoje: da je treba čakati ljubljančana, ki naj potem nas sprejme; da naj pridejo delavci iz Zagorja; da naj nam vsaj lopate dado in bomo svoj tir že sami rešili. Tako je pretekla cela ura. Potniki, ki so bili blizu doma, so pa zelo spretno skakali preko hudournika; sijajno so se seveda mladim damam obnesla tesna krila. Z motikami in rokami so podjetno pomagali hudournik odvajati tudi dalmatinski dijaki, ki so se peljali z našim vlakom. Nazadnje je vendar pritekel za nami voziček z 10 delavci in v pol ure je bila dolenja proga prosta, od Save sem je prišel inženjer ogledat most nad hudo-urnikovo strugo, in oh pol 7. smo sc začeli tihotapiti preko nevaruega mesta. Šlo je srečno. Stalo pa je več ljudi zunaj na ploščadi in stopnicah, da bi skočili ven, če bi si vlak zaželel Save. Na postaji Sava sta nas pozdravila kar dva vlaka, ki sta morala potem porabiti našo progo. Na gorenji je še toliko plazu, da ima deset delavcev za en dan dosti dela. Pridirjali smo v Ljubljano 7 četrt ure prepozno. — Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo ponoči? Ali ni ta del proge za take slučaje premalo zavarovan? Šesti proces proti »Goriški Straži". V ponedeljek se je zaključil pred goriškim kazenskim sodiščem šesti proces proti »Goriški Straži:, glavnemu glasilu krščanskih socialistov, katerim se je drznilo tržaško liberalno časopisje ravno one dni, ko je državni pravdnik vložil tožbo proti »Goriški Straži-' radi »ščuvanja k uporu proti šolskim zakonom«, več ali manj odkrito očitati, da so narodne izdajice. Ta proces je bil izmed vseh dosedanjih gotovo najznačilnejši za presojanje gigantskega boja, ki ga morajo biti naši bratje onkraj meje za svoje pravice, boja, ki je toliko težji, ker zadene predvsem v najhujšo barikado na poti k uspehu, na miselnost italijanskih oblastnikov. Državni pravdnik je kot predstavnik režima razgalil to miselnosti, ki kaže tako ozkosrčnost duha in srca, do katere se more povzpeti le človek in državljan, katerega srce je vklenjeno v verige fa-šistovskih nesocialnih idej in v okove hipernacio-nalizma, spojenega z rimskim imperializmom. »Jezik je vse«, je vzkliknil državni pravdnik, »je čustvo, je kultura. Michelangelo bi ne izvršil svojih umotvorov, ako bi ga ne bila inspirirala Dantejeva sladka govorica, znanost bi ne bila tako napredovala, industrija bi ne dosegla sedanje popolnosti, ako ne potom tega jezika. Zato mora biti v naši državi en jezik. Slovenci lahko govorijo slovenski doma...« In dalje: »Čas bi že bil, da bi nehali razburjati duhov z onim hinavskim pacifizmom .. .« (V rekriminiranem članku je bilo rečeno, da bo zavladal mir med narodi, ko se bodo uveljavili evangelski nauki o ljubezni.) In kaj je pisala »Goriška Straža v članku »0 pravem času in na pravem mestur? »Bila so leta, bili so časi, ko je bil v naši deželi jezik povsem enakovreden in enakoveljaven 7, italijanskim ... in še. sedaj skrbno čuvamo izrezke govorov, s katerimi so nas ministri in tudi najvišji predstavnik države sam, proglasili za državljane, ki imamo enake pravice iii dolžnosti kot državljani ilaiijanske narodnosti. Če se pa danes ozremo okrog, se nam nudi čisto drugačna slika. Priznani smo kot polnovredni državljani pri vseh dolžnostih, našega jezika pa nam nočejo priznati za enakopravnega. Potisnili so ga iz vsega javnega življenja na cesto in v zapečke. Ker je Italija samo enojezična država, zato za slovenski jezik ni prostora na železnicah, pri oblastih, v šolah, tako opravičujejo gotovi krogi svoje postopanje! Kakor da bi se dalo vtajiti in prikriti nekaj, kar obstoji. Če hočemo pa mi o tem govorili in pisati, če povemo, kaj naše ljudstvo čuti, ni dovoljeno. V tem času se dvigne naš poslanec samcat sam sredi ogromne vladne večino in spregovori besedo iz vsega srca: povedal ej to, kar bi povedal vsak slovenski oče, vsaka slovenska mati: Vzeli ste nam pravico do našega jezika! Vzeli ste nam jo proti svojim slovesnim obljubam, proti vzgojnim načelom, ki so jih učili sami Vaši največji možje. Hvaležni smo poslancu Besednjaku, da je izlil naše srce v parlamentu, v Rimu, v srcu Italije, pred samo vlado. Hvaležni, da je pred vsem svetom povedal, kako se nam godi. Mi pa se bomo držali njegovih besedi, ki jih je izrekel v istem govoru: -.Sleherna slovanska družina se bo spremenila v šolo in vse matere in očetje bodo postali učitelji, ki bodo prenašali iz roda v rod naš jezik in našo narodnost.«- Medtem pa bomo čakali, da se val neizprosnega nacionalizma, ki gre danes po vsej Evropi v klasje, poleže, in ko bo v vseh narodih dozorelo spoznanje, da more na svetu zavladati mir, le ko bodo uveljavili evangeljski nauk o ljubezni med rodovi. Iu ta vera je v nas živa, živa ko še nikdar poprej. In ne bo ugasnila.r Kaj je v tem članku protidržavnega? Ali ruši temelje države, ali ščuva k uporu proli zakonom, oni, "fci uči, da mora država izpolnili obljube, dane po svojih najvišjih zastopnikih? Kako naj državljani spoštujejo zakone države, ki se danes ne zmeni za obljube, ki so jih dali državniki kakor Tittoni (kot zuuanji minister v poslanski zbornici dne 27. IX. 1919), De Nicola (kot predsednik poslanske zbornice v zbornici 19. VI. 1921) in Srorza (kot zunanji minister 25. VI. 1921 v poslanski zbornici)? Minister Sforza je ponosno izjavil, da bo postopanje z narodnimi manjišnami v Italiji za zgled drugim državam! In namen članka je bil, kakor je odgovorni urednik g. Kemperle izrecno poudaril, da opzori vlado v odkritih besedah na razpoloženje, ki se ustvarja med ljudstvom s takim postopanjem; in isti namen jc gotovo imel tudi ^poslanec Besednjak, ki je o pravem času, ko je mera krivic polna, in na pravem mestu, v rim« skem parlamentu, torej javno, svest si odgovoruoi sti svojih besed, govoril odkrito iz srca naših br8< tov pod Italijo. In državni pravdnik je vse te slovesne ob« ljube italijanskih državnikov Slovanom in Nemcem l>od Italijo absolviral z: »Obljubo sjmdajo v preteklost ... Zadeva je jasna, je nadaljeval. Juridičua norma ni abstraktna, svojo veljavnost zadobi le, ko stopi v resničnost, v življenje... Razpravljati sem hotel v familijarnem tonu... Kermperlo je stara 6ica (g. Kemperle energično protestira, državni pravdnik se izgovarja, da ga ni hotel žaliti)... V, enm samem stavku leži ključ za presojanje osebnosti g. Kemperla in njegovega članica: ono hinavsko sklicevanje na evaugelij... Ako hočemo dobro razumeti iu presoditi to borbo za slovenski jezik, se moramo postaviti na stališče italijanskih državljanov. To je borba za državo v državi, ki je edinstvena Italija s -10 milijoni Italijanov ne moro dopustiti. Jezik je narodno imetje, jezik ni mehanično sredstvo, ki se rabi za sporazumevanje v do, mačem gospodr.rstvu; jezik je vse, je iiustvo, je kul-< tura, po njem so izraža duh. Michelangelo bi ne bil nikdar ustvaril svojih umotvorov, ako ga ne bi bila inspirirala Dantejeva sladka govorica, znanost bi ne bila tako napredovala, industrija bi ne dosegla sedanje popolnosti, ako ne potom tega jezika. Radi tega mora biti v državi le en jezik. Slovanom nikdo ne brani, da govorijo svoj jezik doma. (»Goriška Straža« je zapisala: v zapečku.)... Mi ne moremo od Slovencev ničesar pričakovati, pač pa lahko njim veliko damo... Kaj bi tu govorili o naravnem pravu! Pravo je ono, ki ga država vsili in ki ga morajo priznati in sprejeti vsi, ki hočejo biti državljani te države. Zahtevam za obtoženca 6 mesecev ječe in 100 lir globe.« Je-li državni pravdnik v bistvu govoril za obtoženca ali proti njemu? Vprašanje, ki si ga je stavil z zagovornikom vsakdo v sodni dvorani. Nikjer nikake konkretne obtožbe; jezik je sveta, koristna stvar Italijanov, ali samo Italijanov? Obtoženec naj se obsodi, ker se je moral že večkrat zagovarjati radi enakih časnikarskih prestopkov, skratka, ker je Kemperle, hinavski Kemperle, je trdil državni pravdnik. »Ali jo mogoče ,da ne bi palo seme o veličini materinga jezika tudi na tuja, slovenska tla in lam vzklilo?«: je izvajal logični zagovornik. »Kako moremo mi, ki povzdigujemo materinski jezik, zahtevati od Slovencev, ki žo 10. stoletje prebivajo na tej zemlji, naj pozabijo svojega? Ako hočemo, da bodo lahko govorili slovenski doma, dajmo jim priliko, da so naučijo tudi tega jezika. Ako jim to prilike ne damo v šoli, jim pač moramo pustiti pravico, da učijo sami svoje otroke slovenskega jezika. Kdo more očitati človeku, ki ima krščansko vzgojo, ki je pristaš krščanske socialistične stranke, ki ji je za vzor sam Odrešenik. da je hinavec, ako je zapisal v glasilu krščanskih socialistov, da more na svetu zavladati mir le tedaj, ko se uveljavi evangelski nauk o ljubezni med narodi? Dopuščene so sodbe, o veljavnosti političnega programa krščanskih socialistov, nikdo pa ne more dvomiti o iskrenosti rekriminiranega članka, ideja miru med narodi, izražena v tem članku, je ideja, za katero sa navdušujemo tudi mi republikanci in ki naj bi dozorela z uslanovitvijoEvropskih Združenih držav..