ca Uhaja ob 4. »jirtraj. = Stane mesečno Din 15—; za ino-»cmstvo Din 40-— neobvezno. Oglati po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica jfl- Telefon Ster. 7«, ponoči tdtf Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlftv»( Ljubljana, Preicmor« ulica it. 54. — Telefon St. j& loseratni oddelek* Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St 49* Podružnici: Maribor, BarvaraKa uUca St 1. — Celje, Aleksandrova cestar Račun pri poStnem ček. zavodu 1 Ljub-Jana St. >1.843 - Praha čislo 78.180. Wicn, Nr. 105.241. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 12. junija. SLS je v obrambo svoje omajane pozicije falzificirala pismo dr. Žerjava g. Ninčiču, da zopet enkrat okleveta političnega nasprotnika kot zaničevalca slovenščine in seveda sebe povzdigne kot braniteljico. Voditelji SLS so se s tem zopet enkrat izkazali kot verni nasledniki škofa Chrona. čigar falzificirani spomenik na ljubljanski stolnici še vedno izziva. Falzifikat SLS ni le drzen, ampak je tudi glup. Stališče dr. Žerjava v vprašanju narodnega edinstva in njega razmerje do knjižne slovenščine je tolikokrat objavljeno, da so morali celo v ljubljanski škofiji zanj vedeti. Razlika med pojmoma dialekt in knjižni jezik je tolika in takega značaja, da mora biti pač zelo zaostal klerikalec, ki bi verjel, da je dr. Žerjav ne pozna. Debata, ki so io zopet enkrat iz trte izvili klerikalci, bo morala obravnavati vprašanje, kako globoko je padla morala politikujoče cerkve, da ukrade dokument in ga potem potvori. istočasno pa nam daje zopet enkrat priliko jasno obeležiti naše stališče glede na književ-ni jezik. V moralnem oziru bo pač težko odkloniti očitek, da je Slovenska Ljudska Stranka najbolj zavržena politična organizacija, pokvarjenka, ki ne zasluži mesta med poštenimi strankami. Ugled Slovencev po tem strahovitem pojavu nemoralnosti SLS pač ne bo zrastel, ampak utrdil se bo sum med onimi, ki nam niso naklonjeni, da so med nami ljudje, ki so vsega zmožni. Zaman ugovarjamo, da ta pokvarjenost ni slovenska, ampak je sad rimsko-klerikalne vzgoje. Kar pa se tiče vprašanja naših književnih jezikov, je stvar že tako izkristalizirana. da more pač le še rimski klerikalec iskati dlako v jajcu in fingi-rati še nekak spor. Da sta se na podlagi v bistvu enotnega narodnega jezika iz mnogobrojnih dialektov, ki skoraj neopazno prehajajo drug v drugega od beneške ravnine do Soluna, razvila dva književna jezika in da je treba na tej podlagi delati naprej, to ie že davno utrjeno dejstvo. Prav tako je gotovo, da sta oba naša književna jezika v živem razvoju in da se vrši zbliževanje, naj je to SLS prav ali ne. Mi se ravnamo po nauku «izdajice» Frančiška Levstka. ki je že leta 1863. pohvalno citiral doktorja Gaja, kateri nasvetuje Slovencem: »Slovenski pišite, kakor ste pisali dosedaj. kedar slovenščina in hrvaščina dospe vrh svoje prave izobraženosti, potem razlika med njima skoraj izgine sam posebi.« In sam Levstik dostavlja, naj se Slovenci glede na jezik ravnamo »po naravi same usode, ki vedno premima svojo strugo. Skrbeti nam je. da se obe strugi zlijeta počasi zopet v eno, kakor sta izpočetka imeli samo en izvor.« Kdo sta oo Levstiku ti dve strun? On iih naziva »slovensko in hrvatsko narečje!« (!) Smrtni greh, ki so ga hoteli podvaliti naši latinci in sovražniki slovenščine v cerkvi dr. Žerjavu, je torej »zagrešil« Frančišek Levstik, glavni oblikovalec našega književnega jezika! Zadnjič smo citirali iz predavanja šefa SLS dr. Korošca na Rakeku, da se je izjavil proti nasilni asimilaciji Slovencev Podpisujemo tudi mi. A za kakšno asimilacijo je torej SLS? «Slovenec» si našega poročila ni upal dementirati, ampak se resnici ogiblje z bedastimi dovtipi. G. Korošcu pa odgovarjamo mi jugoslovenski nacijonalisti. da nismo za asimilacijo. Mi smo za ujedinjenje. Ce razlike ne razumete, mi ne moremo za to. Danes je položaj ta, da se že krepko razvija čut nacijonalne solidarnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev, ker ni nikjer zapisano, da bi ne mogel biti narod s popolnoma razvitim nacijonalnim čutom v vseh posledicah, četudi ima mnogo dialektov in dva pismena jezika. Ze uvi-devajo stotisoči. da se mora plemenski čut Srbov, Hrvatov in Slovencev, dasi je še do pred kratkim bil nacijonalni čut naših mas in je svojo vlogo dovršil z nevenljivimi zaslugami, sedaj podrejati obče nacijonalni dolžnosti in to dolžnosti do onega naroda, ki se mu vsi naši starokopitneži boje dati ime. ki mu ga je pa zgodovina že izklesala — Jugo-sloveni. Stara stremljenja po srbski in hrvatski državnosti so premagana. Federalizem je poskus oživljati mrliče. Klerikalcem je že davno strgana z obraza maska »bojevnikov za slovenske pravice«. Najnovejši dogodek v Kočevju, kier se uvaja s pomočjo klerikalcev zopet nemščina v urade, je tudi za največjega naivneža dokaz s kolom po glavi . . . Klerikalni falzifikat dr. Žeriavovega pisma ie pa le eden izmed poskusov klerikalizma. kako umetno in zločinsko s sejanjem nezaupanja zavirati naravni razvoj ujedmjenja našega naroda. Tako veli falzifikatorjem soglasni interes — obeh Rimov. Vedno nove zadrege za vlado Sknpna akcija opozicije proti postopanju skupščinskega predsednika Trifkoviča. — Nove grožnje in zahteve vojvodinskih radikalov, — Zanimive verzije o srbohrvatski koaliciji. Beograd, 12. junija, p. Vladi nastajalo vsak dan nove zadrege in težkoče, ki ji vedno bolj grene že pojemajoče živijenje. Danes so v skupščinskih ku-loariih živahno razpravljali posebno o dveh zadevah, ki sta za vlado in njeno večino skrajno neprijetni. V vseh parlamentarnih krogih, tudi med treznimi radikali, splošno obsojajo neprevidne in nekvalificirane napade mini-; stra g. Puclja na opozicijo na slnočni seji Narodne skupščine. Opozicija ni pri volji vtakniti te napade mirno v žep. Ravnotako vsa opozicija soglasno obsoia postopanje skupščinskega predsednika g. Trifkoviča, ki je na včerajšnji seji eklatantno prekršil § 39 skupščinskega poslovnika s tem, da je dal besedo svojemu klubskemu tovarišu Grgureviču, ki je govoril le v svojem imenu, dočim bi moral dobiti besedo posl. DMietrovič kot oficijelffi govornik kluba SDS. , , Danes dopoldne so se pred skupščinsko sejo sestali zastopniki vseh opozicijskih skupin (v imenu SDS dx. Grisogono). ki so razpravljali o obeh včerajšnjih incidentih in sklenili vložiti pri predsedstvu skupščine tozadevna protesta. Obenem bodo zahtevali od predsedstva, da zaščiti poslance pred ponovitvijo sličnih napadov, kakor ga je zarrešil sinoči z. Pucelj. Še večje in resnejše skrbi pa povzročajo vladi radikalni poslanci iz Vojvodine, ki tvorijo nekak neoficijelen klub in v zadnjem času vedno češče nastopajo kot posebna celota, dasi radikalnim voditeljem to ni prav nič všeč. Tako so danes zopet izročili predsedstvu radikalnega kluba, ministrskemu predsedniku in finančnemu minitru daljšo spomenico o davčnem vprašanju. V spomenici omenjajo v zadnjem času razširjene glasove, da radikalom ni resno za izenačenj« davkov in da sprejem tega zakona sabotirajo. Vojvodinski poslanci odločno zahtevajo, da se razpravlja o novem davčnem zakonu resno in nujno, sicer da bodo prisiljeni »se opredeliti tako, kakor to zahtevajo interesi volilcev v tako težavnem položaju^ Ako pa sc izkaže, da zakon o izenačenju davkov še ne bo mogel biti letos uveljavljen, zahtevajo vojvodinski radikali, da se razširijo na Vojvodino davčni zakoni, ki veljak) danes v Srbiji To zahtevo so povodom zadnje bud-žetske debate postavili že poslanci SDS. a jo je vladna večina baš s pomočjo glasov vojvodinskih radikalov odklonila. Značilno za težavno situacijo vlade je. da se vedno znova pojavljajo vesti o skorajšnji daljši odgoditvi skupščine. G. Uzunovič naj bi tako pridobil čas, da najde izhod iz sedanjega sterilnega položaja in omogoči delazmožnost parlamenta, Nihče ne veruje, da bi bilo to mogoče s sedanjo koalicijo, se vedno znova pojavljajo nove kombinacije, Najnovejšo in zanimivo beleži današnja xPo!itika». ki poroča, da se dela na sestavi nekake srbohrvatske koalicije, ki bi jo tvorili radikali, davidovičevci, samostojni demokrati in 15—20 radičevcev. Ta koalicija naj bi sprejela najnujnejše zakone in nato izvedla volitve. Ako se ta kombinacija ne bi posrečila, bo baje vodil vofitve g. Uzunovič: ni pa še odločeno, ali s sedanjo koalicijo, ali samo z radikali. Polurna seja Narodne skupščine Na kratki in monotoni seji je zbornica včeraj izvolila samo JL podpredsednika in odbor za konvencije z Itevp.— Tudi za prihodnjo sejo še ni nikakega razpravnega materijala. Beograd, 12. junija, r. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela šele ob 12.10, ker se radičevci na svoji klu-bovi seji niso mogli pravočasno sporazumeti o kandidatu za mesto IL skupščinskega podpredsednika. Po daljši, zelo živahni debati so končno določili za kandidata Josipa Pasariča. Seja Narodne skupščine je bila zelo kratka in monotona, ker ni nikakega materiiala za razpravo. Minister pravde je* predložil Narodni skupščini načrt zakona o advokatih. Črnogorski federa-Iisti so odstopili od zahteve, naj se izplača vojna odškodnina tudi črnogorskim emigrantom, ki sc se borili proti naši državi. Minister Pucelj in vladna večina sta odklonila nujnost Vesenjako-vega predloga, naj se nakaže podpora prebivalstvu v mariborskem okraju, ki je bilo prizadeto od toče. Zatem se je razpravljalo o nujnosti predloga Ljube Jovanoviča. naj se občinski volilni zakon za Srbijo razširi na Bosno in Hercegovino, se izvede uredba o občinskih volitvah v Vojvodini ter v vseh teh krajih izvrše volitve. Ljuba Jovanovič se je trikrat oglasil k besedi in zagovarjal svoj predlog, na splošno začudenje pa sta ministrski predsednsk Uzunovič in notranji minister Maksimo- vič odklonila njegovo zahtevo. To je zbudilo tem večjo pozornost, ker so do-slei često smatrali notranjega ministra Maksimoviča za JovanovScevega pristaša. Vladni krogi so se tudi silno razburili, ker se je za Jovanovičev predlog izrekel tudi Svetozar Pribičevič, ki je zahteval izvedbo občinskih volitev. Za podpredsednka skupščine je bil izvoljen radičevec Josip Pasarič. Vršila se je nato volitev skupščinskega odbora za pretres konvencij z Italijo, katere je zunanji minister predložil Narodni skupščini Na Ninčicevo prošnjo so se parlamentarne skupine sporazumele, da se namesto štirih odborov izvoli samo eden, ki bo štel 21 članov. Izmed opozicije so bili izvoljeni v odbor isti člani, ki so tudi v odboru za trgovinsko pogodbo z Italijo. SDS zastopata v odboru dr. Grisogono in Juraj Demetrovič. Vladni skupini sta izvolili večinoma nove člane. Seja je bila končana že pred 13. uro. Piihodnja seja bo v torek dopoldne. Na dnevnem redu je volitev odbora za proučavanje predloga Ljube Jovanoviča o razširjenju srbijanskega občinskega volilnega reda na Bosno in Hercegovino. Cena-beg jugoslovenski državljan? Odpor proti novemu albanskemu poslaniku v Beogradu. Beograd, 12. junija r. Namesto odpoklicanega albanskega poslanika dr. Stavra Stav-Tuja je kakor znano imenovala albanska vlada za beograjskega poslanika. Cena-bega Cim se je vest o tem imenovanju raznesla v beograjskih političnih krogih, je bila takoj stavljena zahteva, da se Ceua-begu odreče agrement, ker ni albanski temveč jugoslovenski podanik. Nar. poslanec Gligo-rije Božovič ie v tej zadevi vložil interpelacijo na zunanjega ministra dr. Ninčiča. Interpelacija navaja, da je brat Cena-bega zapleten v ugrabljenje soproge nekega ju-goslovenskega kapetana, ter omenja fotografijo kosovskega komiteja z Ahmed-be-gom in Cena-begom na čelu. Posl. Gligorije Božovič vztraja pri trditvi, da je Cena-beg podanik kraljevine SHS in da je še pred lanskimi skupščinskimi volitvami bil občinski predstojnik v Djakovici, ob volitvah pa celo nosilec davidovičevske liste. Še danes ima Cena-beg svojo hišo.ter svojo obitelj, mater in brate, v Djakovici. Eden izmed njegovih bratov je gojenec beograjske vojne akademije, drugi pa je gimnazist v Pri-zrenu. Izven dvoma je, da je Cena-beg pristojen v Djakovico in da je potemtakem naš državljan. A v zgodovini diplomacije ni primera, da bi katerikoli suveren sprejel za pooblaščenega ministra tuje države podanika lastne države. Jugoslovenski Sokoli na praškem zletu Beograd, 12. junija p. Beograjska sokol« ska župa obvešča vsa bratske sokolske žu. pe, da so ovire, ki so se pojavile glede po* tovanja Jitgoslovenskih Sokolov na vseso> kolski zlet v Prago odstranjene. Sokoli se torej peljejo v Prago. Jugoslovenski Sokoli in Sokolice se bodo vozili z 8 posebnimi vla ki, ki bodo šli preko Maribora in Jesenic. Vpad bolgarske tolpe Beograd, 12. junija p. Vlada je dobila po« rcčilo, da je snoči kmalu po 9. prekoračila pri Bigru v bližini Carovega sela bolgarska četaška toipa 6 mož mejo. Četaši so ubili kmeta Stojana Arsiča, ki je šel z ženo v cerkev. Ubiti Arsič je ugleden narodni de. lavec. Zapušča 4 otroke. Mednarodni novinarski kongres Pariz, 12. junija k. Predsednik republike Doumergue in predsednik občinskega sve« ta sta sprejela danes deputacijo mednatod. nega novinarskega kongresa. Zvečer je in« stitut Društva narodov za duševno sodelo« vanje priredil sprejem udeležencev kon gresa. Fašistovska organizacija Rim, 12. junija k. Na zborovanju velike, ga fa&stovskega sveta se je ugotovilo, da znaša število vpisanih članov dne 11. junija t. 1. 875.352 napram 493.797 v lanskem letu. K temu pride še 173.730 članov moških mla. dinskih organizacij, 45.505 ženskih in de« kliških ter 198.431 otroških organizacij. Veliki fašistovski svet ie izvolil člane posad ke zrakoplova »Norge« za častne č!an( «f'anke. Nove porotne senzacije Obširna poročila na 11. strani. Dvanajsta ura za našo industrijo Konferenca industrijskih korporacij z vse države. — Obupna si-tuacijska poročila o vseh panogah naše industrije. — Podjetja v Sloveniji zaposlena samo do polovice. Beograd, 12. junija p. V centralni in indu- I odvisna od industrije, veliko nevarnost. i___—____::: : ~ ■ IVikti" 15nV*l io nol-i rl ol a era t H r VVinrli^fh strijski korporaciji je bila danes konferenca predstavnikov industrije iz vse države. Konferenca se je vršila pod predsedstvom g. Bajlonija. Zvezo industrijcev iz Ljubljane sta zastopala gg. dr. \Vindischer ln inž. šuklje. Prisotni so bili tudi zastopniki raznih ministrstev, med njimi generalni direktor Konrad Šmid in načelniki Kukič. Po uvodnih besedah se je začela razprava o prvi točki; stanje industrije v prvi polovici 1926. Prvi govornik je bil dr. Aleksander predsednik zveze industrijcev v Zagrebu, ki je podal sliko težavnega stanja v katerem se nahaja naša industrija. To stanje po staja vsak mesec boli težko. Bilanca industrijskih podjetij za lansko leto je do 90% pasivna. Statistika kaže, da se pri nas vedno manj proizvaja, radi česar so seveda narasli produkcijski stroški. Veliko škodo povzroča tudi aferama kriza. Glavni vzrok nevzdržnim razmeram pa so huda bremena industrije, ki so zajela že tudi kapital. V imenu slovenskih industrijcev je govoril inž. Suklje, ki vidi jasen dokaz za krizo industrije v velikem znižanju produkcije premoga. Slovenska industrija da dela povprečno le s 50% normalne kapacitete. To pomenja za Slovenijo, ki je tako zelo Drugi ljubljanski delegat dr. VVindischer je po izčrpnem poročilu o stanju poedinih panog industrije naglašal, da je prišla dvanajsta ura in da mora zato dati današnja konferenca odločno inicijativo, ako hočemo rešiti domačo industrijo. Govornik je prosil, naj carinska oblastva ne delajo težav podjetjem pri brezcarinskem uvozu sredstev za dvig naše produkcije. V industrijski krizi je treba zlasti naslašati, da njena akutnost ne pronica dovolj v javnost. Sarajevski delegat Uslavič je govori! o krizi lesne in kemične industrije, g. Petrik zastopnik mesne industrije pa je obrazložil vzroke propadanja te važne panoge domače industrije. G. Bauer ie naglašal, da je napravila včerajšnja debata o gospodarski krizi v Narodni skupščini mučen vtis na zastopnike industrije, ker ni bilo čuti tople besede za prizadevanje gospodarskih in posebno industrijskih krogov. Dolgo in izčrpno debato je predsednik reasumiral, češ da dokazuje, da se po poročilih strokovnjakov naša domača industrija res nahaja v najhujši krizi in da je zato skrajni čas, da priskočijo merodaini krogi naši industriji na pomoč. Resen spor med Londonom in Moskvo Angleška vlada zatrjuje, da ima dokaze in preti s prekinjenjem diplomatskih odnošajev. — Sovjetski demanti. — Naraščajoča nezadovoljnost med rudarji. London, 12. junija. (Radio.) Na protest vlade radi gmotnega podpiranja angleških' stavkajočih rudarjev po Rusiji, izjavlja tukajšnje rusko veleposlaništvo, da ni ruska vlada nikoli nakazala denarnih podpor angleškemu stavkovnemu fondu. Osrednji odbor ruskih strokovnih organizacij je nakazal angleškirr- rudarjem peti obrok podpore v višini 300.000 rubljev. Doslej je bilo poslanih v Anglijo 3,627.000 rublje v. Reuterjev urad poroča, da ima vlada dokaze o podporah ruske vlade angleškim rudarjem. V slučaju, da sovjetska vlada ne poda zadovoljivega odgovora na protestno nočo, bo angleška vlada prekinila vse di. piomatske stike z Rusijo. London. 12. junija. (Radio.) Rudarsko vodstvo je izdalo nov proglas, v katerem ponovno naglaša stališče rudarjev. Proglas zaključuje, da zahtevajo rudarji mezde primerne sedanjim življenjskim razmeram. Konservativni organ »Daily Telegraph« smatra proglas rudarjev kot poziv vladi za obnovitev pogajanj. Toda dokler rudarska zveza ne popusti od nekaterih svojih zahtev, je sporazum nemogoč. Rudarji naj priznajo podaljšanje delovnika na osem ur. Več krajevnih rudarskih orgar 'zaclj je pričelo ostro napadati svoje voditelje, češ da Je postala rudarska zveza politična In revolucionarna organizacija, ki zanemarja strokovne Interese svojih članov. Rudarji so posta!! žrtve političnih spletk In želijo, da se končajo enkrat za vselej ta uničujoča nasprotstva. London, 12. junija. (Radio.) Tovarne so naročile v zadnjih dveh tednih' 500.000 ton ameriškega premoga. Bojno glasovanje v praškem parlamentu Burna nočna seja. — Komunisti nadaljujejo z obstrukcijo. — Ponovni spopadi v zbornici. — Min. predsednik o komunističnih demonstracijah. — Glasovanje o agrarnih carinah se je vršilo v velikem hrupu in v nemiru. Praga, 12. junija s. Podrobna debata o carinskem predlogu, ki se je pričela včerai dopoldne je trajala do štirih zjutraj, nakar je predsednik sejo prekinil za deset minut. Po zopetni otvoritvi seje je podal besedo poročevalcu poljedelskega odbora. Ko je poročevalec stopil na govorniško tribuno, je nastal velikanski nemir na klopeh komunistov, ki so tolkli po pultih ter zvonili z zvonci Komunistični poslanec Hirschl je skoči! proti poročevalcu, kateremu ie hotel iztrgati rokopise. Tudi več drugih poslancev le skošalo preprečiti poročevalcu, da bi pričel s svojim govorom. Vendar je parlamentarna straža preprečila ta poizkus. Straža je zasedla vso predsedniško estrado. Komunisti so brezuspešno poizkusili, da bi prodrli kordan. Med tem je trajal hrup na klopeh komunistov dalje. Ponovno je prišlo do spopadov med komunističnimi in meščanskimi poslanci. Predsednik se je trudil, da bi z zvoncem in z opomini pomiril zbornico, vendar pa so njegova prizadevanja ostala brez uspeha. Izvajanja poročevalca se v splošnem hrupu niso mogla slišati. Nato je dobil med splošnim nemirom besedo drugi poročevalec. Ko je bil referat končan, je parlamentarna straža zapustila dvorano. Ob 5.30 zjutraj so komunisti stavili predlog, naj pride na sejo ministrski predsednik, da bo pojasnil včerajšnje dogodke. Češkoslovaški socijalisti so predlagali, naj pride tudi notranji minister. V splošnem nemiru so kričali socijalisti in soc. demokrati: Vlada naj demisijonira! Vlada naj odgovori na našo interpelacijo. Vsa republika je razburjena, ministrski predsednik pa spi!« Ob 6. zjutraj se je na znak zvonca komunista Bolena nenadoma polegel hrup. Komunisti so klicali: Narod naj odločil Razpišite nove volitve! Kje je vlada? Naj pride Černy! Predsednik je ob 6.15 zaključil sejo, ter določil prihodnjo 20 minut kasneje. Na današnji seji je naznanil predsednik, da je med došlimi nuinimi interpelacijami tudi interpelacija češkega socijalnega demokrata Hampla in tovarišev radi včerajšnjih dogodkov v Pragi. (Glej poročilo na 2. strani. Ured.) Ministrski predsednik Cer-ny, ki so ga vse češke meščanske stranke sprejele z aplavzom, komunisti pa s pro-tiklici, je takoj povzel besedo, da poda izjavo o včerajšnjih komunističnih demon- stracijah. Ta izjava se krije z izdanimi policijskimi poročili. Ministrski predsednik ie končal: Iz dejstva, da je ranjeno tako veliko število redarjev, se more z vso gotovostjo sklepati, da Je policija nastopala z največjo umerjenostjo in samozatajevanjem. Radi tega se JI ne more ničesar očitati Komunistično-socijalno demokratski predlog, naj se takoj otvori debata o izjavi, je bil odklonjen. Sledilo ie glasovanje o carinskih predlogih. Predsednik ie naznanil da je k temu zakonskemu načrtu bilo stavljenih skoraj tisoč izpreminjevalnih predlogov Ako bi se glasovalo o vsakem' posameznem predlogu, bi bilo glasovanje tako komplicirano, da bi lahko prišlo do pomot. Da se glasovanje poenostavi, ie nadaljeval ministrski predsednik, bom na podlagi poslovnika skušal doseči sklep o načelnem vprašanju, ali naj pride v smislu tendence predloženega zakonskega načrta do nove ureditve nekaterih carinskih tarifnih postavk. Ako bo to načelno vprašanje zbornica sprejela, bi se kot podlaga glasovanja sprejela ureditev po poročilu odbora z izpremem-bami, ki so jih priporočili poročevalci. Opozicija protestira in kliče: »To je lopovstvo! To je očitno nasilstvo«. Komunisti in nemški soc. demokrati začnejo tolči po pultih. Končno je predsednik izjavil, da bo odredil glasovanje, ker ni bilo ugovora proti njegovemu predlogu. Načelna uerditev carinskega tarifa je bila nato sprejeta v smislu predsednikovega predloga. Nato se je vršilo ob splošnem nemiru in hrupu glasovanje o posameznih členih. Najbolj so divjali komunisti ter nekateri soc. demokrati in nemški socijalisti so odločno protestirali proti postopanju predsedništva. Glasovanje se je vršilo po členih. Razmerje glasov Je bilo od 151 do 156 za in od 111 do 118 protL Končno se ie v skrajšanem postopanju sprejel zak. načrt tudi v drugem čitanju Prihodnja seja se vrši v torek 15. t. m. (Glej tudi poročilo na 11. strani). Zanimiva aretacija San Remo, 12. junija (Radio) Na zahtevo turškega generalnega konzula je bil areti« ran turški polkovnik Zeki beg, ki je ob« dolžen, da je umoril Rešida pašo, telesne« ga zdravnika pokojnesa sultana Mohameda VL Razprava o važnih konvencijah z Italijo Izvolitev in konstituiranje odbora. — Dr, Ninčič o pomenu konvencij. — Referat dr. Rybara. — Naši državljani v Italiji in italijanski v Jugoslaviji. Beograd, 12. junija, p. Na seji načelnikov klubov je dopoldne Mpro pira Rusijo pri akciji za prireditev ljudske, ga glasovanja v Besarabiji glede pripadnosti. Značilna poteza fašistov-ske politike Mussolini je v brat obtožuje zaveznike. Milansko fašistovsko glasilo »Popolo d' Italia* prinaša članek Arnalda Mussolinija, ki je lastnik lista in dobiva svoje Informacije direktno od ministrskega predsednika. O. Arnaldo zatrjuje, da je imel priliko ogledati si dokumente iz ruskih risitičnih arhivov, ki so zdai v rokah so-vjetov. Na podlagi teh dokumentov ugotavlja Airnaldo Mussolini, da so Francija, Anglija in Rusija v svetovni vojni izdajale Italijo, ko se je borila za svojo eksistenco. Leta 1916. — piše A. Mussolini — so se te tri »zaveznice* sporazumele, da nastopajo proti zahtevam Italije glede Smirtie v Mali Aziji, ker niso marale, da bi se Italija povečala. Baron Sonnino. tedanji italijanski zunanji minister, se je sicer z vso energijo boril proti tel zaroti, toda zaman. Arnaldo Mussolini nadalje obtožuje pokojnega prezidenta Wilsona, ker je leta 1919 preprečil, da bi se Reka združili z Italijo. — Italija ni dobila Smime, a Grke so Turki z lahkoto potolkli. Ruski dokumenti so dTagooeni, ker zdaj Italijani vedo, da so bili izdani od svojih vojnih zaveznikov, kakor tudi od svojih liberalnih vlad v vojni in miru. Italijani ne bodo pozabili tega izdajstva in izdajalci naj se ne nadejajo, da b! se karkoli pozabilo, dokler Italija ne dobi onega, kar se ji dolguje. Angleško zrakoplovstvo London, 12. junija (Radio) Str Samuel Hoare, tajnik angleške zrakoplovne zveze, je podal zanimivo poročilo o bodočem raz« voju značnih prog v Angliji. Tuko bo nio« goče v desetih letih priti iz Londona v In« dijo v štirih dneli, v Avstralijo v desetih in v Novo Zelandijo v dvanajstih dneh. Preko Atlantskega oceana bo mogoče poleteti v Kanado v dveh dneh in pol. Istotako se bo« do ustanovile v Angliji zračne proge za tr« govski promet. Tehničnih težav v tem ozi« ru ne bo, ker bodo zrakoplovci lahko pre« vazali po sto potnikov in dvajset ton bla« ga. Na račun vlade sta bila zgrajena dva zrakoplova, namenjena za polete v domini« je Dokler pa ne bodo zgrajena v raznih državah primerna pristajališča, se zračne proge ne bodo mogle otvoriti. Sir Hoare poživlja angleško vlado, naj za« čne pogajanja z drugimi vladami, da se to vprašanje povoljno reši. General Feng v Berlinu! Berlin, 12. junija (Radio) Semkaj je do« spel kitajski general Feng. Njegov prihod se spravlja v zvezo z nakupom velike mno« žine municije, kar se lahko zgodi brez do« voljenja medzavezniške kontrolne komisi« je. Ker se Feng boji atentata, se malo kaže v javnosti. Pelletier v Moskvi Pariz, 12. junija (Radio) Kapetan Pelle« tier d' Oisy je na poletu v Tokio prispel popoldne v Moskvo. Zaglul paša zahteva spremembo ustave Kairo, 12- junija (Radio) Zaglul paša je po seji, ki jo jč imel z voditelji narodne stranke, sklenil zahtevati spremembo usta« ve v tem smislu, da sme le kralj razpustiti egiptovsko zbornico v sporazumu s sena« tom. Francosko - japonska trgovinska pogodba Pariz, 12. junija. (Radio) Ta teden se za« čno francosko«japonska pogajanja za skle* nitev trgovinske pogodbe. Slovanski svet _ Velike narodne slavnosti na Slovaškem. priredi v dneh 27. do 29. avgusta t. L v Turčanskem Sv. Martinu velike svečanosti povodom otvoritve nove družbine palače in zavoda Milana šte-fanika ter odkritja spomenika Svetozara liur bana Vajanskega. Slavnosti se osebno udeleži prezident republike dr. Masaryk. Prva dva dni se bodo vršili razni kongresi prosvetnih društev in ljudska predavanja. Isto dni bodo imeli v Turč. Sv. Martinu svoje skupščine tudi slovaški gasilci in srednješolski dijaki, ki 80 včlanjeni v Zvezi slovaškega študentstva. Glavni dan svečanosti bo 29. avgust. Ob pol 10. dopoldne bo svečana otvoritev nove palače , dočim se često celo razni dostojanstveniki nedostojno vedo pri sviranju državne himne in s tem motijo slavnostni trenotek. Prav tako je tudi ugodno učinkovalo, da so bile povsodi enotne narodne in državne belo-modro-rdeče zastave v pravi sestavi barv, nove in čiste. Z narodno zastavo se izražamo za enotno državno misel in manifestiramo za to idejo. To so zlasti opazili tujci. Treba je to posebno podčrtati. — Te vrste bi naj čitali tudi gotovi ljubljanski hišni posestniki, ki so zadnjič ob prihodu francoskih gostov, na primer na Dunajski cesti, razobesili državne in narodne zastave, nahajajoče se v takem škandaloznem stanju, da je nas bilo v dno duše sram. Raje ne razobešajte nobenih zaetav, kakor pa takšne umazane, brezbarvne, razdrapane in na vseh koncih in krajih zakrpane, da se cunji niti ne pozna več, da je bila nekoč zastava. Takšno cunjo razobešati je naravnost oskrnnir-nje državne zastave in bi se moralo naistrož-je kaznovati. — Na evharistični kongres v Chirakn, kamor so se napotili tudi voditelji našili V:leri-kalcev. so odšli tudi slovaški klerikalci, na čelu jim njih vodja Andrej Hlinka. Češkoslovaški listi pišejo, da se splošno sodi, da Hlinka nI odšel v Ameriko samo na evharistični kongres, marveč v prvi vrsti zato. da bi tamkaj izposloval denarno pod noro za nadaljno izhajanje klerikalnega glasila -Slovaka:*, ki ima velike gmotne težave, saj so morali baš v zadnjem času odpisati polovico delniškega kapitala pri cSIoval;u% Morda so z enakim postranskim namenom odšli v Oi-cago tudi slovenski klerikalci? Vprašanje pa je, če se bodo ameriški Slovaki in Slovenci pridobili za take načrte! — Bolgarski novinarji vstopijo v Zvpju slovanskih novinarjev. v Sofiji, v kateri organizaciji je večina bolgarskih novinarjev, je imelo nedavno tega skupščino, na kateri je zaključilo, da vstopi v mednarodno časnikarsko federacijo in da pristopi tudi Mt»m«>«i>n«»»nnMMnm»» Danes v nedeljo ob pol 11., 3., pol 5, 6, pol 8. in 9. uri. Velika svetska atrakc ja: Roman kokainista v 7 velikih dejanjih. Pridite, da vidite strašne posledice kokaina! Eino „Ljubljanski dvor" Telelon 730 4643 Pripravlja se orjašk- lilm ..CIVIUZACIJA" ja, katero je ubil in nato odprl. Splazil se je najpreje v shrambo, kjer je našel več metrov bele kontenine Neže Prezelj iz 2c« leznikov, ki jo je imela spravljeno pri Cilki Krekovi. Od tam se je utihotapil na hodnik in ukradel z obešalnika dva ženska plašča, vredna 700 Din. Preiskal je nato še vso hi« io, vendar ni našel ničesar več primernega, kar bi lahko ponesel s seboj. V isti noči jc prišel nato še v več hiš v okolici na enak način, kakor v Krekovo. Imel pa je smolo ir. je bil povsod prepoden. Sigurno pa zadi tega še ni izgubil poguma ter bo tudi v bodoče nadaljeval vlome, dokler slučajno ne pade v roke svojim zasledovalcem. Zadnji iz nevarne garde Ljubljana, 12. junija Približno pred tremi meseci je ljubljan« ska policija zajela na Turkovem dvorišču v Slomškovi ulici večjo skupino brezposelnih moških, ki so prenočevali tamkaj v neki Io« pi. Policija je dobro vedela, da so med te« mi pohajači tudi razni vlomilski tipi, ki so boje dneva in so se vedno skrivali pred po« štenimi ljudmi. Videti jih je bilo čez dan samo v kaki pivski beznici, kjer so kovali načrte za razne tatinske in vlomilske po« hode. V lopo, kjer so prenočevali, so pri« vabi j ali s seboj tudi razne ženske in v ti« hih nočeh so se vršile v okrilju teme tam« kaj prave orgije, ne da bi za to znali go« spodar hiše in bližnja okolica. Končno so se pa pri vinu izdali in poli« cija se je odločila, da jih ponoči zajame. Na uho nekega detektiva je prišlo namreč, da vlomilci skrivajo nekje svoj plen iz raznih vlomov, med drugim tudi onega iz vloma v Mencingerjevo klet. V zgodnjih jutranjih urah so takrat prikorakali nenadoma na Novozgrajeno postajališče Osluševci v Veliki Nedelji Danes se bo vršila slovesna otvoritev no> vozgrajenega postajališča Osluševci pri Ve« liki Nedelji. Celotno napravo so zgradili interesenti, predvsem Osluševčani, na lastne stroške Izdatno pomoč je dal g. veliki župan dr Pirkmajer Din 10.500, okrajni zastop v Or: možu Din 5000, okrajni zastop v Ptuju 1000. občina Cvetkovci 5000, občina Sv. Lenart 2000. Formin 200. Prispevali so tudi razni Na slavnost so povabljeni odlični javni funkcijonarji, med drugim železniški direk« tor dr. Borko in veliki župan dr. Pirkmajer. Vodja cele akcije je bil trgovec Josip Lah Osluševcih, podpirali pa so ga v njego« cm stremljenju zelo tudi g. Ferdo in An« Irej Korpar, Alojzij Janžekovič in župnik 1,'eter Zadravec. Razgled v Pustega gradu na planine in Radovljico, kjer je danes naraščajski dan Gorenjske Sokoiske župe. Vera v narodnih pregovorih Pred 15 leti je darovit dijak, Ljubomir Mitrovič, ki je na žalost padel kot do-brovoljec v borbi pri Mačvi 1. 