uto uz. ftntnn 83. v Uddlai. i nedo u. mila 1926. ceno Din NO lifcala ink 4mm fpmlšmm9 UtmbUI iiMji ta •rtnUi. — IbimiiI do 30 petit * 2 D, do 100 vrst 7 J 50 p, vecji lasera ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru — inserabu davek posebej. — „tlaifrtl »aro*1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D statvo: Knailova ulica S t sv. 5, pritličje. — Telefon ste*. 304. UreAalatvo: Knafiova nllca it. 5,1, nadstropje. — Telefon štev. 34, Nova kriza Izbruhnila je hitreje, kakor je politična javnost pričakovala. Vlada g. Uztt-novića še ni prav prevzela svojih resornih poslov, pa jo že moti kriza, ki je za enkrat še samo deLna. ki pa lahko strmoglavi celo vlado. Odstop prometnega ministra Krste Miletiča ni samo osebnega značaja, ampak temelji na političnih diferencah, ki tangi rajo tudi druge radikalne ministre, in današnje vesti iz Beograda res kažejo, da je pričakovati nove javne borbe med obema nahTečjima strankama v Narodni skupščini. Krizo je izzval zopet g. Stepan Radić, Na nedeljskem shodu v Pakracu je napade! prometnega ministra. Češ da ve za velike zlorabe, ki se vrše na železnicah, a jih noče ali pa ne more odpraviti. Naj bo ta ali oni, ako ne naredi reda, mora odstopiti. In g. Krsta Miletič je res odstopil. Demisijo je utemeljil s posebnim pismom, kakor ne pozna sličnega politična zgodovina Jugoslavije, a bržčas tudi stare Srbije ne. Pismo je sestavljeno v tako neobičajnem m ostrem tonu, da izključuje vsako pobotanje. Ministrski predsednik o. Uzunovič zato tudi ni niti poskušal, da odvrne g. Miletiča od demisije, ampak ga je hotel samo pregovoriti, da da svojemu demisijskemu pismu. ki. je vendar služben akt, bolj parlamentarno obliko. Znak velikega prepada, ki vlada med g. Radićem in velikim delom radikaliih poslancev, je, da g. Mileric tudi na to ni hotel pristati. Gosp. Milan Simonović, minister za socijalno politiko, je že star nasprotnik g. Radića: nastopil je proti njemu prav ostro in javno že za vlade Nikole Pašića, ko je g. Radić na svojih shodih v Bosni m Dalmaciji pozival Hrvate v hrvatsko fronto. 2e takrat je zagrozil z demisijo. V novi vladi RR zato gotovo ni ostal na ljubo g. Radiću; ie kot njegov zaveznik, ampak bolj kot njegov kontrolor. Zato ne bo nikogar presenetilo, ako odgovori na Radićeve izpade zdaj tudi on z demisijo. Stepan Radič je neke vrste moderen Tutankamen. Znana je misterijozna. tragična usoda, ki je doletela drugega za drugim učenjake in raziskovalce, ki so odkrili tajnosti groba egiptovskega faraona- Kar zaporedoma so umirali in umirajo. Tudi Stepan Radić prinaša propast vllkof«. * »Kakih pet let v Staro Gradiško, to bi vam še morda pomagalo!« — »Ni res to, gospod, se bom pijači odpovedal!« Tako se ie pričela danes obravnava proti delavcu Janezu Isteniču, ki je bffl obtožen, da je ukradel Jakoba Hlebcu 1000 Din vredno kolo. Zalotili so ga. ko Je prodajal kolo brivskemu mojstru v št. Vidu. Istenič se Je zagovarjal, da je tisti dan popival po St. Vidu in se je v svoji pijanosti kar naenkrat znašel na kolesu na cesti proti Ljubljani- Ker pa je bil fant že večkrat kaznovan radi tatvine, mu sodniki tega seveda niso verjeli in so ga obsodili na 8 mesecev Ječe, vračunali pa so mu preiskovalni zapor od 3S. februarja, s čemer je bil fant končno popolnoma zadovoljen. Preglsfl samostojnih ženskih pokiicot Slovenske ženske organizacije prirede koncem junija t. L v Ljubljani na velesejmskem prostoru veliko razstavo z naslovom »Slovenska žena«. Razstava ookaze, kaj je Slovenka od začetka naše zgodovine doslej storila na vseh poljih kulture in civlizacije. V r>osebni mibiikaciii se navedejo pole« igodovin-sk h žen zlasti umetnice vseh strok, pisateljice in novinarke, socialne delavke, ženske kulturne, socialne, karitativne, feministične in stanovske organizacije in zavodi ženske šole itd. Za statistični presled vseh važnejših Žensih poklicev v Slovenjii pa nam je treba tudi podatkov glede absolventk in izvrševateliic akademičn:h poklicev in glede državnih, občinskih in odgovornih zasebnih uslužbenk ter končno samostojnih indnstrijalk, trgovk in obrt-nic izven Ljubljane (seznam ljubljanskih trgovk in obrtnic že imamo*. Zato se v imenu uredništva te publikacije obračam javno na vse prizadete ženske s prošnjo, da se mi javijo: 1. vse akademično izobražene Slovenke (profesorice, zdravnice, juristke, tehnikinje, lekarnice i. dr.) 2 vse absoivenike konservatorijev, trgovskih, eksportnih in drugih akademij i. dr. ter mi sporo Če pismeno, kje in kdaj so svje nauke absolvirale in kje so izvajale oz. še izvaiaio svoje poklice? Zaradi lažjega pregleda naj mi blagovolijo navesti obenem še imena svojih tovarišic. o katerih so jim podatki znani, oziroma naj roi javijo njihove na-slove, da se lahko obrnem sama na nje. Podatke potrebujem čim prej. zato prosim, da se moji prošnji odzovejo takoj. Za prireditveni odbor Minka Govćkarieva Ljubljana, Rimska c. 20. VB!, vsesskelsk! zisi v Pragi Praga, 10. aprila. Glavni rletni odbor je sklenil, Nda priredi 30. maja t. 1. na Slcvanskem otoku v velik, dvorani ogromen *Tri)->r-» sokelsk h delavcev in delavk da j;m predloži točno vse načrte za zlet in obenem čbne in članice očvesii o n; h nalogah. Na tem shodu govore staro ta COS dr. S c h e i n e r, na-čelnk dr. J. Van i ček in načelnica Mila-da Mala. 2e sedaj je zletna pisarna zbrala prakt:čne izkušnje, kako je treba pravdno organizirati zlet, da bo :mel popoln m->-ralrr in etičn uspeh in da bo svetu pokazal kaj zmore sokolska ideja. Na Strahovski planjavi so uvedli sedaj zbirke za zlet. 7a impozantni stadion, ki je v glavnih črtah že zgrajen, prihajajo vsak dan, zlasti pa cb nedeljah mnogoštevilni Sokoli iz Prage in is bLzrrjih krajev. Za *e Cobiskovalce so določili posebne prispev. ke, da se tako polagoma zb.ra ogromni kapital, ki je potreben za financiranje VI1L vsesokolskega zleta. F.