-: Zagovornik je v tem tonu nadaljeval svoj temelji-to zamišljeni govor. Izid procesa je znan: G. Kemperle je bil oproščen. Občinstvo se je komaj zadrževalo, da ni pospremilo razglasitve razeodbe z gromovitim aplavzom. Nered pri pšatoanju 10°|o takse. Splošna zmešnjava vlada pri plačevanju taks na vstopnino ob priliki prireditev prosvetnih društev. Nekatere davčne oblasti priznavajo veljavnost potrdila Prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 15. marca 1924, št. 3718, druge ga zavračajo in zahtevajo 20 odstot. takso. Prosimo g. finančnega delegata, naj da natančno navodilo svojim uradom in tudi prosvetnim društvom, da bomo vedeli pri čem smo. Za vsak slučaj je Prosvetna Zveza v Mariboru prosila ponovno za vsa pri njej včlanjena društva za dosedanjo ugodnost. Dokler ne dobimo odgovora od ene ali druge strani, tudi društvom na njihova vprašanja ne moremo odgovoriti. — Prosvetna zveza v Mariboru. Mesre£e i n drugo. V Sevnici se je pekovski mojster Alojzij Kreinčič ponesrečil; padel je s kolesa ter si zlomil roko. — Sin posestnika Antona Struad je j>a-del s črešuje ter si zlomil roko. — Neki delavec je šel v soboto zvečer s sekiro na rami domov. Ka poti mu je spodrsnilo; oh padcu je zamahnil i sekiro in si presekal nogo. — Na kolodvoru v Ču-lincu jo bil zaposlen Leopold Cizel s premikanjem tračnic. Pri razvrščevanju tovornih vngonov jc naenkrat pridrčal nanj tovorni vagon in Cizelju odrezal nogo in roko. Cizelj je kmalu izdihnil. — V okolici Mostarja so se pojavili volkovi, ki delajo prebivalstvu zlasti na živini veliko škodo. Proti volkovom so prebivalci organizirali veliko gonja Savinjčani! Sateščani! - V nedeljo, dne 20. junija Orlovski dan v Velenju. Telovadni nastop Savinjskega orlovskega okrožja in oriiške srenje. Dnevne novice k Slovenska razstava v Sarajevu. V veliki dvorani mestne občine Sarajevo pod zaščito udruženja >Cveta Zuzovič« so razstavili evoja dela sledeči slovenski umetniki: Božidar Jakac, Gojmir Ko«, Kos Tine, Pilon Veno, Kralj Franc in Tone, Serajnik Doniicijan, Stil plovšek Franjo, Vidmar Drago, Vidmar Nan-de in Zupan Franc. Skupno je razstavljenih 75 del. Razstava se je včeraj otvorila in je v veakem oziru uspela. ic Izkaznice za polovično vožnjo ob priliki orlovske prireditve v Ljubljani na Stadionu se bodo dobile samo ob prireditvi na Stadionu. ic ITmrl je v Zdolah pri Rrežicah 16. t. m. trgovec g. Rudolf Presnik, občinski odbornik, odbornik krajnega šolskega sveta, blagajnik bralnega društva in dolgoletni cer. kveni. pevec. Bil je duša vsega javnega dela, zelo vesele narave, zvest pristaš SLS in naročnik »Slovenca« in »Slovenskega Gospodarja«. Vse ga je spoštovalo in ljubilo. Materi, bratom ter sestra m izrekamo globoko sožalje, njegovi duši pa svetila večna luč! Švedski konzul pri nas. Za hrvatskimi turifftovskinii in letoviščuimi kraji študira generalni konzul SMS v Stokholmu g. Carlson sedaj slovenske kraje, predvsem našo Gorenjsko v namenu, da jo ob povratku seznani s švedskimi turisti. Kakor je Carlson izjavil, je prete-klo leto obiskalo našo državo okoli 300 Švedov. Namen njegovega prihoda pa je predvsem ta. da se v zvezi s poznavanjem naših krajev dvigne tudi število švedskih obiskov v naši državi, bodisi v trgovskih, bodisi turističnih potih. ic Kongres finančnih uradnikov. 27. t. m. se vrši v Belgradu kongres zveze finančnih kontrol, ki ima včlanjenih 10.000 članov. Na kongresu se bo izvedlo zedinjenje in centra-liziran.je vseh samostojnih sekcij v Belgrad. Kongresu bo prisostvoval tudi finančni minister dr. Peric. ic Ministrstvo prosveto je dostavilo vsem Šolani okrožnico z naročilom, naj se po čl. 15. pravilnika o organizaciji in delovanju odbora za Narodno Prusvečivanje« proslavi tudi letos Vidovdan kot praznik narodne prosvete. Pri tej proslavi naj sodelujejo vsa prosvetna, kulturna in .humanitarna društva s koncerti, zabavami, predavanji in drugimi prireditvami, za katere naj se zbirajo dobrovoljni prispevki. Polovica teh prispevkov se pošlje fondu »narodnega prosvečivanja« (ministrstvu prosvete v Belgrad a druga polovica naj se uporabi za lokalne potrebe narodne prosvete. Želeti je, da se občinstvo v kar največjem številu udeleži omenjenih proslav in s tem pokaže stopnjo kulturnega in nacionalnega razvoja. — Prosvetni inšpektor Poljanec. ic Udeležimo se slovesne proslave Društva kat. mojstrov v Mariboru! Mariborski mojstri obhajajo v nedeljo, 27. junija, proslavo 25 letnega jubileja Društva kat mojstrov in slovesnost blagoslovljenja novega društvenega prapora. Dolžnost naših organizacij, zlasti onih, ki so se razvile na podlagi Kolpingovih načel, kakor se je mariborsko Društvo kat. mojstrov, je. da se slavlja bratskega društva udeleže vsaj po deputacijah in z društvenimi zastavami. Ljubijanski društvi: rokodelskih mojstrov in rokodelskih pomočnikov sta že sklenili, da se udeležita po večji deputaciji jubilejne slavnosti bratskega društva v Mariboru in prosita bratske organizacije v Novem mestu, na Vrhniki, v Št. Vidu itd., da bi se jima pridružile. Mariborsko društvo vzorno deluje in ima laslno hranilnico in posojilnico in svojo Podporno in bolniško blagajno. Udeležila pri slavnosti takega društva ni samo naša čast. zadeva, ampak bo pripomogla vsem udeležencem, da bolj spoznajo prednosti svoje organizacije in delujejo z večjo vnemo in gorečnostjo. Upamo, da se slavnosti udeleži v večjem številu tudi braisko društvo v Zagrebu in da zastopniki vseh društev po slavnosti obiščejo tudi ljubljanski Rokodelski dom, kjer bodo dne 29. junij poučna predavanja strokovnjakov o pripomočkih, ki jih ima obrtni stan v Jugoslaviji, da se popolnoma usposobi za svoj poklic, in o višini dohodkov, ki jih daje obrtnemu pomočniku njegovo delo. Proslava 25 letnega jubileja Društva kat. mojstrov v Mariboru naj združi obrtni stan k skupnemu delu za vedno večji napredek. * V Kamniški Bistrici bo v nedeljo 20. t. m. božja služba. — Aljažev klub ŠPD. * Vzajemna zavarovalnica je darovala za kapelico sv. Cirila in Metoda v Vratih 2000 dinarjev, z,a kaT ji izreka iskreno zahvalo Aljažev klub SPD. ic V zavodu sv. Stanislava se ta teden vrši pismena matura, ki se je udeležuje 20 abiturientov. V pondeljek so pisali slovenščino (Satira v slovenskem slovstvu), v torek srbohrvaščino (odlomek iz srbskega romana: * Stan. Krakov, »Kroz buru«), v sredo nemščino (Dass Kleines die Wiege des Grossen ist, lehrt une die Natur, das menschliche Leben und die Geschichte), v četrtek latinščino (Taci tus, Dialogus) in grščino (Platon, Prota-goras), danes v petek pa pišejo matematiko. Ustni 'iziti se vrše 21., 22. in 23. junija. — Kuncem šolskega leta so v zavodu študirali 304 dijaki. Ob letni klasifikaciji je dovršilo razred z odličnim uspehom 15, s prav dobrini 42, z dobrim 140, z zadostnim 70, skupaj 267 dijakov. Ponavljalni izpit se je dovolil 28 dijakom: 22 iz eneea predmeta. 6 iz dveb med- metov. Razreda ni dovršilo 6 dijakov; 3 so ostali vsled bolezni neizprašani. Sprejemna skušnja za I. razred se vrši 30. junija. ic Na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo sprejemni izpiti za I. razred v sredo dne 30. junija od 9 dalje. Vpisovanje je dne 29. t. m. od 9—12 in dne 30. juni ja od 8—9. Za vpisovanje je potreben rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. ic Sprejem ▼ I. letnik drž. moškega učiteljišča v Ljubljani se bo vršil dne 30, junija 1926 od 9 naprej. Pogoji za sprejem: dovršeno 15. leto, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena nižja srednja šola ali četrti razred meščanske šole. Istega dne od 8—9 se bo vršilo tudi vpisovanje v I. razred deške vadnice. ic Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik v sredo, 30. junija od 9 do 12. Učenke, ki se žele vpisati, naj se zglase osebno in prineso s seboj krstni (rojstni) list in zadnje šolsko spričevalo (4. razreda srednje ali meščanske šole). — Isti dan, 30. junija, od 8 do 10 je tudi vpisovanje v 1. razred dekliške vadnice. Starši naj otroke, ki jih žele vpisati, pripeljejo seboj in prineso njihov krstni (rojstni) list in potrdilo o cepljenju koz. — Podrobnosti o obojnem vpisovanju so razvidne na deski v veži šolskega poslopja. ic Na drž. meščanski šoli v Krškem se vrši vpisovanje učencev in učenk za prvi razred dne 29. in 30. junija od 8 do 12 v ravna-teljevi pisarni. V prvi razred se sprejmejo vsled min. naredbe vsi učenci in učenke, ki so uspešno dovršili četrti razred osnovne šole. Za vpis je potrebno zadnje izpričevalo in krstni list. — Ravnatelj. ic Na meščanski šoli v Ribnici je po odloku vel. župana ljublj. oblasti vpisovanje učencev za prihodnje šolsko leto 30. junija in 1. julija t. 1. od 8 do 12 dop. v pisarni ravnateljstva. V prvi razred sprejemamo učence in učenke, ki so uspešno dovoršili vsaj četrti razred osnovne šole. S seboj naj prineso zadnje izpričevalo. Potreben je tudi izkaz o cepljenju koz — po možnosti tudi krstni list in do-movnica. — Ravnatelj. ic Prispevki za zgradbo postajališča Oslušovci. Po pomoti je izostalo med prispevki javnih korporacij sledeče: Ormoška posojilnica v Ormožu Din 1000.—. Konzorcij se vsem darovalcem, ki so na ta ali oni način pripomogli k uresničenju našega cilja, prav prisrčno zahvaljuje. ic Podružnica Jugoslovanske matico v Moravčah priredi v nedeljo dne 20. t. m. ob 3 popoldne na vrtu gostilne Frana Orehka igro »Dobrodošli« in za tem prosto zabavo z bogatini sporedom. Sodeluje domača godba na pihala. K obilni udeležbi vabimo vse domačine, okoličane in izletnike. ic Požar. V sredo so pogoreli pri Sv. Kungoti nad Mariborom 4 posestniki. Strahovit ogenj je uničil 10 poslopij. Od več strani so takoj prihitele na kraj nesreče požarne brainbe, toda gašenje je bilo vsled pomanjkanja vede zelo otežkočeno. Morali so gasiti z gnojnico. ic Kriza v osješkein gledališču. 