1914., objavil knjigo »Religija u srpskim poslovi-cama i izrekama«. Mladega bogoslov-ca je zanimala sama krščanska vera. Medtem pa prevladuje v narodnih reče-nicah in umotvorih sploh še često pred-krščanski živelj. Samo nekaj primerov za pogostni ta pojav. Besedo Bog najdeš neredko v prislo-vicah v posebnem pomenu: «Ispod Boga nema se kuda», «Ne vidi beloga Boga«, »Ništa pod jakim Bogom», slično v slovenščini «nima pod milim Bogom nič opraviti*, «Bogu i sudu nije verovati«, kar znači isto kakor «Ne valja verovati letnoj oblačini ni zimskoi vedrini«. Vsakdo čuti, da se jemlje tu Bog za nebo, to je staro božanstvo, ki se očitu-je v dežju in gromu, v vedrem in oblačnem svodu. Izraz bog sega v globoko starino, prvotno značenje hrani še sorodni perzijski samostalnik bagha, si-1 jaj, imetje; prav tako naš pridevnik bogat in nasprotni ubog ali ponekod nebog. Kaj more izluščiti učen raziskovalec iž raznih rečenic, nam razodeva ta-le izrek: »Dobar konj ili če ohronuti (ohromeli) ili očoraviti (oslepetiK Pri tem menda skoro nihče ne upošteva starinskega pojmovanja o dobrih in zlih božanstvih. Dobri bogovi kakor besi imajo skupno potezo: zavist. Na lepoto, bogastvo, zdravje, nesmrtnost imajo pravico zgolj bogovi, ki to prednost pozorno branijo. »Ko so bogovi stvorili ljudi, so zanje odredili smrt. a življenje so zase zadržali«, se čita v starinski babilonski pesnitvi o Gilgamesu. Krez in Polikrat sta plačala z glavo svojo neizmerno sječo. Tako verovanje je našlo jako jasen izraz v grškem verstvu. «Poznaj samega sebe», izrek napisan na vhodu v deliijski hram, je značil po duhovitem tolmačenju Nilsonovem isto, kar »Znaj, da si človek«, samo človek, in po tem uravnaj svoje želje, da ne zbudiš «božanske zavisti«. Ista bojazen odseva v omenjeni iveri o dobrem konju ... Na ta način bi podrobno proučevanje sličnih narodnih starin odkrilo marsikako zanimivo lastnost prvotne religije. (n. k.) Aretacija Prpiča „Ma!ega" V Virovitici so tamkajšnji orožniki are« tirali včeraj zloglasnega razbojnika Draga Prpiča, gozdnega delavca, rodom iz Slunja, ki se je celih pet let skrival pod napačnim imenom Franjo Prpič. Za njim je tudi za« grebško sodišče izdalo svoječasno tiralico, ker je izvršil več razbojništev. Prpiča so pod močno orožniško eskorto odpeljali v Zagreb. Drago Prpič je bil edini dosedaj še na prostem živeči pajdaš razbojniške tolpe zlo« glasnega Jovana Čaruge in splošno znan pod imenom Prpič »Mali«. Georges Carpentier pride v senzacionalnem rt.manu bokserja v Kino «Dvor». Usoda trgovskega naraščaja Ta je zelo žalostna in obupna. Ne samo za prizadete učence in učenke ter njih starše, ampak za ves trgovski stan. Trgovski naraščaj je bodoča naša trgovina; v interesu celega naroda je, da trgovina živi in uspeva na dobrih tleh in da tako pomnožuje bogastvo naroda. Vajeniško in trgovsko - nara-šeajsko vprašanje je problem naše bodočnosti, skrb za zdravo organizacijo celotnega našega gospodarstva. Kljub veliki važnosti tega problema, od katerega ugodne rešitve je odvisna naša gospodarska osamosvojitev in utrditev naše politične moči in ugleda, pa se mi zdi, da tem vprašanjem posvečamo veliko premalo skrbi in pozornosti. Kakor da bi bil vajenec ali trgovski učenec nepotrebno zlo, katerim ne moremo dati bodočnosti, zelo pogosto tudi ne najbednejšega življenjskega obstoja. Ti socijalni pojavi so za trgovstvo, za njega ugled' in razmah nevarni. Tiho, pa gotovo grizejo ob koreninah, da vsiha drevo. Važen je uradniški naraščaj, naraščaj cele naše inteligence, nič manj važen ni obrtniški in trgovski naraščaj. In vendar kakšna razlika je v skrbstvu. Obrtniški in trgovski vajenec nista deležna lastnih domov, kjer bi se jim nudila zadostna in zdrava oskrba, da bi se mogli telesno in duševno tako razvijati, kakor zahteva njih bodoči poklic. Vajenci ne uživajo štipendij, niti država, niti druge javne ustanove ali poklicne organizacije ne kažejo nikakega inicijativnega in učinkovitega interesa. Re3 je, da se danes trgovski stan bori z najrazličnejšimi nevarnostmi, ki ogrožajo njegov obstej in ovirajo razvoj. TežkT gospodarska kriza je nevarno zastrupila ves naš organizem. Ta kriza meče svoje nevarne učinke naravno tudi na naraščaj, ki postaja njena žrtev. Toda bolan organizem je treba celega zdraviti, ne delno. K tej enoti spada tudi naraščaj. Naš trud mora biti usmerjen v obstoj in razvoj trgovca, kot prvega nosilca naše trgovine, takoj in istočasno pa tudi v obstoj in razvoj bodočnosti tega trgovca, t. j. vajenca. Trgovec in vajenec sta neločljiva enota. Oba morata biti deležna enakn skrbnosti in pozornosti. Kako to doseči, je težko. Nedoseči pa je usodepolna napaka, še večja napaka pa je ločiti trgovca od vajenca in za oba ločeno in morda še celo v neeuaki meri skrbeti. Gremij trgovcev in Trgovsko zbornico brez dvoma čakajo težke naloge. V nevarnosti pa je bodočnost, zato kompliciranost tega vprašanja ne sme biti ovira. Nasprotno: čim bolj je problem kompliciran, s tem večjo energijo in doslednostjo mora biti proučevan in rešen. Danes je usoda trgovskega vajenca strašna. Tri leta minejo. Težko jih je dočakal vajenec in starši. Izučen je in dobi spričevalo. Toda to veselje je takoj skaljeno. Trgovec, k tlom pritiskan od teže najrazličnejših bremen, vajenca kot pomočnika ne more dalje obdržati pri sebi, ker mu to zviša režijo. Mladi pomočnik mora nastopiti trnjevo pot iskanja službe. Utrujen od iskanja pride nazaj in pade zopet staršem v breme. Pri iskanju doživlja najrazličnejša razočaranja. Nekje mu namignejo, da nimajo zaupanja v prejšnjega njegovega učnega gospodarja, da se ni mogel posebno dobro naučiti. Dru- Danes Sestra Beata ali Tvoja želia ie greh z srčkano Marijo Mindzenti. 4693 a Predstave dop. ob: pol 11. uri, popoldne ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL gi ga potolaži, da je še mlad, da se mora ie malo izpopolniti, da se pravzaprav šele sedaj pričenja resna učna doba. Pa ga odslovi, ne da bi mladi trgovski pomočnik za-inal, kje naj se izpopolni, ako so mu vsa vrata zaprta. Ob priliki zopet zapazi, da ima njegov prejšnji gospodar že zopet novega učenca, morda dva, kar ga utrdi v prepričanju, da je potreba tudi po njem kot pomočniku dana in še celo z ozirom na prejšnje učno razmerje moralno najbolj utemeljena _vendar pa gospodar njega ne mara. Zakaj ne? Prisiljen je zopet slišati, da za trgovino nima prave sposobnosti. Zaboli ga, ker se mu je to cela tri leta učne dobe zamolčalo in tako vedoma peljalo v nesrečo in brezposelnost. Tako ie zlo. Pri dobri volji je ozdravljivo. Kdor bo* dal in uporabil zdravilo, bo veliko koristil trgovstvu, naraščaju in celemu gospodarstvu. Trgovstvo mora biti sposobno, da to slo izleči. Mednarodni varnostni znaki Za avtomobilski promet ne zadostuje, aa so ceste gladke in uporabne, važno je, da je pot dobro označena, da so smeri točno podane, da so kilometri označeni, da so vasi in kraji označeni z velikimi napisi in da so svarilni znaki za vijuge, klance itd. na dobro vidnih mestih. Da se je to že deloma zgodilo, je zasluga Avto-kluba, ki je pripomogel s propagando, kakor tudi nemalo s stvarno pomočjo k izvrstni markaciji in označbi cest. Nastane vprašanje, kakšni naj bodo ti varnostni znaki, kako veliki, kje nameščeni, Dosedaj se ie prakticiralo na-meščenje varnostnih znakov na desni strani ceste v vozni smeri nekako 250 m pred oviro. Znamenja so sledeča: Znamenje: nesreč po 250 m od nevarnega mesta ali pričetka nevarnega defileja. Znak pomenja ovinek, barva je poljubna, a mora biti dobro vidna. Znamenje pomenja železniške pregrade Znamenje Navodila za fotografe amaterje izšla Cena Din 157 Drogerlja A. Kane sinova, Židovska ul Šport lokomotiva, pomeni nezavarovan železniški prehod. Vsi ti znaki naj bodo trioglati po sklepu letošnje konference v Parizu. Le zadnji znak sr. je okrogel in se odlikuje od drugih še posebej po rdeči barvi; črta, ki ga premeri, je bela. Ta znak pomeni stoj in bo nameščen na vseh prepovedanih potih, nadalje tudi na izhodih enosmernih ulic, na primer frančiškanske ulice v Ljubljani, kjer je promet z vozili dovoljen le v eni smeri. Označba krajev naj bi bila izvedena čim preje in črke označbe naj bi bile čim večje. Napis naj bo na prvi hiši ob vhodu v dotični kraj, n. pr.: križpota in cepljenje poti, na razcepih je postavljena obenem smerna tabla s podatki glavne smeri, prihodnjega kraja in števila kilometrov, tako da se je mogoče vozaču takoj s pomočjo karte ori-jentirati. Umestno bi bilo, ako bi v Srbiji pridali napisom v cirilici tudi še ♦prestavo« v latinici. Prilagodenje latinskemu pismu se je izvedlo deloma že na japonskih cestah, danes dela v tej smeri turško ministrstvo za notranje zadeve in celo izredno konservativna Grška ima vsaj na glavnih cestah napise v latinici. Ali naj baš Jugoslavija zaostaja? Za udrtine, jarke, eventuelno brod služi sledeče znamenje: bel trikot na temnejšem ozadju označuje nevarnost: ta znak bo postavljen na primer pred uvozom v tunele, lesene mostove, ozke ceste, kjer ie umikanje izključeno, pri cestnih popravah in ob priliki cestnih Kilometrski kamni naj nosijo iasno viden napis — črne črke na belem polju. in okoli njih je treba iztrebiti travo in koprive, da je mogoče odčitati oroi kilometra brez daljših predpriprav. Vse te znake in označbe bi bilo treba zaščititi oo zakonu. Odstranitev vsakega znaka, prepleskanje napisov, zasutja kilometrskih kamnov naj bo podvrženo kazni, ker je mogoče, da nastane iz takega «ikonoklazma» nesreča, ki more postati usodna ne-le za motorno vozilo, marveč tudi za nedolžne pasante. Treba bi bilo seveda navaditi tudi pešce in predvsem voznike na cestni red. Tudi v tem oziru je bil že storjen korak s strani Avto-kluba, ki je poslal notranjemu oddelku velikega županstva vlogo, v kateri prosi, da se strogo izvedejo cestni predpisi. Ravno tako bo v kratkem poskrbljeno za poduk otrok v šoli in ljudstva s prižnic, da se bodo znali ravnati sebi in motornemu prometu v dobrobit. F. L. Y. Sokol Sokol Šiška priredi danes 13. t. m. društveno javno telovadbo, združeno z vrtno veselico v Zgornji Šiški pri gosp. I. Kmetu na Celovški cesti. Telovadne točke so zelo lepe. Vsi oddelki nastopijo s slikovitimi češkimi prostimi vajami za vsesokolski zlet v Pragi. Po telovadbi ples, petje, streljanje itd. Sodeluje godba Sokola I. Začetek točno ob 3. popoldne. 665 Naši onstran granic Preganjanje slovenske pesmi Za danes v nedeljo je bila napovedana koncertna prireditev tržaškega pevskega društva Ilirija v Vipavi. Ker sta vipavski župan in poveljnik tamošnje orožniške po« staje izjavila, da nimata nič proti temu koncertu, je društvo organiziralo potrebno reklamo ter imelo s tem precejšnje stro* ške. Toda včeraj, ko je bilo že vse priprav« Ijeno, je goriški podprefekt v zadnjem hipu koncert prepovedal. Storil je to, kakor pra« vijo domačini, na pritisk vipavskih fašistov, ki bojkotirajo dvorano, v kateri bi se mo* ral vršiti koncert. Ta prepoved je nov do* kaz, da hočejo italijanske oblasti preprečiti vsako delovanje Slovanov v Italiji. Za kon« cert je vladalo med narodom veliko zani« manje. Prepoved pa je zelo poparila doma« če prebivalstvo. p_Pisatelj Fran Bevk tiči v goriških za« porih in sicer so ga zaprli kar v družbo z raznimi navadnimi kaznjenci. Hrano dobiva od doma. Sedaj so mu dovolili, da sme pi« sati Njegov branitelj je podal proti obsod« bi priziv in vsled tega se bo vršila v Trstu dne 26. t. m. druga razprava proti Bevku. p— Slovensko petje prepovedujejo orofc niki po naših vaseh in pretijo fantom z glo» bami, ako zaslišijo še kdaj petje na vasi. Orožniki delajo seveda po dobljenih ukazih p— Ovadbe. Fašistovski »II Popolo di Trieste« poroča o zatvoritvi tajnih sloven« skih šol, ki so delovale po listovem mnenju v protinarodne svrhe. V Zatolminu so nam« reč ovadena sodišču štiri priprosta kmečka dekleta, katera so pomagala otrokom svo« jih sorodnikov in sosedov pri učenju. Da« lje poroča list, da so odkrili tajno šolo tudi pri društvu »Ženski krožek«. V Črničah je namreč naznanjena oblasti učiteljica H. Ko« sovel, da je vzdrževala tako nevarno tajno šolo. p— Fašistovski manevri. Fašisti pričenja« jo s poletnim »taktičnim vežbanjem«. V nedeljo 13. t. m. napravijo miličniki iz Go« rice izlet v Brda, kjer izvrše širše manev« riranje skupno z miličniki iz Kojskega, Ce« rovega in Steverjana. p— Novi furlanski prefekt Spadavecchia jo posetil te dni Gorico. Italijanska poroči« la pripovedujejo samo, kako je črnosrajo« nikom priporočal varstvo nedotakljivih mej italijanske domovine. Prefekt je posetil tu« di nadškofa. p— Istrska deputacija znova v Rimu. Te dni je odšla v Rim iz Pule fašistovska de« putacija, ki hoče Mussoliniju zopet pojas« niti, kako nujno je potrebna rešitev vseh glavnih politično*gospodarskih problemov v deželi, posebno pa še v Puli. Koliko depu« tacij je že bilo v Rimu? p— V Postojni je umrl gospod Andrej Burger, posestnik, predsednik gostilničar« ske zadruge, ugleden meščan. Pokopali so ga včeraj. Naj počiva v miru! p— Na semnju v Sežani je bilo 648 glav živine. Cena volom do 450 za stot žive te« že, teleta po 700 lir mrtve teže. Prašiči 5—8 tednov so se prodajali po 100—150 lir, ko« nji do 4000 lir. Kupčija z živino je bila prav dobra. Ilirija : Villacher SV (Beljak) Danes ob 17. uri, igrišče Ilirije; predtekma ob 15 JO. Ilirija absolvira danes revanžno tekmo s VSV, ki je pravkar ponovno dosegel no« gometno prvenstvo Koroške. Prva igra le« tos v Beljaku je končala s 3:1 za Ilirijo, pri čemer so se izkazali Beljačani za izredno ži» lavega in odpornega nasprotnika. Tudi na« daljnji rezultati VSV kažejo, da je dobro moštvo, proti kateremu bo morala dati Ili« rija prav dobro igro, ako hoče svoj uspeh v Beljaku ponoviti na domačih tleh Sre« čanje s VSV je za Ilirijo važno tudi kot priprava na bližnjo prvenstveno tekmo z Gradjanskim v Zagrebu. — V predtekmi se kosata SK Krakovo in rezerva Ilirije; tudi ta igra obeta lep šport. Poročali smo že, da slave povodom da« našnje tekme Ilirija : Villacher SV trije prominentni igrači Ilirije jubilej vztrajnega in zvestega športnega udejstvovanja, in si« cer Oman dvestoto tekmo, dr. Tavčar in Miklavčič pa stoto tekmo za I. moštvo Ili« rije. Imenovani trije igrači spadajo med naše najboljše in posebno popularne nogometa« še. Oton Oman, najnevarnejši strelec Iliri« je, je pričel nastopati v I. moštvu jeseni le« ta 1919, naslednje leto je igral v I. moštvu že 31 tekem, v katerih je dosegel 43 golov. Do danes je dosegel 252 golov za svoj klub ter s tem pač marsikatero tekmo tudi proti najtežjim protivnikom jdločil za< Ilirijo. Opetovano je igral tudi za reprezentanco podsaveza in Ljubljane. Dr. Stane Tavčar je poleg Mihelčiča, se« danjega vratarja Gradjanskega v Zagrebu, do sedaj -tiini Slovenec, ki je igral vrsto tekem v -slovenski državni rep zentan« ci. Bil je z jugoslovensko reprezentanco kot centerhalf tudi na olimpijadi v Anverzi. Po dobi igranja je eden naših najstarejših igra« čcv. Igra! je za 1 moštvo Ilirije že leta 1913, po vojni, leta 1919 je pomagal obnoviti no« gometno sekcijo Ilirfje, v sledečih letih 1921 do 1925 pa je bil vsako leto večji del se« zone odsoten na študijah. V tem času je igral tudi za Haška v Zagrebu ter za Sla« vijo v Pragi. Po končanih medicinskih štu« hdijah je zopet stalno v Ljubljani ter danes zopet ena najzanesljivejših moči Ilirije, ka« dar se »vzame skupaj«, mu redkokdaj po« begne njegovo krilo. Miklavčič spada med mlajšo nogometno generacijo. Obenem z Mihelčičem je bil učenec Pelano-v, katerega je zamenjal leta 1922 in 1923. Po svojem tehničnem znanju je Miklavčič prvorazreden goalman, sposo« ben še nadaljnjega razvoja, ki ne zaostaja niti za najboljšimi kolegi svoje športne stroke v Jugoslaviji. Naši nogometaši v Franciji Danes igrajo jugoslovenski nogometaši v Parizu proti Francozom. O tej tekmi, čije izid pričakujemo enako mi kot Francozi z velikim zanimanjem, piše pariški dnevnik »Le Quotidien« sledeče: »Moštvo Francije igra svojo predzadnjo tekmo v tej seziji v nedeljo v stadionu v Colombesu, in sicer je topot njegov na« sprotnik jugoslovenska nogometna repre« zentanca. O vrlinah tega moštva ne smemo dvo« miti, kajti njegov nogomet je zelo sličen češkoslovaškemu in avstrijskemu. Vrednost slednjih pa poznamo, kajti francosko mo« štvo se je moralo v teku zadnjih dveh let ukloniti mojstrski igri nogometašev cen« tralnih evropskih držav. V Franciji poznamo jugoslovenske šport« nike zelo malo. Videli smo jih samo en« krat, namreč za časa olimpijskih iger. Ne smemo jih pa soditi po njih tedanjem ne« uspehu, kajti kot se čitatelji spominjajo, je slučaj hotel, da so igrali prvi z uglednimi l-rugvajci. To je bila prva igra tega mo« štva v Evropi. Jugosloveni so se morali umakniti z bojnega polja, poraženi 7:0. Kolikokrat so naši jugoslovenski pri jate« lji izrazili željo, da bi radi popravili ta tež« ki poraz! Veseli nas, da jim moremo nuditi to priliko in nedeljska tekma bo v Parizu dostojno končala sedanjo sezijo, ki je bila bogata na velikih borbah Na naši strani nam bo ta tekma dala pri« liko, da pokažemo Jugoslovenom točno vrednost francoskega nogometa. Ne smemo pozabiti, da je 1. 1921 izvrst« no izbrano francosko moštvo, v katerem so se nahajali igralci Dewaquez, Rouchez, Ni« colas, Boye, Dublv, Langenove, Bonnardel, Le Bidois, napravilo turnejo po Jugoslaviji, na kateri so nastopili v Zagrebu oroti iz« branemu 1 -vaškemu moštvu, ki jih je po« rrzilo s 4:0. Resnici na ljubo moramo reči, da se je tekma vršila pod zelo neugodnimi pogoji za naše rojake. Zato so naši igralci srečni, da morejo nuditi Jugoslovenom priliko, da jim pokažemo vrednost naše igre.« Vsa ta razmišljanja nas privedejo do za« ključka, da bo borba v nedeljski tekmi ze« lo ostra in da bi bilo predrzno prorokovati izid. Francosko moštvo bo sestavljeno sledeče: Cottenet (A. S. Cannes), Wallet (Amiens) A C.), Canthelon (F. C.- Rouen), Dedieu (S. O. Montpellier). Domerque (Marseille), Lieb (Bisch\viller), Nicolas (Red Star), Ac« card (Stade Havrais), Gallay (Marseille). Tekmo bo sodil izborni belgijski sodnik g. Putz. Službeno iz LNP. Jutri v ponedeljek 14. t. m. ob 21. seja u. o. v Narodni kavarni. Vsled važnosti dnevnega reda in predsto« ječih tekem za nokal Nj. Vel. kralja se na* prošajo vsi g. odborniki, da seji gotovo pri« sostvujejo. Tajnik I. SK Ilirije nogometna sekcija. Moštvo, ki igra ob 15. na igrišču Panonije, mora biti v garderobi točno ob 14.15, moštvo, ki igra proti Krakovu, točno ob 15. Sestava mo« štev v garderobi na oglasni deski. Posebno se pozivajo igrači Vo kar, Domicelj, Jereb, Kovač, Kušar, Vrhovnik. Obvezno! — Juni orji igrajo ob 10. z juniorji Hermesa. Na čelnik. Nogometna tekma Opera : Drama preložena na torek 15. t. m. ob 18.30. Sobotni nogomet na Dunaju. Amateure Simmeringer 2:2 (1:0), Slovan : Hertha 2:0 (0:0), VVacker : MTE (Budimpešta) 3:3 (3:1), Danes ob 17. url K« Igrišču Ilirije Villacher SK : Ilirija Predigra ob 15 30 Ilirija rez. s SK Krakovo Tekme se vrie S. vsakem vremenu. _ Igrišče S. K. ILI R11 E 4645 j Drama : Opera v torek dne 15. junija ob pol 19- uri. j Gledališko-nogometne halucinacije je Pretekle noči je bilo. Od obupa in cvič« ka omoten sem prilomastil zvečer domov, na smrt izmučen in od vseh zavržen sem padel na posteljo in nezavestno obležal. Mukoma sem se preselil v težko spanje pravičnega. Nenadoma me je zbudilo pritajeno hro« penje. Planil sem kvišku, vrgel odejo raz sebe in — odrevenel. Pred menoj je visel obraz, bled in spačen od groze, iz globokfh votlin so strmele oči, srepe in temno pod« plute, iz ust pa mu je prihajalo sunkoma, v nerednih presledkih pridušeno hropenje. Drgetal sem od mraza in groze. V oblasti temnih oči sem vstal in odšel v mesto. Ura je bila dve. Ceste so bile praz« ne in medlo razsvetljene in le ogromne sen« ce policijskih pendrekov so strahotno po* živi j ale negibno tišino Ljubljane. Obraz je plaval pred menoj, jaz pa sem taval za njim, brez volje in brez upora. Prišel sem do pošte. Velika, v neizmerne dimenzije razrasla podoba mi je zastavila pot. Okoli dvajset čudno našemljenih postav se mi je režalo nasproti. Kri mi je zledenela, srce mi je obstalo . . . Vsi so imeli različne obraze, v vseh pa je bilo nekaj skupnega, vse je družila neka trudna in bolna po« teza ... V tem hipu se je primerilo nekaj neznan« skega. Tisti obraz, ki me je zbudil, je ne« nadno presunljivo zavrisnil, potem pa jo je v divjem tempu urezal proti tivolskemu parku. Kakor bi trenil, jo je udrla cela vr« sta našemljenih dedcev za njim — vrtinec pa je zgrabil tudi mene in me potegnil z vrtoglavo brzino čez Aleksandrovo cesto, čez železniški prelaz, preko velesejmskih prostorov, na levo, na desno, dokler nismo v silnem pogonu podrli neke lesene pre« graje in se znašli na — ilirskem nogomet« nem igrišču. Odletel sem v kot, udaril ob kamen in si na mestu pretresel možgane. Še tisto minuto sem jih pobral iz svoje uboge lobanje in jih pokopal v črni jami dvajset metrov globoko. Nič se nisem jo« kal za njimi — vrag jih vzemi, še nikdar mi niso prinesli dobička — zakopal sem jih globoko in znosil nanje še vse izgubljene gole športnega kluba Ilirije — upam, da bo teža zadostna in da jih ne dobim nazaj nikoli več, svojih možganov! Lahka jim zemlja ilirska! Toda, komaj sem se zavedel — kaj so zagledale moje uboge oči! V popolni, ne« prodirni temi je hodilo po polju vseh dvaj« set našemljenih dedcev, hodilo semintja, mrmralo gor in dol in od časa do časa tolkli po neki žogi, ki se je okroglo spre« hajala med to čudno navlako. Vse te pri« kazni pa so se mi zdele nekam znane in skoro na vsakem sem mogel zapaziti po« dobnost s kakšnim članom našega gleda« lišča. Vse to pošastno početje me je za« čelo počasi zanimati. Tudi bojazen me je minila, odkar sem zakopal možgane. Po« gumno sem torej stopil korak naprej, po* tegnil prvo prikazen za rokav in jo prijaz« no povprašal, ^Oprostite, gospod prikazen, kaj pa tukaj počnete? Ali ste morda tudi vi padli na glavo?» Postava se je počasi okrenila, me prodirno premerila, potem pa je s tihim glasom začela: «Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje . . .» No hudiča, sem pomislil, kje pa smo? Pa ne, da bi bili —? «Da, gospod brez možgan,» je govorila mrka postava «uganili ste». In sploh bi vas morali malo obrcati v imenu našela plemena. Čas je prišel iz reda. Jaz grem v klošter.» P& teh besedah se je obrnil in z žogo v roki oddrsal v neznano vsemirje. Jaz pa sem se spomnil: bral sem zadnje čase na plakatih, da priredijo ljubljanski gledališki igralci in pevci nogometno tekmo v korist zgradbe Igralskega doma; kaj, če bi bile to njihove blodne duše, ki so prišle v tej temni noči trenirat nogomet na ilirsko igrišče? Seveda, gotovo je tako! To je prekrasno! In zdaj mi ne preostaja nič drugega, kakor da si ne« koliko od blizu ogledam te prikazni i Re« klama jim bo prav dobrodošla in ker sam nimam nobene fantazije, je pač najbolje, če se v tem oziru obrnem nanje! Odločim se in se oprezno približam prečudni dru« žini. Komaj prestopim belo črto, že pridrvi nekdo na motorju in me nemilo povozi. On kiut, jaz krut, pa ga vprašam s krvavečim trebuhom izpod kolesa: «Kdo si, ki nemilo dirkaš po zeleni livadi v tej temni noči?» Moje pesniško vprašanje ga je brez dvoma osupnilo, kajti stopil je nemudoma z motor« ja, mi potegnil prvo kolo iz trebuha in se mi uljudno predstavil: «Jaz sem Kralj, po poklicu igralec, v civilu leva zveza, pretek« lost neomadeževana, sedanjost mizerna, bo« dočnost — prima! V torek zabijem dvanajst golov iz principa, ali v mrežo ali mimo, to mi je vseeno, hvala, ne kadim!» Tef, tef, pa jo že ubriše z motorjem po zeleni rav« nini! Nisem se še dobro zavedel, ko začutim pristno marelo po glavi — po prvih treh zvezdah pa zaslišim poleg sebe mogočen bas: «... tolste prešičke, krave, teleta ...» poznam ga, to je on, edinstveni Betetto! V golu stoji široko razkoračeni Kecal in odbi* ja grozovite napade nevidne žoge, ki pada v operni gol! «Diverzne napade sem že od« bil, pa jih še bom!» filozofira sam seboj in odbija samozavestno naprej...! V tem plesu strahov in pošasti se ne spo* znam, udarim jo za Kraljem, ga ujamem za zadnjo pneumatiko in ga zaprosim: Gospod, živ človek si ali si duh, stopi z motorja smrdečega in razloži mi, predstavi mi te črne maske! Rabim jih za reklamo!» Ubežni Kralj, dobrota sama, z motorja stopi, plašč riogrne, nanj ves truden leže in predstavlja duše mi po vrsti: «TamIe, vidite, v golu čepi golman drame Cesar Janez. Pre« oblekel se je v Krjavlja, da se čim lažje izgovarja na vlogo, kadar mu uide kakšna nerodnost. Pogledal sem, kaj počenja. Ce« i sai je čepel na široko, držal koš, pripr ljen na žogine udarce in skrivnostno lamen« tiral: »Glejdam, glejdam — zoga prleti — nc. O ti preluba moja zogca, prid no sm, de te ulovim 1 O jej, ze spet ne j nc. Ja, tu je pa ze sam liudic!« In od časa do časa se je hudo razjokal. Smilil se mi je v dno sr. ca, obrnil sem poglede drugam, tja v ono smer, kjer je razposajeno bril norce Polde Kovač in jecljal v najvišjih legah svojega Vaška za barve opernega teama. V tem hipu sta dve postavi bliskovito iz« ginili iznad obzorja. Slišal sem nekaj pre« tresljivih vzdihljajev, nato pa znano pra. sketanje polomljenih kosti. »To je basist Zupan,« mi pojasni Kralj: »Je najzanesljivejši krilec, igra vedno na vseh mestih hkrati in je najtrša opora oper« nega moštva. Pravkar je pohodil od drame Smerkolja in udri čepinjo princu Sancinu. Je zelo -romovit in kadar stopi v akcijo, žvižga vselej dvajset sodnikov na bombar« don.« Obrisal sem si mrzli pot in gledal, da sem izginil iz bližine krvoločnega Bar« tola. Zadaj na levi je stal mlada smreka, zdrav in krepak, prepeval tja v noč in brcal s tako vehemenoo, da je odmevalo v šišen« skih hribih »Hvala bogu, da imamo Drenovca!« mi pripoveduje Kralj. »Ta bo v torek naša re« šitev, On ima same osvobodilne strele, od» kar poje tudi v opeTeti.« Poleg njega opazim majhnega, sivega mo« žicka, ki ves obseden obdelava svojo žogo in jo biksa z rokama in z nogama, z glavo in trebuhom. »To je naš Kosič,« pojasnjuje Kralj. »Ta vam pozna žogo do pike, nobena stvar niti zunaj niti znotraj mu ne ostane prikrita. On brca za bodočnost in piše sproti spomine.« Nenadno potegne silen veter — nad me« noj skače v petmeterskih skokih kakor žol» ca tresoči se dramski branilec. Bela vlasu« lja mu visoko poskakuje, dasi jo ima na štirih krajih ob pasu privezano. »To je Jerman, srborit od rojstva, a trese se zgolj iz vživetja v obleko. Vloga, ki jo predstavlja, je vloga strahopetnega mini« stra na cesarskem dvoru, ki se venomer trese pred Kosobrinom in Krpanom mlaj« šim.« Pod tribuno se sprehaja debela dvojica, dva krepka, obilna možakarja, eden v kra« ljevi, drugi v glumaški obleki. »To pa sta naša dva tenorja. Orlov in Knittl. Oba sta velika skeptika.« Z vihravim plaščem jo zdajci primaha mi« mo večni mornar Holodkov in me nabli« ska z očmi, da padem na kolena in bridko prosim vse mile Scute, naj ga kmalu od« rešijo. Z neizrekljivo kislim obrazom objema in poljublja brhko žogo tam mladi Jan, v tra* vi vznak pa ležijo matadorji od stroke Ba« novec, Sekula, Janko in Mohorič. Visoko nad vsemi plavata dva črna smo« kinga — kapelnika Balatka in Kogoja. »Oba sta neprestano zamaknjena,« tolmači Kralj. Iz vseh obrazov seva skrajna odločnost in resnost. V tem trenotku zapiska neviden sodnik in kakor bi trenil, stoj6 vsi na svo« jih mestih! 