-nančni odbor ima rudi mnogo tež koč, ker na njega prihajajo od vseh strani prošnje in naročila, naj se sedeži Že vnaprej zavarujejo za to in to sokolsko skupino oz. društvo. Največji naval ie pričakovati zadnje sokolske dneve od 4. do 6. julija. Takrat tudi nastopi češkoslovaška vojska s posebnimi vajami. Nastopi tudi jugoslavenska vojska. Največje zanimanje pa vlada za skupni nas.op članov in članic Češkoslovaške ;n Jugoslavije. Zletna pisarna ie pričela organizirati tolmače, ki naj bi d» Slim gostom iz Jugoslavije, Poljske, Ruske, Francije in iz drugih krajev razkazovali zgodovinske rn druge zanimivosti mesta Prage. Pozvani so zlasti inženjer ji, da se prijavijo kot ?crma-či, ker zletna pisarna računa, da si bodo gosije ogledovali tudi različna praška industrijska podjetja. Balkanska sindikalna konferenca v Sofiji V petek dopoldne je bila v Sofiji svečano otvorjena balkanska sindikalna konferenca, ki jo je sklicala amsterdamska internacijonala. Konferenco je otvoril tajnik sindikalne centrale Da-nov, ki je pozdravil zbrane goste ter naglašal, da se delavstvo balkanskih držav zelo zanima za konferenco. Konferenca se vrši v trenutku, ko se je začelo delavstvo na Balkanu organizirati. Po otvoritvi je prevzel predsedstvo tajnik druge internacijonale Sassenbach, ki je govoril obširno o ciljih in nalogah konference. S politiko se ne bomo ukvarjali, je izjavil Sassenbach, zakaj to bi oviralo naše delo. Naš namen je organizirati v balkanskih državah sindikalni pokret. V imenu jugoslovenskega delavstva je govoril delegat Pavičevlč, ki je izjavil: «Mi. balkanski delavci, moramo pokazati, da zaslužimo zaupanje druge internacijonale. V komisijah bomo praktično rešili vse pereče probleme. Z Romuni nam ni treba govoriti o prijateljstvu. Romunski in jugoslovenski delavec sta prijatelja. Drugačna je oa stvar z bolgarskim delavstvom in z bratskim bolgarskim narodom. Bolgarska in ju-goslovenska Šovinist "na diplomacija je potegnila oba naroa v vojno. Toda bolgarsko in jugoslov ^nsko delavstvo je dovolj močno, da odstrani vse zapreke na poti k prijateljstvu med obema narodoma.* Po.otvoritvi so bile izvoljene tri komisije — prva za koalicijsko pravo in svobodo zborovanja, druga za socijal-no-Do!itično m tretja za sindikalno borbo. Sporf Še nekrj nedeljskih tekem.. MARIBOR: I. SSK Marib:r—SK Ptuj 4:2 (1:2). Prvenstvena tekma. Rapid : Merkur 11:2 (4:1). — Hazena: I. SSK Maribor : Ra-p d-Merkur konrb. 3:0 (0:0). GRADEC: Herrha (Dunaj) : GAC 1:1 PRAGA: Sparta : Slavoj Ž ž kov 6:0, Vršovice : ČAFC 3:0, Liben : Nusel-skv 2:2, Union Žižkov : Sparta Kladno 2:2 S.mmering (Dunaj) : Viktorija Žižkov 2:3. BRATISLAVA: S^>van (Dunaj) ; Bra-::s!ava 0:0. PARIZ: Franc??.i : Belgija 4:31 Tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev. JULIJSKA BENEČIJA: Edera Triesf-na : Pro Gorlzia 2:1, US Triestina : Pc_ trma (P:<đ;a) 4:2, Oloria (Reka) : Vc-nezia 0:0 Star.je prvenstva drugega razreda je sedaj sledeče: Venezia, Gloria (^e-ka). Treviso. ro G~rizia, Olimpia vReka), Vicenza. US Trcstna. Edera Triestlaa Moflialeone, Dole, Petrarca. — K>It'sarsk. odsek ASK Primorje. Danes 13. :. m. sestanek članstva ob 20. uri v restavraciji Zvezdi. — Načelnik. — BenČiČ in Bonačič izključena iz Hajs čuka. Zagrebški »Jutami! list* poroča, da sta Benčić in Bonačić izključena iz Ha.jdu=> k a. _«Sas rpori* 5. štev. prinaša strokov« na poročila o tekmah ljubljanskih klubov, informacije o «pogajanjih» med Ilirijo in Primorjem, nadaljevanje referata o lahko* atletiki v Sloveniji in zanimiv članek zdrav* nika dr. Pcrparja o delu pljuč pri teku. Sle* de poročila o sportu ▼ Julijski Krajini. List se naroča na Kongresnem trgu št. 9 v Ljub* ljani. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 13. aprila 1926; katol;. čani: riarraenegild, Zdegoj; pravoslavni: 31. aprila: Ipjtije. musltmam: 30. ramaza. ca 1344; zid je: 29. nisana 5666. Jutri: Sreda, 14. aprila 1926; katoličani; TibuTcij, Jelača; pravoslavni: 1. aprila, Marija; muslimani: 1. ševa!i 1344; židje: 30. nrsana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera «Waliy^», drama zaprta. Kino Matica: cClovek, ki se prodaja* Ljubljanski dvor: »Zadnji dnevi Pompejev* Kino Ideals eOtok Sum2tra». JUTRIŠNJE PRIREDITVE: Gledališče? opera vek, kj se prodaja* Ljubi;... i dvor: «Zadnji dnevi Pompejev*. DEŽURNE LEKARNE. Torek: Trnkoczv, Mestni trg, Ranior. Miklošičeva cesta. Sreda: Bohinc, Rimska cesta, Levsrek, Rcsljeva cesta. Solnec zaide danes ob 18.42, vzide jutri ob 5.19 in zaide ob 18.43. Tudi i. Dflvldovlf zna Gosp. Ljuba Davidovič jc imel v nedeljo politično zborovanje v Ćupriji v Srbiji. Ko ie stopil s svojimi sprem-Ijevclci na govorniški oder, je začel ro-siti dež. Nekdo mu je ponudil Cležnik. a ga je odklonih češ: «Tudi dež nam je potreben. Ni U tako. braćo?* *Dz, tako ie; dež nam je potreben*, so mu odzovarpli zborovzlci. pri katerih je takoj pridobil na simpatijah. Imel je srečo. Jupiter ga ni hotel prehudo preskušati, pa ie dež kmalu ustavil. Prosveta Premijera nanovo naStudirane muzikalne drame Mtrsorgskega *Borisa Godu-nova« bo v ljubljanski operi v sredo dne 14. t. m. o pol S. zvečer. Zasedba je sledeča: Lcvšetova (Ksenija), Thierrv - Kavčnikova (Marina Mnfšek), Letetto (Pimen). Bano-vec (Blaznik). Holodkov (Boris Godunov), K i: i. ti (Grisorij Otrepjev), Mitrović (Lovi-cki), Mohorč (Mizajil), Orlov (Vasilij Iva-rtović Šuiski). Simončič (bojar), Sekala (Černjakovski), Sabelj (stotnik), Zupan (Varlaam). Dvojno so zasedene tele vloge; Teodor — Koren jak ova, Ribičeva, dojilja — Potučkova, Ropasova; krčmarica — Poli-čeva, PotnČkova. Opero dirigira, operni direktor g. M. Polič, režira g. Zd. Knittl. Premijera je za red A. Poziv našim glasbenikom! Zagrebška Filharmonija (sirrionični orkester) poživlja vse domače komponiste, ki imajo simfonična dela za veliki orkester in ki refiek tirajo ua izvedbo teh del s strani zagrebškt Filharmonije, da ji pošljejo ta dela na ogled. V po štev pa pridejo samo oni avtorji, ki pošljejo pole« partiture tudi popolni orkestralni materijal. O tom, katera dela so bodo izvajala, odloča upravni odbor zagrebške Filharmonije. Dela, katera se ne bodo izvajala, vrne upravni odbor v teku enega meseca, osiaia pa zadrži Filharmonija po dogovoru z dotičnim skladateljem. Poštne stroške nosijo skladateljic sami. Dela naj se pošljejo na