25. junija se je v osješkem gledališču zaključi gledališka sezona, a igralci še niso prejeli svoje plače. Ker uprava nima denarja, bedo morali igralci preživeti počitnice tako, da bodo šli po svetu — po Slavoniji in po Bački s trebuhom za kruhom — gostovat. Ako jim turneje uspejo, se bodo preživeli. Da izplača igralcem plačo do konca sezone, potrebuje uprava 180 tisoč dinarjev. Oči uprave so obrnjene na ministrstvo za prosveto v Belgradu, če bo od tam došla pomoč. ic Radikalni Vsk. Okrožni odbor radi-južni Ameriki je umrl Ivo Radsljek, lastnik »Sloga«. ic Smrt časnikarja. V Rosario Santa Fe v južni Ameriki je umrl Iva Radeljek, lasntik in urednik hrv. lista »Zajednica«. ic Rusk: emigranti v Osijeku. Ruski emigranti v Osijeku so imeli svoj letni sestanek. Na tem sestanku je došlo do burnih prizorov vsled nasprotstva med demokratičnimi in ca-rističnimi elementi. Policija je zborovanje morala razpustiti. ic Hrvatski fedcralisti na grobu Starčevima. Hrvatski federalisti se v nedeljo 20. t. m. poklonijo spominu Starčeviča ob priliki njegove 30 letnice na njegovem grobu. ic Boj proti malariji. Ministrstvo za narodno zdravje j© določilo 4,000.000 Din za pobijanje in proučavanje malarije. •k Pogozdovanje. Ministrstvo za gozdove in rude je določilo 7 mjljonov dinarjev za pogozdovanje golih krajev in sicer v južni Srbiji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Primorju in Liki. Za južno Srbijo je določena vsota 2—3 miljonov. ic Gledališče v Subotici. Gradnja subo-tiškega gledališča je toliko napredovala, da bo gledališče v dveh mesecih gotovo. ic Za invalidski kongres v Cetinju 20. t. m. je ministrstvo za železnice dovolilo udeležencem brezplačno vožnjo. ic Boj med Kp.čaki in kmeloni. Pri vasi Koročice pri Prištini je 22 Kačakov iz Albanije napadlo kmeta Vesilja Šabana. Šaban je dva ubil, enega ranil, ostale pa nagnal v beg. ic Falzifikati znamk. Belgraj&ka policija vodi energično borbo proti falzifikatorjem taksnih znamk. Policija je zasegla okoli 3 miljone potvorjenih znamk. ic Smrt igralca. V Novem Sadu je umrl igralec in režiser Kosta Vasiljevič. ■Ar Suspenzija v Subotici. Tri mestne zastopnike mosta Subotice je ministrstvo za no v tranje zadeve suspendiralo. Vsi trije so pristaši Jovanoviča. >V Utopljenke. Pri Sušami v Dalmaciji se je prevrirla neka ladjica. Troje deklet je utonilo. ic Nova bolnica. Ministrstvo za narodno zdravje namerava zgraditi v Smederevem novo veliko bolnico. ic Zvišanje »krokarskega davka« v Novem Sedli. Novosadski občinski svet je zvišal nočni davek v javnih lokalih na ta način, da bo moral vsak gost od 11 zvečer dalje plačati po 2 Din davka. ic Goljufiva krida. V Novem Sadu so zaprli zaradi goljufive kride lastnika konfekcijske tvrdke »Pri pariški modi«, Ladislava Platz. Pasiva znašajo 2,500.000 Din, aktiva pa 140.000 Din. ic Smrt srbskega gledališkega igralca. V Novem Sadu je umrl srbski gledališki igralec Kosta Vasiljevič. Vasiljevič je bil rojen leta 1863. v Belgradu, kjer je obiskoval tamkajšno igralsko šolo. Dovršivši jo, je odšel v Zemun in postal član tamkajšnjega srbskega gledališča. Tu je deloval kot dramatični umetnik in režiser celih 40 let in si pridobil za srbsko dram "."."no umetnost velike zasluge. Pred par leti je šal v pokoj. ic Vročina v Južni Srbiji. V Južni Srbiji je nastopila na enkrat huda vročina, kakršne še ljud;e ne pomnijo. Termometer je kazal 56 stopinj na solncu in 36 v senci. SmEŠ!5E!5l=H3E!IIEM™lll=lll ,.Triglavsko ©rSovsko okrožje" ima v nede?io, 20. Junija 1926 celodnevno prireditev na Koroški Bela. Polovična vožnja je dovoljena z odlokom Gen. dir. K. O. br. 5211./26. Izkaznice se bodo dobile na dan prireditve na telovadišču in pri blagajni. O Veliki župan danes v petek ne bo sprejemal strank. O Kuluk je danes na Stadionu za orlovsko prireditev ljubljanske ekspoziture. O Izlet slov. kat. akad. starešinstva na Žalostno goro, kateri bi se imel vršiti v nedeljo, dne 20. t. m., se radi začetka počitnic ne vrši. — Predsednik. O Frančiškansko prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo v slučaju lepega vremena društveni izlet na Gorenjsko k. Sv. Petru nad Begunjami. Odhod zjutraj z vlakom ob pol 7 z glavnega kolodvora. Člani in prijatelji društva prijazno vabljeni! O Razstava tehnične srednje šole v Ljubljani. Na letošnjem velesejmu priredi Tehniška srednja šola svojo razstavo. Njen namen je predočiti javnosti ves današnji ustroj celega zavoda in buditi zanimanje za naše strokovno šolstvo. Razstavili bodo vsi oddelki zavoda, vsak oddelek pa samo nekaj svojih naj-interesantnejših izdelkov. Vsi razstavljeni predmeti so izvršeni kot šolska programna Odi sobote dne 19- junija naprej 'M f vse po IO, 12 in 15> dinarjev meter, po s po IO po 12 po IS dinarjev meter najfinejši dGi6n, Sat?f1, fini mOdlli krep in najfinejši cefir. Moške in ženske fine Stofc in !Oidipus« v mojsterskem prevodu prof. A. Sovreta Ljubljanski igralci v mariborski drami. Prihodnji teden bodo gostovali v mariborskem gledališču člani ljubljanske drame, na kar že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo. Knjige in revije »Novi Rod«, Trst, junij 1926. Vsebina: Marijan Sever: Spoznanje; t Ivan Cankar: Materino oko (to pesem priobčuje Matej Mikuž, ki jo je kot dijak prepisal iz beležnice pokojnega Ivana Cankarja; zložil je pesem Cankar dne 30. svečano 1893. leta. ko je bil star 16 let); Zaklad pri Sv. Danijelu, nar. pravljica, zapisala M. M B. (z ilustracijo); Janko Samec: Igra na nebu; Srečko Kosovel: Otrok s solnčnico; Fran Tratnik: Njegovo drevo; Janko Samec: Smrt otroka (z ilustracijami); Zvoni,mir Kosem: Medved potepuh; Pa-stuškin: Jurčkov semenj; L. N. Tolstoj: Lastnina; Fran Žgur: Pomladna; Karel Širok: Velik je; Fran Eržen: Veliki prijatelji življenja; III. Voda; Giovnnni Pascoli: Kruh; Livingstone: V puščavi; Zrna; Kotiček za sestavke solske dece; Uganke. A. Sirk je priobčil sliko: Iz tržaške okolice. — »Novi rod« izhaja vsak šolski mesec in stane letno 10 lir; izdaja ga »Zveza slov. učit. društev« v Ti-stu. Uredništvo in uprava: Trst - Trieste, Via Udine št. 35, III. GlCKS J* £8 I. javna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v soboto, dne 19. junija ob pol 6. uri zvečer v Filharmonični dvorani s sledečim sporedom: 1. Wolf: V svoj me črni plašč zajela, Michl: Pevcu. Poje Rus Marjan, pri klavirju Lipovšek. 2. Krička: Labod in uspavanka. Poje Vedral Ljudmila, pri klavirju Valjalo Marta. 3. Čajkovski: Andante, Jenkinson: Ples. Igra na gosli Krek Leon, pri klavirju Lipovšek Marjan. 4. Grečaninov: Nočni glasovi, Eyckei^ Kovač bolest. Poje Likovič Joža, pri klavirju Cop Milica. Alsenausky: Pomladna romanca za pozavno, Pokovec Štefan. 6. Dvorak: Arija Rusalke, poje Robrman Danica, pri klavirju Rančigaj Pavel. 7. Rahmaninov: Preludij cis-mol. Igra na klavir Novak Lavoslav. 8. Leoncavallo: Prolog iz Glumačev. Poje Janko Vekoslav, pri klavirju Balatka Antonln. 9. Grieg: Uspavanka, Sluničko: Mazurka, igra na gosli Kozina Marjan. Pri klavirju Vogelnik Marica. 10. Bizet: Arija iz Carmen, Leoncavallo: Mattinato, poje Gostič Josip, pri klavirju Lipovšek Marjan. 11. Niewiadomski: Poljske ljudske pesmi, poje Olup Marija, pri klavirju Valjalo Marta. Stariše in vse, ki se zanimajo za glasbeni pouk, opozarjamo na to produkcijo. Posamezni spored, ki dovoljuje vstop v dvorano stane 5 dinarjev, ter se dobiva v Matični knjigarni. Naše dijaštvo Občni zbor SSLU se vrši v soboto ob 8. url popoldne v vseučiliški zbornici. Drobtine. V nekem ameriškem časopisu je neka električna družba objavila oglas: Ne UBIJ SVO.TO ŽENO. Posluži se raje elektrike. Vse aparate in drugo kuhinjsko rlektf. opremo dobavlja Elektro d. d. —o— Mrs. Ana Vanslike v San Frančišku j« na svoj 63. rojstni dan plavala deset milj daleč v morje in predno so jo po deveturnem plavanju potegnili v čoln, j« zapela amerl-kansko himno. V knjižnici britanskega muzeja v Londonu je tri miljone knjig. Ako bi stojala postavili drug poleg drugega, bi dobili dolžino 35 milj ali 56 kilometrov. Najdaljši železniški predor je oni, ki veže City in južni dei londona. Dola ie 14 mili t J. 22 in doI kilometrov. Kai ie povzročilo smrt mojega sina Marka? Gospod podpolkovnik V. Andrejka nas je tiaprosil za objavo sledečega javnega pisma: V svoji neizmerni bolesti nisem mogel Citati Časopisov; prijatelji so me pa opozorili, da se od »dravniških trogov v časopisih trdi. da cepljenje proti škrlatinki ni povzročilo smrli mojega sina. Nisem medicinec, vendar hočem javnosti v kratkih potezah orisati potek cele bolezni, da bo tnala soditi. Marko je bil cepljen 1. junija dopoldne na polikliniki državno vadnice. Celi dan je bil Marko vesel, popoldne sva se, kakor vsaki dan sprehajala v Tivoliju, kjer se je vozil na svojem >skiru« ter je bil živ, razposajen in zgovoren, torej ne pobit, kakor se je od neke strani trdilo, z eno besedo, zdrav kot riba. Pri večerji pa je prišel k meni in rekel, da ima vročino. Res je imel 37.8. Pogledal sem si mesto cepljenja in videl, da je bilo močno rdeče ter sklepal, da povzrocuje to vročino cepljenje. kakor pri kozah. Ponoči okoli 12. ure je tožil, da ga močno boli glava. Imel je 39.5 vročine. Zjutraj sem pozval hišnega zdravnika dr. Volavška, ki je bil tudi mnenja, da je to reakcija cepljenja a pripomnil, sakaj ga nisem vprašal, ker bi mi to odločno odsvetoval. Tekom 2. junija se je rdečica okoli cepljenega mesta razširila po roki, temperatura ni padla. 3. junija je temperatura še vedno ostala na isti višini; mesto cepljenja je postalo še bolj rdeče in »e razširilo do rame, popolna slika zastmptjenja krvi, izhajajoča od mesta cepljenja; pojavile so se ua telesu še rdeče pike. 4. junija se je bila slika bolezni spremenila, poiavil se je po telesu močan izpuščaj, in si«er rdeče lise in dr. Volavšek je konštatiral pravo nevarno škrlatinko, Tekom dopoldneva je začelo bruhanje, pojavila se je tudi angina, torej vsi znaki prave škrlatinke samo v obratni vrsti kakor navadno. Pripomniti moram, da temperatura od 1. junija naprej ni nikdar padala izvzemši en dan, ko je dobil Marko prašek piramidon, za nekaj črtic. 5. junija je prišla temperatura do 40, dne 6. junija se je oddal po zdravniškem konziliju Marko v bolnico, kjer je že drugi dan 7. junija ob 7. zjutraj izdhinil. . . Moja hčerka Milica mu je stregla i- in d. junija. Pri Milici se je pojavila bolezen v ponedeljek ob 7. zjutraj z vročino, ki se je stopnjevala od 7. do 10. ure od 37 na 40 stopinj, ter jo bila prepeljana že ob 11. uri v bolnico. Tu se je pojavil« najprej vročina, notem angina in bruhanje Temperatura je ostala na" 40 stopinj skoro cela dva dneva in je re-vica izdihnila že 9. junija popoldne. Kako so jo zdravili v infekcijskem oddelku bolnice, mi ni znano. 