2ivja, hip, hip, hura, arduš! Za« to pa pravim jaz, najlepša je — disciplina! Zdaj pa na boj! Trening sam je nad vse veličasten! Si« cer pa ni videti ničesar, ker je tema kakoT v rogu! Pa vendar — popisati ne smem in ne morem ničesar, ker potem bi polovica občinstva prebrala rajši tale nadvse duho» viti članek, tekmo samo pa bi pustila na cedilu! Zato ne napišem nobene besede več, kdor hoče kaj videti, naj pride sam pogle« dat! Kdo bo tako umazan!! Kje pa ostanejo potem ideali, kaj?!! Gospod Kralj, držite me nazaj, jaz sem razburjen!!! Marš noter, vsi na torkovo tekmo in glejte, da ne bo spet običajnih goljufij pri blagajni!! Sra« mota za občinstvo, če ne pride na to tek« mo! Gospoda slavna, purgarji ljubljanski, filistri debeli in trapasti idealisti, le vkup, le vkup! »Nikar ne vfij, saj nič ne pomaga!« me je prekinil nizek in zamolkel glas. Obrnil sem se — zastala mi je sapa — Pred menoj je visel zopet žalostni obraz, bled in spačen od groze, oči so bile srepe in temno podplute, lasje so mu lepeli na čelu, iz ust pa mu je prihajalo tiho, po« jemajoče hropenje. »Pojdi domov, komedija je končana ...« Iz ust se mu je komaj vidno utrla drobna kaplja krvi, oči so se mu trudno zaprle, obraz se je razblinil in utonil v temi . . . V prsih me je morilo, v sencih me je stis« nilo, nagnil sem glavo nazaj in zastokal: obraz sem spoznal —--— Bilo je suho, izžeto lice mrtvega igralca . . . • Planil sem kvišku in udaTil z roko po zidu. Razločil sem okno v motnih obrisih, raz« ločil sem hiše, drevje, začul sem ptičke, na vrtu je jasno zakrikerikal petelin. Zunaj je pravkar polagoma nastopal dan. Letne novosti najceneje Derenda & (ie. konfekcijska tovarna. LJabl]ana, Emonska cesta. Trgovina F. Heršol nosi. se nahaja sedaj ss i WolIova ulica 5. Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bom-boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih deL — Ustanovljeno 1887. Domače vesti «Opera : Drama» To reč si je gotovo izmislil oni glasovitl italijanski pisatelj — kako se že piše vrag? Ta hip se mu kar ne morem spomniti imena — toda je bil od naših gospodov kritikov vsikdar jako priznan, to pa niso mačje solze nikakor nel Nak, zapletene te reči si ni zmislil Oton Župančič, dasi je takisto precej priznan go-spod, niti ne podpisani, ki sem priznan le včasi in kolikor toliko; nego očitno jo je skuhal oni — kakor rečeno: ne spominjam se ta hip. kako se vrag piše. Opera, drama — oboje igra hkratu! . . . Opera, a ne bodo nič peli! . . . Drama, toda brez šepetalca! . . . Igrala bosta Hamlet in Večni mornar, igrala Grofica Marica in Aida — in se ne ve, kaj se lahko vse zgodi med takima paroma. Niti ni izključeno, da bi ee reč končala z naznanilom: cKot zaročenci se priporočajo Hamlet in grofica Marica, — Večni mornar in Aida», in z voščilom uredništva: Toda je igra zasnovana tako, da so v igri Grofica Marica in Aida in povrhu še Zvedave ženske, vendar pa da se bo igralo brez žensk, takorekoč dam: in ne vem. odkod naj se r-otem vzame: ''Bilo srečno!> Morebiti bo imela cOpera — Drama* svoje nadaljevanje in bo nadaljevanje tako, da bodo igrani Večni mornar in Hamlet in Deseti brat in Glumači, pa brez moških. Nič se ne vž! Kajti ta reč je resnično čudna in ni drugače: zamislili si jo je moral oni od naših gospodov kritikov jako priznani Italijan — zdajle sem se spomnil: Pirandello mu je ime — Pirandello! Da, Pirandello! In se bo izkazalo, da c Opera — Drarna> sploh ni ne cpera, ne drama in da Večni mornar ni Večni mornar in Deseti brat ni Deseti brat. nego da so se vsi vkupe zgolj Enašli za dve kratki uri, da brcajo žogo! Tako je življenje! . . . Pristna Pirandellska ideja! Eaj je, kaj ni? Ne vem, ne vemo . . . Večni problemi pračloveštva rahlo trkajo na zaklenjena vrata podzavesti . . . Drama in Opera — vendar ne v drami, ne v operi, nego na igrišču Ilirije! . . . In izven abonmana! Tn bo navzlic temu polno! In bo uspeh sijajen! In bo tem sijajnejši, čim slabša bo igra — o, na našo opero se lahko zanašamo, da bo! Ne vem, če sem se pravilno izrazil in ali ne dobim klofute. Klofut ne ljubim. Hotel sem marveč reči, da bosta tako opera kakor drama izborno igrala, toda je le njuna uloga morebiti taka, ia bosta glumili 6labo igranje. In bosta izborno igrali slabo igranje. Tako je življenje! . . . Pristen Pirandello! Fr. Ž. * Konferenca Male antante na Bledu. Prihodnje dni se bo vršila na Bledu konferenca zunanjih ministrov Male antante. Istočasno bodo zborovali tudi novinarji Male antante. Bled se pripravlja, da čim lepše sprejme odlične goste. Za časa kongresa se bo vršila tudi slavnostna iluminacija jezera, najbrže v četrtek 17. t. m. Občina priredi gostom na čast svečan banket. Konferenca ministrov se bo vrnila v hotelu Toplice, konferenca novinarjev pa v Parkhotelu. Poštna uprava bo instalirala v oba navedena dneva posebne telefonske zveze. V Park hotelu bo stalna novinarska služba s posebno telefonsko in brzojavno postajo. * Delegati novinarske Male antante na Bledu. Na sestanku novinarske Male antante, ki se bo vršil na Bledu ob priliki sestanka zunanjih ministrov Male antante, bodo zastopani vsi večji češkoslovaški, rumun-ski in jugoslovenski listi. Češka delegacija bo obstojala iz: direktorja »Central Enro-pean Press«, Švihovskega, direktorja »Češkega Slova« Jaromira Kopeckega, direktor ja lista »Našinec« Ladislava aZmikala, ter iz zastopnikov češkoslovaškega tiskovnega oddelka. V rumunski delegaciji je med drugim predsednik novinarske Male antante, direktor lista »Lupta« Konstantin Mile, pred sednik rumunskega novinarskega udruženja Pavel Anastasiu ter direktor rumunskega tiskovnega oddelka Nikola Dianu. V jugoslovenski novinarski delegaciji bo med drugim predsednik JNU Krešimir Kovačič, ter zastopniki »Politike«, »Vremena«, »Pravde®, »Jutra», »Slov. Naroda«,. »Slovenca«, »Riječi«, »Obzora« ter zastopniki našega tiskovnega oddelka. * Odvetniški zakon pred narodno skupščino. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se minister pravde pooblašča, da načrt odvetniškega zakona predloži narodni skupščini. * Imenovanje v zdravniški službi. Za zdravnika-volonter.ia sta imenovana dr. Janko K a I a n pri splošni bolnici v Ljubljani in dr. Anton Štor pri splošni bolnici v Mariboru. * Iz uradnega lista. »Uradni list« objavlja v 54. številki natečaj za sprejem gojencev v zrakoplovno podčastniško šolo, v državno prometno železniško šolo, v strojno podčastniško šolo voine mornarice, v artilerijsko podčastniško šolo v Mariboru ter objavo upravo za vojno škodo na podstavi pravilnika o naročanju materijala na račun reparacij v Nemčiji, na kar opozarjamo interesente. * Direkcija šum v Ljubljani razpisuje službo provizornega gozdnega čuvaja pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici. Prošnje naj se do 25. junija vlože pri direkciji šum v Ljubljani. * Izenačenje farmakopeje. Minister za narodno zdravje je izdal naredbo, da se bo drugo izdanje srbske farmakopeje s 1. septembrom 1926. uveljavi za vso našo državo. Z omenjenim dnevom izgubi veljavnost avstro-ogrska farmakopeja, ki je bila doslej v veljavi. Kot zadnji termin, do katerega se morajo vse javne lekarne v pogledu kvalitete oficijelnih zdravil, drog in preparatov povsem prilagoditi predpisom te farmakologije, je določen 1. januar 1927. Od tega dne se mora v vseh .lekarnah dispen-zacija objavljati izključno po odredbah srbske farmakopeje. * Himen. Danes se poročita v Ljubljani žel. uradnik, dolgoletni tajnik pevskega društva »Ljubljanski Zvon*, v»et Skala! M 2. Dore M a t u 1 in Skalašica gdč. Heda Fettich Frankheimova. Ljubki ne-vesticl je snoči moški zbor Ljubljanskega Zvona zapel lepo podoknico. Mlademu paru najiskrenejše čestitke! * Smrtna kosa. Po dolgem bolehanju je preminul v Ljubljani g. Franjo Robida, sodni oficijal. Pokojnik ie bil vrl naš somišljenik b med svojimi tovariši splošno priljubljen. Pogreb bo danes, ob 14.30 izpred hiše žalosti, Emonska cesta 4. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl dne 10. t m. g. Martin Jenko. Pokojnik je bil dolgih 41 let v službi ugledne tvrdke Viktor Rohrmann. * Pošiljanje paketov v sovjetsko Rusija Službeno se objavlja, da mora biti vsem poštnim paketom, ki so namenjeni v sovjetsko Rusijo, zlasti paketom s taro obleko in obutvijo, priloženo zdravniško potrdilo, da je bila vsebina paketa desinficirana. * Odlikovanje. Kralj je odlikoval skladatelja b profesorja realne gimnazije v Zagrebu Josipa Caniča z redom Sv. Save 4. razreda. * V Radečah pri Zidanem mostu se bo vršil letošnji Petrov sejem za blago in govejo živino v soboto dne 26. junija. * Znižane železniške vožnje za invalide. Prometni minister je na predlog ministra za socijalno politiko odobril brezplačno železniško vožnjo za invalide, ki potujejo na komisijski ogled po pozivu vojne komande ali pa v ortopedsko bolnico, oziroma na zdravljenje v kopališču. Za polovično vožnjo invalidov, ki se ne poslužujejo legitimacije svojega udruženja in potujejo po privatnih opravkih, izdajajo legitimacije okrajni glavarji. * Za udeležence sokolske prireditve v Kočevju danes, 13. t m. je na razpolago za povratek v Ljubljano poseben vlak, ki odide iz Kočevja ob 20.40. * Prodaje permanentnih legitimacij za velesejem. Da se razbremene blagajne na Ljubljanskem velesejmu, so prevzeli razprodajo permanentnih legitimacij po Din 30 tudi vsi bančni zavodi v Ljubljani. Vsi posetniki se opozarjajo, da si že sedaj oskrbe legitimacije, ker ie znano, da je zadnje dni pred otvoritvijo zaznamovati na blagajne velik naval. Permanentna legitimacija upravičuje do polovične vožnje na osebnih in brzovlakih. Priporočamo Ljubljančanom, da pošljejo legitimacije svojcem in prijateljem, ki nameravajo za časa velesejma od 26. junija do 5. julija posetiti Ljubljano. * Jubilej gorenjskega čebelarja. Trgovec in posestnik v Tržiču g. Ivan Engelsber-ger, ki je znan kot eden najbolj veščih modernih čebelarjev, posebno pa kot odličen strokovnjak in gojitelj plemenitih vrtnic, praznuje danes v ožjem krogu svoje rodbine in najboljših prijateljev 30 letnico svojega srečnega zakona z gospo Julijo in obenem 30 letnico obstoja svoie trgovine. Jubilanta sta bila tudi še v časih nemškutar-skega Tržiča vedno delavna in odločna člana naprednih slovenskih društev, posebno pa Sokola. Splošno spoštovanemu prijaznemu paru še mnogo rojev in cvetočih rož! * Bled brez prahu. Za svetovnimi letovišči koraka tudi Bled. Kot prvi v Jugoslaviji prične še te dni z impregniraniem cest s posebnim oljem Impregnolom. Za letos nameravajo to izvesti na najbolj prometnih cestah, na Ljubljanski in Vidovdanski cesti ter na Aleksandrovem šetališču. S tem bo odstranjena največja nadloga, ki je občutijo letovišča z velikanskim avtomobilskim prometom, ker ne bo prahu. Tako bo Bled oaranil svoj sloves kot letovišče in upamo, da se gostje, ki so se sedaj Bleda izogibali, zopet povrnejo. Lepotilo brez primere, z nedosežno blagodejnim učinkom na kožo je EA.li DE COLOGNE fbr>vil * riaruKS roavn. Zahtevajte jo izrečno! * Postaja za selekcijo rastlin. Na državnem posestvu Belje je urejena posebna postaja za selekcijo rastlin, kjer se preskušajo iz izbirajo za gojenje le one rastline, ki v našem podnebju najbolje uspevajo. Uspeh, ki se je dosegel doslej je zelo zadovoljiv in že leta 1928. bo ta koristna postaja mogla dajati našim poljedelcem najboljše rastline in semena za razne posevke. Pod vodstvom inženjerja Bogdana Ferlinca, šefa postaje, se kultivira tamkaj koruza, pšenica, oves, sladkorna pesa itd. v tem pogledu je g. Ferlinc s svojima pomožnima inženjer-jema Ravnikarjem in Černetom dosegel že prav lepe uspehe. Razen ogromnih vzornih zemljišč, na katerih ima vsaka travica svojo zgodovino, se nahaja na postaji vzoren laboratorij pod upravo kemika Vlasenka, v katerem se vrše analize, preskuša kvaliteta rastlin, semena in zemljišča. Delovanje te postaje bo brez dvoma velikega pomena za napredek našega kmetijstva. * Avantura slovenskega podporočnika v Albaniji Pretekli mesec smo posneli po beo grajski »Politiki« poročilo o avanturi slovenskega podporočnika Viktorja Strakarja v Albaniji. Na podlagi avtentičnega poročila, katero smo prejeli sedaj, se je vršil dogodek čisto drugače, kakor is poročala »Politika«: Dotlčni slovenski podporočnik je Viktor Srakar in ne Strakar. Služil je v Skoplju, ne pa v Debru ali v okolici tega kraja. Vest, da je pobegnil v Albanijo je bila popolnoma izmišljena. Tudi g. Srakar ni bil z nikomur dogovorjen za beg v Albanijo Pač pa ie bil pri Ohridskem jezeru, kjer ie bil pomotoma radi nesporazumlienja aretiran in pripeljan v Skoplje. Po zaslišanju pa M ga takoj izpustili in opravlja e. podpo- Največja izbiro Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki 0. Bernatovic LJUBLJANA. ročnik zopet svoja navadna častniška opravila. * Dober želodec. Pri Ercegnovem so ribiči vlovili te dni velikega morskega volka. V njegovem želodcu so našli med drugim: rogovje kozla, pločevinasto škatljo in škatljo za cigarete (v kateri je bilo še pet cigaret), dva ženska čevlja, sveženj perila in šop ovčje volne. * Velika količina zaplenjenega tobaka. Sarajevska finančna kontrola je v zadnjih dveh letih zaplenila velike količine vtiho-tapljenega tobaka in drugih monopol, predmetov. Tobak je bil že prej izročen v predelavo raznim tobačnim tovarnam; te dni pa je bilo izročeno tovarni mcmopolskega cigaretnega papirja 74.664 knjižic raznega cigaretnega pairja,Jri je bil brez banderole vtihotapljen v našo državo. * Avtomobilska nesreča v Hercegovini. Na cesti med Mostarjem in Belim poljem se je 9. t. m. pripetila težka avtomobilska nezgoda. Na nekem avtomobilu se je vozilo pet oseb. Blizu Mostarja je sredi ceste stala krava. Da je ne povozi, je šofer krenil z avtomobilom kraj ceste. Pri tem pa se je avto prevrnil preko klanca. En potnik ie ostal na mestu mrtev, ostali so bili deloma težko deloma lahko ranjeni. * Mati in otrok utonila. Žena seljaka Gju-re Gjonoviča se >e v četrtek z otrokom v naročju ob reki Lin vračala s polja domov. Ženi je najbrže spodrsnilo in padla je z otro kom vred v deročo reko. Oba so odnesli valovi. Trupli so čez nekaj ur potegnili iz vode. * Poskus samomora v šoli. Iz Sarajeva prihaja poročilo o novem razburljivem prizoru, ki se je v četrtek pripetil na tamkajšnji trgovski akademiji. Dijak Dane Kam-pus, ki je te dni nepovoljno odgovarjal iz nemščine, je vprašal profesorja, kakšna bo njegova končna ocena. Profesor mu je odgovoril, da mu na to vprašanje ne more odgovoriti. Nato si je dijak zabodel nož v prsa in se težko poškodoval. Močno krvavečega dijaka so prenesli v zbornico, kjer so mu nudili pr/o zdravniško pomoč. Zdravnik ie ugotovil, da rana ni smrtnone-varna. * S črešnje je padel. V sezoni črešenj se pogosto dogajajo nezgode. Tako se je te dni v Slatini seljak Aleksa Čejič popel na črešnjo, da nabere nekoliko tega okusnega sadja. Ker je mož precej star, mu je na veji spodrsnilo. Padel je na plot in se nabodel na lesen kol. Ni mnogo upanja, da bi starček okreval, v * Smrtna obsodba. V četrtek zvečer je bil v S tipu končan proces proti roparski tolpi, ki ima na vesti več umorov in požigov. Obravnava je trajata teden dni. Slavko Jovanovič in Stojan Stojičevič sta bila obsojena na smrt, Petar Mitevič in Hiia Ristovič pa vsak na dvajset let težke ječe. Na pet let ječe je bil obsojen Zlatan Nikolič. Več obtožencev je bilo oproščenih. '' Tatvina na železnici. Iz Gospiča poročajo, da so doslej neznani zlikovci na posta ji v Medku vlomili v vagon,, ki je bil na-tevorjen s fino moko. Odpeljal! so 15 vreč moke. Zandarmerija in železniški detektivi izsledujejo drzne tatove. 4 Samomor 16 letne deklice. V Beogradu si je v petek popoidne na Košutnjaku 16 letna deklica Nadeža Šubičeva pegnala kroglo v levo sence. Ko so pasanti slišali strel, so pohiteli na kraj nesreče. Deklica je izpregovorlla še nekoliko besed, potem pa je izdihnila. Šubičeva je bila zaročena z nekim oficirjem. Šla je v smrt radi nesrečne ljubezni. * Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (3S° C) postaja Straža-Toplice, zdravi a izvrstnim uspehom reuma tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omla jevalna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komiort. Hrana a la carte ali v penzionu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. * Zlatnike so našli v milu »Gazela« (imena v oklepajih označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno.) Karla Hojnikar, Konjice, G. Šetinc, Jarše, Kristina Lasič, Zagreb, Vrhovec št. 1. (Cavor i Habazin, Zagreb), Ana Kulešič, Rezovac pri Suhopolju (M. Francetič, Virovitica), Ana Uršič, Brežice (Franc Lipej, Brežice), Marijana Pivk, Petkovec št. 13 pri Logatcu (Anastazija Cvetko, Rovte nad Logatcem), Elka Veber, Maribor (Josip Košir, Maribor), Apolonija Kunstek, Brezno (Ed. Suppanz, Pristava), Juro Majdak, Zagreb (Stjepan Broz, Zagreb), Marija Smole, Zibika (Ed. Suppanz, Pristava.) » 4690 * Razmnoževanje cenikov, okrožnic, jedilnih listov, not, risb, naprava tiskovin itd. se zgodi najboljše z razmnoževalnim aparatom »Opalograph« s stekleno ploščo. — Samoprodaja originalnih razmnoževalnih aparatov »Opalograph« in originalnih potrebščin Ant. Rud. Legat & Komp., Maribor Slovenska ulica 7, telefon 100. * Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. * Penzion Vila Lucia v Aleksandrovi! na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste. * Ali veš, kaj pomenijo »PEKATETE« za vsako gospodinjstvo? Prihranek na času in denarju. Dobe se v najrazličnejših vrstah pri vseh trgovcih, 712 * Pri bolečinah v žolču in jetrih, žolčnih kamnih in zlatenici naravna »Franc-Jožefo- va« grenčica temeljito uredi prebavljanje. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je domače zdravljenje s Franc-Jožefovo vodo posebno učinkovito, ako se vzame pomešana z nekaj vroče vode zjutraj na tešče. Dobi se v lekarnah in drogerijah. Iz Ljubljane u— Lastniki Groharjevih slik naj se javijo. Ob zbiranju umetnikove zapuščine za kolektivno razstavo smo ugotovili, da smo bili večinoma navezani na ustna izročila o nahajališčih in smo res na podlagi teh informacij zbrali do danes preko 180 slik, študij in skic in smo prepričani, da še nismo odkrili vseh Groharjev. Ker se razstava odpre 20. junija, najlepše prosimo vse neznane narn lastnike, da se nam javijo z obratno pošto, da bo razstava kar najpopolnejša. Sporočila prosimo na naslov: Narodna galerija, Ljubljana. u— Plakat za Groharjevo razstavo. Od osnutkov, ki so bili vposlani za plakat Groharjeve razstave, je bil sprejet načrt g. prof. M. Sternena; za platnice kataloga pa bo porabljen osnutek g. prof. B. Jakca. Obe deli bosta izvršeni iitografskim potom in sicer plakat v četverobarvnem, platnice v enobarvnem tisku. — Narodna Galerija v Ljubljani. u— Ljubljanska opera. Snoči je gostoval kot grof Luna osiješki bariton g. Mil. Pi-chler, mlad pevec junaške visoko rasti, prav prijetnega glasu, toolega, vedno učinkovitega podajanja partije in vseskoz primerne igre. Gost Pichler živo spominja na mladega Vuškoviča ter jc s svojim snoč-njim nastopom, takoj ogrel občinstvo, ki mu je po vseh njegovih aktih izkazovalo svoje veliko zadovoljstvo. Ako je g. Pichler gostoval na angažma, ga brez -vmisleka prav toplo priporočamo. Ne dvoni. no, da se razvije pri nas do umetniške višine. Poleg gosta so se odlikovali kot Leonora s svojim sijajnim petjem gdč. Ž a 1 u d o v a, ognjevita kot Azucena ga T h i e r r y-K a v č n i-k o v a in kot Manrico g. Knittl, ki je imel prav srečen večer ter je bravurozno odpeto stretto moral ponavljati. Tudi gg. Zupan, Mohorič in Ribičeva so bili prav dobri. Manje svež je bil zbor, ki ie pač po skušnjah za Tanuhauserja in Figarovo že-nitev utrujen. Z vso predstavo pa je bila publika izredno zadovoljna ter je ploskala kakor ob premijeri. Verdi užiga še vedno. Fr. a Ma JULIJO IfflL. uvoz M ...J.U....I..,....,..............................,,.,„.......... priredi v svoji podružn ci Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 3 v pondeljek 14. (unija 1926, v torek 15 jum a 1926, v štelo 16. Junija 1925 Drez-plačno pokusno kuhanje kave. Naj-uljudnije Vas vabimo ter prosimo, da pripeljete tudi svoje znance. 4o82-a u— Akademija društva »Treznosti« se bo vršila danes ob 10. dopoldne v kinu Matica. Brez dvoma je, da bo ta elitna prireditev privabila mnogo občinstva. Sodelujejo ga. Lovšetova, g. prof. dr. Švara, g. Rupelj in g. Škerl. Kratka predvajanja imajo gg. dr. Pire, dr. Mikič in Lindič. u— Prapor stega ljubljanskih skavtov je bil razstavljen pred nekaj dnevi v cvetličar ni tvrdke Korsika na Aleksandrovi cesti. Na visokem drogu krasno izrezljan zmaj, totem ljubljanskega stega, s trakovi posameznih čet: Perur.ova, Iztokova, Triglavska, Črtomirova in krdelo volčičev kraljeviča Marka. Poleg prapora so bila razstavljena tudi krasna darila zmagovalcev. Izmed vseh daril je bila najlepša taborna oprema »Sivega volka«, katero je dobil v imenu vseh skavtov za požrtvovalno delo med skavti tekom štirih let. Rezbarije in vezenje vse je ročno delo ljubljanskih skavtov. S to majhno toda lepo razstavo se je lahko vsakdo prepričal, da izvidniki in planinke ne Ienuharijo na izletih in na taborenju, temveč je združeno z obojim natančno opazovanje prirode in praktična vporaba naukov, ki so potrebni za pomoč bližnjemu, koristno življenje in prijetno zabavo. »K skavtom v naravo!« to naj bo geslo vse mladine, ki si želi lepega, koristnega in zabavnega dela! u— Umrli v Ljubljani. Zadnje dneve so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Pavla Bolta, babica in branjevka, 42 let; Vera Pahor, hči gled. plesalke, 4 mes., Anton Vi-rant trgovski poslovodja, 69 let; Matija Gregorič, bivši hlapec, 6S let; Helena Vav-potič, užitkarica, 70 let; Marija Novak, za-sebnica, 56 let; Ivan Klopčič, žel. uradnik, 25 let; Matija Stergar„ bivši učitelj, 81 let; Josip Peče, želežniški progovni čuvaj v p. 45 let; Frančiška Bregar, žena postreščka, 63 let; Ana Šabec, zasebnica, 66 let; Jože Cerk, davčni upravitelj v pok. 77 let; Marija Lavrič, zasebnica, 83 let; Matija Mirtič bavši hlapec 74 let; Marko Andrejka, šol. učenec, 9 in pol leta; Andrej Dovjak, čevljarski vajenec, 21 let; Kristo Robič, lastnik avtotakse, 33 let; Marija Rojšek, zasebnica, 84 let; Matevž Zupan, trgovski potnik, 66 let; Jernej Glavnik, obč. ubog., 55 let; Josip Jerom, oficijant v pok. 53 let; Milica Andrejka, gimn. 13 in pol leta. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 vlom, 1 telesna poškodba, 1 prestopek razgrajanja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 samomor In 12 prestopkov cestnega policijskega reda Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer 1 radi vlačugarstva, 1 radi beračenja. n— Samomor dijaka. Kakor smo že včeraj poročali, je v petek popoldne skočil v Gruberjev prekop 21 letni visokošolec Sima Štefanovlč, doma iz Dolnje Morače v črni gori. Štefanoviča je pri usodnem skoku opazila neka deklica, ki le o dogodku takoj obvestila ljudi na klavnici. Kmalu nato so prihiteli tudi stražniki z rešilno vrvjo na breg. Bilo pa je že prepozna, kajti valo- rvcCKi •IJUffljANA vi so nesrečnega dijaka že odnesli s seboj. Kljub iskanju njegovega trupla še niso našli Voda ga je odnesla najbrže dalje proti Fužinam, kjer se bo ustavilo šele v zatvornici. u— Nerodni kolesarji. Čevljarski pomočnik Alojz Rubin je vozil v petek zvečer po Miklošičevi cesti tako hitro in neprevidno, da se je na križišču Tavčarjeve ulice z vso silo zaletel v usmiljenko zavoda sv. Vin-cer.cija Agato Novak, ki je vsled sunka padla na tla in se občutno ranila na glavi in rokah. Pcškodovanko so morali odpeljati v bolnico. Rubin se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Istotako neroden je bi! France Skrbeč, ki se .ie na Bleivveisovi cesti zalete! v Ivana Štruklja ter ga tudi precej teiesno poškodoval. Tretja nezgoda pa se je pripetila vsled neprevidnosti kolesarja na vogalu Vodnikovega in Krekovega trga, kjer je bila \ petek popoldne povožena 8 letna deklica ililda Sch!ey iz Hranil-nične ulice Podrl jo ie pletarski vajenec Iv. Rozman, vendar njene poškodbe k sreči niso bile težke narave in jc deklica ostala v domači oskrbi. 20. junija 15-Ieinica in razvitje prapori. štepanjskega Sokola u— Zobni atelje Franjo Radovana se nahaja še nadalje v Ljubljani VIL, Celovška ccsta 14, nasproti velesejma. Novootvorjeni zobni atelič Ivana Radovana pa se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (prej dr. Prossinagg, nad trgovino Stacul). 670 u— Cenjene dame in gospodične se opozarjajo na higijenično pralnico Franca Šimenca, Kolodvorska S, ki sprejema v pranje in likanje razven perila tudi vsakovrstne pralne bluze in obleke po zelo solidnih cenah. 680 u— Nočna kavarna »Odeon« na Poljanski cesti 7, je otvorjena. Glej oglas. 682 Iz Maribora a— Veliki župan dr. Pirkmajer v Beogradu. Prejeli smo: Ker beležka štev. 129 »Jutra« z dne 9. junija ni povsem točna, piosim, da objavite naslednje pojasnilo: Ni povsem točno, da sem o priliki svojega bivanja v Beogradu konferiral z gospodom finančnim ministrom dr. Peričem radi grad-,be poslopja za finančne urade in da je gosp. minister na ta načrt načeloma pristal. Pač pa sem z gospodom ministrom dr. Peričem konferiral o projektu, po katerem naj bi ali mestna občina ali kak denarni zavod zgradil poslopje za mariborske državne urade, v prvi vrsti za finančna cblastva. Državni erar pa bi zgradbo kupil in io odplačeval v anuitetah. Gospod minister je v načelu pristal na ta načrt in obljubil, da bo pristopil k njegovi realizaciji, če se mu predloži konkretni predlog. Nadalje ni točno, da je gospod pravosodni minister dr. 0'uričič po mojem referatu odredil priprave za gradbo poslopja za prisilno delavnico. O gradbi prisilne delavnice sploh ni govora bilo. Pač pa sem prosil gospoda ministra, da z ozirom r.a-občutno stanovanjsko bedo v Mariboru odredi, da se stavba za mladeniče ki se je pričela zidati že pod avstrijsko upra vo, a še danes ni končana, čim prej nadaljuje, hkrati pa preuredi stanovanjska hiša za kaznilniške paznike. Gospod minister je odredil, da se gradbena dela v tem smislu čim prej nadaljujejo in sicer po načrtih, ki so se ministrstvu že predložili. a— Nabiralni dan Pomladka Rdečega križa. Včeraj in danes se vrši nabiralni dan Podmladka Rdečega križa za revno deco in ferijalne kolonije. Snoči ob 18. so priredili obhod z godbo po ulicah, katerega se je udeležilo več sto šolskih otrok v belih oblekah in z znaki Rdečega križa. a— Državni tečaj za nego gojenčkov. Socijalno higijenski zavod za zaščito dece in mladine v Mariboru priredi pričenši 19. junija 14 dnevni brezplačni tečaj za nego dojenčkov v prostorih dekliškega zavoda Vesne. Tečaj bo otvoril v soboto 19. t. m. ob 17. uri prof. dr. Matija Ambrožič iz Ljubljane. Vodila pa ga bo dr. Valerija Va-ljavec. Prijave za tečaj se sprejemajo vsak dan v poslovnih prostorih dečjega dispanzerja v Strossmayerjevi ulici 15. Tečai je namenjen materam in deklicam, ter se bo vršil vsak dan v dveh oddelkih m sicer od 4. do 6. in od pol 8. do pol 10. Z ozirom na pomen in namen tega tečaja se pričakuje največje zanimanje mariborskega žen-stva in mnogobrojna udeležba. a— Drž. žensko učiteljišče in vadnica v Mariboru priredita 13. in 14. t. m. razstavo šolskih ročnih del, ki so jih izdelale gojen-ke in učenke tega zavoda v letošnjem šolskem letu. Starši in ljubitelji ženskih ročnih del so vabljeni, da si ogledajo razstavo, ki bo odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. a_ Samomorilec Borisov, o katerem smo včeraj poročali, da se je ustrelil v prsa, je včeraj zjutraj podlegel v mariborski bolnici smrtnim poškodbam. a— Naprava iavnih stranišč. Čestokrat se je naglasila potreba, da se zgradijo nova higijenskim in drugim predpisom odgovarja joča javna stranišča v našem mestu, katero je ravno v tem pogledu zelo pomanjkljivo oskrbljeno, da izvrši v tem oziru temeljite korake, v kolikor so ji z ozirom na finančno stran mogoči. Mestni gradbeni urad je že izdelal načrte, ki so zelo posrečeni. Eno javno stranišče bo zgradila občina pred glavnim kolodvorom pri stopnicah, ki vodijo z Aleksandrove ceste na višje ležeči prostor pred kolodvorskim poslopjem. Stranišče bo podzemsko, imelo bo dva vhoda, enega za ženske in za moške posebej. Zgoraj bosta dva paviljona, y katerih bo i ščena trafika ali kaj drugega, ki bosta zvezana med sabo z večjo streho. Drugo stranišče bo stalo na vogalu Pobreške ceste in Kralja Petra trga. a— Model letečega avtomobila v Mariboru. Te dni sta razstavila brata Radoše-vič iz Sarajeva model letečega avtomobila, ki je njihov izum kot prodirkt 25 letnega dela in preiskovanja v dunajskem arzenalu. Izumitelja nameravata oditi z modelom v inozemstvo, ako se jima ne posreči zainteresirati kroge, ki bi podjetje financirali. Mo del je razstavljen v dvorani hotela Halb-widl. a_ Letošnji nastop mariborskega sokol-skega društva. Danes priredi mariborsko sokolsko društvo v Ljudskem vrtu na Mari-borovem prostoru svojo javno telovadbo, pri kateri sodelujejo vsi telovadci, telo-vadke, naraščaj ter deca in oddelek vojaštva. Pričetek točno ob 16. uri. Povorka pojde izpred Magdalenske šole na Ruški ce sti čez glavni most, Gosposko, Slovensko, Aleksandrovo, Cankarjevo, Maistrovo in Koroščevo ulico v Ljudski vrt. Pri povorki svira prvič sokolska društvena godba na pihala in godba Drava. Proste vaje, ki jih bodo izvajali člani in članice, so določene za praški zlet. Vojaštvo nastopi z vajami s puškami. Vstopnina je zelo nizka. Želeti je, da se naše mariborsko občinstvo udeleži tega nastopa marljivega sokolskega društva v čim večjem številu. a— Pogrebno društvo Radvanje vabi občinstvo na poletno veselico, ki se bo vršila dne 20. junija v gostilni Lošnik, Nova Vas. Spored: Godba, petje, ples, šaljiva pošta, ribji lov, konfeti itd. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 5 Din. V slučaju slabega vremena bo veselica dne 27. junija. a— Razstava Cotič-Mežan. Razstava domačih umetnikov prof. Cotič-Mežan je po svojem izredno dobrem obisku prekosila dosedanje razstave. Prodanih je bilo že tudi sedem slik. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike! a— Misterijozen pobeg mariborske deklice. Pred par dnevi je pobegnila iz Maribora Josipina Kerše, učenka pri neki mo-distinji v Wilsonovi ulici. Včeraj so prejeli starši, stanujoči v Stritarjevi ulici št. 15. od nje pismo z Bleda. Hčerka je na črno-obrobljenem papirju napisala, da je sklenila, da gre prostovoljno s sveta. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. Sumijo, da je deklica padla v slabo družbo, radi česar je moglo priti do tega koraka, ki pa še ni pojasnjen. Iz Celja e_ plenarna seja celjskega občinskega sveta se bo vršila v sredo, dne 16. t. m. ob 17. uri. Na dnevnem redu so poročila iz posameznih odsekov in slučajnosti. e— Na državni gimnaziji v Celju se je končal pouk na vseh razredih dne 12. t. m. Oficijelni zaključek šolskega leta pa je na Vidovdan, dne 28. t. m. ko dobijo učenci letna spričevala. Pismeni višjetečajni izpit se je vršil pretekli teden, ustmeni pa se prične s pondeljkom, dne 14. t. m. ter bo trajal dva dni. e— Knjigovodstveni tečaj priredi v Celju »Občeslovensko obrtno društvo«. Obrtniki, ki se hočejo udeležiti tečaja, naj se prijavijo v tajništvu društva Na Okopih štev. 9/H. ali pa javijo svojo udeležbo potom dopisnice na naslov Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Tečaj se bo otvoril, kakor hitro se oglasi zadostno število udeležencev. Knjigovodstvo je za obrtništvo zelo velikega pomena, ker je le z urejenim knjigovodstvom mogoče napredovanje gospodarstva. e— Prijava obveznikov letnikov 1876—■ 1900. Mestni magistrat poziva vse vojne ob veznike letnikov 1876—1900, ki se čutijo nesposobne za vojaško službo ali so bili spoznani za nesposobne, da se javijo pri vojaškem oddelku mestnega magistrata do 15. junija. e— Propagandna dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi danes ob 2. popoldne propagandno dirko v Žalec. Dirkalo se bo v treh skupinah. Za izletnike je odhod ob pol dveh popoldne, zbirališče v hotelu »Balkan«. Ob štirih popoldne je v Žalcu skozi trg »polževa dirka«. Ta dirka ima namen, ustanoviti v Žalcu odsek Kolesarskega kluba v Celiu. Vsled tega se vabijo vsi ljubitelji kolesarskega športa, da se prireditve udeleže. e— Gradbeno gibanje v Celju. Mestna hranilnica v Celju je imela v četrtek, dne 10. t. m. sejo upravnega odbora, v kateri je bil soglasno sprejet predlog, da se kupi na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice od mestne občine obe stavbišči ter da v letu 1927. in 1928. zgradi na tem prostoru dve trinadstropni hiši s trgovskimi lokali ter primernimi stanovanji. Ta korak Mestne hranilnice pozdravlja vse celjsko prebivalstvo, ker bodo prišli do zaslužka obrtniki in delavstvo in ker se postavi na mestu, kjer stare podrtije zapirajo ulice, nove solidne palače na najvažnejšem križišču mesta. V isti seji je Mestna hranilnica dovolila splošni gradbeni in Občekoristr.i uradniški stavbeni zadrugi v Celju po ceni gradbeni kredit, s čimer se omogoči urad-ništvu in pridobitnim slojem, da si postavijo v doglednem času lastne enostanovanjske hiše. To občekoristno delovanje Mestne hra nilnice je treba pohvaliti in pozdraviti. Prepričani smo, da bo pokazal isto naklonjenost celjskemu prebivalstvu tudi veliki župan mariborske oblasti, ki mora tozadevne kredite šo odobriti. Zvezdarnica v Neuchatelu (Švicaiska) 84 prvih nagrad. 4196 a Mednarodno tekmovanje A. L Breguet 1823 — 1923 2 prvi nagradi. Movado Zvezdarnica v Kewu (Angleška) For Supeiior Merit ,Especlally Good* Vodeča znamka ur v zlatu in platini. rrTTTTrTTm IULJJ » H H H I rTTTTO Iz Trbovelj t— Hrastniška k. o. demokratske stranke abi svoje člane in somišljenike na današnji sestanek ob 4. v gostilni pri »Dolinšku«. Poroča g. R. Juvan iz Ljubljane o zadevah, ki bodo zanimale zlasti delavske sloje in to one iz tovarn prav tako kakor rudarje V sredo v mali dvorani Sokolskega doma se* stanek članov in somišljenikov SDS. OdbOT pričakuje častne udeležbe. t— Vse tukajšnje ljudske šole in gospo» dinjska šola zaključijo šolsko leto 28. t. m. t— Razstava o negi dojenčka na Vodah je sicer primitivna, vendar pa dovolj po« učna za trboveljske razmere. Zal, da ni v gospodinjski šoli separatnega prostora, kjer v. bila ta razstava, temveč je treba vsak dan sproti obešati na stene poučne slike in razstavljati na mize ostale predmete. Čez dan se namreč vrši v istem prostoru pouk gojenk gospodinjske šole. Predavanj o hi« gijeni se dnevno udeležuje do 30 rudarskih žen. t— Zgradba invalidskega doma v Trbov* Ijah. Konzorcij za zgradbo invalidskega do« ma v Trbovljah prične začetkom tega ted« na razprodajati srečke za efektno loterijo. Določenih je 5 glavnih dobitkov: enonad« stropna hiša, ki ie vredna 200.000 Din, spal« na oprava v vrednosti 10.000 Din, lep kole« selj 5000 Din, stroj za izdelovanje cemen« tne strešne zarezane opeke 2500 Din, sten« ska ura 1000 Din in še 20 manjših dobit« kov, katerih vsak je vreden 100 do 300 Din. Srečke so zelo lepo izdelane po Zvezni ti« skarni v Celju in stanejo po 25 Din. t— Nemški napisi v Bevškem. V Bev« škem še vedno strašijo nemški krajevni na« pisi, dasi bi bil že skrajni čas, da se name« stijo s slovenskimi. t— Beda trboveljskih rudarjev še ni pri« kipela do vrhunca, ker ni opažati, da bi se položaj pri rudniku bistveno spremenil. Na zadnji rudarski konferenci v Ljubljani so sprožili delavski zaupniki predlog, da bi TPD prispevala v izseljeniški fond, ki bi se uporabljal le v tem slučaju, če bi se ho« teli rudarji povrniti iz inozemstva. V to svrho naj bi se izdelali seznami, iz katerih bi bilo razvidno, koliko rudarjev se name« rava izseliti. Govori se, da je okoli 500 de« lavcev, ki se hočejo izseliti v Francijo. Ker oa so ti delavci skoraj sami reduciranci, ne x> z njihovo izselitvijo veliko pomagano. Delavstvo pri rudniku bo še vedno slabo zaslužilo, ker delajo dvetretjinsko in poleg teg-a še praznujejo. TPD po njenih izjavah nikakor ne more izboljšati eksistenčnega stanja svojih delavcev drugače, kakor če se prostovoljno javi določeno število zaposle« nega delavstva, ki bi se hotelo izseliti. Za« služek bi bil za preostale večji, ker bi de« lali ves mesec brez praznikov. Kakor je znano, so se delavci pri rudniku v svoji so« lidarnosti sami izrekli za dvetretjinsko de« lo, samo da ne bi družba nadaljevala z re« dukcijami. Delavstvo je s tem pokazalo ve« likodušnost v svojem ravnanju. Želeti je, da bi se prav tako veliko izkazala TPD, ko se bo pričela konferenca o izseljeniškem fondu. Ker je odšel dvorni svetnik inž. Str« gar na tritedenski dopust, bo vodil even« tualna nadaljnja pogajanja za rudarsko gla« varstvo rudarski svetnik inž. Pehani. pride, zanesljivo pride na velesejem jttirim čokolada! Iz Ptuja j— Sestanek članov krajevne organizacije SDS za mesec junij se bo vršil dne 17. t. m. pri Wallandu. Začetek ob 9. zvečer. j— Občni zbor električne zadruge je skli« can za ponedeljek dne 14. t. m. Udeleži se ga tudi ravnatelj Zadružne zveze v Celju. j— Izlet sokolske mladine pretečeno ne« deljo je potekel prav čedno. Pod vodstvom br. načelnika Fr. Vernika je izletelo 31 na« raščajnikov in naraščajnic v številnem spremstvu odraslih k Sv, Marjeti in od tam v Pasji graben. Razne šaljive mladinske igre so vidno zabavale vse navzoče. j— Vpisovanje učenk in učencev v tu« kajšnjo meščansko šolo se bo vršilo 29. in 30. junija od 8. do 12. V 1. razred se sprej« mejo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šol« sko leto osnovne šole. Ti učenci naj se zglasijo v spremstvu staršev oziroma nji« hovih namestnikov z zadnjim šolskim iz« pričevalom in krstnim listom. srnice Osram — vsakovrstne najceneje Šolstvo J« Ciori c oaleča Kreditne banke. Iz Prekmurja Drž. real. gimnazija v M. Soboti. Vpiso« vanje za 1. razred drž. realne gimnazije v M. Soboti se bo vršilo v poletnem roku v torek 29. junija od 10. do 12. in v sredo 30. junija od 8. do 10. ure v ravnatelj ski pisar« ni. Sprejemni izpiti vpisanih učencev se bo« do vršili dne 30. junija t. 1. ob 10. Ravna« teljstvo. Ukinitev borze dela v M. Soboti. Ker ak« cija za ohranitev borze dela v Murski So« boti ni uspela in se niso mogli zbrati po« trebni zneski za vzdrževanje tega urada, se bo borza dela v M. Soboti s 15. junijem uki« nila. Ta prepotrebni, socijalni urad je torej padel kot žrtev nesocijalnosti sedanje vla« de, pa tudi radi nerazumevanja od stTani domačih činiteljev. Prizadeti so s tem zopet socijalno šibkejši sloji, ki bodo izpostav« ljeni izkoriščanju. Radikalske metode. Kakor se sliši, se ba« je poslužuje neki prekmurski radikal te metode, da straši državne uslužbence z re« dukcijo, če ne pristopijo v radikalno stran« ko. To pa je samo prazen strah, ki je zno« traj votel, zunaj ga pa ni nič, zato se naj nikdo ne da preplašiti! Sam. demokratska stranka bo znala ščititi svoie somišljenike pred vsakim radikalskim preganjanjem. 100.000 Din „ 10 Din lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva .Trgovska akadenrja* v Liubljani lOOa 885 dobitka« od 50 do 100.000 Din. Mestna ženska realna gimnazija v Ljub« Ijani. Na mestni ženski realni gimnaziji je vpisovanje za gojenke za I. razred in za one, ki želijo na novo vstopiti v ostale viš« je razrede, dne 30. junija ob 9.. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 1. julija ob 8. dop. Vpisovanje na Državni dvorazredni tn govski goli v Ljubljani za šolsko leto 1926/27 se bo vršilo dne 30. junija in 1. julija od 9. do 12. ure. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. ^a tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob 8. sprejemni izpit iz nem« ščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik dvoraz« redne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se priglase v spremstvu staršev ali njih na« mestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Vpisati se je mogoče tudi pismeno s pošiljatvijo na« štetih dokumentov. Do 6. julija bo objav« ljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Šola je zlasti prikladna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki name« ravajo ostati v domači trgovini. Na 11. državni realni gimnaziji (na Po« Ijanah) v Ljubtjani bo vpisovanje za spre« jem v prvi razred 29. junija od 8. do 11. ure in 30. junija od 8. do lO.ure. Ta dan (v sre« do) se bo vršil sprejemni izpit od 10. ure naprej. S seboj je treba prinesti krstni list in obiskovalno izpričevalo ali izkaz o šol« skem napredku s pripombo, da je izdan v svrho sprejema srednjo šolo. Dopisi ŠIŠKA. Danes v Šiško na veliko prireditev Sokolskega društva v Šiški. Pri popoldanski javni telovadbi nastopi naše domače društvo z najboljšimi močmi; izvajale se bodo med drugimi krasne proste vaje za praški vsesokolski zlet 1926. Nastopi tudi posebna vzorna vrsta na orodiu. Po telovadbi ljudska zabava s plesom, srečolovom, streljanje, metanje plošče, vse na dobitke itd. Za ubrano petje bo skrbel poseben pevski zbor. Pri telovadbi in veselici sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Za jedačo in pijačo bo kar najbolje poskrbljeno, za kar nam jamči gostilničar g. Fr. Kmet, na čegar mtu se bo prireditev vršila. Pred pričetkom javne telovadbe bo po šišenskih ulicah obhod društva z godbo. Začetek telovadbe ob 15. uri, vstopnina k telovadbi in veselici Din 5, sedež pri telovadbi posebej 5 Din. VIČ. Dne 18. julija ima Sokolsko društvo Vič svoj letni javni nastop. Vršil se bo na lepem senčnem vrtu Pavličeve gostilne. Opozarjamo na ta nastop ljubljanska in okoliška bratska drušKva ter jih prosimo, da v čimvečjem številu prihitž. Naše viške sestre in brate ter prijatelje pa prosimo, da gredo prireditvenemu odseku na roko in ne odrečejo kake male požrtvovalnosti. Bomo hvaležni. JESENICE. Zanimanje za javno tombolo sokolskega društva na Jesenicah ie vedno večje. Povod so pač krasni dobitki, ki so razstavljeni v salonu hotela Triglav na Jesenicah.'Poleg glavnih dobitkov so še drugi lepi dobitki, posebno lepe so slike planinskih krajev, katere je podaril priznani fotograf g. Pavlin ter krasni okvirji, katere je brezplačno napravi! neki jeseniški rodoljub. Poleg že navedenih, je omeniti dobitke, ki so izdelek naših jeseniških obrtnikov, kot na ptrimer: čevljarski mojster je napravil par čevljev, sedlar dva para dckolenic. ključavničar izdeluje štedilnik, mesar pa bo podaril mladega prešička, krojač balo blaga itd. Že sedaj izgleda razstava kot pristna rokodelska razstava, zadnje tri dni bodn pa razstavljeni vsi dobitki, katerih vrednost se že sedaj ceni nad 25.000 Din. Pa tudi tablice prodajajo marljive Sokollce in agilni Sokoli prav pridno; če bo šlo tako naprej, bodo kmalu prodane vse. Računati je na ogromen naval občinstva, zlasti ker je tombola na semanji dan. Prosimo zato vse, da si čimpreje nabavijo tablice za tombolo, dokler je še zaloga. Značilno za sedanje čase je to, da najbolj kupujejo srečke revnejši sloji, kar je pač pripisovati dejstvu, da bi marsikatera skrbna mamica rada osrečila svojo hčerko s krasnim pohištvom ali pa modernim šivalnim strojem ali pa z elegantnim otroškim vozičkom za balo. Naj bi imele obilo sreče! GUŠTANJ. Tombola krajevnega odbora Rdečega križa v Guštanju v korist fonda za nabavo rešilnega avtomobila za Mežiško dolino je uspela dne 6. junija z dobičkom 10.525.40 Din. Da je dosegel odbor tolik uspeh, se je zahvaliti predvsem vsem nabiralcem in darovalcem dobitkov, dalje ravnateljstvu družbe The Central Mineš v Mežici, uradništvu istega podjetja, gozdni upravi grofa Vincenc Thuma na Ravnah, gozdni upravi grofa Douglas Thurna na Ravnah, ravnatelju jeklarne Jurija grofa Thtrnskega na Ravnah, Davidu Lorberau, tamburaškemu zboru Sokola na Prevaljah. Ernestu Osiandru, posestniku na Javorniku, Klavnici na Ravnah in vsem sodelovalcem. BREGANA. Tu se je vršil dne 6- junija Okrožni zlet Sokola, ki je predvsem nepričakovano dobro izpadel. Do gmotnega uspeha nam je pripomoglo Sokolsko dru-širvo iz Brežic, kateremu izrekamo najlepšo zahvalo, kajti ono se'je res izkazalo ter nas posetilo polnoštevilno. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim društveni v Posavju, ki so nas posetila ter nam pripomogla, da se je cela prireditev na čim lepši način izvršila. Javni nastop je v splošnem dobro izpadel. Telovadcev je bilo sorazmeroma malo. akoravno bi bila dolžnost vsakega društva, da pošlje na okrožni zlet vse svoje telovadce. Bilo je društev, ki se sploh niso odzvali našemu zleu, kajti tukai na meji je potrebno, da pokažemo moč sokolske Ideje. Pripomniti moramo, da je tudi konjiča iz Zagreba je bila polnoštevilno zastopana, ki je tudi nastopila s svojimi vajami, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Naj lepšo točko pa ie dal naraščaj iz Zagreba. Nastopil je namreč s prostimi vaiami (boksi in njihovo precizno izvajanje ie vzbudilo splošno pozornost. Nato se je pričela prosta zabava. Godba poižarne brambe iz Kr- Pomladanska sezona otvoriena. - Nenadkriljiv. uspehi zdravljenja. — Moderne uredb- svetovnega kopališča. — Zelo nizke cene. — Popolni ptnzioi. vkjučivši dobro oskrbo a la carte, uporabo kamenih kopeli, stanovanja v zdraviliščnem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in zdravilščno takso stane za čas do glavne sezone 65 • 75 Din za osebo na dan, Vse točnejši informacije daje najkulantneje 117 a Uprava kopališča Liplk. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Zasebni papirji z običajnim prometom. — Vojna škoda zopet krepkejša. _ Dinar na nespremenjenem nivoju. — Valovanje italijanske lire in francoskega franka. Zagreb, 12. junija. Na efektnem tržišču ni bilo minuli teden posebnih sprememb. Spričo slabega povpraševanja in precejšnje ponudbe so posamezne bančne vrednote malo popustile, tako Eskomptna, Jugo in druge. Industrijski papirji so bili za spoznanje živahnejši in so zabeležile nekaj več prometa Slavonija, Trbovlje in Šečerana. Vojna škoda se je ta teden začela zopet malo popravljati zaradi močnejših nakupovanj in poslabšane ponudbe. Promet v obveznicah Vojne škode je znašal kakšen dan blizu 10 milijonov dinarjev. Investicijsko in agrarne brez spremembe. Na deviznem tržišču so se prilike mirno razvijale. Dinar se je držal v Curihu na svojem običajnem nivoju 9.11—9.12. V začetku tedna se je občutilo na zagrebškem deviznem tržišču močnejše povpraševanje, ki je koncem tedna za malenkost popustilo. Narodna banka je morala dnevno pokrivati višek povpraševanja, zlasti v devizah na Curih, Dunaj in London. Na mednarodnem tržišču sta bili tudi ta teden najnemirnejši valuti italijanska lira in francoski frank, ki sta oba oslabela, zlasti lira. Deviza na Italijo se je trgovala v pondeljek v Zacrebu po 213.50—214, a včeraj po 203.50—203.75. V današnjem svobodnem prometu devize niso zabeležile snrememb. Le Italija je bila danes zopet krepkejša in se je dvignila za trenutek na 206.50. Povprečni tečaji so bili: Dunaj 802.75, Italija 206, London 276, New York 56.72, Pariz 168, Praga 168.25, Berlin 1352, Švica 1098.5. Ljubljanski trg Ljubljanski trg je vedno bolj založen z zelenjavo, sočivjem in zgodnjimi sadovi. Zato pokazujeta predvsem zelenjava in sociv-je nagnienje k slabljenju cen. Tudi češnje so se pocenile, a so še vedno neprimerno drage. Na trgu ee dobe marelice in luksuzne hruške, po visokih cenah seveda. Boljše ribe so se podražile. Draga je tudi moka. Od žitaric beležita podraženje predvsem pšenica in tudi turščica. Krma je deloma dražja. Cene mesa so še vedno nekaj časa nespremenjene; le teletina je bila mestoma malo cenejša. . Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene: Meso in mast: goveje meso 15—19, telečje 17—19, svinjsko 22—25, slanina 20, mast 25, šunka 35, koštrunje meso 14—15, kozličevina 20, konjsko meso 6—8, hrenovke 35, tlačenke 30, kranjske sveže 30—40, polprekajene 32—35, suhe 67, prekajena slanina 28—30 Din kg. — Perotnina: piščanec 12—16, večji 18—20, kokoš 25—3o, petelin 30—40 Din za komad. — Ribe: karti i 30. ščuke 30, postrvi 60, klini 15, mrene 15 Din kg. — Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, surovo maslo 40— 45, čajno maslo 55—60, kuhano 45 Din kg. _ Jajca: 0.75—1 Din komad. — Sadje: luksuzne- hruške 14—16. češnje 6—12, suhe češplje 10—11, marelice 20 Din kg, rdeče jagode 4. borovnice 2.50 Din liter. — Špecerijsko in kolonijalno blago: kava 48—76, pražena 56—100, sladkor 13.50 —15.50, riž 8—12, testenine 10—12, čaj 75 Din kg. — Mlevski proizvodi: moka 3.0* 6, »1< 5.50, kaša 6—7, ješprenj 6—8. turščična moka 3—4, turščični zdrob 4—5. pšenični zdrob 7, ajdova moka 6—9, ržena moka 4.50—5 Din kg. _ Žito in stročnice: pšenica 370—385, rž 250—280. ječmen 230—260, oves 225—300, proso 275-300, nova sušena turščica 195—205, ajda 2S0 —300. fižol 350. grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. — Kurjava: premog trboveljski 43.50 Din za 100 kg, trda drva 150, mehka 75 Din kubični meter. — Krma: sladko seno 80, posladko 75, kislo 50, slama 50 Din za 100 kg. — Zelenjava in so-čivje: solata 5—6, ajserica 6—7, kislo zelje 2.50—3, ohrovt goriški 10, karfijola 10, šparglji 25. kolerabe 8—9, podzemljiee 1--1.50, špinača 6, paradižniki 14. kumare ISIS, buče 18. srah 4—6, luščeni grah 15—16, fižol v stročju 10—16, čebula 4—5, česen 10, krompir 1.50—1.75, krompir novi 4—6. kisla repa 2—2.50 Din kg. Mariborski trg Na včerajšnjem trgu je bilo precej zelenjave, kateri so cene zelo popustile. Pripeljali so tudi 5 vozov češenj, ki se vedno bolj pocenjujeio. Pojavile so se tudi splitske marelice po 30 Din za kg. Slaninarii so_ pripeljali 22 vozov z 51 zaklanimi svinjami, ki so se treovale po 15—17 Din za kg za cele komade, a po 10.50—27 Din kg na drobno. Starega krompirja je bilo na trgu 5 vozov po 0.75—1 Din za kg. Ostale cene: Perotnina: kokoši 40 do 50. piščanci 11.25—22.50, race 20—30, gosi 60—75 Din komad. Jagnjeta (dva komada): 150 Din komad. Kozlič i (8 komadov) 75—90 Din komad. Krompir: 4 do 5 Din kij. Z e 1 e n j a v a i n s o č 1 v j e: fižol v stročju 14—16. grah v stročiu 6—S. karfijola 3—8. česen 12—18, čebula 2.50-5, kislo zelje 2—3, paradižniki 12 Din kg, glav-nata solata 0.20—1 Din glava. Sadje: borovnice 3—3.75 Din za liter, marelice 80, češnje 6-10 Din kg (3—5 Din liter). Mlečni proizvodi: mleko 2—3, smetana 12 do 16 Din liter, sirovo maslo 36, čajno 50 dc 65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75 do 1.25 Din komad. Med: 20—25 Din kg. Dalje so pripeljali kmetje 7 voz sena, 3 vozove slame in 4 vozove škopov. Cene: seno 70—85, slama 40—45, škopi 75 Din za 100 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna berza (12. t. m.) Pšenica: baška, okolica Stari Bečej, 7 vagonov 335; sremska, okolica Zemun, 5 va- gonov 330; banatska, 76/77 kg, 2—3 %. 1 vagon 332.50. Oves: sremska, 1 vagon 190. Turščica: baška, 12.5 vagona 148—150; baška, pariteta Indjija, 10 vagonov 150; baška, okrogla, 6 vagonov 155; srbijanska, do .. junija, 25 vagonov 147.50. Moka: baška, te kombinirana, 1 vagon 525; baška, <.5>, 1 vagon 422.50. Otrobi: baški, brez vreč, 2 vagona 112.50; baški. v jutastib vrečah, 1 vagon 120. Fižol: baški, beli, prebrani, 1 vagon 160. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (11. t. m.). Slabša poročila s prekomorskih borz brez utiša. Na Dunaju je ostala tendenca dalje čvrsta, a do večjih zaključkov ni prišlo zaradi pomanjkanja blaga. Uradne no tiče so ostale nespremenjene. Notirajo vključ no blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 46.50 do 47, potiska 49—51; rž: marchfeidska 26.75—27.25; turščica: 22.50—23.50; oves: domači 29.75—30.50. = Povišanje delniške glavnice pivovarne v Ljubljani dne 25. t. m. ob 10. dopoldne v svoji pisarni v Spodnji Šiški, s« bo med drugim sklepalo tudi o zvišanju delniške glavnice. = Občni zbori: D. d. združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem 25. t. m. ob 11. dopoldne v pisarni pivovarne v Ljubljani; Črna - Kaolin, d. d. v Ljubljani, 26. t. m. ob 9. dopoldne v poslovnih prostorih v Ljubljani; , gozdna industrijska d. d. v Ljubljani 26. t. m. ob 11. dopoldne v poslovnih prostorih v Ljubljani; Mer-kantilna banka v Kočevju 29. t. m. ob 11. dopoldne v bančnih prostorih v Kočevju; Trboveljska premogobopna družba 30. t. m. ob 6. zvečer v lastnih prostorih v Ljubljani. == VI. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljnbljani, ki se bo vršil od 26. t. m. do 5. julija t. 1., naj bo zopetna manifestacija slovenskega in jugosl oven skega gospodarskega življa. Slovenija je v Jugoslaviji industrijsko najmočnejša in njeni velesejmi, zrcalo procvita njenesa gospodarstva, so vsakokratna reprezentanca jugoslovenske industrije, obrti id trgovine ter njenega napredka. Kakor druga leta bodo tudi letos na Ljubljanskem velesejmu zasf-opane tvrdke skoro vseh evropskih in deloma izvenev-ropskih držav. Na vsak način bo pa letošnji velesejem najpomembnejši, kajti nudil bo vpogled v vse panoge zadnjih tehniških novosti. Kdor ima količkaj smisla za gospodarstvo Slovenije in države in komur je količkaj za zbolišanie trgovinskih odnošaiev, mora posetiti letošnji velesejem. Ogledal si bo lahko specijalno razstavo »Slovenske žene» in poučno strokovno urejeno hitrijen-sko razstavo. Za obisk velesejma so preskrbljene vse ugodnosti. S permanentno legitimacijo, ki stane 30 Din, je združena ugodnost polovične vožnje na vseh vlakih in br-zovlakih. Legitimacije se dobe pri velesejm-ski blagajni ter vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah. Obiskovalec velesejma s permanentno legitimacijo naj si kupi pri odhodni postaji celo vozno karto in jo naj obdrži. Povratek mu je brezplačen 9 potrjeno legitimacijo. Družinam so na razpolago posebne družinske vstopnice po 20 Din s pravico enkratnega obiska za tri osebe. Navadna dnevna vstopnica za eno osebo in enkratni obisk pa stane 10 Din. Permanentne legitimacije se dobe v Ljubljani: pri vseh denarnih zavodih, pri Tourist - Office (Aleksandrova cesta), pri Gorjancu f Kolodvorska ulica), pri Josipu Zidarju (Dunajska cesta 31), nadalje pri žunpnstvih, trgovskih gremijih, denarnih zavodih in rnzpro-dajalcih legitimacij v vseh večjih krajih Slovenije. = Velesejem in izložba v Osijeku se bo vršila 11. do 26. septembra t. 1. in bo vsebovala vzorce vseh panog industrije, trgovine in obrti iz vseh krajev naše kraljevine in tudi iz inozemstva. Vozne olajšave so osi-gurane. Uprava bo postavila poseben paviljon za grafično izložbo, papir in reklamo. = Odprava konkurzov. Ker se je vsa masa razdelila, so odpravljeni konkurzi. razglašeni nad imovinami Leopolda Baum-gartnerja, trgovca v Studencih pri Mariboru, Adolfa Weigerta. treoven v Mariboru, :n Franca Pavlinca v Škofji riži. = Obtok novčanic v Avstriji se je v prvem tednu t. m. zmanjšal za 32.5 milijona na 788 milijonov šilingov. Kritveno razmerje se je malo zboljšalo, in sicer od 59.7 do 59.8 odstotka. Boi*£e CUBIH. Beograd 9.1175, Berlin 122.95, Ne\v York 516.50, London 25.135, Pariz 15.05 Milan 18.675, Praga 15.30. Budimpešta 0.007220. Bukarešta 2.1625, Sofija 3.75. Dunaj 72.95. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Londonu (popoldne) 276, v Ne\v Yorku (11. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke. Poslano Ker Glavni odbor Glasbene Matice ni do« stopen za predloge, ki so mu bili stavljeni z naše strani in se nam zdijo nujno potreb« ni za razvoj našega glasbenega zavoda in naše glasbene kulture, izjavljamo, da bomo informirali v bodoče širšo javnost o vseh teh perečih problemih in da smo odločeni poseči po skrajnih sredstvih, da dosežemo svoje upravičene zahteve. V Ljubljani, 12. junija 1926. »Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani« Avto-monterja mojstra dobrega strokovnjaka zmožnega samostojno voditi delavnico iščemo. — Pismen? nrošnie z navedbo dosedanjih služb, zmožnosti referenc in zahtev pod ,Mojster 94" na upravo .Jutra". 4694 Z1V Pariško pismo (Lepo življenje. — Jutranja promenada. — Popoldanski šport. — Dobra večerja.) —ž— Pariz, 10. junija. Znanec iz Ljubljane, ki si je prišel ogledat našo prestolico, me je vprašal, kako žtve tu ljudje, ki imajo denarja v izpbilju, nič dela in nič skrbi. Odgovoril sem mu. da je to prav lepo življenje in da bi ga tudi jaz rad živel mesec ali dva. A več ne! Kajti človeku, ki je vajen dela in ima takorekoč svoje cilje, se mora vedno brezdelnost gabiti. Za dopust bi si pa prav rad privoščil tako življenje. Zjutraj okoli pol desete ure bi šel na promenado v Bois de Boulogne. kjer se ob tem času ob delavnikih shaja najboljša družba. Tu bi jezdil po prosto mili alejah in skozi gozd in si ogledal elegantni svet na konjih, v kočijah ali avtomobilih. V aveniji du Bois bi popil kozarec zlatega porta v družbi mladih, okusno oblečenih dam in potem šel z niimi obedovat na senčni vrt ene slav-noznanih restavracij Nič ni prijetnejšega. kakor tu kositi spomladi v prijazni družbi in slednjič zobati jagode z vinom ali srebati sladoled ob zvokih intimne godbe v opojnem vonju cvetečih akacij. In popoldne? Če bi bila v Racing klubu teniška tekma, bi stopil tja in s športno strastjo opazoval, kako igrata šampijona Lacoste in Suzana Lenglen. Ali bi se pa podal v park vrtnic v Ba-gatelle. To ie del Bulonjskega gozda, spremenjen v vrt, kjer raste na tisoče in tisoče vrtnic vseh vrst. Malokje na svetu najdete enako krasoto ob času. ko cvetijo. Človeku se zdi. da je v bajni, začarani deželi. Ali pa bi šel na igrišče golfa. Tu je možno srečati najlepše pariške kra.-o-tice. ki so prišle sem z edinim namenom, da malo pokramljajo. Hoditi na golf je moderne, platno za gospodo "in dečke, lister za suknjiče te obleke iz tenis blaga na;ugodneje oii ivrdki Drago Schwab, Ljubljana AS tem isti stroj poplakne perilo v čisti vodi in električna centrifuga v trenutku iztisne iz mokrega perila zadnjo kapljico vode. V 10 minutah je vse gotovo za likanje. Vse pranje in likanje zahteva jedva 50 minut. Kuhinjska posoda pa se pomije v posebni omarici. Spodai je motorček, v srednjem dela kake 4 m kropa. Zgoraj se vtaknejo krožniki in druga posoda, tako. da ere voda med njimi. Voda kmalu zavre, motor jo žene med posodo in se do par minutah ustavi. Umazana voda odteče, pomita posoda pa se tako.i posuši in obriše in gre lahko zopet na mizo Najbolj pripravno za to idealno, vsestransko elektriziranje so hiše na deželi. Mestna stanovanja so namreč večji del pretesna za vse te napra e. Pariške elektrarne računaio za popolno opremo cele hiše do 20.000 frankov (t. j. 60.000 dinarjev), a posestniki odplačujejo te zneske v teku 3 do 4 let v mesečnih obrokih. V Franciji ie elektrika za 30 odst. cenejša kakor plin in stane kurjava za kosilo iz štirih jedi za S oseb samo 7 Din. Društvo izgub! fenih eksistenc na Dunaju Na Dunaju je prošle dni zborovala čudna druščina: Društvo izgubljenih eksistenc. Poročevalci pravijo, da je bilo zborovanje po vtisu, ki ga je napravilo na opazovalca, zelo neobičajno. Društvo, ki ima v celem kakih 500 članov, je poslalo na zborovanje okoli 300 ljudi, ki so vsi pobiti poslušali poročilo predsednika. Predsednik pa je čital naslednje resolucije: «Društvo izgubljenih eksistenc je odposlalo avstrijskemu zveznemu predsedniku, justičnemu ministrstvu ter vsem strankam narodnega sveta sledečo spomenico: Odpusti naj se kazen vsem, ki so bili obsojeni prvič, na eno do petletno ječo; z delinkventi, ki stoje prvič pred sodiščem, naj se postopa kolikor mogoče ljudomilo. Vsem tistim, ki so prvič obsojeni in ki so odsedeli svojo kazen, naj se postopek spregleda. Ljudem, ki so bili že večkrat kaznovani, ter so bili obsojeni na več nego petletno ječo, naj se polovica kazni odpusti, drugim pa naj se kazen reducira, tako n. pr. v prvi vrsti tistim, ki so že več let v ječi ter so se izkazali vredni milosti pred postavo.