GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški obcan ŠT. 12 LETO XXIX. KAMNIK, 10. JULIJA 1989 Podelitev priznanj odličnjakom Predsednik skupštine občine Kamnik Maks Lavrinc in predsednik izobraževalne skupnosti Janko Blagšič "« ob zaključku šolskega leta v dvorani osnovne sole Frana Albrehta tuđi letos podelila priznanja "Bjboljšim učencem kamniških osnovnih in srednjih sol. »Znanje je bogastro tvoje osebnosti in sPodbuda za napredek na poti v inovativno družbo in za srečo človeka v prihodnosti,« je pisalo tuđi i v knjigi drugošolčka Lukca Kovala, ki na sliki prejema čestitke kamniškega župana. Foto :Romana G. TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989 1 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državlja- '■ "' Socialistične republike Slovenije, podpisniki ,\te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1. Hoćemo živeti v demokratični državi su- verenega slovenskega naroda in vseh državlja- °ov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravi- cah in državljanskih svoboščinah. V njej si Zgotovimo: vladavino dela, prava in samostoj- nost civilne družbe; svobodno združevanje in Politični pluralizem; demokratične volitve; er>akopravnost vseh manjšin; svobodo vseh °blik z naravnimi omejitvami uravnovešenega Sospodarskega razvoja; povezanost z Evropo "i s svetom. 2. Živeli borno samo v taki Jugoslaviji, v ka- teri bo zagotovljena suverenost ter trajna in leodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki °o spoštovala in varovala različnost vseh, kjer borno življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in za- konov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu mo- nopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam poli- tičnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisni- ki te listine zavezujemo, da borno vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo se v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugo- slaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. Občani in občanke V teh, po mnogočem prelomnih dnevih za našo °*]o in širšo domovino, teče v organizaciji SZDL P°membna akcija - podpisovanje Temeljene listi- ne Slovenije 1989. Z njo naj bi na jasen način P°vedali, v kakšni Sloveniji kot državi suverenega ?'°venskega naroda in vseh državljanov Slovenije "J°čemo živeti, kakšno Jugoslavijo hočemo oz. . kakšni državni skupnosti nočemo živeti. Listina 'e nastala kot dogovor družbenopolitičnih organi- ( ■acij, novih političnih zvez, državljanskih skupin n gibanj in za večino teh predstavlja tišti okvir, Pošteno kleno ter razumno besedo, ki lahko pri- P*va k jasnejši podobi jutrišnjega dne. Pomembno je, da z listino priznavamo vse tište, pravice, ki jih terjamo zase, tuđi vsem drugim narodom, narodnostim in državljanom SFRJ. Prav slednja, AVNOJ-ska Jugoslavija je naša stvarnost, ki je vse bolj ogrožena. Akcija podpisovanja poteka po krajevnih skup- nostih, v organizacijah združenega dela, upošte- vajoč dogovor v krajevnih konferencah SZDL oz. sindikatih. Vsi polnotletni občani, ki jo podpirajo, jo bodo lahko v naši občini do konca meseca julija podpi- sovali na v nadaljevanju navedenih javnih mestih ali pa jih bodo obiskali aktivisti krajevnih konfe- renc SZDL. K&ajevna mesto »kupnost podpisovanja ^UPLICA Trgovini »KOČNA« Bakovnik in Duplica KAMNIŠKA "'STRICA Trgovina »KOČNA« Zg. Stanje J^OMENDA Trgovina »KOĆNA« ^OTNIK Trgovina »KOČNA« W)STE Trgovina »KOČNA« MOSTE 9MARCA Trgovina »KOČNA» in Market »MIHA« *MARTNO Kulturni dom (ob nedeljah od 8. do 9. ure ,. dop. in ob delavnikih od 19. do 20. ure) *RIŽ Gasilski dom (v nedelo, 16. 7. 1989 od 8. do •>, 12. ure dop.) .^HINJ Trgovina »KOČNA« Laže MMNIK-ZAPRICE Trgovina »KOČNA«, Kranjska c. MMNIK-PEROVO SKG ^AMNIK-CENTER Avla Skupščine občine Kamnik Krajevne skupnosti, ki nišo naštete, organizirajo podpisovanje Pomočjo aktivistov na terenu. Od 1. avgusta dalje bodo zainteresirani občani, ki iz kakršnihkoli glogov listine še nišo podpisali, to lahko storili v avli Skupščine °bcine Kamnik, Titov trg i. OBČINSKA KONFERENČA SZDL KAMNIK Končana razprava o ustavnih spremembah V različitih oblikah javne raz- prave o spremembah ustave SR Slovence, ki jih je pripravila ob- Unska konferenca SZDL, je bila slehernemu občanu dana mož- nosi, da pove kaj misli o predla- ganih spremembah. Od uvodne okrogle miže, na kateri je sodelovala članica repu- bliške ustavne komisije Francka Strmole, prek razprave delega- tov na zasedanju zborov občin- ske skupščine, ki se je je udeležil tuđi Miran Potrč, predsednik skupščine SR Slovenije, več spe- cializiranih oziroma tematskih razprav o odprtih vprašanjih bo- dočega organiziranja SIS, o volil- nem in političnem sistemu, o bo- doči vlogi krajevne skupnosti, do razprav v temeljnih okoljih, je vsaka razprava po svoje prispe- vala k oblikovanju stališč, ki so jih povzeli na zaključnem občin- skem posvetu - na konferenci za ustavo. Svoje mnenje so prispe- vale tuđi novoustanovljene zveze. Udeleženci »konference za ustavo« so bili postavljeni pred nelahko nalogo, kako iz vsebin- i sko pestre razprave oblikovati kolikor toliko jasna in stvarna stališča do posameznih amand- majev, ki naj bi jih zastopali naši delegati v republiški skupščini. Zaradi omejenega prostora in zaradi tega, ker smo o posamez- nih tematskih razprav ah že pisali v našem glasilu, se bomo v tem prispevku omejili le na nekatera naj bolj bistvena stališča. V zvezi s temeljnimi načeli ustave SRS so sklenili, da je tre- ba odpraviti neskladnost med nji- mi in normativnim delom ustave. Bistveno je treba spremeniti sestavo skupščin in volilni sistem. Zavzeli so se za oblikovanje splošnega političnega zbora, kar bi lahko dosegli s preoblikova- njem zbora KS oz. zbora občin. Z drugačno sestavo družbeno- političnega zbora bi bilo treba preseči dosedanji neposredni vpliv družbenopolitičnih organi- zacij v skupščini. Vsebinske preobrazbe glede na uveljavljanje tržnega gospo- darstva bi moral biti deležen tuđi zbor združenega dela. Spremeniti je potrebno tuđi te- meljna načela delegatskega siste- ma, vpeljati neposredne volitve delegatov v skupščine v volilnih okoliših z več kandidati. Ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti naj ne bi bi- lo več obvezno. Zvezna ustava sicer še določa obvezno ustanovi- tev SIS za pet področij družbenih dejavnosti. Vsekakor pa naj bi skupščine teh SIS ne delovale več kot četrti zbor občinske skupš- čine. Podprli so tuđi predlog sloven- ske kmečke zveze, naj se z ustavo omogoči ustanavljanje kmetij- sko-gozdarskih zadrug in naj se odpravi zemljiški maksimum, ki ga sedaj določa zvezna ustava (30 ha) ali pa naj se SR Slovenija z zakonom razglasi za hribovito območje, za katero ta omejitev ne velja. Precej različni so bii pogledi na 26. amandma, ki daje republiki pooblastilo, da lahko brez soglas- ja prizadetih občin razlasti dolo- čena zemljišča, ki so potrebna npr. za avtoceste, železnico, regi- onalne vodovode, daljnovode itd. Nekateri so bili mnenja, da npr. za odlagališča nevarm'h ođ- padkov (npr. jedrskih) ne bi sme- li določati lokacij brez soglasja občine. Pri sprejemanju ustrez- nega republiškega zakona v re- publiški skupščini bo lahko vsaka posamezna občina preglasovana. O tem naj pove svoje mnenje ustavna komisija. V zvezi z bodočo vlogo krajev- ne skupnosti so menili, da bi v ustavi morali določiti večjo vlo- go in pristojnosti občine pri usta- navljanju krajevnih skupnosti in določanju temeljnih virov finan- ciranja. Zavzeli so se tuđi za crta- nje 141. člena ustave, ki govori o skupnostih KS. Ob neposrednih tajnih voli- tvah delegatov v posamezne skupščine, delegacije nimajo no- benega smisla več, saj se delegati lahko povezujejo z ustreznimi sa- moupravnimi organi v krajevni skupnosti oz. v podjetju. Ce bomo volili tako število de- legatov in delegacij, kot smo jih doslej, potem se bo treba odločiti za razdelitev volitev v dva dela (najprej volitve v občinsko skupščino, kasneje pa volitve de- legatov v republiško in zvezno skupščino). V razpravi je bilo podprto tuđi stališče, da se zmanjša število čla- nov predsedstva SRS. Ob neposredni izvolitvi dele- gatov za republiško skupščino in njeno preobrazbo v najvišji organ oblasti v republiki ne bi bilo smo- trno voliti neposredno tuđi pred- sedstva SRS, pač pa naj bi ga izvolila skupščina in bi bilo njej tuđi odgovorno. F. S. Volitve 1990 Vse bolj se bliža čas, ko se bomo odločali, komu zaupati najodgovornejše družbene funkcije. Volitve v letu 1990 bodo drugačne kot doslej, vse- kakor bolj privlačne za volilca, bolj zahtevne za kandidata, s tem pa tuđi prvi resen preiz- kus demokratizacije našega vo- lilnega in družbenopolitičnega sistema. V tem trenutku čas ni naš zaveznik, saj moramo najprej spremeniti ustavo, sprejeti za- kone na področju volilne zako- nodaje, dopolniti statute obči- ne in še bi lahko naštevali. Pred nami so velike spremem- be in v marsičem je že doseže- no načelno soglasje, kot na pri- mer; da bodo volitve neposred- ne, da bodo ponovno uvedeni volilni okoliši, da bodo volilci izbirali kandidata za najodgo- vornejše dolžnosti izmed več kandidatov, da bo pomembno spremenjen način kandidira- nja. Vsi ti postopki so povezani tuđi z bodočo vlogo SZDL v naši družbi oziroma funkcija- mi države pri volitvah. Da bi lahko uspešno dogradili sistem in pravočasno spremljali vse priprave na volitve, so že obli- kovane pobude, da se doseda- njim članom delegacij v zborih občinske skupščine podaljša mandat za šest do devet mese- cev. Lahko pričakujemo tuđi časovno ločitev republiških in občinskih- (lokalnih) volitev na spomladanski in jesenski del. Vprid takšni ločitvi govorijo tu- đi vsebinski razlogi. Kljub mnogim odprtim vpra- šanjem je predsedstvo OK SZDL menilo, da kaže že v tem času spodbuditi evidenti- ranje za najodgovornejše druž- bene funkcije v občini in to predvsem za kandidate za predsednika občinske skupšči- ne in predsednika IS občinske skupščine. Vse pobude bo gle- de na dosedanjo ustavno vlogo sprejemala OK SZDL Kamnik. Istočasno z volitvami v ob- činsko skupščino bodo v letu 1990 potekale tuđi volitve v skupščine KS oz. svete KS. V zvezi s tem je potrebno že sedaj razmisliti in evidentirati vse tište kandidate, ki so pri- ravljeni biti aktivisti krajevne samouprave, nosilci akcij za za- dovoljevanje naposrednih inte- resov krajanov in razreševanja vsakodnevnih konfliktnih vpra- šanj in problemov. D. G. PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK 1989 15. julij ob 14. uri: srečanje z izseljenci in zdomci v Kamniški Bistrici 16. julij ob 9. uri: odprto prvenstvo občine Kamnik v šahu (brzoturnir) v Zadružnem domu Komenda ob 11. uri tabor planinskih društev ljubljanske regije - Dan kamniških planin na Kamniškem sedlu ob 15 uri prevzem novega gasilskega doma Nevlje 20. julij ob 11. uri: pričetek gradnje I. faze prenove Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik 21. julij ob 19. uri: večer narodnih pesmi, plesov in melodij na Trgu prijateljstva v Kamniku 23. julij ob 15. uri konjeniška prireditev v Komendi - kasaške dirke s finalnim tekom krožne dirke za prvenstvo Slovenije ob.....odprtje vodovoda na Veliki Lašni in odkritje spomin- ske plošče padlim v NOB na Vranji peči 24. julij, ob 17.30 šahovski hitropotezni turnir v šahovskih pro- storih, Kolodvorska 5. Kamnik 24.—31. julij razstava izdelkov učencev Osnovne sole 27. jutij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu 26. juiy ob 20.30 uri večer pod Malim gradom — kulturna prireditev na ploščadi Veronika 27. julij ob 11. uri slavnostna seja občinske skupščine po seji otvoritev novega zdravstvenega doma - II. zadnje faze 28. julij ob 16. uri odkritje spominske plošče Josipu Nikolaju Sadnikarju, v Kamniku, Kidričeva ulica 33 29. julij ob 9. uri turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku 27.-30. juHj ob 17. uri tradicionalno srečanje na Trgu prijatelj- stva v Kamniku (30. 