7. junija opoldne mi je rekel dr. Ambrozič, da je bolezen Milice srednje težkega značaja, da se pa ne more reči, da ni ozdravljiva. Na vsak način je slučaj lažji kot pri Marku. Cela bolezen je trajala pri Milici 2 in pol dneva in imela značaj strasno hitro napredujoče septične škrlatinke. Kakor sem slišal, je poslal higijenski zavod 9. po neko baje dobro zdravilo v Zagreb, katero pa je prepozno prišlo. Tega zdravila niso imeli v zalogi. Pojasnilo higienskega zavoda. Ker je g. podpolkovnik Andrejka priobčil x časopisju svoje osebno mnenje o vzroku smrti svojega sina Marka, iz katerega bi nepoučeni mogli napačno sklepati o vrednosti cepljenja proti škrlatinki in postopanju higienskega zavoda, dodaja higienski zavod k svoji izjavi z dne 10. junija t. 1. še tole jjojasnilo: Od pričetka novega leta dalje so se pričeli v občini Moste pri Ljubljani pojavljati posamezni slučaji škrlatinko. Dasi je okrajni sanitetni referent izvajal najstrožje varnostne mere, se je vendar škrlatinka vedno bolj širila Po dolgotrajnem dskanju se je našel tudi vzrok širjenja: lahki (ambulantni) slučaji škrlatinke, ki so par dni izostali iz šole, nato pa so v stadiju luščenja širili bolezen na druge. Da se prepreči nadaljnje širjenje škrlatinke po takih »zdravih« bolnikih, je' okrajni sanitetni referent v Ljubljani s pomočjo higienskega zavoda izvršil cepljenje šolske dece v Mostah v mesecu marcu t 1. Tako cepljenje je bilo upeljano pred tem že po vsej državi. Tako n. pr. je bilo v Zagrebu cepljenih nad 10.000 otrok, v Varaždinu 5000, v Belgradu, Sarajevu in drugod, povsod v velikem številu, z najboljšimi rezultati in zaključkom, da je cepljenje povsem neopasno ter varuje cepljence pred obolenjem na škrlatinki. Higienski zavod je prejel cepivo proti škrlatinki od Epidemiološkega zavoda v Zagrebu, ki izdeluje cepivo za celo državo in je izvršil prostovoljno cepljenje, kakor predpisano, v trikratnem razdobju po en teden. V Mostah je bilo vseh cepljence v 493. Cepljenci so se opazovali glede na reakcije po cepljenju ter se je zabeleževala vsakokratna reakcija po I., II. in III. cepljenju. Reakcija je bila ista, kakor običajno pri cepljenju proti škrlatinki, lokalna. Okoli mesta injekcije namreč nastane večja ali manjša oteklina. Tako reakcijo je pokazalo 70 odstot. cepljencev. Brez reakcije zabeleženih le 34 slučajev, v par slučajih je nastopila tudi celotna reakcija obstoječa iz glavobola, povišanja temperature, bljuvanje, pojavil se jo tudi izpuščaj po celem telesu. Cela reakcija izgine tekom dveh dni in ni nato opazovati nikakih posledic. Ker je bilo cepljenje izvršeno tudi pod vsemi kautelami asepse, ni bilo seveda uikakega slučaja gnojenja (flegmone). Epidemija škrlatinpe je bila v Mostah s cepljenjem ustavljena in je kasneje nastopilo le še par »lučajev škrlatinke pri deci. ki ni bila cepljona. Ta rezultat je torej popolnoma ipolrdil mnogo-brojne v raznih literaturah popisano rezultate in je pokazal, da je cepljenje proti škrlatinki neškodljivo, da se more izvajati od najmlajše do najstarejše dece brez kake nevarnosti ali trajne škode. Starši so izrazili toplo zahvalo zdravnikom higienskega zavoda, ki so prevzeli nesebično in požrtvovalno to novo delo poleg drugega mnogo-hrojnega, ki so ga že imeli, in to brezplačno. Saj »o bili starši obvarovani mnogih skrbi, žalosti in »olz, morda tudi izgube svojega otroka. Kako se je prebivalstvo oprijelo te koristne akcije, nam dokazuje dejstvo, da so dan za dnem prihajali s svojimi otroci, ki niso bili cepljeni v šoli, v higienski zavod s prošnjo, da jih cepimo. Iz razloga, da je bilo med prebivalstvom mnogo že preje omenjenih ambulantnih ali »zdravih' bolnikov, ki ao seveda ogrožali tudi mesto Ljubljana, je higienski zavod predlagal, da se pepljenje izvrši tudi po ljubljanskih šolah. Za vsakega strokovnjaka, pa tudi razumnega laika je jasno, da v pogledu razširjanja apedimije ni meje med Mostami in Ljubljano. Oh prehodu čez dolenjsko železnico se kali škrlatinke ne ustavijo. Kontakt med Mostami in Ljubljano je velik. Tudi dosedanje izkušnje so pokazale, da se Ljub-Ipuia, ki » sicer »dravn ia MokataM, obožuje Lajik Mm in ne medicinec, vendar sem pri zdravi pameti in znam logično misliti. Škrlatinko se dobi navadno z vdihanjem bacilov, ki gredo preko grla in povzročujejo angino ter se razkroje po oelem telesu in povzročajo izpuščaj. Pri Marka pa je izšla cela škrlatinka Iz mesta cepljenja proti rami, prešla v kri in povzročila najprvo izpuščaj, potem bruhanje in na koncu šele angino. Škrlatinka je bila nenavadno močna z najhujšimi znaki krvnega razkrajanja, torej so mogli biti povzročitelji bolezni pravi, dobro ohranjeni bacili. Moje mnenje je: da so bili v cepivu, ki se je vbrizgal Marku, živi bacili in povzročitelji škrlatinke in da je dobil moj sin samo od cepljenja s serumom, katerega je uporabil higijenični zavod, to strašno bolezen. Ako bi se okužil zunaj, ne bi izpadla tako letalno in bi bil tudi potek drugačen. Tu pa je brez ugovora dognano, da se je strup vedno bolj razširjal od cepljenega mesta naprej po telesu. Kar se pa tiče seruma samega, mi je rekel primarij dr. Ambrožič sam, da bomo imeli šele v 1—2 letih tako preizkušen serum, ki bo izključeval vsako nevarnost, kakor je to pri difteriji, kozah itd. Ta serum se že uporablja v »velikih državah«, predno pa pride k nain in se to izvede, bo trajalo 1-2 leti. Čemu je torej cepljenje pri na6 potrebno, ako še pravega seruma nimamo'? Gospa zdravnica, ki .ie vodila cepljenje v polikliniki, mi je odgovorila, na moje vprašanje, zakaj ni pustila cepiti svojih otrok, da ni tega storila, ker je to sredstvo nepreizkušeno. Na moje nadaljnje vprašanje, zakaj je izvršila cepljenje v šoli nad drugimi otroci, mi je pa pojasnila, da je morala to storiti, ker j.' ;e bilo od higijeničnega zavoda zaukazano, čeprav je dr. Pirca opozarjala na to, da je vsa nemška in ruska literatura zoper cepljenje v šoli. Vprašal sem druge starejše in mlajše, izkušene zdravnike v Ljubljani, lahko rečem, vsak se je terazil zoper cepljenje proti škrlatinki Navajam, da se je izkušen starejši šolski zdravnik dr. Bus odločno uprl cepljenju v mestnih šolah, tako da je preostala samo državna vadnica. V Ljubljani ni bilo nikake epidemije škrlatinke, zakaj je torej higijenični zavod poslal reve rze brez poduka v šolo in forsiral cepljenje? Vedelo se je tam, da je cepilo iz Zagreba in ne iz Amerike. Zakaj se je v reverzih izrečno potrdilo, da cepljenje ni opasno? Ko so bili otroci cepljeni, se jim je pa reklo, maj pazijo, da ne bi dobili vročine do 40 stopinj. Čudno pojasnilo neopasnosti. Moj ljubljeni, sin-edinec Marko je bil na zunaj šibko dete in bi se moral, ako bi ga bili pravilno prej preiskali, vsled slabosti iztočiti od ce- ; pljenja. Kakšno mnenje imajo resni zdravniški krogi o teh eksperimentih, dokazuje dejstvo, da je baje zdravstveni svet na zadnji seji sklenil, naj se to cepljenje ustavi. Za mene je cela stvar jasna in moje mnenje ne bo nihče spremenil. Moj sin Marko je umrl vsled cepljenja z nepreizkušenim sredstvom. Moja rodbina in jaz pa smo uničeni. — Podpelko-rnik Viktor Andrejka. — zlasti na škrlatinki — iz občine Moste. Tako n. pr. se je zanesla škrlatinka v Lichterthurnov zavod. Na predlog higienskega zavoda je dal mestni fizikat dne 9. marca t. 1. cepiti učenke notranje šole tega zavoda. Pri cepljenju je sodeloval tudi mestni zdravnik. Tudi tu je bil rezultat uspešen, novega obolenja ni bilo, reakcija tako, kakor zgoraj popisano. V nadaljevanju cepljenja je odločil okrajni sanitetni referent v Ljubljani, da se naj cepi proti škrlatinki še ostala predšolska deca na Selu. v Novem Vodmatu in Zeleni jami. Tudi to cepljenje je bilo izvršeno — v mesecu maju — kakor ostala z uspešnim rezultatom in običajno reakcijo. Cepljeni so bili z dovoljenjem hišnega zdravnika tudi otroci v Dečjem domu v Streliški ulici, kamor se je tudi zanesla škrlatinka. Rezultat in reakcija kakor zgoraj. V nevarnosti je. bila torej vsa šolska mladina v Ljubljani. Nastopila je škrlatinka v zunanji šoli Lichtenthurnovega zavoda, nastopila je v šoli na Ledini, pojavila se je v Šentjakobski šoli, seveda poleg tega tudi pri predšolski deci. Higienski zavod je zopet nastopil inicijativno in je predlagal mestnemu fizikatu. da dovoli cepljenje učenk zunanje šole Lichtenthurnovega zavoda. Mestni fizi-kat se je s predlogom strinjal in cepljenje onih učenk, katerim so starši to dovolili, se je dne 1. junija začelo in bilo pred par dnevi končano. .Na državni vadnici se je začelo cepljenje dne 27. maja Tudi tukaj so bili starši s posebnimi za ta namen izdanimi etaki opozorjeni na nevarnost infekcije po škrlatinki, na način prenašanja itd., istočasno so bili tudi vprašani, dovolijo-li, da se njihovo dete cepi. Ljubljanski dnevniki so priobčili informativni članek o škrlatinki n o cepljenju proti nji. V članku so bile omenjene tudi reakcije, ki običajno nastajajo po cepljenju. Cepljen je bil oni, ki je prinesel nazaj vprašalni listek z odgovorom ->da«. Pri 71 dečkih in deklicah, ki so bili tedaj cepljeni, je bila ugotovljena reakcija na prvo cepljenje takole: mala lokalna reakcija pri 48 cepljenih, večja lokalna reakcija pri 26, splošna reakcija pri 6 cepljenih. Med zadnjimi je bil tudi 9 letni Marko Andrejka. Ta je kazal najprej povečano lokalno reakcijo, dne 2. in 3. juniji splošno reakcijo z glavobolom, povečano temperaturo in izpuščanjem, tako kakor drugi podobni slučaji. Dne 4. junija se je bila po izjavi njegovega očeta in poklicanih zdravnikov isiika spremenila«. Ta konstatacija je silno važna! Pojavila se je namreč tipična slika škrlatinke. Obstojal je prehod iz splošne reakcije v tipično škrlatinko. Torej tudi tukaj je bila reakcija tako kakor sicer, le da s to razliko, da je časovno takoj na konec reakcije nastopila škrlatinka. Strokovnjak in lajik ne moreta tudi izreči oddvojenega mnenja, ampak sta si oba edina v tem, da je obstojala sam ena rešitev tega navidez zavozljanega stanja: Marko Andrejka je bi! cepljen preiti škrlatinki v času, ko je imel kal bolezni že v sebi, kakor pravimo s strokovnim izrazom. v stanju inkubacije. Takoj po specifični reakciji, toda časovno oddaljeno, vidimo nastopiti pravo škrlatinko. Marko Andrejka se je okužil s kalmi škrlatinke od nekod drugod, nesrečen slučaj pa je nanesel, da je bil v takem stanju cepljen. Nič lažjega ni, kakor reči: Cepljenje je krivo! Ali so pe pomislili oni strokovnjaki in lajiki, ki so to lahkomiselno izrekli, da je treba to dokazati? Za poizkus dokaza pa je potrebna globoka izobrazba v vedi, ki ji pravimo immunologija. Kdor nekaj trdi, česar ne razume ali je mimogrede slišal, česar ne more podkrepiti z lastnimi izkušnjami ali pa z dokazi, t« ni resen človek in ne zasluži resne diskusije. Prvi dokaz,, da cepivo ni bilo vzrok, da je Marko Andrejka obolel na škrlatinki: 1. Zgoraj popisani jrotek bolezni. 