« Vse te zahteve so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem In kako jih tudi ne bi! Saj vendar niso med temi izgubljenimi eksistencami sami obskurni zločinci, temveč tudi ljudje, ki so prišli med najnižje tipe človeškega življenja po čudnem naključju. Tako se na primer najde med izgubljenimi eksisten-cami» babica, ki je bilo zaprta radi prepovedanega splavljanja človeškega ploda, ali mož z leseno nogo. bivši šofer, ki ga je nesreča vrgla pod kolo avtomobila in pozneje radi te nesreče tudi v ječo, ter mlad inteligent, ki ga ie beda prisilila, da je ukradel par šolnov in jih prodal, ker ni imel kaj jesti. To so razlog; radi katerih se ves dunajski tisk zavzema za te »izgubljene eksistence«. X Tudi slon zna štrajkati. Slon je zelo inteligentna žival. Tisti v zoološkem vrtu v Ne\vyorku pa še prav posebno. Zgodilo se je namreč, da so slonu v ondotnem žival« skem vrtu vzeli strežnika, čuvaja, ki ga je negoval dolgo vrsto let. Čuvaj in slon sta bila dobra prijatelja Čuvaj pa je zahteval večjo plačo, in ker mu ni hotela uprava vrta ugoditi, je ostavil službo. Čim se je to zgodilo, se je lotila slona otožnost in ža« lost. Vsakega novega čuvaja je prijel z ril« cem teT ga izrinil na prosto, hrane pa ni ho« Podmornica išče izgubljeno ladjo «Egypt» Zgoraj: Boja, ki označuje mesto, kier bi se naj bil potopil »Egypt«. Spodaj: Švedski kapetan Harbeck motri s podmornice skozi periskop potapljače, ki se spuščajo v morje. tel okusiti nobene. Štrajkal je toliko časa, da je uprava zoološkega vrta potuhtala, kaj manjka slonu in je prosila starega čuvaja, naj mu on skuša nesti hrano. In res! Slon jc začel takoj zopet jesti teT je bil silno vesel starega prijatelja. Upravi ni preostalo nič drugega kakor d je staremu čuvaju po« vi" la plačo in ga pridržala v službi, kar je vsekakor manj riskantno kakor izposta« viti se nevarnosti, da ji žival pogine. So« lidarnost je torej tudi v živalskem carstvu uspešna. X Izginulo jezero. Iz Goldacha v Vzhod« ni Prusiji poročajo, da je po neki močni nevihti izginilo ondotno jezero, ki je meri« Io 8 oralov površine. Voda doslej v tem kraju še ni nikoli poniknila. Ko se je ne« vihta izdivjala, se jc pojavil pod zemljo bobnajoči šumot. Lijaki so požirali vodo z grgrajočim glasom, iz globine pa je letelo kvišku kamenje. Jezero je bilo globoko 30 metrov. X Mož v kovčegu. V Cherbourgu so pred dnevi nakladali tovore na prekooce« anski parnik «Arabic«. Dva nosača sta bila pa pri nakladanju nekoliko neprevidna ter sta spustila en kovčeg na da. Deske so šle narazen, pred strmečim občinstvom pa se je pojavil mlad mož v plavi mornariški obleki. Težaki, ki niso navajeni na tako vsebino kovčegov, so takoj hiteli po poli« cijo, ki je moža zaslišala. Izkazalo se je, da ni niti tat, niti slepar, niti tihotapec, temveč čisto navaden francoski izdelova« telj kovčegov, ki je silno hrepenel po Ame« riki. Imel pa ni dovolj sredstev, da bi si lahko plačal vožnjo in si je izmislil origi« nalno možnost zastonjkarske vožnje čez Ocean. Po lastnem načrtu si je napravil kovčeg, zlezel vanj ter bil že natihoma prepričan, da se mu bo nakana posrečila. Imel pa je smolo, da sta nosača vrgla kov« eeg na tla in tako bo moral na zastonjkars sko vožnjo v Ameriko zaenkrat pač re« signirati. Nova palača Mednarodnega Urada Dela v ŽenevL Abbč Paul Scarron: Potujoči igralci Solnce je prehodilo že več kakor polovico svoje poti, in njih vOz je drdral s pobočja hitreje, nego je hotel. Voz so vlekli štirje voli in kobila, njeno žrebe pa ie kakor noro tekalo ob vozu in okoli njega. Voz je bil poln kovčegov, vreč in velikih zavojev poslikanega platna, na vrhu te piramide pa je sedela gospodična, oblečena napol gosposki. napol kmetiški. Mlad človek, čegar obraz je obetal prav tako veliko, kakor ic njegova obleka obetala jako malo, je koračil ob vozu. Na obrazu je imel prilepljen velik obliž. ki mu je zakrival eno oko in pol lica. na rami pa je nosil veliko puško. Nastrelil je mnogo šoi !n kavk, ki si jih ie obesil kakor širok trak preko prs. Tudi pišče in mlada raca sta mu visela na koncu traku, ker ju je bi! men ia ujel na svojem lovu spotom^. Namesto klobuka je nosil nočno čepico, ovito s podvezami nogavic raznih barv. To pokrivalo naj bi menda predstavljalo turban, ki ni bil še povsem gotov. Suknja mu je bila siva halja, prepasana z usnjenim jermenom, za katerim ie tičal meč, ki je bil tako dolg. da pač ni bil uporabljiv. Njegove hlače so bile sešite z nogavicami; take hlače nosijo komedijantje. kadar predstavno kakega junaka starega veka, namesto čevljev pa je nosil antične, preko členkov oblatene sandale. Starejši, nekoliko bolje, a tudi zelo slabo oblečen mož je stopal ob niem. Na hrhfu je nosil kontrabas in ker je korakal sklonjeno, je bil oddaleč podoben želvi, ki hodi po zadmih dveh nogah. Karavana je prišla mirno krčme »Pri srni«. Pred vrati se je zbralo nekaj meščanov, čestitih gospodov. Novost sprevoda in hrup paglavcev, ki so se kričeč gnetli okoli voza, ji vzbudila njih pozornost. La Rappiniere, policijski poročnik, ie stopil iz družbe in z uradnim obrazom vprašal, kakšne vrste ljudje so potniki. Mladi mož je odgovoril, ne da bi se doteknil svojega turbana. kajti z eno roko je držal puško, z drugo pa me-čevQ nožnico, da ga ni tolkla po nogi, da so Francozi po rojstvu in komedijantje po poklicu, da je njegovo gledališko ime Destin in ime starega tovariša la Rancune. gospodična, ki sedi kakor valeča koklia na bagaži. pa Ja se imenuje la Caverne. La Rappiniere je bil takrat šaljivec 1 mesta Mans, zato je vprašal mladeniča, obstoja li vsa igralska družba samo iz treh oseb. »Naša družba«, je odvrnil mladenič, »je prav tako popolna, kakor družba princa oranijskega ali vojvode epernon-skega. Toda zaradi nesreče, ki nas je zadela v Toursu. kjer je naš vratar nekega tepčastega vojaka provincialnega intendanta ubil, smo bili prisiljeni, napol goli in v takem stanju, kakor nas tu vidite, pobegniti.« »Ogenj sv. Antona nai jih vse požge!« je dejala krčmarica, ki je ljubila teater bolj kot vse pridige in molitve. »Vojaki so torej krivi, da ne bomo gledali komedije!« »Lahko bi vam zaigrali,« je dejal stari komedijant, »samo če bi imeli ključe do svojih kovčegov. Pripravljeni smo, da zabavamo gospodo tega mesta štiri ali pet dni.« Ta odgovor je poslušalce jako zadovoljil, in la Rappiniere je ponudil, da posodi la Caverni staro krilo svoje žene, krčmarica pa je ponudila Destinu in la Rancunu dva tri pare oblek, ki so bile pri nji zastavljene. »Ali vi ste vendar samo trije,« je rekel nekdo iz družbe. Nato je odgovoril la Rancune: »Jaz sam sem že igrai vso komedijo in sem obenem predstavljal kralja, kraljico in poslanika. Kadar sem igral kraljico, sem govoril s fistlom, kadar sem predstavljal poslanika, sem hohnjal, stoječ nasproti kroni, ki je ležala na stolu; ako pa sem delal kralja, sem sedel na stol, si posadil krono na glavo ter veličastno dvignil svoj glas... Torej le nič ne skrbite! Plačajte voznika, .dovolite, da večerjamo in dajte nam obleke, pa vam zaigramo že nocoj; ali pa dovolite, da si privežemo dušo in nato ležemo, ker danes smo napravili že dolgo pot.« Predlog ie bil sprejet, a šaljivec la Rappiniere je dejal da ni treba prav nobenih drugih oblek, kakor sukenj tistih dveh mladih gospodkov iz mesta, ki sedita pravkar v krčmi in kvartata. ma-demoiselle de la Caverne pa da lahko v svoji narodni obleki predstavlja vse, kar zahteva komedija. Dogovorjeno, storjeno. Komedijantje so v par minutah izpraznili svoje troje čaš, se preoblekli, in družba, ki je medtem še narasla, se je komaj zbrala v gorenji sobi, ko se je pojavil izza dvignjene umazane rjuhe komedijant Destin: ležal je na slamnjači, na glavi je ime! namesto krone cajnico, si drgnil oči, kakor človek, ki se je pravkar prebudil, ter je v patetične« tonu reci- tiral ulogo Herodeževo, ki začenja: »Prokleta ti pošast, ki rušiš moje spanje!« Obliž, ki mu je zakrival pol lica, ni bil nikako ovira, da se je izkazal izvrstnega igralca; mademoiselle je bila v ulogah Mariamne in Salome čudovita, in la Rancune je žel v vseh^istalih ulogah splošno priznanje. Drama se je bližala svojemu koncu, ko se je vmešal hudič, ki nikoli ne spi, ter je zaključil tragedijo, sicer ne s smrtjo Mariamnino in z obupom Hero-deževim, nego s par sto udarci in klofutami, brcami in neštevilnimi kletvicami. V trenotku, ko si pripovedujeta He^ rodež in Mariamne najhujše resnice, sta* namreč prišla mestna gospodka. ki so jima bili pobrali suknje, v samih hlačah in vsak s svojim loparjem v roki. Takoj sta opazila svoji suknji na Hero-dežu in njegovem partnerju. »Ti pasjek, čemu si dal mojo suknjo temu pajacu?« se je vročekrvneiši med njima zadri na natakarja. Revež, ki je poznal sirovaka, je odgovoril ponižno, da on tega ni storil. »Kdo pa. ti skopljenec?« je vprašal pretepač. Natakar se ni upal zatožiti la Rap-pinižra, toda ta, zavedajoč se. da ja Razkrinkani klerikalni falzifikatorji Faksimile dr. Žerjavovega pisma dr. Ninčiču, ki dokazuje, kako sta dr. Kulovec in »Slovenec« operirala proti dr. Žerjavu s ial-ziiikatom. — Ali bodo sedaj še naprej lagali in klevetali? Glavno glasilo SLS. dnevnik ljubljanskega škofa »Slovenec* si je zopet enkrat stekel zaslugo, da stoji pred vso javnostjo na sramotnem odru kot pravi jezuitski moralist, ki vodi politiko proti neljubim mu osebam in strankam s pomočjo brezvestnih laži in na podlagi ne-čuvenih falzifikatov. Dne 13. maja je objavil »Slovenec* pod naslovom »Fotografija doktorja Gregorja Žerjava® članek bivšega ministra poslanca SLS dr. Kulovca, ki je v najnesramnejšem tonu napadel posl. dr. Žerjava kot nekakega narodnega iz-dajico, češ da je v nekem dopisu na ministra Ninčiča ponižal slovenščino kot dialekt napram srbskemu jeziku. Doktor Kulovec je objavil todi besedilo dr. Žerjavovega psima, ukradeenga iz arhivov zunanjega ministrstva. V tem pismu citira dr. Kulovec »izdajalsko* iziavo tako-le: ... in mi je čast Vas prositi gospod minister, da g. Barleta premestite iz Diisseldorfa in pošljete tja diplomatskega uradnika, ki ni klerikalec, ki razen srbo-hrvatskega jezika obvlada tudi domači slovenski dialekt. Izvolite sprejeti . . . Belgrad, 14. maja 1925. Dr. Gregor Žerjav m. p. Da bi dokazal avtentičnost tega pisma, navaja dr. Kulovec tudi besedilo odredbe, ki jo je napisal minister Ninčič a tergo dr. Žerjavovega dopisa ter citira: «Premestiti g. Barleta v ministrstvo v administrativni oddelek. To pismo v njegov dos-sier. Poslati v Diisseldorf po možnosti enega nacijonalneea Slovenca. Dr. Ninčiid m p. 19. maja 1925.* K tem citatom je pridejal dr. Kulovec še obširen komentar, v katerem med drugim piše sledeče: »S svojim dcnunciatoričnim pismom je dr. Žerjav razodel še eno značilno potezo slovenskega liberalizma. Ko denuncira, se tudi hlapčevsko odreka svojemu slovenskemu nacijona-lizmit. Ali ni moralo pravemu »Jugo-slavenu« in velesrbu od veselja zaigrati srce, ko je bral, da zahteva dr. Žerjav novega uradnika, »ki razen srbohrvatskega jezika obvlada tudi naš domači dialekt«. Zakaj ni rajše zahteval človeka, ki obvlada dolenjski ali Tibniški dialekt? Ali ne bi s to tezo ujedinjenje naroda, ki je srbohr-vatski, s srbohrvatskim jezikom še bolj povezal. Poznamo ideale te gospode prav dobro. V takih denuncia-toričnih izjavah fih tudi prav nič ne prikrivajo. Le pred široko slovensko javnostjo še slepomišijo. Upamo, da bo ta dokument večkratnega ministra tudi pomagal razčiščevati po liberalnih frazah okuženo slovensko ozračje.« Kulovčev članek je bil signal za besno ofenzivo klerikalnih listov in raznih njihovih prirepkov proti dr. Žerjavu. Vse tedne sem se je to časopisje kar penilo ogorčenja proti voditelju slovenskih demokratov in njegovi «čedni družbi* in klerikalni agitatorji so imeli dokument, kako demokrati »prodajajo Slovence Srbom* ter hočejo ubiti »slovenski jezik in slovensko kulturo. Mi smo predvsem konstatiralj z mo-raličnega stališča gotovo interesantno dejstvo, da se bivši minister poslužuje iz uradnih arhivov ukradenih dokumentov. vedeli smo, da je pri celi stvari v ozadju grda Iumparija, ker nam je dr. Žerjav takoj izjavil, da je izključeno, da bi bil pisal tako kakor je citiral dr. Kulovec — a avtentičnega dokaza nismo imeli v rokah, da bi bili pred vso sirovaku kos, se je dvignil s stola in dejal: »Jaz sem to storil, kaj pa želite? »Vi ste osel!« je dejal oni in ga obenem udaril z loparjem po glavi. La Rappiniere, ki je bil vajen, da je prve udarce vedno sam dajal, je bil zdaj, ko je prvi udarec prejel, od osuplosti kakor okamenel. Morda bi bila stvar s tem zaključena, ako bi njegov sluga, ki je bil togot-nejši od njega, ne planil na sirovaka ter mu prisolil udarca s pestjo v sredo obraza, ostale udarce pa, kamor so prileteli. La Rappiniere ga je hkratu naskočil od zadaj ter mu dal s točo klofut čutiti. kal® je užaljen. Sorodnik nasprotnika je zdaj planil od zadaj na la Rappiniera, da bi ga odtrgal od žrtve, nekdo drug je skočil zopet na tega, še nekdo tretji na drugega, končno so skakali, mahali, pretepali, klofutali, brcali, preklinjaii in kričali vsi ki so bili v sobi ter se je tepla vsa družba, oštirka pa je tulila, da ji polomijo vse pohištvo. Bržčas bi se bili z nogami klopi, s pestmi in petami res pobili drug drugega. K sreči pa je na silni hrup pritekel magistratovec... in pretepači so končno od utrujenosti odnehali. Nato so krvave glave umili z mrzlo vodo? zamenjali raztrgane suknje z novimi, nalepili nekaj obližev, zašili nekaj ran, postavil klopi na prejšnji prostor _ in nedolgo nato ni od vsega boja ostalo nič drugega, kakor besni obrazi obeh strank... (Odlomek iz »Poman Comtane«-) javnostjo razkrinkali klerikalne falziil-katorje. Medtem je šla gonja v klerikalnem časopisju z vso vnemo naprej. Naša opetovana apodiktična zavrnitev je bila »Slovencu* le povod za nova natolcevanja, nove klevete ter novo ponavljanje zgoraj citiranega besedila doktor Žerjavovega pisma. Dr. Kulovec, kateremu smo ponovno očitali, da se je poslužil falzifikata, je molčal in se sploh ni več javil. Zato je škofov list, meneč, da avtentičnega protidokaza itak ne dobimo v roke, na naravnost ciničen način norce bril iz naših ugotovitev, češ da imamo delirij in da fal-zificiramo resnico! Nesramne in brezvestne igre pa je sedaj konec in obračun s falzifikatorji je tu. V naših rokah se nahaja original dr. Žerjavovega pisma ministru Ninčiču z lastnoročnim pripisom gospoda Ninčiča. Facsimile odločilnega odstavka Žerjavovega pisma ter Ninčičeve pripombe priobčujemo spodaj, da postavimo njih avtenticiteto izven vsakega dvoma. Kakor je razvidno tudi iz faksimila se je dr. Kulovec poslužil za svoje napade proti drl Žerjavu potvorjenega besedila Žerjavovega pisma. Dotični pasus tega pisma se namreč v originalu glasi: Zato mi je čast ~"»>iti Vas go-spodine Ministre, da se g. Barleta premesti iz Diisseldorfa i tamo namesti po mogučtaosti dlplomat-skog činovnika, koji nije kleri-kalac i koji pored srbohrvatskog ovladuje i naš slovenski pismeni jezik. Izvolite . .. 14. maja 1925. Beograd. Ministar Šuma i Rudnika Dr. Žerjav m. p. Falzifikatorji so torej razkrinkani, nekoliko je dvignjen pokrov z onega peklenskega kotla, v katerem neprestano vari klerikalna gospoda svoje strupe, da ž njimi brizga po nasprotnikih. Taka ie pač njihova morala. Lani so s slastjo razširjali klevete in obrekovanja, ki jih je pisal njih zaveznik Mom-čilo Ivanič v beograjskem »Radikalu* proti dr. Žerjavu, a niti z besedico niso omenili, da je bil ta obrekovalec pred nekaj dnevi za svoje klevete obsojen na tri mesece zapora. Tudi tokrat bodo molčali ali pa se prav cinično izgovarjali. Žal je naše priprosto ljudstvo deloma še tako pod njihovim nemoralnim vplivom, da na odpor ž njegove strani ni upati. Ali dvakrat in trikrat sram naj bo takozvano katoliško inteligenco, da na vse te grdobije molči in da se tako identificira s falzifikatorji in varalicami ljudstva. In vendar bi se morali proti taki »politiki* med Slovenci odločno upreti vsi, ki imajo še kaj poštenja v sebi, pa naj pripadajo tej ali oni politični stranki. Ni večjega zla za narod, kakor zastrupljevanje z lažjo in obrekovanjem. pjHcanHO y6e$e&e. 3aTO mh je *aci mojihth Bae, rocnoflHH© MnHHCTpe,aa ce r.Bapjieia npeMecTK n3 Jtncejiflop*a h TaMO HaMeeiH no _M0ryhH0CTW annji0MaTCK0r *wHOBHHKaj ko Ju HHje Kjiepnieajiair, a Koj« nopea epdo-xpBaTCKor 0BJiaay;je h Ha« fcJIOBeHCKH ITHCM8HH J63HK, H3BOJIHTe, rOCnOEHHe MHHHCTpe, npKMKTO ^sepeae o mom ocoChtom nom*roBa»y. 14,Maja 1925. Eeorpaa. MHHHCTap UyMa H Pyj*HHKa, S?/ S* 9 lf> Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, 12. junija 1926 Višina barometra 308.8 m Kraj Cas 3arom. Temper. Rei. vlaga S 0/o Smei vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine os opazovanih i mm do ' ure opazovanja 7. 758 9 12 9 90 NE 3 8 megla Ljubljana . .1 8. 7 8-7 16-1 79 NE 3 5 (dvorec) | 14. 757 7 247 44 SW 7 7 21. 757 6 200 51 WSW 2 2 Maribor ... 8. /58 8 17 0 6i NW 5 2 0.4 Zagreb ... 8. 7587 19-0 72 W 5 6 Beograd ... 8. 758-3 21-0 61 mirno 5 0.4 Sarajevo ... 8. 7o8-8 19-0 55 mirno 0 Skoplje . . . 7. 758 3 240 47 S 1.5 0 Dubrovnik . . 7 — 0 Praga .... 7 7559 140 — W 7 7 9.0 Povprečni barometer isti ko včeraj. Solnce vzhaja ob 413 zahaja ob 19-47, Vremenski položaj nad Evropo je ostal tudi v večini preteklega tedna nespremenjen. Nizek zračni tlak se je držal še vedno nad našim kontinentom; središče depresije je vztrajalo trdovratno nad srednjo Evropo in okrog njega je krožil zrak v velikanskem vrtincu; ves zapad je bil še vedno pod poplavo hladne zračne struje, prihajajoče daleč s severa, segajoče tja do Sredozemskega morja. Nad vzhodno Evropo še vedno topel jug, ki nosi južno vročino daleč tja do baltiške obale in proti Belemu morju. Bilo ie par dni v prvi polovici tedna, ko so imeli v bližini Baltiškega morja tako toplo kot ob severnem obrežju Sredozemskega morja. Povsod so nastopale nevihte z nalivi. V drugi polovici tedna se je vremenski položaj vendarle precej spremenil. Ob zapadni evropski obali se je pojavila močna depresija s središčem v bližini Anglije in pod njenim vplivom so se vetrovi spremenili; evropski zapad je preplavila južna zračna struja ter ga ogrela; njeno območje pa še ni seglo popolnoma do nas. Srednjeevropska de- luna vzhaja ob 5-53, zahaja ob 21 39. presija se je istočasno premaknila na vzhodu ter nadaljuje pot preko srednje Rusije; za njenim potujočim središčem je planil na jug severni veter in baltiške dežele, nato pa tudi ruske pokrajine so se pričele ohlajati. Morda nam to vendarle prinese še večje vremenske spremembe; stanovitno lepo vreme pa bi nam mogel nakloniti šele visok zračni tlak, ki ga nismo imeli nad srednjo Evropo že več kot dva meseca. Dunjaska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačno, nevihte niso izključene. Temperatura se ne bo mnogo izpremenila. — Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Ozračje mirno, nebo mestoma nekoliko oblačno, temperatura od 19 do 25 stopinj, morje mirno. Izletniki, prizanašajte naši planinski florif Pribičevič v Srbiji Interesanten dokument o prodiranju ideje SDS v Šumadijo. Slučajno nam je prišlo v roke pismo uglednega pristaša NRS. ki zaupno poroča prijatelju - prvaku stranke o pomenu nedavnega shoda Svetozarja Pribičeviča v Šabcu. Pismo je važen dokument za spoznavanje politične preoiijentacije, ki se pojavlja med strankarsko do sedai tako konzervativnim ljudstvom v Srbiji. V naslednjem podajamo glavne odstavke zanimivega poročila. Op. ur. Pribičevič je torej prekoračil Rubi-kon. Njegov nedeljski shod v Šabcu (6. t. m.) bi mogel postati zgodovinskega pomena. Gotovo je res, da se bo naše politično življenje šele takrat pričelo razvijati prirodnim tokom, ko dobimo stranke, ki osnovane na splošnih državnih i političnih načelih uspejo se zasidrati v vseh pokrajinah našega naroda. Nam radikalom je sicer uspelo, da smo se uveljavili med Srbi v novoosvo-bojeniih krajih, a med Hrvate in Slovence nisnv> mogli prodreti in naši izgledi za bodočnost so v tem oziru še slabši nego so bili dosedaj. Pribičevič je naravno števiiično mnogo šibkejši od nas, a ima to nesporno moč, da v svoji stranki združuje baš najnaprednejše elemente vseh treh plemen v novih krajih. Sedaj je napravil poskus, da preko Drine prodre tudi v Šumadijo. Reči moram, da je ta prvi poskus v polni meri uspel. Pridružil sem se v Klenku onim gručam, ki so blizu savskega mostu pričakovale prihod Sv. Pribičeviča, ki je imel priti iz Rume. Tudi onkraj mosta na ša-bački strani se je zbirala množica. Bili so skoraj sami kmetje, meščanske obleke domala nisem videl nobene. Očividno Pribičevičevi ljudje niso mnogo storili, da stvar organizatortio pripravijo — mi znamo to drugače. Končno je Pribičevič prispel in kmalu se je. množica spustila čez most na srbsko stran. Kratek pozdrav in že smo korakali po dolgi prašni cesti. Šele sedaj sem videl, kako je naše število že naraslo. Opazujem: Pribičevičevi trdni pristaši so tu gotovo v manjšini Večina je ljudi drugih strank, demokratske (Davidovičeve) in naše. Toda, očividno je, da ti ljudje niso protivniki. Razgovarjam s kmeti in vsi govorijo s spoštljivostjo in nekim še ne povsem izraženim zaupanjem o Pribičeviča. »Da čujemo l vidimo...« Prišli smo do sejmišča. Tribuno je že obdajala velika množica. Tudi tu ogromna večina kmetov. Pribičevič je nesporno odličen govornik in njegovi argumenti vidno vplivajo. Pred njim niso bili zbrani navdušeni pristaši, ki bi že v naprej odobravali — marveč poslušalci, ki očividno tehtajo besede, presojajo in primerjajo. Kmalu pa je razpoloženje postalo živahnejše in je prehajalo tudi na govornika. Množica se je ogrela, poluglasno pritrjevanje je vedno izrazitejše. Govornik prične napadati naše strankarske bogove in okrožne politične svetnike, Pašiča, Davidoviča, domače poslance Periča. Veljkoviča, Pižona. Nobenega glasu obrambe ali odpora: nasprotno, vedno glasnejše odobravanje in veselost. Sedaj jih ima Pribičevič vse pod svojo sugestijo. Kmetje se spogledujejo, si kimajo: Pravo govori! Zbor završava z nesumlji-vim popolnim uspehom govornika, okrog katerega se sedaj vse živahno preriva, s katerim bj radi mnogi še govorili, povprašali za to in ono. Po zborovanju banket v Narodni gostilni. Sedel sem v stranski sobi. Vse je nabito polno. Pribičevič govori zopet, še ostrejše, še odločnejše nego na shodu. Ljudje pritiskajo v dvorano, stojijo pod okni in gromko odobravajo — med njimi večina takih, ki so bili naši in Da-vidovičevi, večina kmečkih gospodarjev iz vasi daleč na okoli. Ko je Pribičevič odhajal, je bil pozdravljen prisrčno in navdušeno... Lahko je zadovoljen. Interesantno je, kako se je po njegovem odhodu debatiralo po gostilnah. Pričakoval sem, da bo prišlo do ostrih prepirov — saj smo tega vajeni. Nič »Prav ima«, to je približno sodba prijateljev in dosedanjih protivnikov. Ču-jem starejšega kmeta, ki govori svojemu tovarišu: Ej, Bogami, mlad je i pa-metan. Ovi s preka če našim starim još skinuti kape... Moja sodba o dogodku je ta-le: Narod je danes desorijentiran. Izgubil je vero v svoje stare politične bogove in hoče se mu novih prorokov. Današnje stanje v državi ga silno ozlovoljuie. Pribičevič in njegova stranka postajata tudi našemu Šumadincu simpatična, ker mu prihajata z jasno besedo in odločno gesto. Caveant consules! Sicer bode-mo doživeli silna presenečenja... Nove knjige in revije Roman zadnjega Habsburžana Razpad carslva. Oskar Habicki. Knjižnica « Jutra«. M Ljubljani 1926. Pravkar je izšel ponatis tega romana, ki je lani izhajal v podlistku «Sloven« skega Naroda® in vzbujal med čitajo* čm občinstvom splošno pozornost m zanimanje. Knjigo, ki. obsega 333 stra» ni, krasi originalna slika cesarja Karla z madžarsko kraljevsko krono na gla* vi, po katerem sega koščena mrtvaška roka. Roman se naslanja na zgodovin* ske dogodke in slika v najpestrej.ših barvah življenje na dvoru cesarjev Franca Jožefa in Karla, razkriva smelo roko vso propalost naj odličnejših pred« staviteljev habsburške cesarske rodbi« ne in kaže na markantnih zgledih iz življenja nadvojvode Otona, Karlovega očeta, nadvojvode Frana Ferdinanda, Karlovega strica in cesarja Karla sa« mega, da je bil propad te vladarske hiše nujna posledica dekadence njenih članov, moralne njih nebrzdanosti v življenju in politiki in nedostajanja vsake etikete. Orgije, ki jih je uganjal Karlov oče nadvojvoda Oton, pobož* naška, pri tem pa vse zakone prave morale suvereno zametajoča Karlova vzgoja, nebotična razuzdanost dvor« jančkov, predstavljenih v osebi dvor« nega svetnika Hortinga, ki zavestno prepušča svoji dve hčerki za priležnici cesarskemu princu, vse to je opisano z rafinirano umetnostjo, vendar pa de* centno in na način, da povzročajo vse nastopajoče osebe samo stud in gnus, a nobenih simpatij. Posebno se je piscu posrečila karak* terizacija treh glavnih oseb, ki so v zadnjih desetletjih odločevale o uso* di avstrijske monarhije in njenih šte* vilnih narodov: nadvojvode Frana Fer* dinanda, cesarja ..Franca Jožefa in ce» sarja Karla. Zlasti izborno je uspela pi= satelja karakterizacija cesarja Karla. Stoji pred nami kot duševno manj vre* den človek, kot slabič, ki kot nihalo koleba sem ter tja, kot mož bre» er.er* gije in lastne volje, ki je sicer dosto« pem vsem vplivom, ima pa nad njim vso, naravnost demonnično moč nje* gova žena Žita. Takšen je bil Karel v resnici: žoga v rokah kamerile, zlasti soproge Zite Parmske. Roman konča s propadom avstrijskega cesarstva in s Karlovo smrtjo na Madejri. Njegov zaključek je tragičen in kot tak bi mo* ral vzbujati v čitatelju sočutje, simpa* tije, toda dojem tega življenskega ro* mana je čisto drugače;!: srce ostane docela hladno in čitatelj si odahne, ko odloži knjigo, v prepričanju, da je habsburška drama morala končati ta* ko, kakor je, ker je to neizprosno za* hteval zgodovinski razvoj, ker je bil to postalat pravičnosti, ki se je ob koncu koncev morala uveljaviti in naj so ji Habsburžani kljubovali tudi dolga sto* letja. Roman >e pisan z napeto živahnost« jo. Posamezni prizori so podani na« ravnost mojstrski, tako na primer lju« bezenska scena z Mici Lorenz, prizor z natakarico v Brandysu itd. Knjiga je pisana v lahkem slogu, stavki so kratki, jezik lep. Dogodki se razvijajo narav« no, jadrno kakor v filmu. Čitatelj sledi dogodkom z največjo napetostjo in ne odloži knjge, dokler je ni prečital do konca. Roman seveda ni za mladino, odrasli pa ga bodo čitali z največjim užitkom in z nemalo naslado, zapustil pa bo v njih dojem, da je bil vzpričo propadlosti in moralne dekadence vla« dajoče dinastije že zadnji čas, da je razpadla Avstrija, ker bi bila bolna dinastija sicer okužila moralno še zdra« ve narode. Knjiga se dobiva pri «Tis* kovni zadrugi* v Ljubljani. Čitatelje opozarjamo na ta zanimiv, obenem pa velezabaven roman. Gustave Le Rouge: Misterija Roman knjižnice «Jutra», zv. 11. Ljubljana 1925. Ne pretiravamo, če trdimo, da je to morda najbolj napet moderen roman našega prevodnega slovstva. Dejanje se razvija z uprav kinematografsko naglico: iz banketa kluba ameriških bogatašev nas vede ženijal-ni pisatelj na dom milijonarja in sportmana Lionela Bradyja, od tu v tajno udruženje zločincev, nato v skrito gorsko mesto mehikan-skih Indijancev in njih podzemsko svetišče, polno zlata. Tu reši pogumni Lionel smrti zadnjo potomko 6tarega kraljevskega rodu, jo privede s seboj v San Francisco in jo poroči. Toda zločinska kontesa Sara, ki tudi ljubi Lionela, mu iz ljubosumnosti in sovraštva zastrupi ženo. Začne se gigantski boj med obema, ki je popisan zelo drastično. Kontesa vodi veliko tajno zločinsko in revolucionarno gibanje in je tako mogočna, da tudi policija ne more ničesar zoper njo. Junaški Brado nadaljuje čisto 6am strašni boj. Posreči se mu vtihotapiti se v podzemski kitajski mestni del San Francisca, kjer je središče nevarnih zločincev. Ti ga ujamejo, vržejo v globoko klet, kamor spustijo vodo . . . toda pogumni Brady se reši in nadaljuje boj. Za konteso Saro, imenovano Misterijo, hiti preko dveh oceanov, jo dohiti v Londonu in se odpravi slednjič na Falklandske otoke, da najde skrivno6tni Budhin demant. Misterija, ki se tudi hoče polastiti tega kamna, mu sledi in ujame Bradoja v podzemski votlini, kjer so bili skriti gusarski zakladi. Toda Lionel se na skoraj čudežen način reši.z demantom, med tem ko Misterija pri eksploziji pogine. Bra-dy se vrne v London in se poroči s hčerko bogatega bankirja, ki je bila z njegovo pomočjo rešena iz rok roparjev. Zanimanje za ta roman je bilo med vsemi sloji čisto upravičeno, kajti ne samo, da je dranejše sestavljen kot najbolj drzni Harrv Piejovi filmi, temveč je tudi visoka pesem moškega ^poguma in energije. Na eni strani stoji možak-poštenjak. jeklene volje in živcev, ki so mu ugrabili najdražje, kar je imel, mlado, lepo ženo, na drugi