7. ob 15. uri) 2 KAMNIŠKI OBČAN / 10. JULIJA 1 • S seje zborov skupščine V SIKCS delajo zelo gospodarno »Anuitete za odplačila kredi- tov nam poberejo vso razširjcno reprodukcijo, zato je težko nare- diti kaj novega. Več kot očitno je tuđi, da stroki ne zaupamo nič već - pa naj se pogovarjamo o odlagališču smeti, pokopališču ali prometu v mestu,« je povedal uvodničar ob obravnavanju po- ročila o izvajanju srednjeročnega programa samoupravne komu- nalne, cestne in energetske skup- nosti naše občine. Na pripombo delegacije Svila- nita, da je v mestu premalo ozna- čen dostop na Žale in da ni par- kirnih mest, zato bi veljalo nare- diti parkirno nišo, je predstavnik S[KCS-ja odgovoril, da ne name- ravajo delati posebnih označb za Žale, ker se nanje brez problema pripešači. Ob vsem pa je v Kam- niku toliko parkirišč (dodatno bo še za Planinko), da ne rabimo parkirne hiše, saj bi bila tuđi ta, kot sedaj parkirišča, »predaleč« do katerekoli točke v mestu. Na pripombo delegatov družbeno- političnega zbora, da bi veljalo pooštriti nadzor nad uporabo sredstev, ki se zbirajo v SIKCS, ali se ta racionalno uporabijo in podobno je zopet je odgovoril Dušan Jesenik, da v njihovi skupnosti prav za vsako naložbo iščejo najcenejše različice, iščejo najcenejšega izvajalca, delajo primerjalne analize, izredno do- bro sodelujejo s krajani, ki sami sestavljajo gradbene odbore za nadzor del (kakšne ljudi dajo va- nje, pa je njihova stvar!). In če kdo racionalno porabi komunal- ni dinar, je to prav gotovo SIKCS. Delegati so veliko vprašanj na- menili tuđi smetišču - dupliški jami, ki je že hrib, ćeš, zakaj tuđi te »grdobe« ne zasujejo (kmetje, lastniki zemljišč so bojda žc dali dovoljenje), vendar pa je proti temu kmetijsko zemljiška skup- nost, čeprav po vseh analizah s tem dejanjem ne bi onesnažili podtalnice. Delegati so imeli po- tem kar nekaj idej, kako bi od- padke lahko drugače ali drugje shranjevali, kako bi jih koristno porabili in kakšen način bi bil najcenejši. Ćela vrsta strokovnja- kov za smeti! Stroka pa spi, če ne to, pa se ji ne da zganiti, da bi končno ta problem resila na regi- onalni ravni. Skupščina samoupravne ko- munalno cestne skupnosti pa je pred kratkim na svojem zaseda- nju sprejela novo razdelitev pri- spevne stopnje, 1 odstotek iz do- hodka na osnovi BOD za komu- nalno asanaeijo zemljišča B-3 Zdravstveni dom, ki je bila spre- jeta začasno. Kcr pa bo Zdrav- stveni dom v kratkem gotov, bo po sklepu skupščine SIKCS in s strinjanjem delegatov občinske skupščine ta stopnja do konca le- ta namenjena še za nekatere dru- ge dejavnosti, ki (posredno ali neposredno) zadevajo urejanje komunalnih zemljišč. Od 1. julija do konca tega meseca se bo de- nar iz te stopnje natekal za vzdr- ževanje žičniških naprav na Veli- ki planini, s 1. avgustom pa do konca letošnjega leta pa bo šio 0,2 odstotka te stopnje za vzdrže- vanje športnih objektov (športna dvorana Frana Albrehta, stadi- on, bazen), ki se priključijo na- pravam skupne komunalne rabe, 0,1 odstotek bo namenjen za energetiko, 0,7 odstotka pa se bo zbiralo za vzdrževanje PTT omrežja v občini - vendar, kot že rečeno, na jasno postavljeno zah- tevo gospodarstva - samo do konca tega leta! Zatem se je oglasil tuđi pred- stavnik izobraževalne skupnosti in delegatom predstavil bedno stanje v kamniškem šolstvu, predvsem osnovnem. Šolniki so namreč računali, da bi prej ome- njeno stopnjo namenili za izbolj- šanje materialnega stanja kamni- ških osnovnih šol. Vendar pa jim je že pred tem, na seji skupščine pa ponovno, predsednik izvršne- ga sveta pojasnil, da je ta pri- spevna stopnja uvedena začasno, sicer pa sedaj ni čas za baranta- nje, saj bi se verjetno takoj našlo še lepo število dejavnosti, ki jim gre »za nohte«. Šolstvo borno morali reševati drugače. • Na zadnji seji so delegati vseh zborov ponovno imenovali Franca Svetelja za družbenega pravobranilca samoupravljanja, Alberta Rejca pa razrešili funkci- je predsednika komiteja za ureja- nje prostora in varstvo okolja in ga imenovali za direktorja ge- odetske uprave. • • • V nadaljevanju skupnega zase- danja zborov občinske skupščine je predsednik skupščine Maks Lavrinc, ki je bil 15. februarja imenovan za predsednika odbora za spremljanje in koordiniranje akcije — 10%, od te funkcije ne- preklicno odstopil. V obrazloži- tvi je povedal, da odstopa pred- vsem zato, ker se je omenjena akcija izkazala za neuspešno, pravzaprav pravo farso, saj se je spreobrnila v svoje nasprotje. Poleg tega pa, kot je dejal, s svo- jim odstopom želi opozoriti, »da take akcije ni mogoče voditi akti- vistično, in da je zanjo poleg do- bre volje članov odbora potrebna tuđi dobra volja in delo vseh, ki so na kakršenkoli način povezani z vzgojo ljudi, vzdrževanjem čest, prometa in zagotavljanjcm sredstev. Menim, je dejal Maks Lavrinc, da bi cestno podjetje Ljubljana, Cestna skupnost Slo- venije, sole, izvršni svet SRS in drugi morali storiti precej več, kot so pripravljeni sedaj, zato je v teh pogojih vođenje takšne ak- cije podobno Don Kihotovemu boju z mlini na veter oziroma nedopustno sprenevedanje. »Za iste kilometre čest imajo v Av- striji, na primer, dvakrat manj zaposlenih »cestarjev« kot pri nas. Da na bankinah ni dovolj gramoza, da travnate površine nišo pokošene, da ni talnih oz- načb in denarja za prometne zna- ke, da ni denarja za krpanje, ži- ljenjsko nevarnih lukenj, da je mandatna kazen nižja od stekle- nice piva v boljšem lokalu, da učitelji pri opozarjanju in vzgoji nišo niti približno tako glasni kot pri zahtevah za svoje OD, da smo se že prevelikokrat dogovo- rili za ukrepe, ki nišo zalegli in da miličnikom v teh razmerah poje- njuje volja, nišo krivi neznani lju- dje, tcmveč vsi zgoraj navedeni.« • • • Svoje pa je prebral tuđi pred- sednik izvršnega sveta Janko Ge- drih: »Izvršni svet je na svoji seji 20. junija sklenil - po posvetova- nju z akademikom, dr. Emilija- nom Cevcem. da spoštuje usme- ritev dolgoročnega plana, in za namene pokopavanja predvidi predvsem Ureditveni nacrt K-5, pri katerem naj arhitekt in inve- stitor upoštevata smotrno izrabo prostora in pripravita spreme- njen ureditveni nacrt, ki bo omo- goćil čim boljšo izrabo prostora in zmogljivosti, in da se preveri tuđi možnost izrabe obstoječega prostora pokopališča Žale. Ureditveni nacrt K-16 se us- kladi z usmeritvami dolgoročne- ga plana in nanieni izključno kot parkovno ureditev. Ko bosta oba ureditvena nacrta tako priprav- ljena, bo izvršni svet ponovno pregleda! vse nacrte in jih posre- dova! občinski skupščini. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja bo seveda v sodelovanju s Komunalnim podjetjem še na- prej iskal dolgoročne rešitve za novo lokacijo pokopališča.