nasov: Upravni odbor zagrebške Filharmonije, ZagTeb, Narodno kazalište. Talichov orkester češke filharmonije v Ljubljani. Začetkom maja priredi celotni orkester klavne Ccške Filharmonije v veli* ki dvorani hotela Union velik koncert pod vodstvom svojega kapelnika Vaclava Tali-cha. Orkester šteje okrog 80 Članov ter bo njegov nastop v Ljubljani največji glasbeni dogodek te koncertne sezone. Vse podrobnosti javimo pravočasno. Vstopnice rezervira že sedaj Matična knjigarna. Jacfc London; ho Roman treh src — Pojdiva! — je zaklicala Torresu. Ko je stopil v drugo sobo, je Torres takoj spoznal, da stoji v caričmi spalnici. Toda oprema sobe ga ni zanimala. Carica je dvignila pokrov okovanega kovčega in namignila Torresu, naj pogleda, kaj je v njem. Ubogal je in zagledal zaklad, o katerem se mu niti sanjalo ni. Deklica iz Velikega doma je govorila resnico. Dragoceni kamni, čijih vrednost se s številkami sploh ni dala določiti, so ležali v kovčegu kar na kupih. Tu so bili rubmi, topazi, dijamanti, safiri m drugi redki dragulji, največji in najčistejši, kar jih je kdaj poznaj svet — Sezi z obema rokama globoko v to zakladnico, — je dejala, — in prepričaj se, da te igrače niso plod človeške fantazije, temveč da imaš pred seboj prave dragulje. In ko se sam prepričaš, da nisem brez dote, boš lahko poročal svojemu prijatelja, da me lahko brez skrbi poroči. In Torres, ki mu je stara žlahtna kapljica Se vedno šumela po glavi, Je rade volje izpolnil njeno povelje. — Kaj ima to steklo res tako ogromno vrednost? — je vprašala ironično. — Tvoje oči so se razširile, kakor da vidiš bogve kaj. _ Niti sanjalo se mi ni, da je na sveta tak za- klad! — je zamrmral Torres s pijanim glasom. — Praviš, da so vredni več, kakor vse na svetu? — Da, več kakor vse na svetu. — Tudi več, kakor plemenitost, ljubezen in poštenje? — Več, kakor vse človeške vrline. Človek bi kar zblaznel, če jih pogleda. — Ali se da z njimi kupiti tudi ljubezen in moška odnosno ženska zvestoba? — Z njimi lahko kupiš ves svet! — Povej" mi, — je spregovorila carica, — ti moški, ki si objemal že nebroj žensk. AH se da kupiti s temi dragulji tudi ženska? — Od kar stoji svet so kupovali in prodajali ženske z dragulji m nJim oa ljubo so se ženske same prodajale. — Ali bi mogla s temi dragulji kupiti tudi srce tvojega prijatelja Francisa? Tu ji je Torees vrvic pogledal v oči, prikimal z glavo m zamrmral nekaj, dočim so se ma oči od pijanosti m sijaja neizmernega bogastva kar iskrile. — Mar jih plemeniti Francis res tako visoko ceni? Torres je molče prikimal z giavo. — Ali jih vsi tako cenijo? — Tores je ie bolj navdušeno prikimal. Carica se je razposajeno zasmejala. Torres je čutil, da se mu roga. Nagnila se je in zagrabila polio pest draguljev. — Pojdi za menoj! — mu je velela. — Pokažem ti, kako jih cenim jaz. Šel je za njo skozi sobo in prišla sta na teraso, ki je obdajala tri stene nad jezerom. Četrto steno je tvorila strma skala. Ob vznožju te skale je bil v jezeru velik vrtinec. Torres je takoj spoznal, da se steka tu voda od vseh krajev. Carica se je znova zasmejala in vrgla pest draguljev naravnost v vrtinec. — Tako jih cenim jaz! — jc dejala in ga prezirajoče pogledala. Torres se je takoj streznil. — In ti dragulji se nikoli več ne vrnejo! — se je zasmejala carica. — Nobena stvar se ne vrne iz tega vrtinca. Le poglej! Vrgla je v jezero šopek cvetlic in takoj so izginile v vrtincu. — Ce se nobena stvar ne vrne, potem pa res ne vem, kam gre vse, kar pride v ta vrtinec, — je dejal Torres. — 2e mnogo ljudi je izginilo v njem, — je dejala carica zamišljeno. — In vendar se ni še nihče vrnil. Tudi moja mati je šla po smrti tja, od koder se ne vračajo.. Bila sem še dete, ko so vrgli njeno truplo v vrtinec. Naenkrat se je ozrla na Torresa in spregovorila: — Zdaj pa pojdi in povej svojemu gospodarju to se pravi prijatelju, kaj si videl. Povej mu, kakšno doto mu lahko prinesem. In če je tudi on tako Iakomen, kakor si ti, če tudi on tako hrepeni po teli koščkih stekla, me bo kmalu objemal. Jaz ostanem tu in ga bom v sanjah čakala. Ž umen je valov mi zelo usaja. Torres je takoj izpolnil njeno povelje. Stopil je v čaričino spalnico, potem se je splazil tiho nazaj k vratom, da pogleda na verando. Videl je, kako je carica sedla, sklenila roke in se zagledala v vrtinec. Naglo je planil h kovčegu, dvignil pokrov, zgrabil polno pest draguljev in jih spravil v žep. Komaj je pa segel v kovčeg drugič, se je razlesel za njegovim hrbtom ironičen caričin smeh. Strah in jeza sta bila tako velika, da je planil k nji in io prisilil, da se je umaknila na verando. Bil bi jo zgrabil, če bi ne bila potegnila iz nedrij bodala. — Tat — je spregovorila tiho. — Podla. duša. tove čaka v dolini Izgubljenih duš neizogibna smrt. Takoj pokličem svoje vojščake, da te vržejo v vrtinec. V kritičnem položaju je postal Torres i zna v Ijlv. Potuhnil se je, kakor da nehote ogleduje vrt nec, nato je naenkrat prestrašeno vzkliknil, kako-da vidi nekaj groznega. Poklekni! je in si zakril z rokami na videz prestrašeni obraz. Carica se je ozrla na vrtinec, da se prepriča, kaj je Torres videl. In to je bil trenutek, ki ga je Tores čakal Kakor tiger je planil pokoticu, jo zgrabil za roke i: ji iztrgal bodalo. 30 ^tev. cy'3. •SLOVANSKI NAROD* dne 14. aprila 1926. stran 3. Dnevne vesti. — Prcstol^aalednik In S*>kot. Kra. -va blagajna je pvslala beograjskemu Sokolu letno članarino za prestolonaslednika Petra, ki je, kakor znano, član tega sokoL ^kega društva. — Zahteve privatnih nameščencev. Savez bančnih, trgovskii in industrijskih na-:r?eščencev je sklical v nedeljo v Beogradu shod privatnih nameščencev. Tajnik saveza je govoril o davčni obremenitvi privamili uradnikov, nakar je zborovanje sprejelo dve - i. v katerih se zahteva, nji država izda uredbo o delovne.n času tako, da bi delali pr!varni uradniki na teden 48 ur. Zni-_a a raj se davki in določi eksistenčni ml-nonmm, ki mora znašati najmanj 36.000 Din. Ta znesek mora biti oproščen vseh davkov. — JugosJoveasko udruženje agronomov. V nedeljo po po ki ne so se sestali v Beosrra- ustanovio Jugoslovensko udruženie agronomov s sedežem v Beogradu. — Dtfcovnj čas v ministrstvih. Na pod-'agi sklepa ministrskega sveta so izdali vsi ministri odredbo, da se mora urad .vati v rninistrsrvih od 8. do 12. in od 15. .