strani Misterija, tip zločinske ženske, ki v svoji blazni ljubosumnosti in strasti slednjič uniči samo sebe. Roman je izšel v elegantnem ovitku z originalno naslovno sliko. Priporočamo ga najtoplejše. Kraljestvo mode Pomen kepa v modi visokega poletja cvet crevette in dr.) letos v obilni izbiri ustreza okusu mladih dam. Linija novejših mladodamskih oblačil je vrln enostavna. Cim manj okrasja in navlake, tem mladostnejši in prikupen je model Ravna, gladka oblačila, prekinjena samo s partijami votlih gub in plisejev, se vnovič uveljavljajo bolj in bolj. obenem pa se (posebno za popoldan) priljubljajo nekatere princesne oblike z zvončasto partijo krila. No. kčp slavi triumfe. Saj je naravno, da ga nihče ne more bolj uveljaviti, kakor mlada damica, ki ga vsaka zna odlično nositi. Mladostne in gracijozne pa so seveda le kratke fasone kepa. Materijal teh oblek je isti kakor ga dnevna moda vobče predpisuje. Recimo: popoldfle surovo platno, pralni in volneni krep, shantung; popoldne pestra surova svila, kineški krep, desini-ran zoržet, gaze. foulard. Za nazorno informacijn nudi naša slika troje modelov. ki so dobro uporabni in jih ni težko posneti. Levo: mladostna jumperjeva obleka, gotovo najprikladnejša za dopoldan. Na surovem platnu, shantungu ali krepu se bo dobro obnesla ročna vezenina. Srednja skica predočuje dovolj eleganten model iz imprimirane svile. Opažati je povišanje tajle. dočim je krilo zvončasto. Organdy-garnitura na ovratniku in rokavih je posebno umestna, če je obrobljena s čipkami. K tej adjustaciji pripada širok klobuk in mal solnčnik. Desna skica končno predstavlja enostaven večerni model iz imprimirane svile z naramjnim kepom in plisirano krilno partijo. Ti trije tipi, ki si jih je možno nabaviti z razmeroma nizkimi sredstvi, laihko celotno tvorijo zadostno elegantna poletno garderobo mlade, ampak zares mlade dame. Kep se je priljubil že v zgodnji pomladi. Toda svojo pravo veljavo menda dobiva šele sedaj. Saj več ali manj kom-pletira lahno obleko v poletni dobi. Mar naj dama preko jumperjeve obleke (bodi že volnene ali platnene ali svilene) obleče plašč? Kep je njegov edino pravilni nadomestek: varuje pred jutranjim in večernim hladom, a čez dan ga komodno vržeš preko roke. V obilju je letos videti kepov tudi na letovišču, v zdraviliščih, ob morju in na dirkališčih. Elegantna obleka brez vsega učinkuje nekoliko vsiljivo in zahteva ogrtač iz tafta ali kratki kep. Ta je na mestu pri žoržetu, krepu in fou-lardu. A tudi brezrokavni plašč iz tafta, ki je poleti edino znosen, se kombinira s kepom. Par primerov na naši sliki! Prva figura ravno predstavlja tak plašč iz tafta s kepom. Plašč sam je enostaven; spodnja partija garnirana z votlimi gubami, kep je povsem raven in pri-kopčan pod zavihnjenim ovratnikom, da ga lahko snameš in nosiš tudi samega k raznim oblekam. Videti je, kako dobro se pod takim brezrokavnim orgrta-čem nosi poletni model iz vzorčastega kineškega krepa. Srednja skica predstavlja elegantno čipkasto oblačilo leva pa enostavno jumperjevo obleko iž shantunga. Klobučki so k vsem trem vzorcem dovolj enostavni. K prvemu pripada baret, k srednjemu širok žimast klobuk s cvetjem, k desnemu pa istobarven filcast klobuček s trakom. Letoviška obleka mladih dam Mladim damam (onim v najlepših cvetočih letih) se ni treba oblagati s preobilno garderobo, saj je menjavanje modne silhuete in z njim združenega nabavljanja novih oblačil neugnana želja današnjih devojk, pač pa sta pri izbiranju modelov potrebna okus in previdnost. Treba je seči po takih oblači- lih. ki niso vezana na določeno uporabo, marveč lahko služijo za najrazličnejše prilike. Parantne barve naj se odklanjajo. Za mladn damo so najprikladnejša svetla oblačila, ki so vedno sveža in ne preveč podvržena dnevni modi. Sicer pa velika moda pastelnih barv (rožnata, lipov Ovratna partija svilenega plašča je večinoma vrlo originalno oblikovana. Ker so namreč popoldanski ogrtači vrlo enostav« ni, je ves učinek treba koncentrirati na ovratniku in rokavih. Dočim se pri roka« vih vedno bolj uveljavlja trobentasta oblika, se partije ovratnika izgotavijsuo v obliki plisiranih zavojev. Slika predstavlja tak ovratnik zapet in odpet.. Nova frizura, ki jo predočuje naša slika, je vrlo mladost* na in ne znači povratka k doigim lasem. Lasje so nekoliko daljše pristriženi na vra« tu, s čemer je preprečeno škodljivo britje, obenem pa so omogočene vsasoiake vari« jante s kodri in zavojčki. Radio Izvleček z večernih programov BERLIN (504 m. 10 KW), BRESLAU (418 m 10 KW), DUNAJ (531 m. 7 KW), RIM (425 m. 12 KAV), PRAGA (368 m. 5 KW), DAVENTRY (1600 m. 25 KAV). Nedelja, 13. VI. BERLIN 20.30: Romantičen večer. l.Schu* mann: «Manfred». (Uvertura). 2. Kon. cert za čelo. 3. Mendelssohn: Sinfonija št. 5. dsDur. BRESLAU 20.25: Koncert vojaške kapele. DUNAJ 18: Sonate. — 1. Brahms: Vijolin« ska sonata a»Dur. 2. Beethovem. Vijo« linska sonata a«Dur. 20: «Juarez in Maksimilijan«. Drama. RIM 21.10: Boito: Odlomki iz opere «Mefi* stofeles®. PRAGA 20: Zabaven večer. 21: Promenadni konccrt. DAVENTRY 20: Večernice. 21.15: Orkestralni in klavirski koncert. Ponedeljek, 14. VI. BERLIN 21: Koncert. BRESLAU 20.25: Poletna sinfonija (Pesmi, recitacije, klavir.) DUNAJ 20.15: Muzikalne miniature. (Soli« sti, kvartet, klavir.) RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni kon« cert. (Trio.) PRAGA 20: Orkestralni koncert (Sibelius, Glinka, Wagner, E. Salo, Pahngreen.) DAVENTRY 20.30: Pergolesi: StabatMater. 22: Opereta. Torek, 15. VI. BERLIN 20.30: Vegesackove poezije. 21: Koncert orkestra in solistov: Od Offenbaeha do Seharja. BRESLAU 20.25: Sinfonični koncert. DUNAJ 20.15: Schubertove variacije. RIM 21.10: Večer, posvečen Mendelssohnu. PRAGA 20: Poljuden večer. (Sekstet, pe« smi, recitacije.) DAVENTRY: 20.45: Koncert Gruft okteta. 21.20: Mirozov vojaške kapele. Sreda, 16. VI. BERLIN 20.30: Heinejev večer v besedah in pesmi. BRESLAU 20.25: «Koncert». Burka v treh aktih. DUNAJ 20: Poljuden orkestralni koncert. 21.30: Radioskabaret. RIM 21.10: F. Sehar: Odlomki iz operete «Eva». PRAGA 20: Večer ruskih oper. DAVENTRY 22: Schubertove skladbe. Četrtek, 17. VI. BERLIN 20: «Sen kresne noči». (Drama.) 20.30: Godba za ples. BRESLAU 20.15: «Mladi papa». Opereta v enem aktu. 21.15: Večer valčkov. DUNAJ 20.15: «Na povelje vojvodinje.» — Opereta v treh aktih. RIM 21.10: Vokalni in instrum. koncert. PRAGA 20: Koncert iz Vinohradov. DAVENTRY 20: Godba iz veselih operet. 21.30: Lisztove skladbe. 22: Pesmi. Petek, 18. VI. BERLIN 20.30: Pisan večer. (Solisti, orke« ster itd.) BRESLAU 20.15: Koncert. DUNAJ 20.15: Koncertna akademija. RIM 21.10: Koncert lahke glasbe. FRAGA 20: Koncert Klarschovega instituta za slepce. (Zbor, solisti.) DAVENTRY 20: Orkestralni koncert. 21: Beethoven: Sonata za čelo a«Dur. Sobota, 19. VI. BERLIN 20.30: Poljuden koncert. 22.30: Godba za ples. BRESLAU 20.25: Iz kabareta in operete. DUNAJ 20: «Raztrgani». Drama J. Ne« stroya. RIM 21.10: Vokalni in instrumentalni kon* cert. 22.45: Godba za ples. PRAGA 20: Kongresni koncert iz Smetano« ve dvorane. DAVENTRY 20: Poljuden orkestralni kon« cert. 20: Iz intimnega kabareta. Ameriška križanka ABCDEFGHI m ■ B m m m ■ B B B B m B i m Pike, kari, pliseji in godeji... Pričujoča križanka se v bistvu ne razlikuje od križank., ki smo jih dosedaj objavili v našem listu. Novo na njej je le to, da ne pišemo številke v posamezna polja, nego na rob, in sicer za vodoravne besede na levi, za navpične pa zgoraj. Ta način ima prednost i za nas i za čitatelje; za nas, ker je zelo priprost in zahteva manj prostora za definicije posameznih besedi, za reševalce pa zato, ker jim omogoča napisati rešitev naravnost v list in jim ni treba še posebe načrtavati vzorec. Definicije veljajo pri vsaki številki (oz. črki) po vrsti ck! leve ua desno (oz. od zgoraj navzdol). BESEDE POMENIJO Todoravno: 1. grškega pesnika; mesto na Poljskem; 2. obdelano zemljo; 3. zemljiško mero; grajo; 4. pevski izraz; staro ženo; 5. domačo žival; 6. prislov časa; pogorje v Franciji; 7. poljskega delavca; svetopisemsko osebo; 8. svetniško podobo; 9. žensko krstno ime; pripadnika izumrlega naroda. navpično: A. boga _ ljubezni; angleškega plemiča; B. zločinca; C. dragulj: mesto ob vzhodni obali Labradorja (Kanada); D. štu-dentovsko kadilno porcijo; F. rojstno mesto številnih Ljubljančanov; G del očesa: kačo; H. omako z mesom: I. žensko krstno ime; ' imskega boga. REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE. 1. Rog; 2. Palec, Pok; 3. Kakor; 4. Žagar: | 5. Premena, Prepona; 6. Paberki; 7. Ape-| r.ini; 8. Metod; 9. Car; 10. Karat; 11. Pop, Pesem; 12. Meč; 13. Sem, Sedan; 14. Non; 15. Kot; 16. Mecesen; 17. Rod; 18. Poreč; 19. Milan (Miran); 20. Stvor, Ski; 21. Islam; 22. Artisti; 23. Pokal; 24. Kit; 25. Rim. Lovstvo in ribištvo Ribja omotica Njen uvoz in prodaja dela našim ribičem velike skrbi, kar bi bilo pa nepotrebno, če bi se zakonitim predpisom hotelo pomagati do veljave. Zakon proglaša »omotico« kot strup in omejuje točno njen uvoz, njeno uporabo in prodajo. Tudi ribarski zakon ni pozabil na njo. Seveda pa z njo trgujejo v prvi vreti pod roko tihotapci, ki jo do 99 odstotkov uvažajo iz Trsta v naše kraje. Dro-gisti jo gotovo jako malo prodajo, je navadno tudi nimajo, ker »premalo gret, 5e manj pa lekarnarji, ker je zdravniki že mnogo desetletij ne zapisujejo. Včasih so jo uporabljali kot sredstvo zoper uši in zoper razne kožne bolezni, bodisi kot prekuhanico ali mažo iz zdrobljenih, lavorjevim jagodam podobnih koščencev neke vzhodno-indijske ovi-jače (anamirta paniculata eocculos) (Wright) imenovane. Sadež meri posušen nekako 1 cm v premeru, je jaičasfo okrogel ali ledvi-čast g sivorjavim, skoro črnim odelom (pe-rikarpom). ki ekriva v sebi močno strupeno, poloblasto, v sredini votlo, oljastomesnaio, jako grenko seme. Iz njega izločljivi učin-Icujoči strup se imenuje pikrotoksin, ki je mešanica dveh strupenih grenil, takozvane-ga pikrotoksinina in pikrotina. Pikrotoksin uporablja današnja medicina, dasi v redkih slučajih, in z dvomljivim uspehom, opisane zdrobljene »oreške«, primešane kruhu ali testu, pa »ptičarji« in »ribiči« boljše sorte. Otrov izzove poles nekake pijane omotičavo-sti pred vsem težke napade, podobne epi-leptičnim in tetaničnim krčem s prisilnim vrtenjem okoli telesne osi, kolotočenjem, plavanjem, ritanjem itd. Riba, ki je zaužila košček takega testa, priplava na površino vode in se ondi na enem in istem mestu krčevito premetava in ?e goni v ozkem kro-gr nekako »sama za seboj«, kakor opisujejo ta čudni ples. V primerno nizki vodi se da seveda z lahkoto zajeti in prijeti. Zato otro-valec navadno nameče višje gori v kaki potokov! kotanji omotice, na omotene ribe pa čaka nižje doli, kjer lahko vodo grebe in ribe grabi. Izmed vseh živali so menda ribe najbolj občutljive za ta strup. Precej občutljiv je tudi človek, dasi, če niso doze le prevelike, navadno tudi po relativno težkem otrovanju skoro vedno okreva. Da bi kdaj ljudje oboleli po zauživanju tako zastrupljenih rib, o tem ni v pristojni literaturi ničesar znanega, pa bodisi, da so množine strupa preneznatne, ali da se strup v ribjem mesu ali' pri kuhi razkroji in da več ne učinkuje. Vemo pa, da je ščuka pograbila otrovano ribico in se z njo sama otrovala. Predpogoj za otrovanje pri običajnem na-metku je seveda, da ribe požro zastrupljeno vabo. Zato so pred vsem belice, ki jih love z zastrupljeno vabo; postrvi, lipani, sulci in druge mesojedke so varne pred njo. To dejstvo nam pa daje v omotici sredstvo v roke, da gotove ribe lahko z izborom polovimo, kjer je to treba, kot n. pr. v potokih-postrv-nikih, kjer nadležni klini odjedajo hrano ribam boljše vrste, in, če so večji, tudi ogrožajo postrv ji zarod. Poleg tega je klin dokaj bolj prebrisana riba kot postrv, ki se boji samo nemira, pregibajočega se ribiča in njegove sence, a je 6icer nobena izkušnja ne izpametuje. Z omotico pa v takem potoku lahko z lahkoto iztrebimo požrešno klinjo svojat — seveda samo s privoljenjem pristojnega poglavarstva. Da omotice ne bomo dali poljubnemu ribogojcu v roke, je pa seveda samo po sebi umevno. Junijska številka > Lovca«, lista za lov in ribištvo, je izšla in prinaša sledečo vsebino: Ing. Anton Šivic: Naselbina kozorogov v Karavankah (v okolici Ljubelja). — Ing. Vojko Koprivnik: Lov na lisice. — Dr. Avgust Munda: Lov z umetno muho (nadaljevanje). _ Iz lovskega nahrbtnika. — Iz ribarske mreže. — Mali oglasi. — Priloga kinološke zveze v Ljubljani: Naši psi. »Naši psi«, mesečno izvestje kinološke zveze v Ljubljani, je kot priloga »Lovcu« s svojo prvo številko zagledalo beli dan ter prinaša poročila o I. rednem občnem zboru, o seji načelstva in odbora >Jugoslovenske psoslovne zveze« in o klubu ljubiteljev pti-čarjev. Kot je iz te številke razvidno, se peča zveza v prvi vrsti z rejo lovskih psov._ kar je umevno, ker prevladujejo v njej lovci. Na licitarijo dojdejo sledeči lovi: Lovi krajevnih občin Trebnje, Velika Loka in Sela pri Sumperku (Novo mesto) dne 6. julija 1926; lov občine Lužarie (Kočevje) dne 3. julija 1926; lov občine ftmihel-Stopiče (Novo mesto) dne 3. julija 1926._ fPo vsem svetu v vseh lekarnoh m drogerijah se dobi le najboljša CREMi M0US0N Troženec Je poleg žive žene bil neki grešni mož še dve oženil. Pa komaj glas o tem do carja je prišel (a car je strog bil in nobene pregrehe pohujšljive ni trpel), da mož sodišču se odda, je koj ukrenil, in da se taka kazen zanj ugane, da strah med narodom nastane in nikdo več ne bo v prihodnje 7.apal v tako zločinske blodnje. «A če uvidim, da je kazen mala, na mestu denem vse sodnike na vešala.» Sodnike tarejo težke skrbi, obliva z mrzlim potom jih bojazen, prevdarjajo tri polne dni, kakovo bi zločincu uganili kazen, na tisoče jih je, a po izkušnji kazni 14 ljudi od zla ne spokore. Nazadn je vendar Bog jih razsvetli. Pozovejo prestopnika pred se, da dali na znanje bi, kar v občni sodbi so sklenili in kar za pravo so spoznali: da naj z ženšmi vsemi tremi skup živi. Ljudje so se razsodbi začudili in čakali, kdaj bodo vse sodnike povesili. a štirje dnevi niso še minili, troženec se je že zadavil, da treh ženš od tistikrat nihče v tem carstvu ni šel več iem&U 0202010002000001014801000202534801 Pusti grad množico romarjev, ki prihajajo iz vseh de« lov Slovenije in tudi še od oddaljenejših krajev, tam od preko naših mej, Na ra* dovljiški postaji malokdo izstopi, še manj pa jih je, ki bi si ogledali prijetno okolico, ki jo lahko poseti oko z železniškega okna. Ni vsakemu znano, kako živahno je bilo pred par sto leti življenje tu v teh krajih, ko so gospodovali v radovljiški okolici sta» ri vitezi, grofi \Vallburgi, za njimi Celjani in kot zadnji Thurni, ki sicer bivajo sedaj na Koroškem, imajo pa še vedno obsežna posestva v radovljiškem okraju. Iz vlaka se vidi na desnem bregu Save, na gričevju, predgorju Jelovice, izmed drev ja, zadnja leta le prav slabo, razvalina Pu* sti grad. Domačina in one, ki so gledali pred par leti ta kraj, obišče neprijetna misel: «2e zopet nerazumevanje prirodnih krasot, mor« da dobičkaželjnost ali pa brezbrižnost!® Tisa pri Kamni gorici ji na strmi pečini griča, ki leži kakor dre« majoči lev ob Blejskem jezeru. Dočim nje« gova brata «Pusti grad« in «Kamen« raz« padata in se nihče zanju ne briga, je on negovan, oskrbovan in čaščen in se sam sebi dopadajoče ogleduje v zrcalu kristalno čistega jezera. Iz višin nad jezerom pa gle« da na Pusti grad stari očanec Triglav. Sta« ra znanca sta si že iz davnih let in Triglav vse ve, je vse videl. Videl ga je kot krep« kega mladeniča, ko se je pripravljal za bor« bo proti Turkom, videl je vesele trenutke, ko je pirovala grajska gospoda po sobanah, kjer je danes le še kupček peska, in kosi razpadle opeke, videl je, kako so po širnih, danes izginulih dvoriščih jahali težko obo« roženi vitezi, vid:l jc trpljenje tlačanov, ki danes gospodujejo na velikem delu nekda« nje grajske gospode. Očanec Triglav jc bil priča tragedije, ki je baje zaključila sijaj gradu, ko je namreč, kakor pripoveduje pravljica, grof prekk' svojo mlado ženo, in jo pahnil skozi veliko okno grajske dvo« rane. Grofica se je izpremenila v veliko belo kačo, grof pa je odiahal v Rim, da po« prosi papeža za odpuščanje groznega gre« ha. Na vzhodni strani je gledal Pusti grad pred leti doli proti Kranju. Ljubljane ni vi« del, ker je predaleč in mu je razgled zapi« ral sv. Jošt s svojim gričevjem. Južno in jugozahodno pa krije Pusti grad sanjajoča Jelovica. Le ozka, skoro pozabljena doli« niča, po kateri se vije potoček Lipnica, bo« gat na pisanih postrvicah, ju loči. V vznož« ju Jelovice izvira potoček izpod skalnatih pečin, poraslih s slečem, in se ni menda ni« kjer tako razširil v dolino, kakor baš na tem mestu. V pečinah nad izvirom potoka pa je precej velika podzemeljska jama, ta« kozvana «Čestitljiva jama®, nekdanje biva« ; lišče Rojenic. \ Narod pripoveduje, da so bivale v tej ! jami nekoč bele in črne žene. Če so kje i videli belo ženo, je bila navadno sreča, če ;e prišla črna žena, se je v kratkem dogo« Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 13.: Zaprto. Pondeljek, 14.: »Jakob Rudan. B. Ljubljanska opera Nedelja, 13.: «Grofica Marica« ob pol 20. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto Torek, 15. junija: Zaprto. Sreda, 16. junija: «Glumači«, «Gianni Schic« chi». F. Četrtek, 17. junija: «Figarova svatba«. Pre« mijera. C. Petek, 18. junija: « Večni mornar«. E. Sobota, 19. junija: «Figarova svatba«. B. Nedelja, 20. junija: «Grofica Marica«. Izv. Mariborsko gledališče Sobota 12.: »Stara pesem« in «Cavalleria rusticana« C. Premijera. Nedelja 13.: »Stara pesem« in »Cavalleria rusticana B (Kuponi). Ponedeljek 14.: »Stara pesem« in »Cavalle« ria rusticana« A (Kuponi) Zadnjič v sezoni. Razstava J Gomp-B. Jakac (16. maja do 13. junija 1926.) Dva slikarja sta v slučajni družbi raz« stavila svoja dela; prvi se predstavlja pu« bliki, drugi že dobro znan, kaže kolekcijo svojih novejših del. Nikak program ni pod« laga njunemu nastopu; enostavno razstav« l.iata produkte svojega dela, zato naj od* pade običajni uvod — pogled po današnjem stanju umetnosti drugod in pri nas ter pri« merjanje in uvrščanje. J. Gorup se specijalizira na risanje in slikanje živali, kar že samo močno tesni njegovo umetniško lice. Točen opazovalec je, ki včasih presenetljivo natančno riše in tehnično izvrstno akvarelira. To velja brez pridržka za študijo. V vrsti razstavljenih del je mnogo skic in del, ki so zamišljena preko študije. Hitro začrtana skica kaže malo verve, še manj tehnične interesantno* sti; risba je še celo nedostatna. Zaokrožena dela imajo vsa isto napako: manjka zveze med živaljo in krajino, deli so enako važni in obdelani z enako skrbno doslednostjo. Posledica je razblinjenost; slika ni osredo« točena in ker veže interes na vse dele ena« ko, ni več zanimiva. Ta pogrešek, ki ga go« tovo povzroča pomanjkanje temperament« r.ega koncepta, se tudi s stilizacijo, ki ni preveč okretna in utemeljena, ne da zakriti. G. Gorup je uspel najboljše v marljivo iz« vedeni študiji, ki je plod skoro znanstveno natančnega opazovanja, za sintezo, ki je potrebna za ustvarjanje umetnin, pa še ni dozorel. V svojih dobrih delih pogosto preseneča s talentiranim znanjem, v drugih sc še bori z začetništvom. Ko se osvobodi in ogreje ob predmetu, da bo znal ustvarja« ti tudi njegovo življenje, ko bo opazovanju pridal še občutek, bodo njegova dela mog« la doseči pomen tudi preko slikarjeve mo« tivične specijalizacije. B. Jakca poznamo kot senzitivnega gra« fika, interesantnega risarja in simpatičnega ilustratorja, ki vedno najde toplo noto za svoj predmet. V razstavljeni kolekciji za« vzemajo njegova grafična dela najodličnej« še mesto. Za impresijonistično naturo, kar jf. g. Jakac v bistvu, je karakteristična ona nervna linija, ki nevzdržno beži za nekim središčem in ustvarja efekt s svojo, skoro arabeskno lepoto, ne da bi se ozirala na konturiranje in očrtavala predmet s sigur« no močjo. V njo polaga Jakac vso svojo živčno razgibanost, ves svoj risarski zanos in dosega vse, kar daje njegovim delom dražest in nežnost. Hipno notiranje intere« santnega motiva, brez dolgotrajne miselne predelave, je njegov najmočnejši efekt. Njemu služi potovanje v spremembo moti« vcv. Iz Afrike je prinesel skice, drobce, ki dajo slutiti čudovit svet. Nikjer ni iskal njegovega celotnega značaja, niti v eni kra« jimi nam ni dal njegove sinteze. Tako gre življenje mimo nas, kot na odru ali v filmu: pisano, bežno in zanimivo. Sam čuti v no« vejšem času potrebo nekake ustaljenosti. Že v nekaterih risbah je statični moment povdarjen, risba mirnejša, a predmet ni« kjer ni izluščen iz slučajnosti razsvetljave, ki ustvarja zanimive, demonične ali gro« teskne kontraste Risba ne more z enim korakom iz zanosa na trdna tla, iz navdu« šenja v predmetnost. Morda bo to stanje še jasnejše pri Jakčevih barvastih krajinah, kjer je še barva irealna, včasih bengalična in služi izrazitim ploskovitim sentimen. talnostim. Vrsta razstavljenih portretov začenja pri /lajboljšem, Haraldu Saeverudu. Prost je v kompoziciji, čudovito enoten v tonu, pa vendar barvno zamišljen, pošteno študiran. Za risarja, ki se z barvo ne peča mnogo, je to delo pomemben tehničen dosegljaj. Ko« vejši portreti so večinoma izvršeni z meh« kužnim pastelnim materijalom, ki zaradi svoje neizrazitosti in svojih cenenih efek« tov ne more pokazati slikarjevega resnic« nega znanja. Portret D. Hribarja je spo« dobno delo, četudi si ne stavi posebnih umetnostnih problemov. V portretu M. Jar* ca poskuša slikar doseči plastičnost na nc« koliko groteskno pojmovanem modelu. A predmet sam, njegova materijalna eksisten. ca mu je še vedno manj važna, kot njego. va razgibana površina. Ta fakt velja tudi za ostale portrete, ki ne dosegajo vselej vi. šine, katero bi dosedanja slikarjeva repu« tacija zahtevala. Telo in prostor, dve gesli modernega slikarja, kateri si je priboril s težkim delom in požrtvovalnim zatajeva« njem, za Jakca nimata pravega pomena kot osnovna tvorna principa. Slikar ostane umetnik v ploskvi, ljubi zunanjost bolj kot vsebino in dosega z dopadljivo linijo in barvo več efekta, kot z iskanjem monumen« talnosti, za katero njegova umetniška na« rava ni ustvarjena. Objektivni program ni premagal roman« tične intimnosti, katera veže slikarja na njegov model. Zaradi te poteze ga posebno lirične nature visoko cenijo; tudi na sedanji razstavi je njegova moč v tej lastnosti. F. M. Besedilo dr. Širolovega oratorija »Al rahn-mova žrtev« je vzeto iz znane svetopisemske zgodbe, ko je Bog skušal Abrahama, ta pa je hotel njemu darovati svojega edinega sina Izaka. Besedilo je posneto po starem hrvatskem ljudskem oratoriju ter se deli v 24 delov, v katerih se izmenjavajo solisti, ženski, moški in mešani zbor. Vmes igra tu stru samemu je dodeljena po skladatelju bolj podrejena vloga spremljevalca in mestoma ilustratorja. Ta oratorij izvaja pevski zbor Glasbene Matice s 6 solisti in celotnim opernim orkestrom, pod vodstvom dirigenta Mika štritola v ponedeljek, 14. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani. Vstopnice se prodajajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Uprava Zborov sporoča svojim c. na« ročnikom, da izide peta številka, ki se je zaradi zaposlenosti urednika zakasnila čez cn teden. Prinesla bo R. Savinov mešani zbor «Stalan sam tvoj« in bo imela bogato književno prilogo. Takoj za petim izide šesti zvezek, s štirimi mešanimi zbori (F. Alarolt: Kukavica, V. Ukanar: Motto, E. Adamič: Pred spanjem, J. Pavčič: Dekle poglej me prov!) V julijski številki bosta pa objavljena iz koncertov, Lisinskega in «Kola» znana Gotovčeva zbora «Dve pjes« me smjeha i čuda«. — Neprijetna zamuda bo torej naglo popravljena in naročniki za» njo lepo odškodovani. Odbor Slovenske Matice Je na svoji seji dne 7. junija tega leta sklenil, da še letos izda IV. zvezek dr. Janez Mencinger« jevih «Izbranih spisov«, n sicer povest »Abadon«. Poleg tega je storjen sklep glede zemljepisnega dela Štajerske in Prek« murja, s čimer se končno zaključi .-serija publikacij «Slovenska zemlja«. Toličeva slikarska razstava v Splitu. Slikar M. Tolifi priredi v kratkem razstavo svojih del v Galičevem salonu v Splitu. Slikar je na podoben način razstavil že lani. Janko Traven: Razgovor z Johnom Ga!sworthyjem Dunaj, začetkom junija. John Galsworthv, častni predsednik angleškega Pen-kluba, se je po berlinskem kongresu mednarodnih Pen-klubov mudil koncem maja nekaj dni na Dunaju. Ko sva s kolegom Rajkom Ložarjem, umetnostnim rgodovinarjem in publicistom, brala par razgovorov z njim v dunajskih dnevnikih, nama je kanila v glavo misel, da izmenjava z njim par misli: če je odgovoril nekoč Tol-stoi mlademu Romainu Rollandu s pismom na 37 straneh in Dostojevski] nepoznanemu očetu 13!etne punčke na 13 tiskanih straneh, bo Galsworthy tudi nama dovolil razgovor. Izvedela sva, da je dostopen in sama sva videla, da je delil v Josephstadtskem gledališču o' priliki slavnostne predstave svoje av-tograme. Po predstavi drame »Okno« v Burgtheatru nama je dal v avtomobilu svoj avtocram in naju prijazno opomnil, da naju f»'aTpri vratarju hotela Bristol pismo. V -vo'--m prvem pismu se je opravičil, da ne more izmenjati svojih misli, ker da odpotuje v Budimpešto. Ko se je vrnil, ga je čakalo najino pismo z vprašanji. Odgovoril je: \!v dear Sirs! lam much too tired to be uble to ansver sueh a Catechism. lam lea-ding a photograph for you and my London address is on the back o! it. With good wishes and regrets lam verry truly your. John Galsworthy. V slovenščini: »Moja draga gospoda! Preveč sem utrujen, da bi mogel odgovoriti na vaš katekizem. Puščam vama svojo fotografijo, moja londonska adresa je na drugi strani . . .« Radi oficijelnih sprejemov pri dunajskih visokih osebnostih je na vprašanje odgovoril s pismom 4. junija, takoj, ko se je vrnil v London, sledeče: Kaj mislile o moderni inscenaciji »Hamleta«? (Vzrok vprašanja: »Hamlet« se v Ljubljani ponovno in ponovno uprizarja, postai je skoro že ljudska igra. Zato ni baš brez pomena, če čujemo vaše mnenje o no-votariji vašega sodeželana.) »Ce morejo Hamleta uspešno modernizirati zunaj Anglije, ne vem. Toda vem, da je bila angleška predstava v modernih kostumih zame izredno zanimiva. Predstava je trajala samo dve irri in četrt, in kar se je izgubilo na parad nosti opreme, je bilo več kot pridobljeno že s samim tem korakom in aktualnostjo igre same.-t Ali moderna literatura propada ali se razvija? Ali ni pomanjkanje velikih tem njena poglavitna slabost? »Nobena doba ni pravičen sodnik svoji lastni; nobena doba tudi ne produeira mnogo zares pomembnega. Gotovo pa je, da ustvarja današnja doba tako mnogo trajno veljavnih del, kolikor epohe pred njo, samo da si tega zdaj še ne bo priznala. Naravno pa obstoja velikanska produkcija trivialnih in paradnih del. Toda tako je v vsakem desetletju.« Kako ustvarjate? »Bog ve, jaz ne.« Ali je neobhodno potrebno, da je pisatelj dobro izobražen? »To je odvisno od tega, kaj mislite z »dobro izobrazbo«. Na vsak način ni potrebno, da bi bil učenjak, toda dvomim, če bo mogel kdaj mojstrsko obvladati izraz, in zato mislim, da potrebuje med drugim precejšnje poznanje vsaj malo dobrih pisateljev.« Kakšno je vaše stališče napram filmu? »Filmi aktualnega življenja me docela prevzamejo. Nikdar pa še nisem videl filma, ki bi izpolnil in opravičil svoj nadevek »umetniški film«, za kar se izdaja. In niti ne verujem, da bi prišle kdaj drame oziroma romani na svoj račun v filmu. Na splošno: smatram film za fascinirujočo in skoz tn skoz nevarno izrazno formo.« Katera svojih del smatrate za najboljša in bi jih priporočili za prevod v slovenščino? »Izmed romanov: »Forsyte Saga«, »The Dark Flower« (Črna roža) in »Five Tales« (Pet povesti). Po mojem mnenju bi bila romana »Črna roža- in »Pet povesti« lažja za prestavo v slovenščino, kakor katerokoli izmed drugih mojih del.« Mislile, da bo mogoče s pomočjo Pen-klubov organizirati prevajanje literature manjših narodov v svetovne jezike? »Mislim, da ni nobenih večjih težav kot z ozirom na prevode literature večjih narodov. Baš Pen-klubi morejo biti le koristni v enem kot v drugem Slučaju.« Ali ni mogoče, da bi se zborovanja Pen-klubov vršila tudi v mestih malih, malo znanih narodov, da bi jih ravno na ta način svet malo spoznal? »Ne vidim zapreke, da se ne bi zborovanja mednarodnih Pen-klubov vršila tudi v kulturnih centrih malih narodov. Saj se vrši n. pr. naslednje leto v Belgiji.« Pripomnim, da je dve važni vprašanji (o sceničnem problemu moderne drame: Rusija ali Zapad in o moderni dramatični produkciji) Galsworthy na žalost prešel. Kljub temu pomen tega pismenega razgovora z Johnom Galsworthyjem, če ga bomo znali pravilno izkoristiti, za nas ne bo majhen. Ne mislim tega z ozirom na pisatelja Galsvror-thyja, ki ga cenijo kot najboljšega živečega svetovnega pisatelja in ki je kljub svojim 18 večdejanskim in 6 enodejanskim dramam, 15 romanom in mnogim novelam (52 izbranih v knjigi »Karavana«) pri nas razen »Borbe« in »Golobčka« skoro neznan. Ne mt-slim tega z ozirom na interjuv sam, četudi so interjuvi pri nas malo običajni (izvzeti klasični Izid. Cankarjevi »Obiski« in pa revni obisk Rad. Peteri ina-Petruške pri Tolstem), tako malo običajni, da n. pr. noben glasbeni referent ljubljanskih dnevnikov ne izrabil poseta svetovnega reprezentanta češke reproduktivne glasbe Vaclava Talicha v Ljubljani za interjuv, ki bi bil tako izredno zanimiv. Pač pa opozarjam na dejstvo, da je bil to pismeni razgovor s častnim predsednikom angleškega Pen-kluba in zasnovateljem vse ideologije mednarodnih Pen-klubov. Pri svečanem sprejemu v dunajskem Pen-klubu je izjavil: »Mnogo ljudi zasmehuje takozva-na »gibanja«. Priznavam: ne brez pravega vzroka: toliko gibanj je v modernem svetu, da preostane edino pametno gibanje: tiho motrenje. Toda, ali naj s tem principom funkcionira Pen-klubski ideal? Ni nam potrebno konštatirati ali odkrivati, našo vera je rtara kakor civilizacija sama. Govoriti ros-nico, ustvarjati lepoto, biti v duhu širokosrčen, prijazen in dobrohoten. To je vs <: r<> pa bi ta ideal (seveda, če so pisatelji v.