« ROMANA GRČAR Prometna varnost med počitnlcam in na začetku novega šolskega leti Konec junija je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik na razširjeni seji (predstavniki: VVO, OŠ v občini Kamnik, SENS Rudojfa Maistra, SZDL, PM Kamnik) sprejel sklep" da v času šolskih počitnic in v za- četku novega šolskega leta podvzame preventiv- ne varnostne ukrepe za preprečevanje zla v cest- nem prometu, ter o tem seznani najširši krog občanov. Glede na poslabšanje stanja prometne varno- sti v naši občini Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik opozarja vse organe v občini ter organizacije, KS, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, DPO in druge družbene organizacije, društva in občane, da morajo na temeljili družbene samozaščite in preventivnega dela, z razvijanjem prometne zavesti in kulture, solidarnosti v medsebojnih odnosih udeležentf v prometu, s krepitvijo njihove discipline odgovornosti ter z drugimi potrebnimi ukrej ustvarjati pogoje, da bo promet potekal varno pravilno ter da bo na ta način zmanjšano števil prometnih nezgod in drugih nevarnosti. Zlasti pa morajo vsi udeleženci v promc' skrbeti za varstvo življenjskega okolja in mora razvijati humanejše odnose med Ijudmi. da i zavarujejo zdravje in življenje drugih ose' predvsem naših najmlajših. Ker želimo,da bi se omenjeni sklep v najšii obliki uresničil, vas prosimo, da tuđi vi v okvil vaših pristojnosti vplivate na vse subjekte, dal) prometna varnost v času šolskih počitnic in začetku novega šolskega leta čim boljša. PREDSEDNIK SP' Ivan PRISTOVNIK 1. Od fotoaparata do ročno narejene preproge V severnem delu mesta — na Grabnu ozirolt Medvedovi nasproti Univerzala je pred kratkim »H nova prodajalna. Lastnik Dušan Grudnik nam je ral da njegov MOZAIK, kakor se prikupna trgovinicl nujc, ni navadna, ampak komisijska prodajalna. I1 meni, da vanjo lahko prinesetc prodat od tehnične.' ne opreme, pa do raznoraznih starinskih ali drul uporabnih predmetov. Seveda pa vse nattcto tarf kupite, po zmerni ceni, seveda. Slednjo sicer urfr trg, ponudba in povpraševanje, vendar marsikateri I nov predmet tu dobite po precej nižji ecni kot v trp Ćas, v katerem smo se znašli, pa nas kar sam sili, obnašamo ekonomično in čc stvari doma ne rubili) nam je le v napoto, kar v Mozaik z njo! Obnovljena podrtija na Sadnikarjevi Zanikrna podrtija, prej ste- klarska delavnica v družbeni la- sti, se je v enem letu prelerila v ličen lokal. Kljub slabemu sta- nju sta po soglasju o spremembi namembnosti lani avgusta nova najemnika, Ivan Kelam in Darja Bajc, začela bitko s starimi zido- vi, razpadajočo podstreho in ve- gasto streho (in še s kom). Prej kot v letu dni sta hišo obnovila tako, da jo človek že na zunaj težko spozna, notranjost pa je sploh presenetljiva, saj je obnov- ljena v starem slogu. Sicer pa to ni le velik prispevek h kamniški revitalizaciji, ampak smo Kamničani s tem dobili tuđi odlično picerijo, ki ji je lastnik dal ime »Napoli«; to pa zato, ker namerava v kratkem tu priprav- ljati tuđi ostale italijanske J Piće so nekaj posebnega tud' radi originalne, italijanske prave — pečene so v odprtil na drva. Obiskovalci — prolf je za 50 oseb, bodo tu lahko\ ročili 16 različitih vrst pk, pi* ja pa je odprta vsak dan od f 22. ure, ob nedeljah in prazv pa od 15. do 22. ure. R ___________________________J • S seje izvršnega sveta V revitalizacijski nacrt tuđi zasebne hiše Člani izvršnega sveta so na zad- nji junijski seji sprejeli poročilo SKG-ja o revitalizaciji mestnega jedra. Poleg posameznih objek- tov, ki so bili obnovljeni v zad- njem času (Tomšičeva 11), ali gradbena dela na njih še poteka- jo (Kajuhova ulica, Titov trg 9, parkirišče ob Poti na Poljane, samostanski zid) ali pa se žanje izdelujejo projekti (Titov trg 3 in 5, Titov trg 23, Kidričeva 25), je bilo izdelanih ali so še v izdelavi že tuđi nekaj ureditvenih na- črtov. Predstavnik SKG je na seji po- vedal, da so izdelani in sprejeti ureditveni nacrti K-l Center (Ti- tov trg z obrobjem), K-4 Mali grad, K-9 (šola), v izdelavi pa so ureditveni nacrti za K-l Center (južno od avtobusne postaje) in ureditveni nacrt za »Albrehtovo« hišo. Južno od avtobusne postaje so pred kratkim porušili hišo na Trgu svobode 4, kar je del uredi- tvenega nacrta. Poleg obnove posameznih objektov pa na SKG-ju trenutno pripravljajo kompleten revitalizacijski nacrt ožjega in širšega območja starega mestnega jedra Kamnika. V zvezi s tem so člani izvršnega sveta sklenili, da mora slednji vsebovati tuđi smeri obnove hiš v zasebni lasti (vseboval bi mož- ne denarne vire za pomoč pri obnovi), moral pa bi biti tuđi podlaga za izdelavo plana stano- vanjske skupnosti. Na zadnji seji pa so člani ponovno kritizirali iz- jemno neodgovoren odnos kranj- skega zavoda, ki ne deluje v skla- du z usmeritvami, zavlaČuje z iz- dajo smernic (na SKG še vedno čakajo na smernice za Titov trg 23 in Albrehtovo hišo) ali jih že izda ne naknadno spreminja, ob vsem pa hoče sodelovati še pri oblikovanju ter malodane pri iz- delavi notranjosti, kar pa ni nalo- ga Zavoda. Prav zato je bilo na seji rečeno, da bi veljalo ustano- viti nekakšen svet za revitalizaci- jo, ki bi bil sestavljen iz strokov- njakov z različnih področij: Prva stroka (ki ne bo v eni osebi!) pa naj bi potem dajala končna mne- nja za ureditev posameznih ob- jektov. Izvršni svet je podprl SKG v njegovi usmeritvi, da v bodoče najemnike objektov išče z razpi- som in se nič več ne pogaja posa- mično, da ne bo prišlo do podob- nih problemov, kot je bilo na Titovem trgu 23, kjer je bil glavni interesent nekaj časa Jugobanka, kar na vsem lepem pa so se pre- mislili. Višje cene komunalnih storitev in stanarin S 1. julijem so komunalne sto- ritve dražje za 24 odstotkov, za enak odstotek se bodo povećale še avgusta. Stanarine, najemni- ne, prispevki za vzdrževanje kot- lov in kotlovnic ter prispevki za zaklonišča pa so se s 1. julijem podražili za 94 odstotkov, s 1. avgustom pa še za 24 odstotkov. Kje iskati rešitev za Arboretum? Gotovo že večkrat izpeta pe- sem, čigav je Arboretum, že marsikomu tuđi v izvršnem svetu preseda, pa vendarle; že zaradi zagnanosti, entuziazma (dvajset in več-urno delo njihovih delav- cev to gotovo dokazuje!) tam za- poslenih, katerih