*-jiju. Nemška vlada namerava zemeljske ostanke nemških vojakov postopoma pre-pei;au v domovino. — Generalni komisar dr. Zunmermaan v Beogradu. Generaini komisar Društva narodov za Avstrijo dr. Zimmermann je prispel včeraj v Beograd. Na kolodvoru -o ga pozdravili avstrijski poslank Hoi-finger z osobjem poslanstva "in zastopniki našega zunanjega ministrstva, O svoj; • ■:»>.;* v Beogradu je dr. Z.:nmermann izjavi! novinarjem: *Zcam, da je kraljevinu SHS vedno z vel.k ni zanimanjem in globokim zaupanjem spremljevala gospodarski razvoj in napredek Avstrije pod zaščiio Društva narodov. Bil sem vedno v prija- t_ a rL» h odnosa jih z jugcslovensiim poslanikom na Dunaju. Vedno sem želel, da enkrat pose um prestolco mlade ia ugledne J:zave. Iskreno sem bil vesel vabila, ki ga prejel po jugoslovanske m po s lani-. j. da predavam o ciljih in nalogah Dru. šiva narodov z ozLrom na Avstrijo v Bco-:„Tadu> — Dr. Zimmermaun se je včeraj "idne vp sai v dvorno knjigo. Zvečer v dvoran. Izvozne banke predaval o Društvu narodov in o sanaciji avstrijske republ ke. — Seja načelstva SDS. Jutri v sredo 14. t. m. ob 15. se vrši seja načelstva SDS v prostorih strankinega tajništva v Kazini, II. nadstropje. — .Mavzolej našim padlim v°jakam v Sc'unu. Minisier ver .M.ša Trifuaovič je včeraj razpravljal z minstrskim predseu- ..■ vprašanje postavitve mavzoleja našim padlim vojakom na solunski ironti, k! se ima postaviti v Solunu ali na drugem pricenicai kraju. Deinitivno je p^dpsajr ^klep minis;rskega sveta, s katerim se do-_ za ta mavzolej kredit 6 milijonov dinarjev. V tem mavzoleju bodo zbrane ko-s:i 10 do 12.0u0 naših padlih vojakov. Mavzolej se najbrže zgradi na dosedanjem .rbskem pokopališču v Zeituliku pri Solunu, Minister ver Miša Trifimović odpo-:uje prihodnje dni s posebno komisijo v Solun, da na licu mesta prouči teren za mavzolej. — K napada na nojtajo v Prestraa-ku poročajo tržaški lisii, da so italijanske oblasti opustile domnevo, da ie imel napad -čno ozadje, da s-> sedaj ugotovile nje- ov samozločinski značaj. Dalje poročajo tr£a£k| l»ti, da so italijanske oblas-:i našle pri Planini nekak} 60 metrov od meje na talijanske« ozemlju že nagnilo truplo neznanega moža. Na truplu >o ugotovili šte- • Ene rane od strelov. Italijanske oblasti domnevajo, da gre za tretjega hajduka, ki je udelež.1 napada na Prestranek. Po 1 • murvi italijanskih oblasti so trije napa-otic:. ki so pobegnili, hoteli prekoračil ita-insko mejo pri Planin*. Dvema se je to posrečilo, tretji pa je obležal tk na meji "dJ; izkrvavelo&u. Predno so se napadalci ločili, so si baje razdelili ugrabljeni denar. — Državna berza dela v Ljubljani. V čiiU od 38. marca do 3. aprila 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 52 prost h mest 99 oseb je iskalo dela, v 55 slučajih ie borza posredovala z u-jpekom in 17 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 3. aprila 1956 je biio skupaj razpisanih 1106 prostih most, 1786 oseb je iskalo dela, v 745 slu- j h je borza posredovala z uspehom m 296 oseb je odpotovalo. — Dru«i mednarodni vešesejem v Poznanju. Naše železniško rnCnistrstvo je do-. dIUo vsem pose trakom poznanjskega ve-»esejma, ki se vrši od 2. do 9. maja, 50 od- ,\Ov popusta od normalnih tarif za vse • ebne in brzovlake. Potniki kupijo na od-hodnih postajah ceio karto, ki velja za 'jrezvH^Čnl povratek. Ugodnost velja za od- od 25. aprila do 5. maja, za povratek od 5. do 12. maja. Zastopnik poznaHjske&a velesejma v Lfubijani je g. K- OoIebiewskI, ^tsri trg 19. — Hud potres. Observatorij prof. dr. Belar.a v Gorjafa pri Bledu nam sporoča, da so v ponedeljek opoldne potresomeri kozi več ur zaznamovali katastrofalen potres v veliki daljavi. — Udruženje jusosJo venskih inienjer-m arhitektov — Sekcija Ljubljana javila, da se je za leto 1926 izvoljeni Upravni *dbor koistiturral tako-le: predsednik: ing, fsnko Mackovšek, I. podpredsednic: ing. Leo Mencurger. II. podpredsednik: ing. Alojz Mrnvat, I. tajnik: fng. Ladislav Bevc, II. *ain k: ing. Nace Perko, f. bfegamfk: rng. Z -H Pire, H. blagajnik: ing. Josip Cern -vec, L knjzaičar: ing. Karel Tavčar, IL * Lmbitant. aru 13 aprila /926. knjižničar: ing. Stanko Dimnik. T. gospodar: ing. Blaž Pristovšek, II. gospodar: ing. J> srp SoKa. Odborniki: ing. Josip Pavlin, ing. Pavel Vrbič in mg. Fran Zelenko. Člana nadzornega odbora: ing. Viktor Skaber-ne in ing. V nko Strgar. — Kolo iugo slovenskih sester ▼ Ljub. ljani je prejelo iz Beograda od šeia kabinetne pisarne na udaaosmo brzojavko, poslano z občnega zbora Nj. V. kraljici Mariji, sledečo zahvalo: Prijamo drnuta izra-z.ma odacosti podnesenim sa zbora društva «Kola jugoslavenskih sestara u Ljubijanih. Nj. Vei. kraljica blagovolela je nare č ::. da .^c učesnicama zbora ^jav: Njena srdačna zabvaluost. 42672 — Zahvala. Gospod Franc Košir, lesni trgovec in posestnik v Loškem potoku, je daroval v spomin 251etnice svoje poroke tukajšnji šoli lep, nov bronast šolski zvonec (410 Din). Za ta velikodušni dar se vrlemu prijatelju šoie najlepše zahvaljuje Ferdo Wigeic, šolski upravtelj. — Smrtna kosa. Danes ;e umrl v Ljubljani sodni sluga v pokoju g. Josip Z i 11 c r-;> c h 1 a g e r. Dosegel je visoko starost 85 let. Pogreb bo v sredo ob pol treh iz Hrenove ulice S. Blag m a spomin! ŽaJujoči rodbini nase iskreno sožalie! — Selške podružnice SPD občni zbor so vrši v nedeljo IS. aprila t L ob štirih po*>. v gostilni A. Tavčar v Selcih. Ker je na dnevnem redu sklepanje o upravi Krekove koce na Raritovcu ter o odplačevanju visečih dolgov, vabi odbor na štev.Ino udeležbo. — Pcsk ušen samomor v Zagrebu. V nedeljo sc je v Tuškancu pri Zagrebu s kar- bolno krshno zastrupil odpuščeni bolničar Josip K n e k e L Nezavestnega so prepeljali v bolnico. Njegove poškodbe so silno te- žiiega značaja in je malo upanja, da okreva. — Ogromen požar v seiu Dragoševci. Poročali ^mo o veiikanskem požaru, ki ?e