2. Škrlatinko povzroča bakterija, posebne vrste streptokok, v cepivu pa teh bakterij ni, marveč obetati oopivo iz sterilne voden« iuhe, v kateri ie pri prvem cepljenju 0.08 g uničenega strupa, katerega ta bakterija izloča. Ta strup, toxin, povzroča v telesu tvorbo p rotiš trupov — antitozinov, ki varujejo telo pred izbruhom bolezni. V predmetnem slučaju pa protistrupi niso mogli priti več do veljave. 3. Strup, toxin, sam in neuniten, ne povzroča škrlatinke, marveč druge vrste obolenje, zastrup-Ijenje. Marko Andrejka pa je obolel za škrlatinko, ne za zastrupljenjem. Škrlatinko je prenesel tudi na svojo sestro Milico, zastrupljenje se pa ne da prenašati. Cepivo pa obsega uničen strup, ki ne more niti povzročiti zastrupljenja. 4. Z istim cepivom je bilo cepljenih v teku ene ure še drugih 71 dečkov in deklic, nobeden od teh ni obolel na škrlatinki, nastopila je le zgoraj omenjena reakcija. 5. Z istim tozinom je bilo cepljenih še več tisoč dece po raznih krajih države, nikjer ni bilo obolenja za škrlatinko radi cepiva. 6. Po isti metodi (Dickovi) je bilo cepljenih mnogo tisoč dece po raznih državah, od nikoder ne sporoča literatura obolenj za škrlatinko radi cepiva. Cepivo torej ni moglo biti vzrok obolenju. Obolenje je bilo težkega značaja, v ljubljanski bolnici sta preteklega meseca umrla dva na istotako težki škrlatinki. Kje je torej pravi vir obolenja? Odgovora na to vprašanje higienski zavod ne more dati, kajti izvor okužitve v posameznem slučaju je večkrat težko ugotoviti. Mogoče ga je okužil oče. po obiskih bolne sorodnice, ki je kazala znake angine, imela je izpuščaje in se luščila. Zdravnik ni mogel bolezni proglasiti za škrlatinko, ker je bila slika nekoliko drugačna. Mogoče je bil njen izpuščaj res samo od solnca, mogoče tudi, da j« bila prava škrlatinka, ki pri odraslih netipično poteka! Znano je tudi, da je na isti šoli dne 6. junija obolel učenec M., ki ni bil cepljen, pač pa je bil njegov brat součenec Marka Andrejke. Glede izjav zdravnikov, ki jih g- podpolkovnik Andrejka v svojem članku navaja, se ugotavlja: 1. G. dr. Ambrozič ni mogel dati navedene izjave xla bomo imeli šele v 1—2 letih tako preizkušen serum, ki bo izključeval vsako nevarnost in ki se že vporablja v velikih državah«, ker to ni resnica. 2. Ga. dr. Ana Zalokar je poslala higienskemu zavodu danes tole izjavo: »Blagovolite vzeti na znanje, da je notica g. podpolkovnika Andrejke v včerajšnjem »Jutru:, kolikor so tiče mojih izjav, netočna razen odstavka o cepljenju mojih otrok.« 3. Tukajšnjemu zavodu ni znano, da bi se gg. dr. Demšar in dr. Rus odločno uprla cepljenju v mestnih šolah. Kakor omenjeno, se je cepljenje v zunanji šoli Lichterthumovega zavoda vršilo z odobrenjem mestnega fizikata. 4. G. podpolkovniku Andrejki ne more biti znan sklep seje Zdravstvenega sveta z dne 11. junija, ker so vse seje tega sveta tajne. Higienski zavod v svesti si svojih velikih nalog in dolžnosti bo slejkoprej pomagal dvigati zdravstveno stanje našega ljudstva ramo ob rami z drugimi sorodnimi ustanovami naše domovine. Uporabljal bo tudi nadalje v svojem delu vse one metode, ki so znanstveno utemeljene in so se izkazale učinkovite. Naše dosedanje delo ni izzvalo le hvaležnosti in odobravanja prebivalstva ali vodilnih činiteljev, marveč je našlo tudi mednarodno priznanje. Toda ni nam za priznanje, zanj ne delamo. En sam cilj je, ki nas vodi: Zdrav rod! Spori ILIRIJA : RAPID. V nedeljo, dne 20. t. m. se bo odigrala ponovna prvenstvena tekma med mariborskim Ra-pidom in Ilirijo, za katero vlada neobičajno zanimanje, kar pa je tudi popolnoma umljivo. Za prvenstvo Slovenije v nogometnem športu se srečata dva rivala, katera sta znana po svoji ambiciji in požrtvovalnosti. Vendar ima Ilirija pred Rapidom velik plus vsled večjega tehničnega znanja, rutine in to, da igra na lastnem terenu. Kljub temu pa se ne sme podcenjevati Rapida, katerega moštvo je ravno ob priliki zadnje tekme dokazalo, da je zelo nevarno in da zna izborno streljati na gol. Vsled navedenih dejstev je pričakovati res zanimive borbe, katere izid ima odločiti, kdo od obeh klubov bo zastopal Slovenijo v tekmah za državno prvenstvo. V nedeljo dopoldne ob 10. uri nastopita na igrišču SK Ilirije tudi rezervi SK Jadrana iu ZSK Hermesa in sicer v prvenstveni tekmi. Nogometna sekcija ASK Primorje vabi delegate klubov, lei so prijavili svoja moštva za juni-orski turnir, na sestanek, ki se vrši dane« v petek ob 20.30 uri v Narodni kavarni. Dnevni red: Volitev «lbora, določitev terminov in žrebanje pro-tivnitarv. Manitestacijski »redni občni zbor Akad. SK Primorje. V nedeljo, dne 20. t. ni. ob 10. uri pred-poldne se bo održal v kazinski dvorani manifesta-cijski izredni občni zbor Akad. SK Primorje. — Poleg običajnega in že objavljenega dnevnega reda bo navedena izredna skupščina razpravljala tudi o razmerju, odnosno o pogajanjih med obema vodilnima kluboma Slovenije — med ASK Primor-jem in SK Ilirijo. Na skupščino so povabljene poleg športnih tudi vse druge javne korporaeije. Taborenje pod Triglavom. Združenje slovenskih tabornikov (gozdovnikov) priredi v dneh od 6. do 27. julija t. 1. svoje drugo letno taborenje in sicer v divnih Vratih, v bližini slapa Peričnika. — Stroški za posameznika bodo znašali 70 dinarjev tedensko (brez vožnje tja in nazaj). — Kdor se priglasi po 26. juniju, se ne bo mogel udeležiti tabrrenja. Novi člani se lahko prijavijo ob sobotah od 16. ure naprej v Narodnem domu, pritličje, desno. — T. LJUBELJSKA TEKMA. Sredi avgusta se vrši na progi Tržič—vrh Ljubelj ocenjevalna vožnja za avtomobile in motorna kolesa. Pokrajinske lepote in zanimivost terena iamčijo za uspeh te prireditve. Avto klub — sekcija Ljubljana je izdelal načrt za tekmo, ki je prva te vrste v Jugoslaviji. Pozdravljati je dejstvo, da se vrši ta prva prireditev v Sloveniji in ua progi, ki nudi vozaču in vozilu priliko, da se izkaže. Kategorije so razdeljene po cenah vozil, kakor jih imajo v Ljubljani. Turni vozovi obsegajo šest kategorij, dirkalni dve, motorna kolesa s priklopnim vozom 5. brez priklopnega voza 4 kate-' gorije. V nedeljo se vrši training na progi. Vabljeni so vsi interesenti, da se udeiežijo, ker je uspeh odvisen nemalo od poznanja proge. Natančne informacije o prijavi, kazenskih točkah in razdelbi kategorij bodo pravočasno objavljene. SP0RT V DRŽAVNI BRAMBI. Nemška državna armada in državna bramba bosta v letu 1927 prvič po vojski spet izvojevali športna prvenstva. Ker je pa do tja še daleč, bodo priredili v mesecih junij-avgust letos nekake predigre. To niso prave tekme, ki je potreben zanje poseben trening, temveč se hoče ministrstvo drž. brauibe samo prepričati, na kašni višini je spori v armadi in koliko je napredoval od leta 1924, ko se je nekaj podobnega vršilo. V daljavo bodo skakali, na 100 metrov tekali, 3 km povprek po deželi, ročne granate bodo metali in plavali bodo. Šport je lepa stvar; lepo pa ni, če ga vprežemo v militaristični voz, kakor dela to Nemčija dosledno. Tam je ves spori vojaško organiziran. PRIPRAVE ZA OLIMPIADO. Za učence višjih šol priredi nemška visoka šola za telesne vaje olimpijski tečaj v dveh oddelkih: pr£i oddelek pride na vrsto od 12. do 24. juljja, drugi oddelek pa od 28. avgusta do 4. septembra. Vse to v svrho boljše priprave za amsterdamsko olimpiado 1928. Med vrstami dijakov je vse polno takih, ki se odlikukejo po športnih zmožnostih, pa še sami za lo ne vedo. Te in druge, ki že v športu delajo, bo treba izbrati, in to se bo zgodilo v tečaju. Ta priprava seveda še ni resen trening, s tem pričnejo šele pozneje. — Stroški tečaja za 60 najbolj športno sposobnih dijakov gredo iz »olimpijskega darila« Ullsteinove založbe, ki smo ga enkrat že omenili. Tako se pripravljajo. ŠPORTNA ZVEZA MILIJONARKA. Najboljša kupčija nogometne zveze je boj za pokal. -English Cup.; to leto je prinesel zvezi 14.360 funtov, če vzamemo za en funt 275 dinarjev, dobimo 8,939.000 dinarjev, skoraj štiri milijone. Račun o mednarodnih igrah je bi! prav zadovoljiv; dohodki so znašali 12.500 funtov, stroški so bili za 6650 funtov manjši. Glavni vir dohodkov je dala letošnja tekma Anglije proti Škotski, v aprilu; čisti dobiček je znašal 5867 funtov, ie L600-000 dinaiiev. naivečia svota. ki 'o ie doslej dala kakšna igra na angleških tleh. Bolnišnici v Sbeffieldu so ob tej priliki podarili 1600 funtov, je 440.000 