naloge so po- vsem druge (preživljajo se z last- no dejavnostjo, ki s parkom nima nobene zveze!) kot vzdrževanje kulturne in naravne dediščine šir- šega družbenega pomena. Dose- danji pozivi na republiške organe namreč nišo nič pomagali. Arbo- retum še vedno životari z lastnim denarjem. Take in podobne ob- jekte pa drugod po svetu ohra- njajjo na družbene stroške, tuđi pod pritiskom »zelenih«, saj gre za njihovo okolje, zeleni pas, na katerega drugje nikjer več ne gle- dajo neprizadeto. Direktor Arboretuma Aleš Ocepek, ki je že do sedaj mnogo energije vložil v to, da bi park čimbolj približal obiskovalcem (reklame na TV, koncerti in modne revije v naravnem okolju Arboretuma) in mnogo pozivov naslovil na različne institucije, je na seji povedal, da v bodoče ne nameravajo več reševati nečesa, kar družbi očitno ni mar. Člani izvršnega sveta so zato ponovno naslovili zahtevo na re- publiški izvršni svet, ki vztrajno ponavlja, da je to v njihovi pri- stojnosti, denarja pa ne zagotovi, da najde rešitev za Arboretum, v nasprotnem primeru pa se bo ta delovna organizacija odločila del parka izrabiti v komercialne na- mene, da ga bo na ta način lahko vzdrževala. R. GRČAR Kamničani uspešni na tekmovanju v SLO in D« Pri tem tekmovanju se med seboj pomerijo ekipe in rezulWi odvisen le od posameznika. Ekipo sestavlja pet učencev in prav' se mora po svojih močeh truditi za čimboljši rezultat. Ekipe tek' jejo med seboj v streljanju z zračno puško, spoznavanju užitni'; zdravilnih rastlin, reševanju testov, prvi pomoći, orientacijs^ teku, spoznavanju alarmnih znakov in gašenju z vedrovko. Letos so se odlično izkazali učenci 8. razredov osnovne sole Ff' Albrehta, saj sta obe ekipi dosegli dobre rezultate. Na občinstj tekmovanju sta osvojili prvo in drugo mesto, nato pa sta se df uvrstili še na regijskem tekmovanju, ki je bilo v občini Moste-P1, Ekipo, ki je dosegla peto mesto, so sestavljali: Simona Štraf Nataša Poliak, Grega Podpečan, Primož Trunk, Mitja Rot in rc7\ Alenka Štembal. V ekipi, ki je osvojila prvo mesto in se s tem uvf- na republiško tekinovanje, pa so bili Roman Decar, Mojca Ci) Urška Drčar, Robi Koritnik, Petra Slapar in rezerva Jure Malo' Ta ekipa je na republiškem tekmovanju v Tacnu Osvojila odi1 drugo mesto in se uvrstila na zvezno tekmovanje, ki je bilo od 7. i junija v Mariboru. Na tem tekmovanju je bil tekmovalni prog zelo spremenjen in gašenja z vedrovko ni bilo, zato pa so m< učenci pokazati, kako bi ravnali ob znaku nevarnosti. merilj razdalje do objektov in risali skice. Tuđi na zveznem tekmovanj'' se učenci po svojih močeh izkazali, vendar sta obe slovenski £ dobili pomanjkljiv material za učenje in se je to pokazalo na (A tatu. Za tak uspeh velja velika zahvala vsem učiteljicam, k'j pomagale, še posebej pa Mija Veršnik in Franci Omerzu, ki )e mentor na vseh teh tekmovanjih. URŠA DRt Iščem 4-urno popoldansko ali večerno zaposlitev. Sprej- mem tuđi pospravljanje jav- nih proslorov, varstvo otrok ali kakšno drugo delo (lahko tuđi honorarno). Naslov v uredništvu. V Kainniku oddam stanovit nje samski ženski srednji let. Naslov v uredništvu. Instruiram matematiko, fiz'' ko in osnove elektrotehnike' Tel.: 737-278. KAMNIŠKI OBĆAN /10. JULIJA 1989 Da bi vedeli pred javno obravnavo Kakšni posegi so predviđeni z nacrti B-27, B-7 in MO-2 B-27: povezava med obvoznico in Ljubljansko cesto (nova Kovinarska c.) Obnovljeno bo križišče pri Bevcu - dodan bo Icvi, zavijalni pas in kolesarska steza s pločnikom ob desni strani. Predviđena je tuđi nova avtobusna postaja. V osrednjem delu - med Integralovimi garažami in stanovanjsko sosesko na levi strani, bo ob ograjah stanovanjske soseske narejen pločnik, na južni pa kolesarska steza in pločnik. Integral bo imel potem uvoz v garaže s Steletove ulice nasproti gasilnega doma. Nova Kovinarska ulica pa bi se seveda morala razširiti tuđi v najožjem delu, kar pa ne pomeni posega v obstoječe objekte. Narejen bo most preko Mlinščice in Kamniške Bistrice, razširitev ceste in križišča pa zahteva tuđi križišče na obvoznici. B-7: Zazidalni nacrt TITAN Območje je namenjeno industrijski proizvodnji, zazidalni nacrt pomeni torej prvenstveno širitev Titanove proizvodnje oziroma ruši- tve, obnovo ali dograditcv določenih tovarniških objektov. Del nave- denega bo za obstojcčo tovarniško ograjo, del pa se širi čez njo, proti Ljubljanski cesti in posega v kmetijska zemljišča. Titan bo moral zato v prvi etapi pridobiti omenjena zemljišča (dogovori z lastniki že potekajo, v zameno bodo predvidoma dobili zazidalne parcele na B-8 Perovo). Pri omenjeni širitvi Titana bodo seveda morali biti upošte- vani vsi ekološki kriteriji, predviđeno je zmanjšanjc emisije v vodo in zrak. Omeniti pa velja tuđi to, da v Titanu v sklopu omenjenega nacrta nameravajo graditi garažno hišo, pri čemer predvidevajo, da bi približno dvesto garažnih mest na razpolago bližnji stanovanjski soseski. V tem območju pa bodo ob obvoznici gradili tuđi pokriti bazen z ogrevano vodo, ki bo namenjen delavcem in zunanjim obiskovalcem, saj bo vhod zunaj ograje. Bazen je tam predviđen zato, ker omenjeno območje »pada« v takoimenovani rekreacijski pas ob Kamniški Bistrici in mora zato biti namenjen za rekreacijo. Ureditveni nacrt MO-2: Moste Z omenjenim nacrtom se rešujcjo centralne dejavnosti te krajevne skupnosti - širitev šolc na obstoječcm obmoćju, izgradnja doma za KS, rekreacijske površine. Kar pa je najpomembnejše. s tem se ureja tuđi promet v centralnem delu (podhodi, pločniki___). Glavni namen je namreč oddaljitcv prometa od glavnih prometnih žil, z urejevanjem kritičnih točk pa naj bi na vrsto prišla tuđi cesta Moste-Križ, kjer bi morali narediti pločnik oziroma peš pot. R. G. Izvršni svet skupščine občine Kamnikje na 114. seji dne 20. 6. 1989 sprejel sklepo javni razgrnitvi osnutka zazidalnega nacrta območja B-7 Titan in osnutka lokacijskega nacrta območja B-27 Ljub- ljanska cesta - del - Kovinarska ulica. Zaradi letnih dopustov traja javna razgrnitev 45 dni, s pričetkom 1. 7. 