izbruhnil pretekli teden v selu Dragoševci nad Metliko. Požar je uniči! vso \-as. Brez sirehe ie ostalo 24 rodbin, to ie 107 oseb. Od prizadetih posestnikov eden tudi ni bil zavarovan. Celokupna škoda znaša nad tri milijone dinar;ev. Gcreti je začelo pri posestnik Gabru Živkoviću. Radi vetra se je ogenj nagioma razširil na vsa ostala poslopja. Zatrjuje se, da je HI ogenj podtaknjen, vendar zločinca dosedaj še niso mogli izslediti. — Nova zločinska tolpa v Zagrebu. Zagrebška policija je zadnje čase pridno na delu. Najprvo je izsledila opasna svedrovca Hackerja in njegovega tovaTiša Lacka, včeraj, odnosno zadnje dni. pa ie zopet izsledila nevarno vlomilsko trojico. Aretirani so bili Josip Knoblechar, Vladimir Haller in Beni. Vejiik. Vsi zločinci so še mladi, vendar so izvršili že ceio serijo iievaniiii vlomov. Med drugim so vlomili v izložbo trgovca Avrama Goluboviča v Bakačevi uliti. Značilno je, da je bil Vejžik jedva PTe-tckli teden izpuščen iz zaporov sodnega stola v Zagrebu. Po končansnn zaslišanju se vlomilci izroče sodišču. xa gospode priporoča po zelo zirerisili cenah tonika A. KlinC. Ljubljana Iz Ljubljane —ij tvacgJjski župnik g. Herbert Lan. ge jc b.l pozvan iz Ljubljane, kjer je že tiolga leta služboval, v Nemčijo. Cosp. Lau-ge se je vabilu -cdzval in stopi v službo deželne cerkve na Saškem. Iz Ljubljane odide koncem junija. Ta ve^t ue bo vzbudJa (^Žalovanja samo pri članih evangeliste cerkvene občine, ampak tudi pri drugem Uri>!jonskem občinstvu, ki pozna lega tolerantnega in ljubeznivega svečemka. —rj Brezobzirnost kolesarjev. Prejeli smo: V soboto popoldne sem šel po hodniku ob Figovčevi hiši na voglu Dunajske -ji Gosposveiske ceste, ko z vso sUo pr»drvi v m:ne neki kolesar, ki je s ces.e za-vozil na dvorišče te hiše, ne da bi dal kak signal. Zadel mc je v mojo bolno nogo, povzročil vcUke kontuzije in odrgn»ae, a tudi vnetje in krvavitev v kolenskem sklepu, rad. česar trp.m velike boleč.ne ter mi je hoja otkočenu, skoro nemogoča. Rabil bom najbrž več kot mesec dni, da okrevam. Pri karambolu bi se bil od bolečine skoro zgrud.l in sem le z največjo ložavo, omadiuioč pri vsakem koraku prilezel do tramvaja, ž^ato je umevno, da nisem mogel ugotoviti, kdo je ta kolesar — a tudi zasledoval tega nisem, dasi b. bila ovadba oz. to<žba upravičena in umestna. Ker je sledeča nezgoda zadela našega pisatelja, g. ravnatelja dr. Detel o. ki si je radi sunka od kolesarja pri prJcu zlomil nogo — in ker k:lesarji v svoji brezobzirnosti ogrožajo vedno pa sante, kljub vsem prepove-ii-m dan za dnevom dirjajoč po hodnikih Poljanskega nasipa in Zaloške ceste (tudi povzročitelj moje nezgode bi moral sko-č t: raz kolo ter peš preiti na hodnik ali Vi>aj dati znamenje z rvonllotn), zdelo se mi je umestno, objaviti ta slučaj — in prositi pohcijo, da svojim organom naroči, aaj brez vsake prizanesljivo«ti postopajo prati tem brezobzirneiem. — Primari j dr. Pr. OdstL —II Pazite aa °dp*dke cigaret. Lato za letom se ponavljajo večji ali manjši gozdni požari na Rožniku, ld stalno uničujejo nov zarod. Požare zanetijo največkrat neprevidni sprehajalci, ki mečejo neugasle vžigalice ali pa Se tleče cigare in cigarete na tla. Včasih si kakšna skupina naredi v svojo zabavo tudi ogenj, pa odide, ue da bi ga prej temelj to pogasila, Ravno te dni je tak prizetnski požar unai zopet več oralov sinrečnega zaroda med Gornjim in Spodnjim Rožoikoni. Ne glede ua ogromno škodo, ki jo trpe lastnina, se s tako malomarnostjo ogroža tudi sam obstoj rožniškia gzdov, tega največjega zaklada, kar jih ima LJubljana. Zato apeliramo na vse iz-letnke, da skrbno pazijo na sebe in na druge, eventualne slučaje brezvestne lahkomiselnosti pa prijavijo policiji. Ne gre pri :cm za nikako denuncijantstvo, ampak za samoumevno skrb za splošno dobrobit —IJ Anketa o 'Brezalkoholni vz*x>ji» mladine se vrsi v sredo 14. t. m. v I.a razredu. Anketo priredi društvo *Tre*nost» v Ljubljani. Podlaga anketi bodo rezultati rc. feratov Djordja S.ajica, inšpektorja mini strstva socijalne poetike in pa rezultati an kete prof. dr. Mačeka v Zagrebu. Ker društvo »Treznost ne rajtpclaga z velikim aparatom, zato si dovoluje tem potom opozoriti javnost in vse pedag-ege na to važno *nke;o ter jih tem potom vabi, da se ankete v primernem številu udeleži. — Odbor. —1 j V društvu *Soča» bo imel v soboto dne 17 t m. v salonu pri Levu g. prof. dr. Vinko Šarabon zelo aktuamo predavanje o boju za severni tečaj, o Amundsanu m njegovem lanskem poletu ter o letošnjih pripravah za odkritje neznanega sveta med tečajem in Aiasko. To aktualno pre. davanje bo pojasnjevalo <5Q do 70 skioptič-nih slik. Naj ne zamudi nihče :e lepe prilike. Vabijeai «Sočani», prijatelji in vsi eni, ki se za Arrtumdsenov polet zanimajo. Začetek ob pol 9. Vstop prost. —!j Društvo Treznost Danes, v torek sc vrši v higienski točilnici na velesejmu revizijska odborova seja ob pol 19. uri zvečer. Seji imajo prisostvovati poleg re. vizerjev i vsi pročekiiki raznih sekcij. V sredo 14. aprila se vrši anketa starršev ;n učiteljstva o »Brezalkoholni vzgoji mladi. nc» in sicer na realki v I.a razredu ob pol 20. uri zvečer. — Odbor. —lj Izlet v Anglijo priredi angleški institut v Ljubljani. Namenjen ;"c v prvi vrsti akademikom, udeleže pa sc ga lahko tudi trugi. Pogo.i so zelo ugodni. Reflektanti naj se javijo pis.neno ali pa ustmeno v sredo 14. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne ^Emona«. To je zadnji terrnin, ker mora pripravljalni odbor vedeti za točno število udeležencev, da pripravi tvse potrebno. —ij Trg°vsko društvo Merkur v Ljubljani izhaja letos 25—letnico svojega obstoja. Društvo priredi tem povodom v soboto dne 17. aprila 1926 ob S. uri zvečer v veliki dvorani Kazine občni zbor in takoj nato jour lix s sodelovanjem lastnega orkestra In pevskega zbora. Odbor. 425/n —Ij Društvo cKuraiorlj slepcev» opozarja svoje člane, da ima svoj redni občni zbor, ki sc bo vršil po običajnem dnevnem redu, v ponedeljek dne 19. aprila ob 17. v magistralni posvetovalnici. — Odbor. —Ij Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglasa, da se vrš» redni letoisnji občni zber dne 26. t. m. ob IS. v sodni dvorani št, 16 (sodfijjko poslopje, pritl.