-egn niog .vi pristaši) ne rodil nobenegi sadu, potem, moji prijatelji, moram citirali Shakespeare ja: Dogbery: Write me do\vu an ass!« Odločna zahteva časa, da se ustanovi v Ljubljani Pen-klub, je izredno nujna. Nuj-na za vsakogar, ki veruje v nekakšno pro rokbo Ivana Cankarja, da bodo tudi Slovenci oddali svoj sok v svetovno literaturo. Mislim, da ni potrebno dokazovati ogromnega pomena za nas, če bi se zborovanje mednarodnih Pen-klubov vršilo v Beogradu. Zagrebu ali celo v Ljubljani. Iniciativa pripada vsekakor »Društvu slovenskih književnikov«. Svet nam je ponudil svoj merinec, zagrabiti moramo celo roko. Pusti Kdor se pelje po gorenjski železnici, kaj rad pogleda skozi okno vagona in občuduje krasoto, ki je nakopičena v tem lepem de« lu naše domovine. Ogleda si Skofjo Loko, Sorsko polje, Kranj s krasnimi planinami v ozadju, a od Kranja naprej pa navadno oči počivajo, kajti dolinica se zoži, želez« niča teče skozi sotesko do Podnarta. O div« nem razgledu s postaje Podnart je malo komu znano, ker le malo je potnikov, ki tam postanejo in si ogledajo okolico; iz železniškega voza pa sploh ni razgleda. Pe» ljemo se mimo Otoč. V Otočah marsikdo pogleda skozi okno, kajti na tej postaji 6e vidijo večkrat prav zanimivi prizori med grad Najbrže pa je vse omenjeno povsod, da je pokrajina dokaj izgubila na svoji krasoti, da je drevje prerastlo prastare sive razva« line, ki so pred leti, ko je bilo le grmičevje okoli njih, znatno dvigale divno pokrajin* sko sliko. Kakor tam, ob zelenem Renu, je izgledalo. Sivo, deloma z zelenim mahom porastlo zidovje danes gled skozi vejevje preko zelenega gričevja in pisanih pašnikov na belo cesto, ki se vije po pobočju proti va« sici Lancovo. Globoko pod razvalino pa te« če bistra Sava tja doli proti pečinam Kre« daTjevega jezu, kjer ima, kakor pripove* dujejo domačini, povodnji mož pod savski« mi valovi svojo stekleno palačo. V staro nagrbančeno obličje «Pustega gradu« zre njegova tudi že zelo stara sestra Radovlji« ca s svojimi hčerkami, mnogoličnimi stav« bami, na čelu staro graščino, ki čepe spo« daj ob Savi raztreseno, proti vrhu, poboč« ja pa stisnjena in naslanjajoča se druga na drugo. Daljni razgled »Pustemu gradiu« za* virajo nebotične Karavanke s širokoplečim Stolom, v čegar vznožju leži zleknjeno sli« kovito Rebro s cerkvico sv. Petra. Kadar veter razmaje vejevje okrog razvalin, se tu pa tam posreči »Pustemu gradu«, da si skozi vejevje ogleda svojega starejšega bra« ta, grad «Kamen» j>od Rebrom, ki ima tu« di precej slično usodo. Prepuščen je same« mu sebi in čas gloda in razjeda in ud mu odpada za udom. Mnogo bolje se pa še go« di tretjemu bratu »Blejskemu gradu«, ki ni dosti mlaja od omenjenih. Ta ponosno sto« dila nesreča; tisti, pri čegar rojstvu so vi« deli črno ženo, je bil vse življenje nesre« čen. Rojenice so hodile h kmetom in jim dajale dobre nasvet . Kdor jih jc poslušal in spoštoval, je imel dobro letino, kdor ne, je slabo opravil. Pozimi, v snegu so prišle k Rozmanu, ki je bil posestnik mlina v Kol« niči v neposredni bližini «častitljive jame« in mu Klicale: «Bc^ sej, bob sej!« Rožman, ki Rojenice zelo častil, je sadil bob v sneg in ga je mnogo več pridelal kot nje« govi sosedi, Narod se je pokvaril, a Rojenice so od« šle in tudi Častitljiva jama je danes prazna, poseti jo le tu pa tam kak nabiralec hro« ščev, iskajoč jamske žuželke. Najbližja ne« ma priča o slavnih dneh Pustega gradu, ki je pa še do dandanes ostala sveča in čvr« sta, je stara Tisa, ki jo pa tudi vidimo iz radovljiške postaje in je po mnenju bota« nikov stara nad 500 let. Skoro gotovo eno izmed najstarejših dreves v Sloveniji. Dobre četrt ure otl razvalin raste to sta. ro drevo ob kmetski hiši posestnika An tu. na Koželja vulgo Jurjevca na Zg. Lipnici. Visoka je okoli IS m (gotovo najvišja v Sloveniji!) in debelina v višini 1 m 30 cm nad zemljo znaša 80 cm. Ima tri vrhove in j dobro ohranjena, nosi moške cvetove. Najmanj toliko stara kot Tisa je tudi Jur« jevčeva hiša, kajti gotovo so drevo princ« sli k hiši, ne pa hiše postavili k drevesu. Kakor omenjeno, je žal razvalina zara« ščena in se le slabo vidi od daleč, poleg razvalin pa je krasen razgled. Nadalje pa je v dolini za aPustim gradom« v Kamni gorici in Kropi še nebroj drugih starinskih zanimivosti, Ki pričajo o nekdanjih lepih časili tega tihega, danes skoro pozabljeno ga kotička slovenske zemlje. Kulturni pregled love porotne senzacije v Ljubljani in Mariboru Tajinstveni roparski napad na dolenjski vlak. ~ Gorostasna razkritja na carinski razpravi v Mariboru. Ivan Kalan oproščen. — Neverjetno poslovanje v naših carinarnicah. LJubljana, 12. junija. Ljubljanska porota je obravnavala danes [jredno zanimiv dogodek, ki je vzbudil svo-cčasno v javnosti ogromno senzacijo: j:;ani roparski napad na vlak med Predo-jami in Grosupljem. Danes so imeli porot-"..: odločiti, ali je bi! v resnici izvršen .pad. ali pa je bil samo fingiran. Pred porotniki se je zagovarjal Ivan Ka-54 letni poštni zvaničnik v Ljubljani, Ivan Kalan. bil obtožen, da si je 10. iebruarja wd železniško vožnjo iz Kočevja v Grofije kot poštni ambulančni poduradnik prisvojil po javnem uradu mu zaupano blago v vrednosti 258.000 Din in da je pose-d;val neprijavljen samokres. Obdolženec je že 34 leit uslužben pri poŠti. Vozil se je z vlakom po raznih progah poštnem ambulančnem vozu, prevzemal aa postajah pisemsko in denarno pošto v •sklepih*, to je v zakljenjenih amerikan->kih vrečah, ki jih je moral v vlaku odkleniti, jih sortirati in vpisati v formularie ako rekoč «kartirati* ter zbrati pošto za prihodnjo postajo in io tam oddati v zaklenjeni amerikanski vreči proti potrdilu. Poštni spremljevalci imajo strogo predpisano, da morajo po vsakem prejemu in predaji pošte vrata zakleniti s kupejskim ključem in zapahom ter nikogar spustiti v kape razun kontrolorja. Usodna vožnja. Ko je Kalan vozil 10. februarja zjutraj 1> 6.20 ambulančno pošto iz Kočevja v Ljubljano nazaj, je vozii s seboj pisma in irugo pošto v vrednosti 378.285 Din in ser 5 vrečic in 5 denarnih pisem poleg običajne pošr.e. Ko je vlak odpeljal iz Preko proti Grosupljem, je Kalan med svo-iu delom naenkrat začutil, da ga je krepka pest zgrabila za vrat. a obenem je doti: po glavi udarec ter Cul, da je nekdo azbil stekleno pokrivalo plinove luči. Ko se je obrnil, ga je stisnil nekdo z levico ie bolj za vrat, a v desnici je zagledal re_ oiver in že je ču! klic: «Šud, poklekni, roke kvišku!« Predno je dvignil roke, je mimoglede pogledal ali je v vozu zavora, n je ni bilo. Neznanec, ki je bil visok, mo-iaa, širok in temne polti, je imel na glavi obuk z ozkimi krajci in čez obraz črno masko, star okoli 46 let, je klečečemu zve-al roke in dejal: »Kaži mi, sdje imaš no- Predsednik senata s. svetnik dr. Mladič vac!» Ko mu je ta odgovoril, da ga nima, je ropar zagleda! sam na kartiranih policah in zbasal 4 denarne vrečice z vsebino 258.000 Din v žepe. Drugo, kar ie bilo v Predalih in sicer 1 denarna vrečica za 49.325 Din in 5 denarnih pisem za 70.960 Din je pa pustil, ker tega denarja ni opazil. Ropar je zahteval še več denarja, a ko je obdolženec dejal, da ga nima, mu je še zagrozil z revolverjem: «Šuti, drukši,* in odšel ritensko proti vratom, odprl z levim 'tomolcem leva vrata Ln skočil iz drvečega vlaka. Ivan Kalan je vstal, pokleknil z eno no-» k vrečnemu nožu, pritrjenemu v bližini, orerezal vrvico in potem hitel klicat na Psmoč. Ker ga ni nihče slišal, se je prijel z» držaj in šel ob vozu po deski do službenega voza v manipulacijski oddelek in Javpil: »Vlakovodja, pošta je oropana« in vlak ie obsta!: potem so nadaljevali vožnjo Jo Grosuplja, kjer je obtoženec zadevo ta-•Da in rekel mi je: «Strti, roke kvišku!« Preds.: «Če bi bil to Hrvat, bi bil rekel drugače.* Obt.: »Morda je bil Slovenec, pa je nalašč tako govoril.* Preds.: Kako vam je zvezal roke. Obt.: Ko sem ju držal navzkriž, ju je zvezal desno spodaj, ovil okoli vrvioo in Državni pravdnik Lavrenčak. \ jo zgoraj zadrgnil. Ta čas je dal revolver na mizo, da je zgoraj napravil z obema rokama vozel.* Preds.: »Pravite, da ste pogledali, če ima voz zavoro, saj bi to vendar moTali vedeti.* Obt.: »Imamo več voz in niso vsi enaki.* Preds.: «Dejali ste, da je bil revolver do 35 cm dolg.* Obt.: cTega pač ne morem trditi; lahko sem pa to rekel, saj sem bil prestrašen.* Preds.: «Kako ste potem odrezali vrv?* Obt.: «Z eno nogo kleče na pritrjenem nožu, kar je trajalo par sekund.* Preds.: «Ni mogoče, preiskava je dognala, da je to moralo trajati dalj časa. Sicer bomo pa videli pri vagonu samem.* Preds. porotnikom: «V hranilnici imata z ženo vsak po 21.000 Din, ki so že preje vloženi, toraj nima ta denar z ropom ni-kake zveze.* Zastopnik: ^Koliko časa vozite ambulan-co?» Obtoženec: «20 let*. Ogled. Popoldne se je vršil lokalni ogled komisije in porotnikov. Na glavnem kolodvoru je stal ambulančni voz ki bi ga človek preje smatral za vagon, ki prevaža vreče moke, ne pa vreče denarja; saj je v zelo slabem stanju. Komisijo je pričakovala množica radovednežev; med publiko so železničarji, poštarji in stražnik, ki napeto pričakujejo izida. Obtoženca zvežejo, urno počene pred nož, šek, ln vrvica je odrezana; državni pravdnik ni nič kaj zadovoljen, a zagovornik si mane roke. Vrata so na vrati. Obtoženec mirno Dokaže, kako se lahko odpre samo polovica vrat, ki so sicer slaba in bi se najbrže odprli obe krili, če bi pošteno, udaril po njih. Odpre najpreie okno in skozi okno vrata, prav kot po njegovem opisu ropar. Priča Vere pred obtoženim Kalanom Potem še pokaže, da je lahko reguliral poljubno plinovo luč in da je zaanogel od mesta, kjer je klečal, videti roparja, ki j« odhajal. Ogled je končan. Ko se vrača obtoženec mimo gruče ljudi, zakliče neki mlad mož: «Gospod Kalan, še boste vozili!* Zanimiva Izpoved. Komisija se vrne v dvorano, predsednik bere razna zasliševanja, zasliši priče, ki izpovedo dokaj slično. Zanimivo je dejstvo, da je 63 let stara sorodnica znanega vlomilca Jekeja, ki je it v več krajih vlomil, priznala orožnikom, da ji je pravil, da je enkrat vlomil tudi v neki poštni voz in odnesel denar, da pa ona nega ne sme nikomur praviti, sicer ji bo iztaknil oči, odrezal ušesa in roke ter bo to njena smrt Jeke, sam zaslišan, je to tajil; sicer je pa on mnogo mlajši kot ropar, ki ga obtoženec opisuje; tudi se le Jeke tedaj drugje nahajal. Sodni izvedenec pove, da ima obtoženec res na rokah odrgnine, ki izhajajo od vrvi. Trgovec in vrvar Adamič izjavi, da predmetna vrvica s katero je bi! obdolženec zvezan, ni vrvica, ki si lih dobavlja pošta, pač pa je domač ljubljanski izdelek. Porotniki odidejo v posvetovalnico. Vse napeito pričakuje izida. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede krivde, nakar je bi! Ivan Kalan oproščen. Razprava je trajala do 23.15. Občinstvo je sprejelo izrek porotnikov in oprostilno razsodbo s ploskanjem. * Maribor, 12. junija. Carinska afera pred mariborsko poroto Danes ob 8. zjutraj se je nadaljevala porotna razprava pr-oti obtoženim carinikom. Čimbolj se bliža konec procesa, tem večje je zanimanje v vseh krogih mariborskega občinstva. Naval na porotno dvorano le bil danes naravnost ogromen. Dvorana je nabito polna in kljub silni vročini ljudstvo vztraja in z zanimanjem sledi poteku izredno zanimive in napete razprave. Čudno poslovanje na carinarnici. Tekom celega današnjega dne se je nadaljevalo zasliševanje prič. " Zaslišanih je bilo okrog 40 prič, med temi velika večina carinskih uradnikov, ki izpovedujejo vsi v prid obtožencev, vendar na tak način, da jasno perlustrirajo poslovanje naših čari. narnic Zasliševanje teh carinskih uradnikov se vrši v glavnem z ozirom na pomanjkljivo izpolni en je carinske deklaracije, katere duplikat je izginil in ga sodišče ni moglo dobiti. Gre za ogromno vsoto okrog 280.000 Din, ki jo je utrpela država iz razloga, ker je bil napačno in protizakonito zacarinjen vagon blaga, ki je došel na špe-dicijsko trvrdko Tcnčič. Obtožnica natančno opisuje manipulacije, ki so se izvršile pri tej deklaraciji. Deklaracija namreč obstoja iz dveh pol. V prvo polo, takozvano deklaracijsko polo, je bila vložena druga, takozvani «umetak», kakor jo imenujejo na carini. Pravilno bi bi!a carinik Grubič in Markovič morala postopati takole: na drugi strani prve pole se deklarira blago, kakršno je. Za to blago bi se moral napraviti na prvi strani druge pole proračun. Naito bi se moralo iti na drugo stran druge pole ter napraviti zopet proračun za to blago, na tretji strani druge pole; nato preiti na četrto stran druge pole ter napraviti proračun za to blago na tretji strani prve pole. Grubič in Markovič pa nista napravila na drugi poli sploh nobenega proračuna, ampak sta šele na tretji strani prve pole napisala popolnoma poljubno vsoto, ki ni v nobenem razmerju ne z blagom, deklariranim na drugi strani prve pole, ne z blagom, deklariranim na drugi ali četrti strani druge pole Na drugi strani prve. t j. deklaracijske pole so prijavili Grubič, Tančic, Sommer in Markovič samo dva zaboja, na drugi strani druge pole pa celih 31 zabojev in še od 32. zaboja en del. Ostali del tega zadnjega zaboja pa je deklariran na Četrti strani druge pole. Ker se vsota, ki je navedena na tretji strani prve pole niti približno ne strinja z blagom, prijavljenim na drugi strani prve pole, sledi, kakor pravijo vse zaslišane Izvedene priče, da se je zgodilo to namenoma ln v sporazumu s strankami oškodovati državo za carino, ki je po zakonu predpisana. Carinska uradnika, tako pravi obtožnica, bi pozneje vzela vloženo polo iz deklaTacijske pole ter jo vložila v drugo polo. tako da ne bi bilo mogoče priti sitvari nikdar na sled. Tega pa še nista utegnila storili, ker je prišla stvar po naključju prehitro na dam. Obtoženci Sommer, Tončič, Grubič in Markovič so z imenovanim carinjenjem oškodovali državo za ogromno vsoto, pravijo pa, da so se le zmptili. Vendar pa je gotovo, da se štiri osebe' ne morejo zmotiti pri carini od 353.183.50 Din kar za 278.479.30 Din, ko mora vendar trgovec pri prodajnih cenah kalkallrati carino In je to gotovo tudi storil, ker bi mu sicer odjemalec stornl ral pogodbo. KaT se tiče torej carinikov, pravi obtožnica, je Izključeno, da bi se dva uradnika enako zmotila. Če se i e zmotil prvi, se ravno za isto vsoto brez podlage ni mogel zmotiti drugi. Zmota torej nikakor ni resnična pomota, ampak nameravano •^govorjeno, dobro premišljeno &ei»"ie obtožencev. Z ozirom na navedeno manipulacijo pri tej deklaraciji je bilo torej danes zaslišano mnogo carinikov, ki so pa godali take izjave, ki so naravnost uničujoče ia kažejo, kako gnile razmere vladajo pri poslovanju naših carinarnic. S svojimi izjavami so cariniki le izrekli obsodbo nad samimi seboj, kajti oni se nikakor niso kvalificirali za uradnike in vršilce dolžnosti, kakršno jim nalaga zakon. Vsi so namreč soglasno naglašali, da so take pomote pri carinarnici na dnevnem redn in da gredo pomote v naravnosu ogromne vsote. Dogodil se je celo slučaj, v katerem se je v Beogradu zmotil neki carinik pri carinjenju blaga za nič manj Kot 2 milijona dinarjev. Značilno je dejstvo, da carinski revizorji, ki so kontrolirali poslovanje svojih podrejenih uradnikov, običajno sploh niso pregledovali, jeli račun izvršen toino ali ne, marveč so enostavno podpisovali in s tem potrdili pravilnost računa, izgovarjajoč se, da radi preobilnega posla ne morejo tako natančno poslovati in da ?ač zaupajo v poštenost in točnost svojih podrejenih. Vse te navedbe kažejo jasno, da je naša carinska uprava tako gni:a, da je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da napravijo v tem oziru temeljito remeduro. Naj se odstranijo vsi oni nesposobni ia nekvalificirani uradniki — in teh je, kakor je današnja razprava pokazala, mnogo —, ker njihovo malomarno in neresno uradovanje gre koncem koncev vendarle na račun našega že itak izmozganega kmeta. Cariniki se pri svojih izjavah sklicujejo edino na carinski zakon, smatrajoč, da so nekaka država v državi, češ da so zanje merodajni edinole carinski zakoni in nobena druga ob-lastva. Izvajanja zaslišanih prič nadalje očitujejo, da so pomote pri carinskem ura-dovanju postale že takorekoč običaj in pravilo. Omenimo naj še to. da je po carinskem zakonu stranka še tekom šestih mesecev potem, ko je plačala carino, dolžna nadoknaditi vsoto, ako bi se izkazalo, da je carinsko poslovanje bilo nepravilno. Šele po tem roku pride vsa odgovornost na carinike same. Zamislimo si torej trgovca, ki je plačal carino za 50.000 Din, pa mu je kar naenkrat po preteku petih mesecev bilo dostavljeno sporočilo, da je carina napačno izračunana in da mora plačati še 150.000 Din. Trgovec, ki je kalkuliral z ozirom na plačano carino in med tem blago že tudi prodal, naj torej trpi po krivdi brezvestnih uradnikov kar 150.000 Din izgube. In to se torej lahko dogaja prav pogosto, kakor se po izjavah' prič pogosto vršilo pomote v računanju carine. Ko le priča, kakor smo omenili, podala senzacijonelno izjavo o dvomilijonski pomoti v Beogradu, tedaj se je iz porotnih klopi začula glasna in povsem umestna opazka: «Če bi vsi uradniki poslovali tako kakor cariniki, potem bi bilo države kmalu konec!* Ob koncu sta bila glede na dejsitvo, da so obtoženci zanikali tudi svoje izpovedbe na policiji in pred preiskovalnim sodnikom, zaslišana kot priči še policijski nadsvetnik Kerševan in preiskovalni sodnik Juhart Oba sta izpovedala, da so obtoženci Hobacher, Praprotič in Knez pri prvotnem zaslišanju priznali svoje dejanje, ki ga sedaj zanikajo. Pri tej priliki se je obtoženec Hobacher obnašal skrajno predrzno, skušajoč celo ovreči izvajanja zaslišanih prič, kakor sta policijski nadsvetnik in preiskovalni sodnik, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Značilno za nemško oholost v Mariboru je dejstvo, ki naj je omenimo ob u Parizu in Florenci s 4 „grand prix" in 4 zlatimi kolajnami. Prodaja se v vseh lekarnah in drogerijah. -„. . Brezplačno se pošlje knjiga D. Kalem-čenka ..Preporod" z zdravniško oceno. Oornti se je v Beograd, Pop Lukta.br. 1. Lit. Miloš Markovič. 4žiJ/ 3 •vi 1 *v m M ""ii mm m nisa di In Gaipariieve sli Ma-rotia ali slovenskega sv. Izidorja. Mika je polna nežnosti in miline in svež domači zrak veje od nje. Zato bode najlepši okrasek vsakega stanovališča. Cena v lepem barvotisku izgotovljene, 42 cm šitoke in 32 cm visoke slike je . 30 dinarjev, s pošto 34 dinarjev, ===== katere je treba podpisani drutbi poslati po nakaznici ali pa v priporočenem pismu. Na zahtevo dopošl emo tudi ooložnico ali pa sliko po povzetju. Kdor si' sliko naroči, pa ne stori samo važnega koraka za okrašenje svojega bivališča, temveč se udeleži tudi ■ bogatega sre&elova, ===== ki bode tem izdatnejši, čim več bode odjemalcev te izredno lepe slike. Izmed prvih tisoč naročnikov dobila bosta namreč dva srebrni žepni uri, eden zlato; izmed drugega tisoč trije srebrne, eden zlato žepno uro večje vrednosti; izmed tretega tisoč trije srebrne, eden zlato žepno u;o z dvema pokrovoma; izmed če rtega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed petega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z zlato verižico. * . Srečelov je urejen tako, da ima vsaka slika svoio številko in se smatra za srečko. Žrebanje teh številk se bode takoj po dopolnitvi vsakega tisočaka vršilo pod nadzorstvom notarjevim tako, da se na posebne lističe zapisane številke denejo v žaro, iz katere potem sirota iz.zavoda za slepe potegne toliko številk, kolikor je v srečeiovu dotičnega tisočaka dobitkov. Številke tega tisočaka pri naslednjih žrebanjih ne igrajo več, pač pa se po dopolnitvi vsakega naslednjega tisočaka postopa analogno. Trgovci in seimarjl, ki naroče večje število slik, dobe primeren popust, vendar se žrebanja udeležujejo s tolikimi številkami, kolikor slik so naročili. KNJIGARNA »VERA" 4528- a v Ljubljani, Aleksandrova c, 81. RENAULT automobili osebni in tovorni vseh velikosti danes neprekosljivi. Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Dunajska cesta št. 22. naHaaHHBMHMn $>rof I g)r. 8. Slajmer 4biS a ne ordiiitra do začetka avgusta. MBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB 'Yi?iHHimim»nnm»l»DER v« [| prvovrsten gozdarski s;rokovni,k v še ne odpovedani sužbi išče stalno me»to. Dolgoleten praktik v vseh panogah gozdneg i gospodarstva, žsgovnim obratu (manipulacija trdega les ), v n pravah za spr^vljane lesa iz težavnega gozdnega terena, garantira uspeh v slabih gospodarstvih, verziran v poljedelstvu, živinoreji in perotninarstvu, mlekarstvu, s d'arstvu, vrtnarstvu itd, vešf vseh pisarniških del ln občevanja z oblastmi, zmožen ka .cije in reprezentacije, vnet, pošten, zdrav, oženjen, ima 6 in 8 let starega otroka. Prima reference odličnih jugoslovenskih strokovnjakov na razpol.-go. — Ponudbe pod .SOLIDEN 37" na upiavo .Jutra*. 4b8.-a Rudge-Whitworth angl. motorna hoiesa in deli Ceniki na zahtevo. 4558-a Aukozavodi E. ROSA Ljubljana, Poljanska cesta 69. NAZMAMLO. Naznaniam Cenj. damam, da imam speci/alista za „BUBI" frizuro ter str.žem dame po znižani ceni. Otroke strižem od ponedeljka do petka istotako p0 znižani ceni. Uradniki in penzi/onisti na mesečni abonent po znižani ceni. 4571 Za obilen obisk se priporoča FRAhC LOBOREC. brivec. Rimska cesta 21. r~ N< drobno. Otvoritev. Na debelo. 99 Tovarna čokolade in kakaoa ANA", d. z o. z., Hoče« Prodajalna po tovarniških cenah CELJE, Aleksandrova ulica štev. 2. 4174 a TILNICi lastnega izdelka, motorje, posamezne dele z; poljedelske stroje ter popravila istih izvršuje po konkurenčnih cenah 4695 a Anton Kremžar o Ma nad LjuMiim Pogubo vsaki družin: prinašajo nalezljive bo-iezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige Dr. Josip Tičar: Cena s poštnino vred Din 19-50 rfaročila a a knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani. Iz koroJansiie zgodovine je zajet roman Hngellei Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1'50 več. Izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. kapelraika razpisuje Mestno gori-beno društvo v K-.tetiri-ku. — Nastop po Etago-voru. — Ponudbe s pogoji je vposEatš do GO. junija 192S. 4654-a t "s RSaBBBBBBBH«BBS5BSSK3M!BHSHSS3S« Hed. IVAN JAX in SIN UUBUANR Cospostetska cesta it. 8 zajboljši šivalni stroji in pletitni ssroji. — Izbome konstrukcije in slegantna izvršitev iz tovarne v Uncu. Ustanovljena 1867. Vezenje poučuje brezplačno. - Posamezni deli ko. es in šivalnih strojev. 10-letna garancija. Pisalni stroji Adler in Uranla. Kolesa iz prvih tovarn DBrtopp, Sljru, Waffenrad, Kajser. Za žejo najboljši pravi Maršnerovl šumeči Iimonadni bonboni v vrečicah. — Pol litra dobre limonade za 1 Din se dobi povsod. 4118 Glavna zaloga: J O S. VITEK, Lubliana. Sv. Petra cesta 13. pralnica in iškalnica 1 vljudno naznanja cenj. občinstvu, £ ■ da se nahaja v isti hiši, samo da | 5 je vhod iz >02. g [ Knafljeve ul. št- 2, S ter se priporoča za nadalje. S Postrežba točna, cene zmerne Muholovke Hledos, Aurokson in Zacherlin prašek veliko pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 162 3 Blcžalničarlin [ =IIIIIIIIIIMillIIMIIII!tlllllllll£ i se sprejme = uiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiniiiifiiiiHiiii: r = 1 v podružnico trgovine LU- | I DOV1K KUHARICA na | | Vinici. Predpogoj-, izučena | | trgovine, z večletno prakso, | I starejša moč, be mogoče s | | kavcijo. Plačilni pogoji po | 1 4631-a dogovoru.' i FiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Ul IS&emo več sto komadov 21/24, 5.40, 6 in 7 m. 21/29, 24/28, 26/29, 5"70, 6-20, 6-40, 6-50, 3, 2-50 in 2 m. 16/18, 4 in 8 m ter razne druge dimenzije. Deske 20 in 25 mm širine od 12 c/m dalje. 4S78a Ponudbe z označbo cene in najmanjše partije, postaje ln dobavnega termina na: ,V1LA' d.d. Zagreb, Primorska 12 ZJJUUULiJUUJJUUUlJJUUUUUUUUUDr' jSgiOcirum" d. d. tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII, Medvedova ulica 38, telefon 756 82 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica Zagreb. Zrcaino steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in obhkah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle- vanje v med Fina, navadna ogledala. nimiiiianniiiiMiuiinunnnnun IŠČEJO SE dva do trije železolivarji za srednje delo v Zagrebu. — Ponudbe na PUBLIC1TAS D. D., Zagreb, Gundu-ličeva 11, pod .Za-8730*. 463 -n W najem se odda pod ugodnimi pogoji specerj-ska trgovina s hotelom (kegljiščem; na Jesenicah, Gorenjsko. Potrebno malo kapitala. Ponudbe pod uPlodonosno" na Aloma Company, Ljubljana. « kraj Zagreba, Hrcataka. zdravi 42' C termalna voda n blato zdravilo revno, pro tla, laeblaa, ienske bolezni L t. d. Soba s polno oskrbo dnevno Dir. SO-— do 80*— za oaebo. V pred- in posezonl znatni popazil. Voiaika godba in droge zabave. Eo-paip v Mil, lastna aiektrttna razaveX;ava I. t d. Pojasnila, obveziila tn prospekte daje hopaliin? 90-a nprava Kraplnahe Toplice. Mojstra roKovičorlES sprejme Centrala oficirske zadruge vi Beogradu. Mesto stalno. Ponudbe na tilijalo oficirske zadruge v Ljubljani (na Taboru, kasarna vojvode Mišiča) 46r- -.j ČISTILO (krema) kakor Ihrija, Jadian, Jtrjevo, Clpulin, Foks, Sidol, apreturo in lak za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, Belin, nočne lučice, čevljarski klej, tuš dobite najugodneje pri tvrdki Osvald Oobaic 162/v Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. waBgBBiPBgawBiBBBgaBgg«g»H»aaM— n IStVO i elegantno v formi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča A. AMANN, TRZIC tovarna pohištva. 7oa edino učinkovito, patentirano ter obl. zavarovano sredstvo proti plesi izpadanju las in prhljaju. Za popolno lečenje zadostuje škatljica s priloženim navodilom. — Naročila sprejema in razpošilja po povzetju Kozmetički laboratorij ,,LEUA ', Zagreb, Palmo-tičeva 80. Cena škatljici Din 100 — 45« a Na vagone in na drobno bnkova in hrastova drva ter bnkovo oglje lastne produkcije, vsakovrsten okrogli les, dalje trboveljski premog, mavec po konkurenčnih cenah pri tvrdki D, Marušič, Ljubijana — Sv. Petra cesta štev. 40. Restavracija la Hi ila v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v neposredni bližini glavnega kolodvora lastnik: VacIs&v Stengel se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-borna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. BBBBBBBBBBBBBBBBI Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru Posojilnico u Malim ter akni n, regisirovane .zadruge z neomejeno zavezo, v Sodražici, dne 20. junija 1926 ob 3 uri popoldne v posojilnični sobi v Sodražici SPORED: Sprememba pravil. V Sodražici, 10. junija 1926. Načelstvo. <675 a ■ra Zahvala. Za vse dokaze ljubezni in sočutja, ki stno jih prejeli ob bridki izgubi našega premilega edinega sina Dreičeta izrekamo najlepšo zahvalo vsem sorod-niKom in prijateljem ter preč. duhovščini. Posebno zahvalo izrekamo gosp. nadučiteliu Levstiku, ki Je naučil šoi-. sko m dd-.no lepega nagrobnega petja kakor tudi vsemu učitelistvu Sokolu itd., ki je spremilo k zadniemu pohodu našega nepozabnega sina. Srčna hvala tudi vsem za razno cvetje, vence in lazlične tolaži ne besede. ZAGORJE ob S., 10. junija 1926. Žalujoča rodbina: » Andrej Rožar. oče, Ana Rožar, mati, In hčerkica Natalica. Gaston Leroux: 63 Prikazen v Operi »Odložite jih k zidu!« je dejal... »Našla jih bova nazaj grede.«* Nato se je pomaknil Perzijec malo dalje. Potem se je okrenil popolnoma, še vedno kleče, tako da je gledal naravnost Raoulu v obraz. Rekel mu je: »Zdaj se obesim z rokami za konec skale in se spustim v njegovo hišo. Storite isto za menoj. Ne bojte se: vjamem vas v roke.« Perzijec je storil, kakor je bil dejal. Raoul je zaslišal pod sabo zamolkel ropot, ki ga je očividno povzročil Perzijčev padec. Mladenič je zatrepetal v bojazni, da ne bi ta ropot izdal njune navzočnosti. Še huje nego ta šum pa je Raoula plašil popolni mir naokrog. Po Perzijčevih besedah sta vdrla med zidove jezerskega bivališča in vendar ne slišita Kristine!... Kaj znači to?... Nobenega krika!... Nobenega klica!... Nobenega ječanja!... Mogočni bogovi! Ali sta dospela prepozno?...« Praskajoč s koleni ob zid, oprijemajoč se z drhtečimi prsti ob skalo se je zdaj tudi Raoul spustil v globino. In takoj je začutil, kako so se ga oklenile roke. »Jaz sem!« je rekel Perzijec. »Pst!« Ostala sta nepremična in poslušala... Še nikoli ni bila noč okrog njiju neprodirnejša... Še nikoli tišina težja in strašnejša... Raoul si je zasajal nohte v ustnice, da ne bi zarjul: »Kristina! Jaz sem!... Odgovori mi, če nisi mrtva, Kristina.« Končno je Perzijec zopet nažgal lanterno in uperil žarke v steno nad njunima glavama. Iskal je luknjo, skozi katero sta bila prišla, in ni je več našel. »Oh!« je dejal... »skala se je sama od sebe zaprla.