1989. ZAZIDALNI NACRT B-7 TITAN Prostorski del Dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 določa, da se za območje z oznako B-7 Titan izdela ustrezen pro- storski izvedbeni akt in sicer v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Za zazidalni nacrt so izdelane programske zasno- ve, opremljen pa je tuđi s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov. Območje B-7 Titan obsega 15,01 ha med obvoznico in Ljubljansko cesto ter med Kovinarsko ulico in področjem ostale industrije na jugu. Namenjeno je: — industrijski proizvodnji (ll,786rrr), prven- stveno proizvodnji in poslovni dejavnosti tovarne Titan Kamnik — obrobni zazelenitvi — regulaciji vodotoka in parkovnim ureditvam ob njem Prometno se območje v celoti navezuje na Ko- vinarsko ulico, ki bo podaljšana preko reke Kam- niške Bistrice do obvoznice. Posebna pozornost je namenjena zmanjšanju emisij na minimalno mero zaradi bližnje stano- vanjske soseske ter oblikovanju kompleksa par- kovne ureditve ob vodotoku. LOKACIJSKI NACRT B-27 LJUBLJANSKA CESTA - DEL - KOVINARSKA ULICA Prostoski del Dolgoročnega plana občine Kam- nik za obdobje 1986-2000 določa. da je za območ- je B-27 Ljubljanska cesta potrebno izdelati loka- cijski nacrt, družbeni plan pa le-tega opredeljuje kot srednjeročno obveznost. Območje B-27 obsega potezo Ljubljanske ceste od križišča pri DO Stol do Šolske ulice, vključno z dvema novima povezovalnima cestama. Območje predstavlja glavo prometno os južne- ga dela Kamnika. Zaradi dolžine območja je ta os ureditveno obdelana kot variantna rešitcv, na de- lu poteka Kovinarske ulice pa kot del lokacijskega nacrta. Nova Kovinarska ulica predstavlja povezovalno cesto med paralelnima cestama, Ljubljansko cesto in obvoznico. Potrebo po povezavi narekujejo prometni tokovi po Ljubljanski cesti. Obstoječa Kovinarska ulica bo tako rekonstru- irana skupaj s križiščem z Ljubljansko cesto in podaljšana z mostom preko Mlinščice in Kamni- ške Bistrice. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTO- VAN.IE OBČINE KAMNIK V. D. DIREKTOR BOJAN MLAKAR OEC. 1. r. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV OBČINE KAMNIK razpisuje dela in naloge 1. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: VII. stopnja izobrazbe, smer gradbe- ništvo ali arhitektura, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja dela. Poleg navedenih morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Kandidat bo izbran za določen čas 1 leta. O izbiri borno kandidate obvestili v roku 30 dni. Prijave s priloženimi dokazili spreje- mamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik - Kadrovska služba, Titov trg 1, Karnnik. Na osnovi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane občane v krajev- nih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v sa- moupravnih organizacijah in skupnostih. da si ogledajo v času JAVNE RAZGRNITVE OD 1.7.1989 DO 15.8.1989 OSNUTEK ZAZIDALNEGA NACRTA OBMOČJA B-7 TITAN IN OSNUTEK LOKACIJSKEGA NACRTA OBMOČJA B-27 LJUBUANSKA CESTA - DEL KOVINARSKA ULICA Osnutka prostorskega izvedbenega akta sta javno razgrnjena v prostorih Skupščine občine Kamnik, Titov trg I-II. nadstropjo in v prostorih SKG Kamnik, Stclctova 8 - sejna soba pritličje. Istočasno vabomo na JAVNO OBRAVNAVO KI BO V PROSTORIH SKG Kamnik, Steletova 8 in sicer: - za osnutek zazidalnega nacrta območja B-7 TITAN v sredo, dne 9.8.1989 ob 17.00 uri - za osnutek lokacijskega nacrta območja B-27 LJUBLANSKA CESTA - DEL - KOVINAR- SKA ULICA v sredo, dne 9.8.1989 ob 19.00 uri Na osnovi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UR. L. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane ob- čane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da si ogledajo v času JAVNE RAZGRNITVE OD 15. 7. 1989 DO 30. 8. 1989 OSNUTEK UREDITVENEGA NACRTA OBMOČJA Mo-2 MOSTE Osnutek prostorskega izvedbenega akta bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine obči- ne Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje in v prostorih KS Moste Istočasno vabimo na JAVNO OBRAVNAVO ki bo v prostorih osnovne sole Moste in sicer 7. 8. 1989 ob 20. uri. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji 115. seji dne 27. 6. 1989 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega na- crta Mo-2 Moste. Zaradi letnih dopustov bo javna razgrnitev trajala 45 dni, s pričetkom 15. 7. 1989. UREDITVENI NACRT Mo-2 MOSTE Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986 do 2000 in Družbeni plan občine za obdobje 1986 do 1990 predvidevata za ob- močje z oznako Mo-2 MOSTE izdelavo pro- storskega izvedbenega akta — ureditvenega nacrta. Območje obsega 10,4 ha površine in je na- menjeno: centralnim dejavnostim, stanova- njem, šolstvu in VVZ, kulturni dediščini ter rekreacijski coni ob vodotoku. Urbanistična koncepcija teži k formiranju glavnih centralnih dejavnosti ob severni ce- sti, ob regionalki pa so locirane le cone šolstva, servisov ob cesti ter glavni dostop v Suhadole. Porodilo o pošti Komisija, ki je bila imenovana v skladu s sklcpom 112. seje Izvrš- nega sveta dne 6.6.1989 z name- nom, da pregleda poročilo o KKO in RNO na področju RATC Ba- kovnik, Center in Stranje, je prišla do sledečih zaključkov: 1. Investitor razširitve ptt kapaci- tet na območju občine Kamnik, ki obsega: PTT stavbo Kamnik II, dobavo in montažo nove avtomatskc tele fonske centrale s kapaciteto 5000 telefonskih priključkov, prenosni sistem med VATC Kamnik in GATC Ljubljana ter krajevno ka- belsko omrežje na območju, ki ga pokriva VATC Kamnik, je Podjct- jc za PTT promet Ljubljana, upo- štcvajoč sporazum št. 7/87 o finan- ciranju izgradnje razširitvc PTT ka- pacitet na območju VATC Kamnik (v nadaljevanju: sporazum 7/87) A. izgradnja slanovanjsko-po- slovnega objekta na Bakovniku - PTT stavba Kamnik II, ki je se- stavni del razširitve PIT kapacitet na območju občine Kamnik, je predmet posebnega sporazuma o združevanju dela in sredstv za izgradnjo in nakup stanovanjsko- poslovnega objekta na Bakovniku (sporazum 2). Glede na to, da gre v tem primeru za »gradnjo za trg«, je investitor SGP Graditelj Kamnik. 1. za izgradnjo PTT objekta v predračunski vrednosti 1.177.553.806 dinarjev na dan 30.7.1987 ter revalorizirani zindek- si IGM na dan 21.6.1988 2.729.137.444.-dinarjev, prispeva 30% vrednosti objekta Podjetjc za PTT promet Ljubljana, 70% pa združeno delo občine Kamnik. 