čje, na levo) s tem-le dnevnim sporedom: 1. Poročilo odbora m računskih preglednikov. 2. Volitev odbornikov in njih namestnikov za iunkej-sko d.bo 1926—192& 3. Volitev dveh računskih preglednikov in 4. Slučajnosti. — Ako ta drušiveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vrši se pol ure pozneje občni zbor, te je sklepčen ob vsakem številu navzočih društveaikov. —lj Občni zbor gremija trgovcev za Ljubljano - okolico se vrši v četrtek, 15. t. m. ob pol 9. dopoldne v gremijalni zboro-vahrici, palača Ljubljanske kreditne banke Dnevni red običajen. —Ij «Ljubi Jan sivi Sokcl» naznanja, da bo predprodaja vstopnic za slavnostno telovadno akademijo — ki se vrši v sTedo 14. t. m. — v t rek 73. in sredo 14. med :it odrtim* urami t. /. od 4* do ?. ure zvečci v društveni pisarna v Narodnem domu, pritličje levo. Kakor se nam poroča, prisostvuje svečani telovadni akademiji kot zastopnik Nj. Vel. kralja, g. general Kala-iatovič, komandant dravske divizjske oblasti v Ljubljani. 424/u —U Mesto venca. Uprava našega lista Je prejela za Društvo vojnih invalidov 200 dinarjev, katere je daroval g. polkovnik D. Milivojevic mesto venca na grob gospe M. Šušter - Tičar. — ^ roške oblekce. Krištofič . Bučar. Iz Celja. -c L javna produkcija gojencev Glas. Matice v Celju se ne bo vršila 1. maja, ampak je preložena na 8. maja. Takrat nastopi miadnski zbor pod vodstvom g. učitelja Ciril Preglja in godalni orkester Glasbene Matice (g. Kari Sancin). Naslednje produkcije sc bodo vršile v drugi polovici meseca maja. —c Koncerti. V soboto zvečer se je v Celiskem domu vrial koncert, ki je bil prirejen od organizacije vojniii invalidov Koncert je lepo uspel, kar se tiče točk sporeda, gmotno pa ne posebno radi premale-ga obiska. — Is ega dne bi imela nastopiti v mestnem gledališču pevka Gidia Bucca-rini. Koncert pa Jc bil radi koncerta v Celjskem domu preložen na 24. aprila. —c Redni tedenski s2s*unek SDS za Celje . Okolico v četrtek, dne 15. aprila odpade. Prihodnji sestane* s« pravoičasno objavi. — Javni tekie annl nafto* vseh oddelkov Sokolskega društva v Celju bo 30. maja t. !. Prihajanje v telovadnico je pred-p-osroj. dn bo na« op dosegel lep uspeh. POSLANO* ' Nteem plačnica za dolgove, ki bi Hh na-pravU na moie ime Hinko Sevar. antnrvar v Ljubljani. Zlasti oejonejiam pistnonose, da mojih pisem ne izročajo menru. ker bom sicer morala sodno nastopiti. Tudi mofe kosilo In večerjo, naprej plačano, so Izročali tej osebi brez mojega dovoljenja. Prol nastop učiteljskega pevskega zbori Sobotni in nedeljski koncert zbora slov. učiteljstva v proslavo Sattnerjeve 75 letnice« Neki gospod je po sobotnem koncertu menil, da bomo poročevalci imeli težko stališče, ko se bomo morali lotiti težavnega referatskega posla. Mislim, da ima najlažje delo pri tem ta, ki poroča odkrito, vestno in brez bojazni pred zamero na desni in levi. kleia učiteljskega pevskega zbora, po vzoru nemških in čeških takih zborov, je pri nas btara. Zc davno, pred Medvedom, Potrebinom. po prevratu pod Juvancem, so se osnoval: učiteljski zbori, ki Da, žal, niso imeli žr\ lieirske zmožnosti. Prisedši na učiteljišče, sem si tak učiteljski pevski zbor zamislil tudi jaz. Pričel sem delafi z naraščajem in v treh delavnih letih vzcojil okoli 150 mladih, izbranih oevcev. s katerimi sem priredi! po ocenah in lastnem prepričanju sodeč, lepo uspele koncerte po Bosni, Dalmaciji, po Prekmurju in Primorm. Iz tega, sedaj dozorelega in preizkušenega pevskega materijala bi sc dal zasnovati nadebuden učiteljski pevski zbor. SlučaH ie hotel, r*?hite!o društvo učiteljev glasbe, organiziralo tak zbor ši-roRopote/mo in končno izročilo vodstvo v roke g. Kunrra. ki ima že lepe izkušnje z enakimt zborom v zasedenem ozemlru. Razlika med tema zboroma na jc po svoji naravi seveda preceišn.ia. Dočim je naloga slovenskega učiteljskega pevskega zbora v zasedenem ozemlju v prvi vrsti posvečena plemenitemu delu bodrenja in vzbujanja, rešpekta pri Neslovanih. se nora pri nas tak zbor posvetiti izključno le natviŠtfm ciljem srfasbene umetnosti ter po teh ciljih uravnati vse svoie začetno delo. Ce je kak pevec pripravben za tako delo, tedaj ie to v prvi vrsti učitelj. V štiriletni teoretski in praktični glasbeni vednosti na učiteljišču preizkušen, presega po svoji pevski pripravi vse ostale pevce in jc zato sposoben, prerragati najtežje nalo-se Tak pevski zbor ne pozna začetmških bolečin, ne hodi pota razvoja, kot naši mestni in pod-eželski zbori, ker zamore pričeli tam, kjer druRim še omahuiejo roke. Zato bi jaz ne poznal nobenih kompromisov in ne začenjal z abecedo, temveč delal in pripravljal toliko časa. če treba cela leta, dokler ne bi postavil na oder dozorel sad, kakor so to stoTili vzrraini. žilavi Cehi. To pa, kar smo slišali včeraj, še ni zrelo. A o tem pozneje. Društvo glasbenih učiteliev ic pevski zbor slov. učitel'jstva organiziralo siiaino in čudovito krepko. Ta zasluga gre pred vsemi drugimi predsedniku «r- Baiuku. ki je neumoren, dvojni, tromi delavec. Koliko znoj-nega truda Je bilo treba, da ie stal ta zbor v soboto in nedeljo na odru. vemo le ma-lokateri. S temi besedami na i bo tudi pojasnjen cvetlični dar, ki ga ie prejel v soboto g. Bajuk. Nič manj občudovanja pa ne zaslužijo vsi ti učiteHi-pevci. Koliko materijalnih žrtev, težko prehojenih potov, vse fizične in duševne sile izčrpajočih vai! Iskreno se lahko veselimo teh idealnih delavcev, in to zlasti v naših blatnih časih. Zaupno in vdano gleda ta pevski zbor v svoie voditelje in stori, kar žele. isli so na oder, žal, prezgodaj. Toda čakati in čakati poneni premnogokrat razpasti. Morda Je bil ta motiv vzrok predčasnega nastopa. Ravno letos praznuje H. Sattner Tolet-nico Jo pevski zbor se mu ie zamogel pokloniti. Sattner v modri in veliki svoji pre-izkušenostl ne tira pevcev v obup. piše nh'm fn poslušalcem lahko umevno in v veselje ter užitek. 