« * Nikdar več niso našli obeh parov čevljev, ki sta jih bila odložila, kakor piše v Perzijčevih papirjih ravno med stebrom in dekoracijo iz »Lahorskega kralja«, na istem mestu, kjer so bili našli Jožefa Buqueta obešenega. Gotovo jih je odnesel kak strojnik ali »zapiralec vrat«. In svetli pramen lanterne se je pomikal navzdol po zidu do tal. Perzijec se je sklonil in nekaj pobral, nekako vrvico, ki jo je trenutek ogledoval, nato pa z grozo vrgel proč. »Pendjabski trak!« je zamrmral. »Kaj je to?« je vprašal Raoul. »To,« je odgovoril Perzijec tresoč se, »to bi utegnila biti obe-šenčeva vrv, ki so jo tolikanj iskali!..,« Naenkrat ga je zgrabila nova bojazen in z malo rdečo ploščo je obsvetljeval zidovje... Tako se jima je prikazalo — čudna, čudna zadeva! — deblo drevesa, ki se je zdelo docela živo s svojim listjem... Veje tega drevesa so segale kvišku ob zidovju in so se zgubljale k stropu. Ker je bila svetla plošča čisto majhna, si je bilo v začetku težko ustvariti jasno sliko... Videl se je del vejevja... nato list.. in zopet list... zraven pa ni bilo videti ničesar... razen svetlega pramena, kj se je zdelo, da se odbija od sebe... Raoul je potegnil z roko po tej praznini, po tem odsevu... »Glej, glejj« je rekel... »Ta zid je zrcalo!« »Da, zrcalo!« je dejal Perzijec z globokim razburjenjem. Z roko, ki je držala pištolo, si je obrisal znojno čelo in pristavil: »Pala sva v mučilnico!« Zanimiva in poučna povest o Perzijčevih križih in težavah v Opernem podzemlju. Iz Perzijčevih papirjev. Perzijec je sam opisal, kako je nekoč zaman skušal dospeti po vodi do jezerskega bivališča; kako je odkril vhod iz tretjega podzemlja in kako sta padla v fantomovo preklensko mučilnico. Tu naj sledi njegova izpoved, ki nam jo je zapustil (v okoliščinah, o katerih bomo zvedeli kaj več kasneje) in ki nisem v njej predrugačil niti besedice. Podajam jo popolnoma izvirno, ker se mi zdi, da ne smem zamolčati, kaj je daroga sam skusil v okolišu jezerskega bivališča, preden je padel skupaj z Raoulom v fantomovo past. Ta povest nas bo sicer za nekaj trenutkov oddaljila od mučilnice. Zato pa nam bo razjasnila dokaj zanimivih stvari in nam raztolmačila Perzijčevo vedenje, ki se nam je večkrat in po pravici zdelo čudaško in nerazumljivo. Po tem pojasnilu se bomo z boljšim umevanjem vrnili v mučilnico. »Tedaj sem prvič prišel v jezersko hišo,« piše Perzijec. »Prej sem vedno zaman prosil ljubitelja propal — tako so pri nas v Perziji rekli Eriku — da mi naj odpre skrivnostna vrata. Nikdar me ni hotel uslišati. Čeprav sem bil plačan zato, da bi zvedel za njegove mnogotere tajnosti in zvijače, sem se zastonj na vse mogoče načine prizadeval, da bi prodrl do dna njegovih skrivnosti. Odkar sem zopet našel Erika v Operi, kjer si je očividno izvolil svoje bivališče, sem ga često zalezoval, zdaj na zgornjih hodnikih, zdaj pod zemljo, včasih celo na obali jezera, ko je mislil, da je sam, ko se je vkrcal na barko in odplul naranvost k nasprotnemu obrežju. Toda senca, ki ga je obdajala, je bila vedno pregosta, tako da nisem mogel videti, na katerem mestu v zidovju so se odpirala vrata. Radovednost in tudi neka strašna misel, ki se mi je porodila, ko sem razmišljal o pomenu nekaterih besed pošasti, me je pripravila do tega, da sem nekega dne, ko se mi je zdelo, da me nihče ne opazuje, tudi sam skočil v barko in začel veslati k onemu delu zidovja, kjer sem videl, da je vsakikrat izginil Erik. Tedaj sem zadel na Sireno, ki je strašila ta kraj. Njen čar bi mi bil skoro postal usoden. To se je zgodilo takole: Nisem še dodobra odrinil od brega, kar je tišino, skozi katero sem plul, skalilo neko pojoče dihanje. Bilo je obenem petje in dihanje. Vstajalo je lahno iz jezerskih voda in me je objemalo, ne da bi vedel kako. Šlo je za menoj, premikalo se je skupaj z mano in bilo je tako mehko, da nisem čutil bojazni. Nasprotno! V želji, da se približam izviru te sladke, privlačne harmonije, sem se sklanjal iz barke nad vodo, zakaj nisem dvomil, da prihaja petje iz vode. Bil sem že na sredi jezera in razen mene ni bilo nikogar v barki. Sklanjal sem... Pripognii sem se še niže... Jezero je bilo popolnoma mirno in lunini žarki, ki so prodirali do njega skozi špranje Scribeove ulice in ga razsvetljevale, mi niso prav ničesar pokazale na nepremični, kot črnilo temni gladini. Stresel sem se malo za ušesa, da bi pregnal morebitno brnenje, toda moral sem se prepričati, da ušesno šumenje ni nikdar tako ubrano kakor pojoče dihanje, ki me je zasledovalo in me privlačilo. če bi bil praznoveren ali lahko pristopen bajkam, bi gotovo mislil, da imam opraviti s sireno, ki je prišla motit brodnika, ki se drzne pluti k jezerski hiši. Toda hvala bogu, doma sem iz dežele, kjer preveč ljubimo fantastičnost, da je ne bi poznali do dna. Tudi sam sem svoje čase proučil vso čarovniško vedo. Kdor pozna svoj obrt, more z najnavadnejšimi zvijačami omamiti bedno človeško domišljijo. Naznanilo. i P. n. občinstvu vljudno sporočam, da se nahaja oblastvena kancesljonirani zavod ,,PANAS" za pokončavanja miši, pod gan, ščurkov in drugega mrčesa v Ljubljani, Velika čolnarska ulica 10, ki jamči za uspešno uničenje v teku 8. dni. S priporočilom 468 6a 9? PA&JIS", obl. konc. zavod. Zakaj kupuje poljedelec prvovrstne stroje kakor : Deering kosilnice, obračalnike za seno, mlatil-nice, čistilnice, trijerje, vratila, slamoreznice, stiskalnice za seno in sadje, sadne mline, brzoparilnike, vodne in gnojnične črpalke, robkače za koruzo, reporeznice, posnemalnike za mleko itd. tako rad pri tvrdki FR. STUP1CA v Ljubljani? Gotovo zato, ker je to edina domača tvrdka, ki ima te vrste blago, ki je za naše kraje pteizkušeno, vedno po nizkih cenah v zalogi. — 46 9 a Smodnik -kamniktit in druga razstreljiva. — Traverze, cement, železnina. Nakup starega železa- Citraši! Preselil sem se U Krojaške ulite 8 v S Gosposko ulico št. 9. Ker sem v pritličju, me vsakdo lahko dobi. Priporočam .Slovenske narodne pesmi za citre in pe'je. Na razpolago so vsi zvezki od 1. do 11. razen devetega Priporočam pravkar izišle „Tri pesmi" (Jaz bi rad rdečih rož, En starček je. živel in Ti si urce zamudih. Cena s poštnino vred 8 Din. 4671-a Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka ul. 9. ■uii'iiniiMinnin»mimn»iiiiiiiiniinnmurn' iiiH)iiiiim"iiniiiiMtli KORESPONDENTINJA IIIIIIIIIHIIUIIMIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllillllllllllll S ZNANJEM POPOLNE SLOVENSKE IN NEMŠKE STENOGRAFIJE, KAKOR TUDI STROJEPISJA V DIKTATU, SE SPREJME V VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE. »ASTOP SLUŽBE TAKOJ. PONUDBE NA UPRAVO ,JUTRA" Z NAVEDBO REFERENC POD ŠIFRO K. T. V. 4684-a liiuiiiuiiiaiihiiiiiiii iiTiiiiiiiUU.iniiiii^ikniiiii Utopili, kopirni, računski in povodni zvitki (roie) STffl in računske stroje. Barve, matrice in spec. papir za razmnoževanje Barvni trakovi Plco in Braco ter ogljeni papir L. BARAGA, LJubljana, Šelenburgova ulica št. 6. telefon it. J80. U 27 a Telefon St 990. QGQQQQQQQQQ@Q@QGQQQQQQ Pozor! 103 a Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP MEICH, Liubljana, tovarna Poljanski nasip 4-6. Postrežba točna. Cene solidne, ffl Znižana cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih de lov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajiira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta 4. 66 atssBBB! asassiasisssNsssstaasssiasss NaiboljSi so »KRONA" žeblji za podkve Trgouglfl petnici IHIlilllllllillllllllllllllUlIllIllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllMIll ki obiskuiejo razne kraje naše domovine, dobe lahko siguren stranski zaslužek s prodajo predmeta, ki je v vsaki hiši brez razlike potreben Obsežnost minimalna, teža neznatna. Ponudbe pod „1. B. 446" na Jugoslovensko RUDOLF MOSSE, oglasni zavod, Zagreb, Gajeva 1. 4633-a REVMATIZEM. ZAHVALNA IZJAVA. Usojam se obračati na Vas, ker želim, da uverim enega svo|ih mancev, da ie najboljše in najzanesljivejše zdravilo proti revmatizmu „Radio Balzamika". Lani ste poslali bratu moje tetke, Drag. Mihaj-lov čit, poštnemu upravniku v Piokuplju, lek za mojo tetko, ki je bolna ležala na postelji, bolela jo je noga, imela je neke vrste reumatizem, od Jesar so ji semtertja otekle noge tako, da ni mogla obuti čevljev in je zaradi bolečin morala ležati v postelji. Baš ko smo dobili Vaš lek, smo ga uporabili takoj in je čez 20 dni moji tetki odleglo, a ko sem jo prišel obiskat, sem jo dobil popolnoma zdravo. Tu v Vranju je mati mojega znanca tudi bolna, pa ne tako zelo, kakor Vaš bolnik v Prokuplju. Zato Vaš prosim, da lek z navodilom pošljete po povzetju na naslov: Jovan Ristič, trgovec. Vranje. Vranje, 2. oktobra 1924. V naprej se zahvaljuje Milan Popovlč, poštni blagajnik. Zdravilo ,Radio Balsamika" izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij nRAD 10 BALSAMIKA", Beograd, Kosovska 43. 106 B3 B H H E3 m E3 Pozor! 3947 a Zahtevajte pri kupovanju samo naše žeblje za podkve z naznačenim zaščitnim znakom. So najboljši in naj-dovršenejši. Zaščitni znak Največja in najproduktivnejša tvornica. Mustad, jugoslavenska tvornica tavala te ie-ljezne 1 Celične roba deln. dr. Karlovac. IB g c e e H H ca 0 HI e e gHHEBHtSgHaHHHHSgiaaBaaHtgHHHHHHHH Jermena 162 4 | za cepe, gože. biče, bičevnike, modne pasove, moivoz (špago), šrnis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po naj rdKa C nižjih cenah tvri Ljubljan Osvald Dobelo, Sv. Jakoba trg 9 T. I Majsmurnelše « porabi, torei najboljše! - steklenice - za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri-tikline ln Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. 151-a Ceniki se poiljejo na zahtevo. I IIM POMOČNIKI (Mmi) ki so zmožni kavcije od 2000-— Din, lahko dobe stalno ln rentabilno na-meščenje kot zastopniki v svojem bivališču. Obsežne ponudbe je poslati na največjo jugoslovensko ezportno tvrdko za okove, orodje In vse obrtno potrebščine. VINKO ŽAKMAN. Zagreb. Vlaška ul. 95. 4589 a VlaSka ul. 95. t ____J JKorsko kopališče gradež (jjrado) = Italija = Penzijon Brioni, odlična rodbinska hiša, novo prenovljena s toplo kopeljo in vrtom v hiši. Iz-borna huhinia in preskrba. Zmerne cene. — Priporoča se MARIJA FRANCESKIN. 4659-a mLlLIULU-LOJ-UJL JSHHEHHHBSHBSeaH&HESaaHHH Mag. St. 15 143/ref IX. RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddalo zidarskih ln drugih obrtniških del za zgradbo drvarnic in pralnic pri novih hišah za zasilna stanovanja za Bežigradom. Potrebni ofertalni podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 18. junija 1926 ob 11. uri dop. pri mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. junija 1926. 4691 a HHBEHHHSHSHEHEKHEE2HHHE & Morsko kopališče Baška na otoku Krku. Divno ležeči hotel „Velebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — Celodnevna hrana Din 56.—--Pijače ohlajene na ledu — — Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila <512 lastnik hotela Ante Tudor. S o Gorenjci in Gorenjke! 0 Ne zavrzite ugodne prilike pri nakupu raznih pomla-■ danskih in poletnih oblek. 0 V zalogi vedno krasna izbera volnenega blaga za žen-5 ske kostume, plašče, bluze, kakor moške obleke — po-U vršnike, razno perilo, vsakovrstni čevlji, damski klobuki, n toiletne potrebščine, moška kolesa, otroški vozički, na-H grobni venci itd. 0 Vse ugodnosti v novi trgovski hiši 0 Vinko Savnik, Radovljica 0 Konkurenčne cene! Postrežba solidne! ■oioioioioioioioioinioioiaioi 3958 2 161etna deklica poštena, revnih staršev, se želi izučiti v pletenju. — Naslov: Hermina Vaca, Tacen 57, pošta St. Vid nad Ljubljano. 16548 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*—w Šoier-strojnik išče mesto šoferja, najraje v Ljubljani. Naslov pove uprava »Jutra*. 16762 Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri javno telovadbo in veselico na lastnem te-lovadisču. Vstopnina 6 Din za Ljubljano in društva ob kamniški železnici ugodna zveza. Ob 3 v Domžalah, ob » povratek. 16662 Sokol, Ljubljana IL priredi v nedeljo, 13. junija ob Vj 17. uri na letnem telovadišču na P r u 1 a h javno telovadbo Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi ljudska veselica. Udeležba za članstvo obvezna v krojih. K obilni udeležbi vabi odbor. 10141 Praga je cilj Sokola letos. Kdor potrebuje lep kroj ali telovadno obleko, naj ge obrne na tvrdko Brata Capuder, Ljubljana, \VoIfova ulica štev. 1/U. 13061 Pevsko društvo « Slavec® priredi v ponedeljek, dne 21. junija 1926 v dvorani Filharmonične družbe (na Kongresnem trgu — kino Matica) ob 20. uri koncert umetnih in narodnih pesmi. Natančen spored razviden iz lepakov. 16824 Nabavljalna zadr. drž. nameščencev v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor ki bo v Mestnem domu v torek, 15. junija t. 1. ob V«20. uri. — Udeležiti Be občnega zbora, je vsakega zavednega zadružnika častna dožnost. zato pridite vsi 16751 Prostovoljno gasilno društvo v Ormožu proslavi 15. avgusta t. 1. _ št-ridesstletnico obstoja, združeno s krajinskim zle-tom in blagoslavljanjem motorne brizgalne. 16756 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Petan. Maribor, nasproti glavn. kolodvora. 158 /Xo pečate * etikete, graverstvo SITAR a SVETEK j LJUBLJANA p h i®tra ce? : Mehanična delavnica v večjem trgu Slovenije, se z inventarjem vred odda. Vprašati v Slomškovi ulici št. 6. 16811 Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani. Rimska c. 11. 270 Mehanična delavnica v Slomškovi ulici štev. 6 sprejema v popravila kolesa, šivalne in pisalne stroje M. Marušič m. 16812 Učenka se sprejme takoj ali po šolskem zaključku v mestni modni trgovini. — Ponudbe na upr. oslati na pošt. pretinac 8, Zagreb. 10695 Šivilja dobro izurjena v oblekah, se išče na dom. Prisojna ulica l/II, desno. 16772 Škofja Loka Prostovoljno gasilno društvo v Skofji Loki priredi dne 4. julija proslavo petdesetletnice svojega obstoja, na kar so vsa bratska, kultur: na in prosvetna društva opozarjajo in prosijo, da na ta dan ne prirede večjih veselic ali sličnih prireditev Natančnejši program dedi prihodnjič. 16755 Gorenjska sokolska župa v Kranju ponovno opozarja vsa društva, da se korporativno udeleže v nedeljo, 13. t. m. iupnega naraščajskega zle-ta v Radovljici z naraščajem in člastvom. — Vožnja polovična. — Zdravo! 10766 Krojni tečaj M prične za moška in dam-ska oblačila v Mariboru na dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Vpisovanje dne 29. junija t. 1. od 9. do 12. ure dopoldan. — Učni zavod za prikrojeva-oje Ivan Bizjak. 16838 Krojni tečaj u darnska in moška oblačila, se prične v Ljubljani. Vpisovanje 20. junija t. 1. od S.—12. ure na moškem učiteljišču, Resi jeva cesta it. 10. — UČnl zavod Ivan Bizjak. 16839 (dobe) Trgovski pomočnik dober prodajalec, samski in vojaščine. prost, verziran v mešani stroki, se sprejme takoj. Cenj. ponudbe pod cMarljiv» na upr. cjutra* v Mariboru. 16660 Služkinja za vse, dobra kuharica, 30 do 35 let stara, se išče za boljšo rodbino dveh oseb. Ponudbe na naslov: Zorka Karamatina, Zemun, Kara-matana 17. 16659 Trgovski pomočnik izurjen v delikatesni, ozir. specerijski stroki, mlajša moč, kateri bi bil zmožen in bi imel veselje tudi obiskovati odjemalce, se sprejme. Oferte a prepisom spričeval in zahtevo plače je poslati do 15. t. m. pod značko cZmožen 718* na upravo «Jutra». 16718 Mlinar, pomočnika dobrega, za valjčni mlin, sprejme takoj S u š n i k, Bistra-Borovnica. 16700 Poslovodja za samostojno vodstvo podružnice v mestu v provinci Slovenije, se sprejme. — Znati mora enostavno knjigovodstvo in slovensko korespondenco ter mora biti spreten v občevanju s strankami, ki jih mora obiskovati v poslovnih zadevah tudi na domu. Ker bi imel tudi inkaso, ima prednost, kdor položi kavc'ijo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, referenc, zahtevo plače ter višino kavcije na upravo cjutra* pod cStalno mesto 57». 16857 Gospodična z znanjem slovenskega in nemškega jezika — vešča knjigovodstva in drugih pisarniških del, se sprejme. Pismene ponudbe s spričevali na upravo cjutra* pod cTakoj 16». 16882 Učenec se sprejme takoj v umetni mlin. Pogoji: zdrav, krepak, 15—16 let star, vsa, oskrba v hiši. Cenjene ponudbe na naslov: Hrabro-slav Mastnak, valjčni mlin, šibenik, St. Jurij ob j. ž. 16398 Osebni sluga (komorni) z večletno prakso za osebno poslugo pri finem gospodu, ki bi znal ali se v kratkem priučil tudi šofiranju, se išče. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod cKomorni sluga*. 16626 Foto inštruktor Haučim Vas lepo fotografirati, boljše kakor vsaka knjiga. Negative, pojačati, oslabiti, retuširati in vso druge manipulacije. Skro-nen honorar. — Pridem na dom. Naslov pove uprava •Jutra*. 16685 Francoščino, nemščino in italijanščino poučujem po skrajšani metodi. Pridem na dom. Cenj. ponudbe na upravo Ljubljana feoRSKj^ Predelujem žimnice spodnje in vrhnje po Din 37'50 ter vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. — Na željo pridem delati tudi na dom. Fran Slavič, tapetniška delavnica, 2abjak 14. 16871 Pletilje za nogavice in pletilci za športne predmete, se iščejo za takojšen nastop v Slavoniji. Zaposlitev celo leto. Ponudbe na upravo cjutra* pod clndustrijska mehanička pletijona*. Mlado gospodično boljšo inteligentno dekle, iščem za bono pri 2 dekletih, starih, ena 2 leti in ena 4 leta. Pri hiši se govori francosko, nemško in madžarsko. Fotografijo in naslov pošljite na naslov: Nikola Petrovič, Bač, Monoštor, Bačka. 16826 Prodajalko špecerijske stroke, prvovrstno moč, 22—28 let staro, sprejme Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Novem mestu. Hfestop 10. julija. Prošnje s spričevali na gornjo zadrugo. 16827 Praktikanta 15—161etnega fanta, zanesljivega, sprejme takoj .Drava*, iesna industrijska d. d. v Mariboru, Meljska cesta 91. 16878 Za malo gostilno priprosto, na deželi, se išče kavcije zmožna, priprosta, 15—20 let stara deklina, katera bi prevzela vino na račun in zraven bi morala opravljati tudi hišna dela. Nastopi lahko takoj. Zele se pismena vprašanja na naslov, ki ga pove uprava cjutra*. 16731 Pletilka dobro izvežbana, se sprejme v stalno delo z dobro plačo. Naslov pove podružnica 10713 Miren zakonski par išče sobo. po možno-ti s souporabo kuhinje Ponudbe na upravo cjutra* jo'1 cBrez otrok 91». 16092 1 ali 2 prazni sobi najraje v sredini mesta. iš?e zakonski par brez otrok. Ponudbe na unravo cjutra* pod cMiren 92». 16091 Stanovanje v stari ali novi hiši. iš<"* zakonski par brez otrok ~* takoj ali pozneje. Ponu 'I. 16870 Dva visokošolca iščeta za prihodnje šolsko leto čedno in evetjo meblo-vibo sobo z zajtrkom. — Saslov pove uprava .Jutra* 16752 V Kranju ali okolici i j e e zakonski par brez oir,ik manjše stanovanje. Ponudbe na naslov: Vodstvo knjigoveznice tiskarne Tiskov, društva v Kranju. 16750 Stanovanje obstoječe iz 3—4 sob s rritiklinami. le išče v rovi hiši ali vili za takoj, ali najkasneje s 1. avgu-■'ora. Dopise pod značko •Mirna stranka 09» na upr. vajte engro ponudbe. Zastopstvo in skladišče S. A. Palmolive, Pariš; Arhar LJUBI J A$SH Poljanska cesta štev. 27. Inteligentna vdova stara 82 let, brez otrok, s premoženjem, želi znanja z železniškim uradnikom ali učiteljem v starosti 30—50 let. Vdovci z otroci niso izključeni. — Le resne ponudbe s sliko na upravo .Jutra* pod značko .Zvestoba 75». Tajnost zajamčena. 16675 Samostojen obrtnik srednjih let, s premoženjem, želi poročiti gospodično ali vdovo čedne zunanjosti in s primernim premoženjem. — Le resne dopise na upravo .Jutra* pod značko .Dobra gospodinja 97». 16697 Starši iščejo za svojega tridesetletnega sina ediuca. ki dobi veliko hišo in obrt — delavno in pošteno družico s kapitalom 100.000 Din za čimprejšnjo ženitev. — Dopise na upravo .Jutra* pod šifro .Poštenjak 30». 16530 Mlad trgovec prijetne zunanjosti, s pre-moženjem, želi poročiti trgovsko naobraženo gospodično. neoporečne preteklosti. Samo resne dopise s sliko prosim na upravniStvo .Jutra* pod .Premoženje postranska stvar*. Tajnost častna zadeva. 16759 Ženitev je najvažnejši korak v življenju. Zato ga ne storite nikoli brez nasveta, temveč pilite zaupno aa Ženitveni zavod «8reča», glavno «a-stopetvo za 81ovenijo t Ljubljani, poštni predal 88. Prospekti brezplačno. 16844 Mladenič samostojen, ki Je SOO.OOO Din podedoval 1> Amerike, se ieli poročiti a lepo, naobraženo in n »omadeževano gospodično. Ponudbe ■ polnim naslovom ln sliko na upr. .Jutra* pod lifro .Strogo zajamčeno*. 1639S Gospodična brez staršev, z gotovino 100.000 Din, v lastni hiSi na deželi, bi poročila inte-ligenta. najraje zdravnika, kateremu je s tem omogočeno izvrševanje svojega poklica, v zelo dobičkanos-nem kraju. Dopise s sliko na Posredovalnico za ženitve .Sreča* v Ljubljani, poštni predal 68. 1584S Štiridesetletnik bogat veletrgovec, Išče enako premožno družico. — Ponudbe z navedbo premoženja is sliko na upr. .Jutra* v Ljubljani pod .Veletrgovec*. 16606 201etna devojka lepa ln Hvahna, neomade-ževane preteklosti, želi v svrho ženitve dopisovati z mladim, inteligentnim gospodom. Dopise na upravo .Jutra* pod značko .Denar postranska reč*. 16674 Veleposestnikov sin s približno 100.000 Din dote 27 let star. priden delavec, naobražen, želi znanja v svrho priženitve na posestvo. Resne dopise pod šifro .Priden 16* na upravništvo .Jutra*. 16728 Amerikanec simpatičen, vdoveo v najboljših letih, liSe manetva z dekletom ali vdovo brez otrok, v svrho ženitve. — Dopise, če mogoče s sliko, pod .Amerikanec* na upr. .Jutra*. 16853 Pes doberman 7 mesecev star, se poceni proda. Naslov pove uprava .Jutra*. 16653 Volčje šakale mladiče, izvanredno lepe, proda E»rk#, Sp. šiška, Slovenska ulica — zadnja vila na levo. 16802 /J' Klavir ali planino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbo z navedbo «nam-ke. najnižje cene ia dolžine na upravo .Jutra* pod .Kosovo*. Ponudeni instrument ogledam ob P^liU mojega prihoda v Ljubljano od 4.-6. julija. 188« Lep orkestrijon velik, i električnim pogonom in papirnatimi notami se radi pomanjkanja prostora skoraj zastonj odda. Naslov pove uprava .Jutra* 16455 Celo skoraj popolnoma nov, po ugodni ceni proda Fr. Bre-iee, Otok pri Cerknici. 16865 Klavir se proda za 2000 Din. — Naslov pove uprava .Jutra* 16862 Preko poletnih mesecev iščem v Alpah v bližini zdravilišča popolno oskrbo za 3 osebe. Ponudbe s ceno oa naslov: Dr. Kesterčanek, Sarajevo, Trg. akademija. 16650 Bizeljsko vino rdeče, prodaja od 11 naprej po 10 Din liter Franc Fister, Ljubljana, Zaloška cesta št. 10. 16701 Prodam gozd v poseko ali za vlast. — Lesa je 160—180 m«. Nahaja se na lepem kraju ka-tastralne občine Ig. Naslov t upravi .Jutra*. 16622 Zastopstva slovenskih tovarn in veletrgovin za Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Vojvodino prevzame trgovee (Slovenec) v Zagrebu s obširno pisarno in i lastnimi potniki Ponudbe pod značko •Telefon 8680» na upravo .Jutra*. 16498 9 posebnih vlakov bo vozilo 7000 Sokolov is Jugoslavije v Prago. Kdor še nima kroja ali telovadne obleke, naj te obrne na tvTdko Brata Capuder v Ljubljani, Wolfova ul. ltU. 10992 Hlev, senjak in kol niča ter stanovanje za hlapca, obstoječe iz 1 sobe bi kuhinj«, H takoj odda. Naslov por« uprava •Jutra*. 18717 90 miz ki to ie na velesejmu, m posodi ta čas veleeejma. — Hotni trg 25. 18887 Knjigovodstvo vpeljem In vodim en. do dvakrat na teden pil podjetju oa deleli, proti minimalni odškodnini. Dopise na upr. .Jutra* pod lifro •Bilancist 10*. 16819 Rejenčka sprejme v varstvo poštena družina. Naslov pove upr. .Jutra*. 16798 Otroka vzamem od zanesljive osebe v dobro oskrbo. Meseč-no 250 Din. Ponudbe pod •A. T.» na upravo .Jutra* 16671 Za vojne invalide in vdove U. V. I. krajevnega odbora ljubljan. Komanda Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani dovoljuje, da morejo revni vojni invalidi in vdove, ki imajo vrtove, ozir. gredice v najemu, da si pridelujejo zelenjavo za svojo lastno uporabo, dobiti brezplačen gnoj od vojaške uprave. Reflektanti naj se zglase v društveni pisarni, kjer bodo prejeli natančne informacije. — Odbor. 16771 Velesejem Več jezikov govoreč trgoveo prevzame zastopstvo veletvrdke. — P. Ergšen, Ljubljana, poste restante. 16749 Posredovalnica služb Rezika Plahuta LJubljana, Mestu! trg 25/1 se priporoča cenj. gospem, gospodinjam, gostilničarjem. Na razpolago ima najboljše osobje. 16789 Album modernega pohištva s 160 skicami 1:10, razpošilja proti predplačilu 50 Din tvrdka Erman in Arhar — St. Vid nad Ljubljano. 16806 Pletilje ki Imajo svoj stroj, dobijo volno v podelavo. — Dam tudi Šivanje na dom. — Naslov pove uprava .Jutra* 16815 Lepe in polne grudi! more doseči vsaka žena in dekle v najkrajšem času s preparatom «Juno». — Po zdravnikih priporočeno Ee uporablja z vnanjo masažo Garnitura 110 D. «Grecco* najnovejši kosme-tični aparat za popolno odstranitev tudi najglobjib gub, od dr. Biera, Din 90. cOrtbodor* mali ortopedij-ski aparat, s katerim zado-bj tudi najgrši nos v najkrajšem času zaželjeno obliko. 95 Din. «Rdečico nosu* odstranite v najkrajšem času b «Eto>, kopelj vsako jutro in večer po 5 minut vporabe, nakar izgine rdečica, pa naj bo radi katerekoli bolezni ali prehlada. Mnogo priznanj. Din 85. — Lepo obliko nog vam daje «Graziella», ne zaustavlja krvi, a se ne vidi niti izpod najfinejših flor-nogavic — za gležnje 95 Din, za meča 150 Din. «Eta», kemijska tvornica Berlin. — Skladišče z% SHS Milan S. Hojka, Zagreb, Mazuraničev trg 3. Zahtevajte brezplačna cenike in navodila! 140-a Stanovanje z vso oskrbo za u-čenča ali učenko srednje šole se odda pri čisto nemški govoreči družini v Graz-Avstrija med počtnicami fn prihodnjim šolskim le-I tom. Pojasnilo se dobi pri gospe Mattano v'ch, Dunajska cesta 4663- no- ^ 67 J Dotični ki je odpeljal p«a volčj« pasme iz hiSe v Novem Vodmatu 82, je poznan in sa ho sodnijsko postopalo proti njemu, ako ga sa vrne. W48 Proda se POSESTVO v Ljubljani, Vldovdanska cesta 14, obstoječe iz priti £ne hiše, gospodarskega poslopja (hlev s šu-po) ter velikega dvorišča, pripravno posebno za prevozniška in podobna podjetja. m Ponudbe na: GOSPODARSKA PISARHA dr. Emil Saj, Lfobliana, Selenburgova ul. 7/1. 4626-8 OIOIOIOIO: Naznanilo preselitve FILIP BIZJAK, tam in iiMontilj tepte je preselil svojo doslej na Gosposvetski cesti št. 13 nahajajočo se krznarsko obrt in trgovino v Šesenburgovo ulico 6 Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Filip Bizjak, krznar, Selenburgova ulica 6. ■■■■■■■■BBnaaa ežolni stol satno Din 170-- razpošilja po povzetju Rudolf Radovan, tapetnik, Krekov trg 7. flHHBHHHH Bodočnost Teži* o je najti srečno bodočnost in mnogokrat se pride do največjih razočaranj. Ali gospodični, mladi in bogati, na iti ie lahko najsrečnejšo bodočnost v najpošteneišem in naj-čestitijem mladeniču — možu, če se obrne na upravo .Jutra* pod .Velika bodočnost " 23 000' 461/ 14 trapistovsbl Sir kg Din 20 — čafoo maslo kg Din 45-— rzapošilja po poštnem povzetju mlekarna Karlo Laznicky, D"žanovac 4507 riainoveiše znaidbe Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana Selenburgova ulica ti/i Gllnce — Vič 46. 69-a ,MAYA Parfum-Maya, Eau de Cologne, Maya p&te dentifrice, Maya poudre. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke, tvornica za parfum in kosmetiko, MARIBOR Slovenska ulica št 12. BeBSSHEBS Priznano nedosegljiv WECK-ovi kozarci za ukuha-vanje sadja, so-čivja In mesnin. Tovarniška zaloga Fructus. Ljubljana Krekov trg 10. Tudi na obroke! 1 52-a Švicar $ Mejač samo: Selenburgova ulica s/. 3. Na/solidne/ša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. 112a kaučukaste pete in podplate nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-nejša in cenejša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez „Palme" 1 168 a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaanoac Obvestilo. Uljudno obveščam cenj. občinstvo, da sem danes otvorila "M na Poljanski cesti št. 7 nočno kavarno »ODEON" in vabim k prijaznemu obisku. Z odličnim spoštovanjem 4683 a T. GROŠEL. ,^^uurjoauoaaDaDuuuaamrTTnnBQ uame v vseh barvah, bombažaste Din 13'50, flor imit 17-—, flor pristne 23-— flor line 28—, svilene 40—, za gospode Din 8-—, 10-—, 15-—, 20-—, za otroke dinarjev 7—, 8-—, 9-—, 10 — /7-1 razpošilja veletrgovina R. Stermecki, Celje, St 20. Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami raznih domačih potrebščin pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engros cene Čevljarji iz Vojvodine na svojem zboru v Novem Sadu dne 23. maja t. L protestirajo proti nizkim cenam naše obutve. Pritožujejo se, da nimajo zaščitne carine. Trdimo, da so zaščitne carine skoraj v vseh državah, toda največje so pri nas. Prinašamo pregled, koliko se plača carine pri uvozu enega para pri nas in koliko v inozemstvu. Vrsta čevljev Kraljevina SHS Avstrija Cehoslovaška Rumunija Nemčija Holandija Moški čevlji 850 gr Ženski čevlji 500 gr Otroški čevlji 360 gr Din 60*— 85-„ 82*- Din 32-— n 23-. 15.— Din 25'— . 29-— , 23 - Din 30-— . 24- » H- Din 13-— * 10-. 8- Din 10-— , ®*— • V Anglijo je uvoz prost, brez kakršnekoli carine. Dalje zahtevajo čevljarji strogo kontrolo carinjenja naše obutve, zahtevajo, da se preišče, koliko plačamo davka. Naše delniško društvo je osnovano na podlagi zakona. Kot tako mora polagati javno račune. Zaposlujemo samo domače ljudi, delamo pošteno na izpopolnjenju obrti in trgovine. Delamo pot znižanju cen življenskih potrebščin. Služimo stotisočem ljudem z dobrimi in cenenimi čevlji. Plačujemo davke, plačujemo carino v milijonih. Urejuje Jn m Komorci] «Jutaa» Adolf Ribnik«. Z* Narodne tiskarno dd. kot tiekarnarja Fran Jezer&k. Z« uueratei del je odgovoren Alojzij Novak. Vat s LJubljani