2. finančna obveznost 70% celot- ne vrednosti objekta, ki jo nosi združeno delo občine Kamnik, se zagotavlja preko Sklada stavbnih zcmljišč občine Kamnik na osnovi sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranjc izgradnje stavbe PIT Bakovnik, ter je realizirana v nominalni vrednosti 999,325.774.-din ter revalorizirani z indeksi IGM na dan 21.6.1988 - 1.565,6H.038.-dinarjcv. B. Investitor izgradnje krajevne- ga kabelskega omrežja na območju VATC Kamnik je Podjetje za PTT promet Ljubljana. Za financiranje izgradnje razširi- tve ptt kapacitet na območju VATC Kamnik je sklenjcn spora- zum št. 7/87, aneks k temu sporazu- mu in sporazum o financiranju pro- jektne dokumentacije in nabave te- lefonskih kablov. V skladu s sporazumom št. 7/87, Sklad v celoti financira izgradnjo KKO. C. Finančna obveznost za izgrad- njo KKO se zagotavlja preko Skla- da stavbnih zemljišč in se realizira v sledečem: 1. V skladu s 1. odstavkom 1. člena pogodbe o sofinanciranju gradnje telefonskega omrežja v ob- čini Kamnik, sklcnjene med Skla- dom stavbnih zemljišč občine Kam- nik ter telefonskim naročnikom, se združena sredstva naročnikov na- menjajo v izgradnjo krajevnega te- lefonskega omrežja. Naročnikov delež za sofinancira- nje izgradnje telefonskega omrežja znaša po prvi pogodbi št. 1-165/87 zdne 26..10.1987 590«)00.-dinar- jev. Pogodbeni delež se poravnava po sledeći dinamiki: - prijava za pridobitev telefon- ske številke (objava Kamniški ob- čan, št. 14, z dne 20.7.1987) 100.000-din - 7 zaporednih mesečnih obro- kov po 7().000.-din od 20. II. 1987 do 15.5.1988 Vložena sredstva se rcvalorizirajo s tem, da se bo ob koncu izgradnje izračunala končna cena. Naročnik se zavezuje plačati eventuelno raz- liko na osnovi izračuna. Cena iz- gradnje KKO je za vse telefonske naročnikc enake. Spisek 4000 telefonskih naročni- kov (na dan 8.5.1989 prijavljenih 2505, kateri financirajo 2614 tele- fonskih priključkov, 1386 še pro- stih), ki sodelujejo pri financiranju, sestavi Sklad stavbnih zemljišč. Pri tem upošteva le interesente na ob- močju, ki ga pokriva VATC Kam- nik. V spisek morajo biti zajeti tuđi vsi telefonski naročniki, ki se selijo iz drugih oboćij na območje tele- fonske centrale Kamnik (preseli- tve). Spisek postane veljaven, ko ga potrdi tehnična služba PIT Ljubljana. 2. Na osnovi sklepa Skupščine občine Kamnik z dne 12.10.1988, se za vzdrževanje PTV omrežja v bilanci prihodkov za leto 1989 zaradi povećane osnove BOD v le- tu 1988 del tako povećanih sredstev v visini 17,35% mesečnega priliva od prispevnih stopenj SIKCS, SSS, SIS za varstvo pred požari nameni za financiranje KKO. Ocena združevanja 1989: 5.200O.0()0.0O0.-din. 3. V skladu z realizacijo srednje- ročnih programov krajevnega sa- moprispevka se na osnovi dogovora o izgradnji KKO združujejo sred- stva v visini 0,9% mesečnega prili- va krajevnega samoprispevka. Ocena združevanja 1989: 1.600.000.000-din. Naročniki KS Kamnik-Perovo se v okviru KS dogovore o načinu do- datnega zbiranja prispevka ali pa se zagotovijo sredstva iz krajevnega samoprispevka v visini revalori/iia- nega mesečnega priliva po slopnji 0.9%. Naročniki KS Kamniška Bistrica zagotovijo sredstva v visini 0,3% od mesečnega priliva krajevnega sa- moprispevka, glede na to, da pri- speva krajevna skupnost sredstva po stopnji 0,6% od krajevnega sa- moprispevka. Naročniki krajevne skupnosti Kamnik-Center in Kamnik-Zaprice prispevajo za izgradnjo KKO do- datna sredstva v visini ovrednote- nega deleža ostalih mestnih krajev- nih skupnosti po stopnji 0.8% od mesečnega priliva samoprispevka. 4. Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik združuje na osnovi sklepa upravnoga odbora sklada 50% sredstev iz naslova prihodkov od nadomestila za uporabo stavbnega zcmljišća. Ocena združevanja 1989: 1.300.000.000-din. 5. V okviru prispevne stopnje 1% za komunalno asanacijo zdrav- stvenoga doma se od 1.8.199 zdru- žujejo sredstva v visini 9,7% za vzdrževanje PIT omrežja - izgrad- nja KKO. Ocena združevanje 1989: 4.000.000.OOO.-din. D. Za izdelavo projektne doku- mentacije za KKO je PIT Ljublja- na sklcnil s Tcgradom Ljubljana pogodbo št. 3636 z dne 30.3.1988 v vrednosti 46.365.000.-din. E. Za izdelavo projektne doku- mentacije za RNO je Sklad podpi- sal s Tcgradom pogodbo št. 3644 dne 15.3.1988 v vrednosti 69.266.000.-din. F. Sklad stavbnih zemljišč ima razpolagalno pravico za delitev tc- Nadaljcviinjc na 4. strani Podpis predpogodbe za novo telefonsko centralo Konec junija se je končno /godilo! Kamniški izvršni svet, PIT Ljubljana in Iskra so podpisali predpogodbo o namestitvi telefonske centrale s štiri tisoč priključiti v pošti na Duplici. Pogodba torej tište, ki že nekaj časa ćakajo, da bodo tuđi pri njih zazvonili telefoni, lahko pomiri, saj je ta vsekakor zagotovilo, da novi priključki vendarle bodo. Prve pa pričakujejo približno čez dve leti. Predsednik izvršnega sveta SO Kamnik Janko Gedrih, direktorica P'IT Ljubljana Stcfanija Žagmeister in direktor Iskre JTS Andrej Polenc so pogodbo podpisali 28. junija v Plečnikovem dvorcu v Kamniški Bistrici. Foto: R. GRČAR Zbor računovodskih in finančnih delavcev V dvorani Kulturnoga doma STOL na Duplici, so se 16. junija zbrali računovodsko-finančni de- lavci na 17. rednem občnem zbo- ru. Pregledali so rezultate svoje- ga dela in kritično ocenili nekatc- ra gospodarska gibanja. Finančno-računovodska služba postaja v sistemu tržnega gospo- darenja vse pomembncjSa, ana- lize o gospodarjenju morajo biti vse pomembnejše in bistvene za pomoć pri smotrnem odločanju. Kadri, ki delajo na tem področju, morajo biti vešči in sposobni, za- to je potrebno stalno izpopolnjc- vanje, tuđi zaradi pogostiti spre- memb predpisov. Društvo Stcjc 1031 članov, na občnem zboru pa jih je sodelova- lo 219. Udcleženci občnega zbora so izvolili nov izvršni in nadzorni odbor, predsednica društva v na- slednjcm obdobju pa bo predvi- doma Nina kotar iz. Napredka - Domžale. STANE SIMŠIČ 4 KAMNIŠKI OBČAN /10. JULIJA 1989 Odmevi, polemike, kritična mnenja... Kdo ima prav? Odlok o pokopališkem redu, občani ali Komunalno podjetje Kamnik? Polemika o zaračunavanju na- jemnin za grobove je tekla te vletu 1988, v Kamniškem obča- nu je bila objavljena 21. marca. Komunalno podjetje je namreč zahtevalo dodatno platilo za raz- liko novo določene najemnine in novo razvrstitev groba. V kolikor se predpisi nišo spre- menili, nišo pa bili objavljeni, bi se moralo komunalno podjetje ravnati po statutu samoupravne interesne komunalne skupnosti, ki določa, da zbor uporabnikov in zbor izvajalcev komunalnega in energetskega gospodarstva enakopravno razpravljata in od- ločata o cenah storitev na po- dročju komunalne in energetske dejavnosti. Skupščina obćine Kamnik pa je z odlokom o pokopališkem re- du (Uradni list SRS št. 22 od 17. 