dinarjev. Če odštejemo vse, kar se odšteti more, je ostal zvezi čisti letni dobiček 2000 funtov, je 550.000 dinarjev; skupna glavnica zveze pa znaša 72.350 funtov, po naše okoli 20 milijonov dinarjev. CERKEV IN ŠPORT. Vatikanu se je posrečilo s pomočjo ameriških >Kolumbovih vitezove (nekak specifično ameri-kanski protiutež proti prostozidarjem) kupiti dvoje velikih travnikov v Rimu. En travnik leži v bližini S. Lorenzo fuori le mura, drugi ob Via Aurelia. Oba obsežna travnika so preuredili v moderne športne prostore z vsem komfortom za katoliško mladino rimsko. ŠPORT V SOVJETSKI RUSIJI. Šport je danes v Rusiji prav tako narodna zabava kakor v zahodni Evropi, Marsikaj je seveda drugačno, kakor smo navajeni mi. Šport in politika sta vprežena v isti voz; ni je skoraj športne prireditve brez politične demonstracije, nasprotno pa tudi ni skoraj nobene večje politične proslave brez športne prireditve. Na čelu telovadnega in športnega gibanja v Rusiji je »visoki svet za telesno kulturo«. On ni kakšna centralna zveza društev, ki gojijo šport, temveč vladni organ, kojega specialna naloga je razširjanje in organizacija športa. Na tem načinu včlenjenja športa v notranjepolitični vzgojni sistem boleha razvoj telesnih vaj v Rusiji, doslej je šel ta razvoj izključno le na široko, ne pa na globoko. Za »visokim svetom« pridejo gubernijski, provincialni, okrožni in mestni sveti, ki skrbijo za razvoj športa vsak v svojem političnem okraju. Razumljivo je, da takšen podrejen organ v kakšnem oddaljenem okraju športne panoge, premalo pozna, da bi jih prilag.xiil krajevnim ali osebnim potrebam, ali pa. da vsled vpliva kakšne merodajne vodilne osebe prevladuje, ena sama športna vrsta. Šele v zadnjem času se začenjajo iz mestnih svetov ven poskusi posameznih vrst, da se združijo v zveze. Ne smemo pa misliti, da izhaja od tam ven kaj podobnega kakor pri nas. Rusija je veliko preredko poseljena, mest je vse premalo, razdalje od mesta do mesta so prevelike. Tudi tam, kjer je dosti mest blizu skupaj, je redno prirejanje tekem vsled redkega železniškega omrežja nemogoče. Športni problem v Rusiji je prometni problem. >Vas« sama v športni obrat kot tak ne more skoraj nikdar poseči in nima torej na razpolago | najdragocenejšega propagandnega sredstva, tekem. ; V mestih je pa veliko tekem, velikih tudi za za-j padnoevropske pojme. Od nekdaj že so gojili Rusi I v prvi vrsti težko atletiko in rokoborbo in je izšlo od tam tudi zanimanje za drug šport, i Rusija pam je dala najboljše atlete in rokoborce, imena Hackenschmidt, Lurich, Aberg. Poddubnij, ' Zaikin itd. so temu priča. V novejšem času prihaja zraven še boksanje. Nogomet in lahka j atletika sta v mestih sedaj prav zelo razširjena, noter v Transkavkazijo, Sibirijo in Turkestan si je priborila usnjena žoga dostop. V Moskvvi in drugih večjih mestih gojijo ženske hockey in hockey na ledu. V vseh obrežnih krajih so veslaški krožki, moški in ženski, zlasti v mestih ob velikih rekah. Na severu kraljujejo drsalke in smuči, in smo navajali v Slovencu« uspehe, ki so v isti vrsti s svetovnorekord-nimi. Gotovo se še kdo spomni na imena Melnikov, Ipolitov i. dr. Poročali smo tudi že, da so igrali Rusi nogometne tekme v Carigradu, štockholmu in Oslo, da so se udeležili drsalnih tekem na Finskem, Švedskem in Norveškem, itd. Šport jih bo v prvi vrsti približal spet, drugim narodom, prej kot politika. Jubilejni turnir JAD Bučke v Subotici. Ob 25 letnici obstoja je priredila Bačka, ki jo poznamo od lani tudi v Ljubljani, velik nogometni turnir. Po časopisnih vesteh je prisostvovalo odločilnim tekmam v nedeljo okrog 8000 ljudi. Rezultati se glase: BSK (Belgrad) : Bačka 5 : 2, MTK (Buda-pešta) : HAŠK (Zagreb) 3 : 0, Viktorija (Praga) : Bačka 4 : 0, HAŠK : Bačka 3 : 0, Viktorija : MTK 0 : 0. Zadnja tekma je ostala ob regularnem času neodločena, srebrni jubilejni pokal je dobila Viktorija, ker MTK v podaljšku vsled preutrujenosti ni hotel več nastopiti. + Srečni Viljem. Amerikanska založba, ki je kupila od bivšega nemškega cesarja Viljema rokopis njegovih spominov, mu je plačala po 2 dolarja za vsako besedo. Ta honorar je najvišji izmed dosedaj izplačanih. Večje ceno je doseglo zadnjič na neki dražbi same neko pismo slavnega predsednika Abrahama Lincolna. Bilo je spisano 4 dni pred meščansko vojno Juga in Severa, naslovljeno na gu-bematorja države Pensilvanije in mu svetuje, naj se pripravi na vse. Pismo vsebuje le 11 besedi, prodano pa je bilo za 27.000 dolarjev, to jc po 2458 dolarjev za besedo. Toda Lincoln je narodni junak v Ameriki in tega ven-daT ne moremo trditi o nekdanjem nemškem 1 cesarju. » G ©Si3£s>€i£irstv0 tstrjiu 7. Hilarij Vodopivec: Mačrt zakona o neposrednih davkih. (Dalje.) Razven teli normalnih davčnih posta/vk navaja zak. načrt davčne olajšave za nekatere vrste zadrug. Člen 90 določa: Pni poljdelskih in obrtnih zadrugah z neomejenim jamstvom, osnovanih na po-slovn h deležih, ako na poslovne deleže ne izplačujejo večje dividende od 8 odstot., pri delavskih nabavljavnih (potrošnih) zadrugah, ako ne izplačujejo večje dividende od 6 odst. in pri nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev, združenih v njihovi zvezi in za to zve-o samo znaša davek 10, 12, 14, -16, 18 odnosno 20 odstot. in pri nacionalnih zadrugah in njihovih zvezah,ako po svojih pravilih ne delijo dobička, nego ga vnašajo v rezervni zalog, kateri ge ne porazdeli n'li ob priliki likvidacije, davek iznosi 5, 7, 9, 11, 13 odnosno 15 odstot. pa rentabiliteti iz člena 89 zak. načrta (t. j. ako rentabiliteta ne presega 10, 15, 20, 25, 30 odstot. odnosno ako presega 30 odstot.). Dalje določa čl. 91 zak. načrta: Za zadruge v svrho medsebojne pomoči, pri katerih se pbslovni deleži nabirajo z vplačili, ki ne presegajo mesečno 50 ali tedensko 10 Din, a delovanje jim je omejeno na dajanje pomoči, predujma ali posojila svojim članom za slučaj nezgode, ubo-štva, bolezni ali smrti, se zniža davčni odstotek od dobička iz čl. 89 zak. načrta za 5 t j. odstotki znašajo 10, 12, 14, 16, 18 odnosno 20 odstot.), ako svojim članom računajo največ za 3 odstot. višje obresti od najvišje obrestne mere, katero je Narodna banka v dotičnem letu računala pri ekskomp-tiranju menic. Če je bila eskomptna mera višja od 5 odstot., zadruga ne izgubi te ugodnosti, ako je svojim članom računala 8 odst. obresti. ■ Naj omenim še davčne olajšave, ki jih rak. načrt (člen 87) dovoljuje nabavlja v -n i m (ipotrošnim) zadrugam, katere po svojih pravilih del viška ali celi višek delijo med člane po skupni ceni katero so tekom poslovnega leta plačali za blago, veto pri zadrugi. Ta na ta nač'n podeljeni višek odnosno del viška ne podleži davku in se pri izračunan ju rentabilitete ne jemlje v poštev. Vendar vživajo na-h av,l| a v n e (potrošile) zadruge to •ugodnost le tedaj, ako po svojih pravilih • -.v 1. prodajajo blago redno samo svojim članom, 2. za deleže ne plačujejo vobče ali pa pl čujojo samo omejeno dividen-d o, katera ne sme prekoračiti 6 odstot. in 3. dajejo članom, kateri imajo samo en delež, iste pravice kakor onim, ki imajo več deležev. To so vse davčne olajšave, katere po-z.aa zak. načrt. Posebno pogrešamo v njem določbe o popolni davčni oprostitvi, kakor jo priznava pod go, toviuii pogoji zakon z dne 25. oktobra 1896 oziroma novela z dne 23. jan. 1914 (ki sedaj še velja v Sloveniji) m a njšim in na samopomoč u p e r j e n i m zadrugam. Po § 84, 1. e, tega zakona so od davka popolnoma oproščene hranilnice in posojil- nice, katere odgovarjajo predpisom zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91, t. j. ako je jamstvo zadrugarjev neomejeno, ako se delovanje podjetja omejuje na manjše okrožje (na eno ali več sosednih občin), ako en delež ne prekorači 50 kron in se deleži vobče ne obrestujejo ali se ne obrestujejo višje negoli hranilne vloge, ako se dobiček prišteva rezervnemu zalogu, do katerega nimajo člani nikake pravice, ako ee dajejo posojila samo lastnim članom, ako je dajanje posojil na menice izključeno in ako obrestna mera za posojilo ne presega za 1.5 odstot. obrestne mere hranilnih vlog. To so takozvane R a i f f -e i s en o v e hranilnice in posojilnice. Za Slovenijo in tudi za Hrvatsko, kjer obstoji veliko število takih posojilnic, bi bila slična odredba v novem zakonu neobhodno potrebna, ker ho drugače davčno breme udu-šilo ta vobče koristna podjetja. Dalje gornji zakon v istem § pod črko f oprošča popoln-ma vsake davčne dolžnosti zadruge .in stala društva polje-delcev zbog skupne nabave semena, gnojil, strojev in orodja ali drugih gospodarskih potrebščin za p o v z d i g o živinoreje itd.,' ako je delitev čistega dobička po društvenih pravilih izključena in se tudi ne vrši. Na is'em mestu pri-nava stari zakon davčno oprostitev tudi zadrugam za skupno predelavo in izkoriščanje- lastnih poljedelskih pridelkov dru-št veni ko v, ako se to ne vrši na tovarniški način (ne v živa jo te ugodnosti n. pr. pivovarne, velike kuhnrne žganja, tovarne sladkorja in druga slična podjetja z industrijskim značajem). Tuostri vsebini nudi vsakomur vsega, česar ie treba za spoznavanje pomembnosti velesejma. Članki: Potrebnost in koristnost ljubljanskega velesejma. Zakaj je udeležba na veio-sejinu |>otret>na. Prijave za leiošnji velesejem. Stalna lngijenska razstava v Ljubi iani. Slovenska žena Ugodnosti in olajšave letošnjega ljubljanskega velesejma. Brezalkoholna uporaba grozdja in sadju in nje pomen za naše narodno gospodarstvo. Avtomobilski oddelek na ljubljanskem velesejmu; v zadostni mori rešujejo svojo kulturno nalogo in upravičujejo obstoj te velesejemske revije. Priporočamo vsakomur, da si prečita to številko, na željo jo vsakomur pošlje uprava velesejma brezplačno. Naj vsakdo spozna, kakšne neprecenljive vrednosti so za naše narodno gos|>o se bodo prodajale po Din 10.