2al, da pri sestaviianju programa ni vodstvo upoštevalo Sattner ia kot močnega in mestoma naravnost ženijalnega cerkvenega komponista. Tako bi ga na>a publika šele mogla po vse i zaslugi ocenitL Srčkan je bil nastop srednješolske de-ce od 1. do 4. razreda. Cez 150 mladih, svežih, bistrih glav, v katerih so se nekako humoristično slišali celo toni velike oktave. Zelo simpatično ie vse občinstvo pozdravilo ta nastop, zlasti še v prvi pesmi, Sattner evi »Gori, gori na planine«, kier ie sodeloval naš dobri Betetio liki prijazni, ljubeči oče. Tale pojoča mladina bo našemu najboljšemu pevcu ohranila svetal spomin vse življenje. Mladi pevski zbor ic vodil g. Brnobie mirno in razumno. Od mladine ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da jc -— mladina! V drugi pesmi »Po zimi iz sole« bi bilo dobro popraviti neprijetni poirdar na besedo »-je*: »Kam le gorkoto svoio delo?« v vKa.n svojo ie gorkoto delo?*. Blagoglas-neje ie in naravneje, muzikalno namreč. Učiteliski pevski zbor ie pod Kumrovini vodstvom pel v mešanem a capella zboru Sattnerjevo »O nevihti«. Premrlovo »Našo pesem« z orkestrom, enako z orkestrom Lajovičevo ^Gozdno samoto« v mešanem zboru in h !:oncu Sattnerievo »Jeftejevo prisego« z Betettom in mestoma z otroškim zborom. Učiteljski pevski zbor šteie okoli 50 pevcev. Ženski glasovi so v pretežni večini, kar moti odtehtanost v razmeriu. Glasovni materijal sam po sebi je vidaten. dosti prožen in precej izenačen. Treba pa je figo rožno presojati. Slišal sem iz njega posamezne, solistično barvane glasove (sopran), v moškern zboru Pa zlasti en tenak tenor. Zbor poje sigurno, včasih celo pre-sarnostojno. Poiasmti si morem to na ta način, da so delali z njtm razni gospodje, sam g. Kumar pa narbrž malo. Vstoni niso bili vedno enotni, pogrešal sem precizne dinamične izdelave, o smotreni vokalizaciii je še prezgodaj govoriti, treba žive dihalne tehnike, intonacija zlasti v »Nevihti« ni bila vedno čista. Dočim ic žensk] zbor kompakten, moški zbor še ni soliden in sočen, zato je Prav, da se ie držal uaierienega pia-ua. — ^Nevihta« je dokaj težavna skladba, za a capella zbor mestoma kai hvaležna. Sem-tertam kaže močne viške. Zapustila pa ni pričakovanega krepkega vtisa. Interpretacija Je bila medla, delo preraztrsrano. Pc-vovodja ni bil vedno v kontaktu z zborom. Izgubil ie partituro, taktirko in enkrat tudi tekst. Tudi PTemrlova -Naša pesem« je težavna stvar. Mnogokrat do sedemglasna kompozicija je harmonično vkliub podpori orkestra zelo kočljiva in gre zboru v čast, da jo je gladko izpeljal do konca. Zbor in orkester pa ne zvenita. Nesrečna ie bila sicer iskrene poezije polna Lajovičeva vtiozdna. samota*. Orkester ie ttlaval (k. basi), ženski zbor ie Del brez /nlline, sumno, prenašopirieno, utonil ie v njem celo orkester tupatam. Komponist se je resignirano vdal svoji nemili usodi. Zlasti pri tej skladbi se ie poznalo hitro delo. In vendar bi so dala s tem ženskim zborom, kakršnega nima uoben drug naš zbor v takem obsegu in tudi kakovosti, doseči sijarna »Gozdna samota«. Višek večera ie bila Sattnerieva. po naši domovini široko znana in čislana ^Jeite-jeva prisega« z g. Betettom. Bila ie izvajana najboljše. Tudi orkester, pisan praktično in zveneče, je prišel do veljave. V njem je sedelo več članov Društva glasbenih učiteljev in Orkestralnega društva. Bridka »nora biti višjemu kapelniku dr. Ćerinu, da mu jc n:erodajna uprava v nerazumevanju naših glasbenih nalog črtala krvavo potrebne kredite za povečanje orkestra. Orkester za včerajšnji koncert ie pripravil on. G. Kumrii orkester še ne parira: no, sai pa stvar ni tako enostavna. Prilagodil se je žc deloma eksaktnosti. ki so jo godbeniki vajeni, in več ali manj opustil ekspresijoni-stične ilustrativne kretnic, ki so v novem času že zastarele, nemodne. »Jeitejeva prisega^ je dosegla jasen, močan uspeh, do katerega je zlasti pripomogel g. Betetto z najlepšim delom skladbe, s poslednjim solo vstopo.n. G. Betetto je svojo nalogo izvršil umetniško dovršeno, kakor le on to zna. Močan efekt ie prinesel v skladbo tudi na galerijah postiran -mladinski zbor. Kakor pri orkestru, tako so tudi v zboru sodelovali razen učiteljev nekateri nc-učiteli, za kar jim gre posebnn zahvala. Koncertu ie prisostvoval iubilant Sattner. »Pevska zveza* mu ic poklonila ob te i priliki lep venec; vsi pa smo so pridružili toplim iii prisrčnim ovacijam možu, ki je to svojo proslavo, enodušno prineseno mu od najmlajšega našega pevskega zbora, sestavljenega bratovsko v pesmi iz najrazličnejših prepričanj, tako zaslužil, kakor niheo drugi. Sobotni koncert je bil razprodan, nedeljski dobro obiskan. Tu se je zopet pokazala močna organizatorična spretnost društva glasb, učiteljev, ki si ie nepričakovano, kakor vse kaže, izbralo za svojo glavno nalogo poklicati v živo življenje pevsko moc našega učiteljstva. , Ta »Pevski zbor slov. učiteljev« v kratkem času svojega obstoja in v danih razmerah ni mogel dati več kakor ie dal. To na i mu bo v bodrilo za bodoče smotreno in konsekventno poglobi jemo delo. Ako bo potrpežljivo čakal svoje dozoritve. bo lahko stopil na čelo vsem drugim našim pevskim zborom ter pridobil naši pesmi res ime ia čast do.na in v tujini. —č. Iz domače kronike Zagrebška policija je zadnje čase' prijela in zaprla več podjetnih ter; opasnih zlikovcev, ki so ogrožali varnost ter imetje meščanov. Prebivalstvo si je za kratek čas oddahnilo. Ali ne za dolgo. Pretekli teden ie bilo v Zagrebu zopet izvršenih več plodonosnih? vlomov, ki dokazujejo, da vlomilska svojat še ni iztrebljena. V soboto ponoči je bil zopet izvršen drzen vlom v Meduličevi ulici. V trgovini Kolomana Szipettija s0 navrtali in razbili železno blagajno. V blagajni pa niso našli drugega nego dva zlatnika. Trud se jim torej ni izplačal. Na licu mesta so zločinci tudi zastrupili psa Čuvaja, ki jih' je napadel. Policija je izvedla zasledovanje za zločinci. V Prelošćici pri Sisku je neznan zli-kovec v soboto ponoči zapalil posestvi Janka Košutiča in Ivana Mehandžije. Ogeni je izbruhnil tako nenadoma, dx so si stanovalci jedva rešili srolo življenje. Obe hiši sta pogoreli do tal, zgorele pa so tudi velike zaloge živil in vse poljsko orodje. Škoda znaša nad 200.000 Din. Ogenj je podtaknil neki Milodrag Nikolič, ki je bil popreje uslužben pri enem obeh posestnikov, Nikolič je pobegnil. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Razkošno! Elegantno! Popolnoma HOVO ! Napeto! Moderno 1 Minite Horvat modistka. * Za objave pod tem naslovom uredni- . ttvo ne odfovarla. i Velikomcstni roman v osmih dejanjih. Bogati bankir Bracca, igračka v rokah luksuzne mlade dame, kupi za visoko vso* to poštenost in voljo mladega barona, toda ne njegovega srca. Borba med denarjem, značajem in ljubeznijo. — Sledijo krasne in efektne scene, Id završijo z edi» no mogočo naravno rešitvijo, to je z zmago ljubezni in značaja nad zlatom. _ Precizna reiija, izvrstna igra, krasni momenti z velike konjske dirke v Berlinu. Razkotna oprema, prekrasne najmodernejše toalete, krasni saloni itd. — V glav* nih vlogah Mmo dobro znane in priljubljene filmske zvezde: V Man Gibson, Han s Mimrrnndorff, Erich Kaismr Titz, Helga Molander, Bruno Kastner in Otaf Fjord. Mladini vstop ni dovoljeni Predstave točno ob 4, V**, Vt 8, 9. Posebno Vas opozarjamo na krasno sodbo, ki jo pri vseh predstavali izvtaja naš prvovrstni umein&k; orkesier. emnl Kino Metke, vodilni Kino v Uubliani. tel. 124. 3 ■ ■ S 8 i ■ ■ 8 ■ ■ 8 ■ i > Strm 4. •SEOVENSKI NARODt dne 14. apritt 1526, Stev "83 Gospodarstvo Naša trgovinska bilanca v L1925 Končno so objavljeni statistični podatki o našem izvozu v zadnjem četrtletju 1. 1925. Po teh podatkih je znašal uvoz v zadnjem četrtletna 1925 — 338 tisoč 822 ton v vrednosti 1.991.700.000 Dm. V papirnatih dinarjih je vrednost izvoza za 234,700.000 manjša kakor leta 1924. Naš izvoz v lanskem letu je znašal torej: V prvem četrtletju 305.763 ton v vrednosti 2.128.400.000 papirnatih dinarjev, v drugem četrtletju 495.720 ton v vrednosti 2,474.500.000 Din v tretjem četrtletju 373.497 ton v vrednosti 2.158 milijonov 200.000 Din in v četrtem četrtletju 338.882 ton v vrednosti 1.991 milijonov 700.000 Din. V zadnjem četrtletju smo uvozili iz Avstrije za 411.896.251 Din (20.68 odstotka', iz CSR za 315.769.233 Din (15.85 odstotka), iz Italije za 304.326.020 Din (15.28 odstotka) iz Nemčije za 220 milijonov 92.907 Din (11.05 odstotka), iz Anglije za 121340.938 Din (6.09 odstot.) rtd. V celem lanskem letu je znašal naš uvoz iz Italije 1.,644.110.416 Din (18.78 odstotka), iz Avstrije 1.,604.203 J40 (18.33 odstotka), iz CSR 1.,558.846.101 Din (17.S1 odstotka), iz Nemčije 866 mi-liionov 323.055 Din (9.90 odstotki iz Anglije 713,169.144 Din (8.15 odstotka) itd. V tonah je bil naš izvoz lani znatno večji kot predlanskim, po vrednosti v papirnatih dinarjih pa za celih 531 milijonov 100.000 manjši. Uvoz je znašal lani 1.513.862 ton v vrednosti 8.752 milijonov 800.000 papirnatih dinarjev, izvoz pa 4398.466 ton v vrednosti 8.904 milijone 500.000 Din tako. da je znašala aktivnost naše trgovinske bilance 151 milijonov 700.000 Din. Ta prebitek je zelo majhen, osobito če #a primerjamo s prebitkom v 1. 1924. ki je znašal 1.317 milijonov Din. Giavna skupščina Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu 10. aprila t. I. se je vršila pod predsed-n stvoro družbijiega predsednika g. .Milana barona Turkovića 57. redna davna skupščina demičariev Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu v prostorih zavoda. Iz predloženega poročila ravnateljstva izhaja, da se je poslovanje v prošlem letu ki hib težki si-tuaciii na novčanerr? tržišču zaklročilo s povoljnim uspehom. Cisti dobiček 22.350 801.18 dinarjev bo razdeljen nastopno: 16.800.000 dinarjev za 12oon št. 32 z 12 dinarji do 12. t. m. da; e. Glavna skupščina je enoglasno sprejela na znanie poročilo ravnateljstva in nav. Nar.». Instrukcijo išče pri boljši rodbini re* ven, a priden učiteljišč* nik. — Dopisi pod «Uči* teljiščnik 1135» na upra* vo «Slov. Naroda«. Trgovska hiša v Ljubljani se kupi. V poštev pride samo cen« trum. — Ponudbe pod •Trgovska hiša/1136« na upravo «Slov. Naroda*. BukoT gozd ca. 1000 sežnjev drv na* prodaj. Del lesa poraben za železniške prage ali žaganje desk. V gozdu ac tudi dobro urejena kopišča za žganje oglja. — Naslov pove uprava «S lov. Naroda«. 1142 Prodajalka izurjena v mešani trgoa vini — želi premeniti službo; gre tudi na de* želo. — Ponudbe pod •Dobra moč '1141» na upravo «Slav. Naroda*. Plačilna natakarica z dobrimi izpričevali — išče službo v večjem ho« telu na letovišču. — Po* nudbe pod »Natakarica 1140» na upravo cSloveiu skega Naroda*. Sreže ribje olje najboljše znamke — aa dobi v lekarni dr. G. Pic« col i. Ljubljana. Dunajska cesta 6. — Naročila ae točno izvršujejo. 205/L i i Mehanično umetno vezenje zastorovi perila« oblek bluz, m o nog ramo v, fino belo m barvasto etitlaitje, ažuriranje. MATEK A MIKFi. Ljubljana, ^ - DALMATINOVA IS - Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkonkurenčne cene. Najcenejši in čisti predttsk ženskih ročnih del v natodnih in modemih vzorcih ter lastnih originalih. u H 0 o ■ o a 0 o ■ o ■ o o ■ 2 o o o o ■ o o o ■ o Izvanredna novosti Patentna preproga • postelja ki ne potrebuje modreca in jo more vsak človek nositi na rokah. Potrebna je v vsaki hiši, hotelu, kopal šču, in ladji ter stane samo Din 390*— Po poŠti s povzetjem. Nada! ie imam veliko zalogo perja: za zgla-vnlke in blazine, kg Din 60-, pol belo kg D!n 100- Josip Brozović kemična Čisti lniea perja Zagreb. Boškovičeva ulica 18. CJaO«(_)MLJlLJaLJi.v^i Bele ta barvane konopce in vrvi Folifta UIUPAIOZAHJE Id. ODlACI (Baika) Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik t ei i 15 letno jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s poCTezljlvim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6, I. 219-1 Telefon AL 980. ioioioi ■ 01 ia kg Din 5a— Jlff. (i HflIBOLJSI BRjjSKj BLflGOUI specijalni predmeti brai konkurence blago za gospode in damo, zajamčeno iz čisto volne čvrste kvalitete In najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniSko skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Patacfceho ttiefa 12. Vzorci gratis la Iranke). Iste tudi privatno. Urejuje: Josip ~ Za eNetodao — Zs del bata: Oton ChristoL — Val v f.fnhliarrt 215449 33