—. Rudarska in topilniška produkcij« Slovenije v aprilu 1926. (V oklepaju so navedeni podatki za marec 1926). Produkcija svinčene rude ie znašala v Litiji 18 ton (G2), v Mežici pa 947.5 (1.189). ton, skupaj torej 966 (1251) ton. V Litiji je bilo zaposlenih: 3 (2) uradniki in 60 (54) delavcev, v Mežici pa 34 ( 35) uradnikov, 38 (39) paznikov in 1121 (1154) delavcev. — Cinkove rude so nakopali v Mežici 28 (38) ton. — Topilnica svinca v Litiji «i obratovala, štela pa je 5 (5) uradnikov. 1 (5) paznika in 6 (1) delavcev. Topilnica v Žerjavu je pro-ducirala 832 (805) ton svinca. Zaposlenih je iineln 5 (4) uradnikov, 10 (10) paznikov in 218 (218) delav-cev. — Cinkarna v Celju je natopila 334 (324) ton cinka, fetela je: 10 (8) uradnikov. 8. (S) paznikov in 216 (219) delavcev. Priprave za konferenco zbornic v Ljubljani so v polnem teku. Konference, ki se vrši 25. in 26. t. m., se udeleži okoli 50 strokovnjakov in zastopnikov zbornic iz cele države. Ljubljanska zbornica jim priredi pozdravni večer. Po konferenci nameravajo obiskati velesejem ter si oglodati obrate v Vevčah in v Tržiču. Zvezno razsodišče. Vsled sodnih počitnic so ustne razprave pri razsodišču Ljubljanske lx)rze za blago in vrednote v času od 15. julija do 25. avgusta ne bodo vršile. Jesenska razstava na velesejmu. Uprava velesejma je sklenila prirediti 4. do 13. septembra posebno kmetijsko razsiavo in sicer: konjsko razstavo, vrtnarsko razstavo in kmotijsko-poučno razstavo. Ce bodo prilike ugodne, se naj bi priredila v oktobru še sadjarska razstava in razstava vrtne zelenjadi Borsza Denar. 17. Junija 1928. Zagreb. Berlin 13.46—13.50 (1349 13.53). Italija 203.44 -204.64 (202.90-204.19), London 274.89-276.09 (275.025-276.225), Newvork 56.867 do 56.667 (56.39—56 69), Pariz 163.22—165.22 (158 do 160). Praga 167.20-168.20 (167.35- 168.35), Dunaj 7.968 -8.008 (7.9887—8.0237), Curih 10.9332 do 10.9732 (10.9515—10.9915). Amsterdam 22.71 do 22.81 (22.75-22.85), Bruselj 162-164 Curih. Belgrad 9.13 (9.115). Pešta 72.30, Berlin 123 (123), Italija 18.675 (18.675). London 25.1425 25.1475). Ne\vyork 516.50 (516.75), Pariz 14.8125 (14.60) Praga 15.31 (15.315), Dunaj 72.95 (72.95), Bukarešt 222.50 (222.25), Sofija 3.725' (3.75), Amsterdam 207.55 (207.55). Bruselj 15 (15), Atene 6.4125 (6.4075), Madrid 82.925 (82.44) Dunaj. Devize: Belgrad 12.51. Kodanj 187.30, London 34.395, Milan 25.575, Ne\vyork 706.35, Pariz 20.27. Varšava 69.10. — Valute: dolarji 704.31. francoski frank 20.47. lira 25.85, dinar 12.485, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize : Lira 122.17, Zagreb 59.775. Pariz 96.80, London 164.10, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIR.1I Ljubljana 7% invest. posoj. 71.50—74. vojna odškodnina 303- 306, zastavni listi 20 - 22. kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193 den., Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 100 den., Prašte- Specialna mehanična de!avnta za popravo pisaln h, računskih in drugih strojev LUOOVIli BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/1 Telefon Stev. 98o Heinrich Federer: Čudež v Bolzeni. 7 Srednjeveška povest. »Jezušček, prav tako bi zopet ravnali« Še pred kratkim mi je rekel hudoba. Moj brat je pa od sunka vedno bolan, mnogo trpi in se je cisto posušil. Le poglej jutri, ko ga prinesejo v postelji, kakšno mrzlico ima: zebe ga in vendar se poti. O Ettore, kaj si naredil z njim!« Solza za solzo se posveti iz njenih oči. »Nisem mislil, da bo tako hudo,« šepeče deček k tabernaklju. Grobna tišina povsod, skrivnostna lučka sredi teme, tiha, nekako pričakujoča zlata vratca, za katerimi prebiva večnost sama, vse to je vzelo pogum tudi temu živahnemu dečku. Želel bi, da bi mogel prevpiti dekličine tožbe, da ne bi pridobila sodnika tam notri proti njemu. »Tako hitro me ujezi,« nadaljuje, »kri mi stopi v glavo, tako.,. tako urno, hudobno kri imam... nič nisem več vedel, vse mi je bilo rdeče pred očmi... potegnil sem in sunil. Ah, vem, ti nisi nikdar sunil, Jezus, rajši si se dal sam suniti. Prav žal mi je zdaj, da sem to storil, Jezus! Ne dam se pohoditi, zdaj hočem pa tudi vedno paziti, da ne bom nikogar drugega mučil. Od takrat tudi nisem več prelil krvi, samo... samo... dva hlapca sem pretepel... pa sta samo hlapca... in ne naredita vsega prav. kot hočem jaz, glej ...< Toda tabernakelj molči k tej izpovedi. Dečku se zdi, da je Jezušček nezadovoljen s tem, ker se je tako slabo opravičil. Čuti, da nimajo njegove izjave ne rok ne nog, pač pa čisto zmedeno glavo. »Ljubi Opomba. Včeraj je pomotoma zašel stavek neke druge povesti v tretji stolpec našega listka, zato dar.es šc enkrat objavljamo celotno besedilo. gospod Jezus,« popravlja samega sebe, »res je, samo hlapca sta, kot veš, toda zdaj bom tudi z njima boljši... in z vsemi... tukaj je neprijetno ... in midva otroka bdiva vendar sama. Ljubi Bog tu notri, ne zameri, ne zameri, surovo govorim. Anita, ali se ne bi usedla skupaj? Sem na gorenjo stopnico! Prav nič nisem hud nate. Tudi ti ne bodi!« Modri ponos njegovih oči skuša, kolikor more, najbolj ponižno pogledati. Otroku ponudi roko, ta pa stopi malo nazaj in pravi: »Kaj koristi to? Fiero, moj lepi Fiero "bo pa vendar umrl. Včeraj, saj veš tudi ti...« »Kaj včeraj?« sili v njo prestrašen. »Včeraj ga je treslo od mraza na solncu in njegova noga je tako... glej, tako otekla. In moja mati je imela ves dan rdeče oči... vem, Fiero mora umreti.« »Ne, ne,« pravi Ettore, ko se boječe ozre na stare kamnite krste v dolbinah, »ne, ne bo umrl. Daj, moliva zanj! Hočeš? Lepo, skupaj? Benoni in Quatri, prijatelji. To ni vendar nič hudega. To ugaja gospodu Bogu, če skupaj molimo.« >Toda kako,« se pomišlja, pa vendar pusti, da jo prime za roko, kako moreva vendar oba moliti isto?« Toda že pade zraven njega na kolena in pusti, da dene njeno roko v svojo, kot vljuden vitez. Roke pa vendar lahko skleneta. rSamo govori za menoj, knr molim jaz,« ukazuje mladenič. Pogleda kvišku in vidi nad tabernakljem Križanega, pod križem. stoji pa rabelj, ki mu je oškropila obleko kri Gospodova. Tako polnega krvi vidi sebe pred Zveličarjem klečečega. Fiera vidi s plavimi, krasnimi kodri in sivimi, misli polnimi očmi, kako tu in tam vstaja med grobnimi ploščami umrlih kanonikov, ki stoji na eni nogi, drugo pa vleče težko za seboj, tako proti njemu šepa in od daleč kaže nanj. 0 Bog, res. nesrečen je, moriti Da res ni lioiel nikoli >Treseš se,« pravi Anita. mnogo bolj hrabra v dečkovi roki. »Da, bojim se.« »Koga pa?« »Moj Bog, ne vem ...« »Ali je polnoči? Prihajajo ii morda mrtveci od tam... tam ...?« »Ne, ne, ti počivajo mirno.« »Prihaja li to od tukaj zgoraj? kaže k oltarju. »Ne ne, Bog je dober.« »Zakaj se pa tako bojiš?« »Ker ... ah, ti... mislim, bojim se pred ... samim seboj, tako sem umazan, tako... tako rdeč od krvi, tako... ah, Anita, moliva hitro!... Ljubi gospod Jezus, Anita pravi, da bo Fiero umrl, ker sem ga zabodel. To se ne sme zgoditi. Živeti mora. Saj je skoro še tako mlad kot jaz. In tako lepe lase ima ... najlepše na svetu... in že nizek glas kot moški. Pesmi ti bo pel, Jezus, kot velika trobenta.« Anita se stisne tesneje k Ettoru. Kako lepo moli. Tako hudoben torej vendar ni. Skoro bi se dobro razumela. Solze, pa mnogo milejše ji zopet tečejo po licu. »Pšalm ti bo pel, že jutri! Jaz sam ga bom pomagal sem nesti. Klečal bom pred njim. Nikoli še nisem klečal razen v cerkvi. Pred Fierom pa bom in mu poljubil nogo in ga prosil, dokler mi ne bo dal roke in mi rekel prijatelj... O Jezus Kristus,« nadaljuje vedno bolj goreče, »glej... glej, glej ta meč!« odveze si ga ... »tebi ga darujem. Tukaj ga hočem pustiti, dokler ne bom pobožen. Na ga!«... Ljubi meč položi na oltar, čez obe cerkvici. »Nič kot jezo imam v srcu. In že dolgo nisem več molil. Zato je prišlo do tega... glej, tukaj je naša obljubljena cerkvica Quatrov. Zdi se mi, da je tudi dobra. Anits in jaz se zaradi tega ne prepirava vec.< (Dalj* sledi.) » 10 .i W TO -S. o jj.! z s*: u * C/5 o -Si % a! » O flčffl "33 Q « E O g i 1» (O -1 s * _ tO 01 -o s N 4) ai > > N S U) a> o vo * > - -1- t- c 3 <0 c c = c s •O t o > F 0) o> 1- > a o 5 m — £ S « o ® !_ (O >U CO C . 5 .2» S Ja »N Q. 0> <0 e c jg 0 S E -H o. V O Ji -O' O l. D) n = rtjs w o) s> c E o N £ « D) (8 JQ S c e "> S ta rliona 8tM den., Slavonska 49 den.. Kred. zavod 165 rlo 175, Strojne 70 den. Trbovlje 327 den, Vevče 100 den., Stavbna 55—65, Šešir 108 den. Zagreb. 1% invest. posoj. 72—72.50. agrari a0—12, vojna odškodnina 300—301, junij 301 — 901.50, julij 305—300, Hrv. esk. 101.50-102, Kred. 104—105. Hiy>obanka 57 bl„ Jugobanka 90—81, PraJtediomt 800—867.50, Ljubljanska kreditna 175 den., Srpska 130 den., Narodna 3925—4000, Zem Bos. 123—130; Eksploatacija 16 bi., Šeče-rana 260—265, Nihag 22—26, Gutniann '200 bi., Slavex 106-115, Slavonija 36—37, Trbovlje 330— 835, Vevče 100 den., Ragusea zaklj. 270. Dunaj. Don.-savska-indr. 857.000, Živnn /15-000, Alpine 220.000, Greinitz 114.000, Trbovlje 129.000, Hrv. esk. 121.000, Avstrijske tvomice za dušik 220.500, Mundus 1.080.000, Slavonija 42.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi obrobljeni plohi (podnice) 43 mm, fco vagon meja 1300.— bi.. Borova drva, fco vag. meja 14.50 bl„ Bukove deščice (tavolete) uzo Croatia, monte, fco vagon meja 2 vagona meja 1000 zaklj. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, 75/76 kg, 6% primesi, fco Ljubljani!, pari 355.— bi.. Koruza, fco vag. bačka postaja 158.— bl„ Oves srbski, rešetani, fco vagon Ljubljana 220.— 1)1., Ajda domača, fco vagon slov. postaja 255. —bi.. Proso rumeno, fco vagon Ljubljana 217.50 bi.. Rž, fco vagon Ljubljana 207.50 bi. Mariborska porota. Ponarejevalci denarja pred ljudsko sodbo. Razprava proti ponarejevalcu Potočniku in tovarišem je trajala v sredo do 6. zvečer. Včeraj se je zopet nadaljevala in je Potočnik še vedno simuliral blaznost ter ostal ves čas molčeč in se za razpravo ni zanimal. Tembolj so bili vznemirjeni od njega zapeljani tovariši, kmetje, ki so mislili, da si bodo gmotno odpomogli. pa so si nakopali zapor in sramoto. Porotnikom je sodni dvor stav« 19 vprašanj. Po govoru drž. pravdnika drja Zorjan« so obtožene kmete uspešno zagovarjali branitelji, ki so skušali odvrniti krivdo od kmetov ker so bili ti zapeljani. Bili so le žrtev slabih lazmer in velikega pomanjkanja. Po pravdoreku porotnikov je bil obsojen Jurij Potoinik na 20 let teike ječe, Ivan Mlakar na poldrugo leto ječe in Franc Rupnik na 3 mesece strogega zapora. Ostali obtoženci pa s0 bili vsi oproščeni. Nasencuklla »Petrov < v Rogaški Slatini. »Jadranska Straža« v Ljubljani priredi v prvi polovici julija 1. 1. v Rogaški Slatini »Petrov dane z veliko reklamno tombolo in večerno slavnostno akademijo. Vse predpriprave, katere vodi »Ženski mestni odbor J. S.< v Ljubljani s pomočjo damekega komiteja v Rogaški Slatini so ie v teku. Tombola bo imela dvojen namen: pomagati društvu in napraviti reklamo raznim zainteresiranim tvrdkam. — Obračamo se zato na tvornice, obrtnike in zastopnike tujih firm ter trgovce, ki bi hoteli pokloniti kak svoj izdelek v svrho lastne reklame, da prispevajo najdalje do 8. julija t 1. Tudi ostalo občinstvo se naproša, da prispeva z dobitki. Zlasti naj se vse naše patrijotsko čuteče žemstvo odzove s prispevanjem ročnih del, slikarij itd. Vse one, ki bodo prispevali v svrho reklame, prosimo, da pridenejo vsakemu predmetu natančen naslov firme. Na vsak dobitek, ki bo poklonjen v svrho reklame bo druStvo pridejalo kratko priporočilo za dotično firmo. Darovalce v Mariboru, Celju in drugih krajih Štajerske prosimo, da naj blagovolijo poslati svoje prispevke naravnost načelnici damskega komiteja v Rogaško Slatino ge. Amaliji dr. Šterovi, ki ima od nas vsa tozadevna potrebna navodila. Darovalci iz Ljubljane in drugih krajev oblasti naj blagovolijo poslati prispevke v »Mladiko«, kjer jih bo proti potrdilu prevzemala članica »Ženskega mestnega odbora J. S.< gdčna Jerica Zemljanova. — Poskrbelo se bo, da se bodo tvrdke, ki bodo sodelovale s prispevanjem dobitkov, ako bodo to želele, priporočale v društvenem glasilu s Jadranska Straža«. »Jadranska Straža«. Volssvedovanfa Izgubil se. je potni list včeraj dopoldne ni Mestnem trgu. Pošten najditelj se prosi, da ga odda čimpreje lastnici. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, 17. junija 19ŠKL_ Višina barometra 308'8 m Opazovanja krat Lfnbllana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Praga ras Barometer Toplota t C' Rel. vlaga % 762M 761-6 758-0 758-4 761-5 761-9 761-6 761-9 761-0 760-8 14-1 18-4 22-9 17-6 16-0 17-0 16-0 17-0 21 0 14-0 76 50 48 65 60 75 68 72 38 Veter ln brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin ob opazovanju NNW 1-5 NE 0-5 SW 1-5 NE 0-5 mirno W 3 W 3 W 3 N 5 W 3 0 1 8 5 0 3 0 3 6 vnmtfi7» V Ljubljani je 0-1 1-0 E t. £ ® ^ »» po ® s « JS « C •a ® o o.- MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 6 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko ! D M AKADEMIKA tičela. sobo z zajtrkom & prihodnje leto. Ponudbe na upravo U sta pod šifro: -DVA-- 4152. • Išče sc agilen provizijski zastopnik ta Ljubljano. Ponudbe na opravo lista pod »ajfilen zastopnik« Stev. 4098. Profesor ra pouk slovenščine in klasičnih jezikov v višph j-a'.redih privatne gimnazije. Vsa oskrba v zavodu, honorar po dogovoru. Ponudbe na upravo ,Slovenca. pod sifro: »Proiesor« št. 4127. SPALNICA in KUHINJ. OPRAVA po nizlci ceni naprodaj. Naslov v upravi: 4151. Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, ZaloSka cesta. Sadjevecrazpoši,ia MARIBOR. A. OSET, 4004 SRN JAČEK krotek, 5 tednov star. naprodaj pri GUSTAVU NOVAKU, Drobtineu p. Apače. 1139 VARTA - DELAVNICA prevzame polnitev akumulatorjev. — Amperska ura za stanico samo 10 par. - Ljubljana, Gospo-svetska cesta 14, dvorišče levo. — Popravila po tovarniških cenah. 4103 Trgovski vajenec 17 let star, zmožen slov in nemščine, ki se je že 2 leti učil v specerijski trgovini, želi radi opu-stive trgovine stopiti v nadaljnji pouk v kako trgovino s hrano in stanovanjem, v teku tega meseca. Naslov v upravi lista pod številko 4126 Gospodinje, Šivilje, krojači in kovači boste i ogljem pri tvrdki D. MARUŠIČ Sv. Petra cesta St 40. Na debelo in drobno od 1 kg naprej. 3451 Vodna žaga se vzame v najem. — Ponudbe na upravo pod šiiro »Stalna vodna moč« štev. 4137. MLEKARNA in slaičičarna v Ljubljani se odda takoj na račun kavciji zmožni osebi, ali pa proda z inventarjem vred. Pismene ponudbe na upravo pod: »Mlekarna« 4140. IZJAVA. Podpisani naznanim, da nisem plačnik za dolgove, katere bi delala oziroma dela moja žena Jožela Žumer. ANTON ŽUMER, Veleposestnik in čebelar« Javornik, Gorenjsko. PRODA SE: 2 politirani omari, toilet-na mizica z mramornato ploščo, r.očna omarica. Vse dobro ohranjeno. — Ogledati dnevno med 3. in 6. uro. Naslov pove uprava pod št. 4129. — Istotam jc naprodaj pahljača iz slonovc kosti. — Cena 2000 Din. Prekupci izključeni. 4129 Mlin in žaga sta naprodaj v Horjul" poleg župne cerkve. — Pojasnila daje: »Hranilnica in posojilnica« ▼ HORJULU. 4141 Vsakovrstno mto Kupuje po najvišjih cenah £erue, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 TOVARNA CARL POLLAK D. D. V LJUBLJANI naznanja, da je nenadoma preminul njen dolgoletni zvesti uradnik, gospod Hinko Fajdiga. Pogreb se vrši v soboto, dne 19. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Gosposvetski cesti 6 na pokopališče pri Sv- Križu. Blag mu spomin! Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je kruta smrt nenadoma iztrgala iz naše srede našega nadvse skrbnega soproga, očeta in svaka, gospoda Hlnka Fajdiga uradnika pri tvrdki C. Pollak d. d. v sredo ob pol 7 zvečer. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v soboto dne IV. junija 1926 ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti, na Gospo-svetski cesti St. 6, na pokopališče pri Sv. Križu. Mašo. zadušnice sc bodo darovale v cerkvi Mari|ineg* Oznanjenja. V Ljubliani, dne 17. junija 1926. Žalujoči rodbini: FAJDIGA—FERMANTIN. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. jppA, c i - H ' m Enotonski .V.. chassis. Din.32.900r- franko Rakek. Izbirajte dobro! Kmetovalci, industrijalci in trgovci! Č Veam gre za prosperitete Vaših obratov, potem morate čim najpovoljneje rešiti težak problem prevoza Najti pripravno transportno sredstvo, je samo na sebi prihranek časa, dela in denarja. Nobenega dvoma ni, da pretežna večina malih transportov ne presega 1000 kg. Zato je konstruiral Henry Ford tovorni automobil za prevoz do ene tone. Fordov univerzalni tovorni automobil je med vsemi lažjimi transportnimi sredstvi, ki se jih ponuja na svetovnem tržišču, brez dvoma najbolj priljubljeno vozilo. Njegove glavne prednosti so trojne: trpežnost, brzina in štedljivost. Te lastnosti so razlog, da je več kot polovica sveh tovornih automobilov na svetu Fordova produkcija. Ako želite sigurno in hitro transportno sredstvo, če želite zmanjšati svoje stroške in zvišati dohodke, potem si še danes nabavite Fordov tovorni automobil. oo Platon s premakljivimi lestvami Dut.43.600- franko Rakek. S pridržkom premembe cene. Ford Motor Company. Obiščite še danes enega naših mnogoštevilnih zastopnikov v deželi /Vc\ Pjeh Motors ltd. ZHSTOPSTIfO ZH SLOUEHIJO: Dunajska cesta 9. — Telefon 477 Telegr. „ H rel o T"__ mmmmmmmmmammmmmmmmmmmsmimmmmm Cenienim CHateljcm sc priporočajo naslednje tvrtifte: Iv. MU i fr. iim nieslurla in IICar|a |> mm, Kotnikova nI. FRANC FU]AN krovstvo in zaloga strežnih potrobččin Ljubljana • Galjeviea 9. STčc3«M, Kopltar|e»a nI. 2, Jugometiilija"r.z.zo.z. Motrila pletfflDMtni Izdelkov Ljubljana Kolodvorska uliea 18 Stanko KelSin brivski salon Ljubljana Kopltar|eva ulica itev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne tcod. mm kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Krlžnar krovec Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekama Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Franc Jager tapetnik Kolodvorska uliea 28 Deželna, lekarna pri .Mar. Pomagat' Mr. pli. M.Leustek Ljubljana. Resljeva cesta 1 FRANC LEVEČ mesar govsjega masa Ljubljana tik Zmajskega modu, blizu Jugoslovanske tiskarne Martine, Cerne & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6 Josip jVCusat mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored 3osip Satvan špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Stoeiitča) Oražem & Jančar poblitvena ličarja ln plaskarja Ljubljana, Breg Oroslav Slapar irejafi Nizke cone. Ra.vnikarjova ul. IS JOSIP OLUP trgovina manufakture in oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogala) šiefon Suelelic sobni slikar Ljubljana, Rimska cesta 16 K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Ljubljana, S«. Petra cesta 13 Pavel Sterle AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3 Telefon 942 PRISTOU & BRICELI črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903 LEOPOLD SEEH jermenar Llubllana, Pslianslia c.M Mol! RUMU tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7 I. Vižinttn izvrSuje vsakovrstna zidarska dela b|ubl|ana. MotniRova ul. 13 Inserirajte v .Slovencu'1 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Klobuke, perilo, kravate, dežnike, palice, dežne plašče, telovadne potrebščine itd, kupite najceneje pri „AMERIKANCU'\ Ljubljana, Stari trg 10 Z* Jugoslovansko teku«) v Uiibltau: Kuri izdaiateU; dr. Fz. Kolov k, Urednik: Franc TerietfUr,