6. 1988) to vprašanje dokončno resila. Novi odlok namreč v členu 32 določa, da mora najemna pogod- ba vsebovati: vrsto groba in čas uporabe in določila glede obra- čunavanja visine najemnine. V členu 36 istega odloka, pa je bil sprejet amandma predsedstva občinske konference SZDL, ki glasi: DOSLEJ UVELJAVLJENA RAZVRSTITEV ŽE OBSTO- JEČIH GROBOV NA ENOJ- NE IN DVOJNE OSTANE DO PREKOPA OZIROMA DO PONOVNE ODDAJE GROBA nespremenjena. Novi odlok je namreč prinesel rešitev glede uporabe Člena 7 o eventuelni pre- koračitvi širine groba nad meter in to za prekoračitve na pokopa- liščih Žale, Mekinje in Nevlje. Komunalno podjetje navede- nih členovne upošteva in vztraja, da se moramo občani ravnati po zahtevku, ki smo ga prejeli; v ko- likor plačila in pogodbe ne obno- vimo oziroma podpišemo, smo dolini v šestih mesecih odstraniti nagrobno opremo (spomenik in okvir), sicer bo to storilo Komu- nalno podjetje na stroške upo- rabnika groba. Nekateri občani so iz pietete do pokojnikov zah- tevek Komunalnega podjetja po- ravnali, številni najemniki pa že- limo razčistiti upravičenost zah- tevkov Komunalnega podjetja Kamnik. V svojem in v imenu nekaterih zainteresiranih občanov sem 6. 5. 1989 poslat pismo delavskemu svetu Komunalnega podjetja s pripombami in zahteva], da de- lavski svet zavzame stališie na pripombe občanov o izvajanju odloka o pokopališkem redu. Pripombe občanov so bile: 1.) V pogodbenem tekstu na- jemnik nima nobene pravice so- odločanja pri obveznostih, ki jih določa nova najemna pogodba. Nova pogodba namreč ne do- loča zvrst groba in občani poseb- no prigovarjamo načinu obraču- navanja najemnine vprimeru mi- nimalnega povečanja širine groba. Za prekoračitev širine groba nad meter zahteva Komunalno podjetje doplačio, odnosno povi- sanje najemnine še za ceno do- datnega groba, ki pa ni predmet najemne pogodbe. Ta zahteva je povsem v nasprotju s členom 36 novega odloka, ki je stopil v ve- ljavo 10. 6. 1988. 2.) Nove povišane najemnine nišo objavljene v sredstvih javne - ga obveščanja, kot to določa toč- ka IV najemne pogodbe, ki smo jo prejeli v podpis. Na naše pismo delavskemu svetu je 20. 6. 1989 odgovoril direktor Komunalnega podjetja. Ugotavljam, da moje pismo ni bilo predloženo delavskemu sve- tu, direktor pa na naše pripombe ni odgovoril, zagrozil pa je, da v kolikor najemne pogodbe ne podpišem, sem dolžan v šestih mesecih po poteku najemne po- godbe odstraniti nagrobno opre- mo, sicer bo to storilo Komunal- no podjetje na moje stroške. Ali borno Kamničani res žrtve samovolje direktorja Komunal- nega podjetja, v kolikor pristojni organi inspekcijskih služb ne bo- do ugotovili pravilnost izvajanja, novega odloka o pokopališkem redu? ŠTEFAN REPANŠEK »Subjekti« in program -10% V zadnji številki Kamniškega občana sem z zanimanjem pre- bral članek o področju, ki ne bi smelo nikogar pustiti neprizade- tega. Gre namreč za akcijo«, - 10%«, ki naj bi prispevala k zmanjšanju števila trtev na na- ših cestah. Takoj pa me je zbodla trditev, da »se ravno tišti subjekti, ki bi lahko največ storili za varnost v prometu, nišo odzvali«. In po- tem avtor navaja med drugimi grešniki tuđi vse kamniške sole. Ne vem, kaj so, oziroma česa nišo storili SIKĆS, Komunalno in Cestno podjetje ter vrtci, do- bro pa vem, kakšnih akcij so se lotevali subjekti, ki sejim po slo- vensko pravi sole, ker sem pač v enem takih subjektov zaposlen. Vse to bi seveda lahko vedel tuđi občinski SPV ali njegov predsednik, če bi se na kakšni od šol oglasil in se seznanil vsaj z njenim delovnim programom. Naš greh je pač v tem, da ne pišemo dolgih in puhlih resolucij o tem, kaj bi bilo treba storiti, ampak se dogovorimo, potem pa to po svojih močeh izvajamo. Če pa ob tem uspemo pritegniti še kakega zunanjega sodelavca, smo tega samo veseli. Če SPV uspešnost neke akcije meri le po številu strani progra- mov, je to hudo naivno, še toliko bolj, ker vsi lahko vidimo, kam so nas pripeljali nešteti programi, elaborati in resolucije. Hari PRAPER Druga stran gradnje pod Kamniškim sedlom Ker se zadnje čaše v Kamniškem občanu pojavljajo članki, ki zelo enostransko obravnavajo gradnjo pod Kamniškim sedlom, se mi zdi prav, da bratstvo spozna še drugo stran resnice, da ne bi bilo zave- deno. Starejši občani še verjetno pom- nijo, da se je pred vojno pasto na Kamniškem sedlu precej živine, zadnjič leta 1941. Po vojni je plan- šarstvo zamrlo, planšarija pa počast propadla, saj vemo, kakšen je bil odnos naše samoupravne, neuvrš- čene in socialistične družbe do kmetijstva. Hvala bogu pa se čaši spreminjajo. Tako so že pred leti v Sloveniji spoznali, daje treba paš- ništvu nameniti več pozornosti in ga tuđi gmotno podpreti. Naša kmetija ima že od nekdaj pašno pravico na Kamniškem sed- lu. Tako sem siže dlje časa prizade- val, da bi na sedlu spet lahko pasli živino. Po vseh mogočih prošnjah in ogledih sem dobit najprej soglas- je KS Kamniška Bistrica. V obra- zložitvi soglasja je zapisano, da smem postaviti pastirsko štalo in kočo na parceli št. 872/2 k. o. Žu- panje njive in da bipravzaprav hlev in kočo samo obnovit, saj sta bila na Pastircih že postavljena in sta služila samo v pastirske namene! Na osnovi soglasja KS Kamniška Bistrica je Kmctijska zemljiška skupnost Kamnik izdala sklep. ki se glasi: »Kmctijska zcmljiSka skup- nost se strinja. da na Pastircih - Kamniško sedlo pase govejo živi- no Marjan Burja. Potok v Crni 6, Stahovica — in soglaša, da se posta- vi planšarsko stajo, ki bo služila kot zavetišče za živino in pastirja, ter da se pašnik očisti zarasti in uredijo kali za napajanje živine. Glede po- seka drevcs je potrebno, da pred- hodno gozdar GG Kamnik določi katera drevesa se lahko posekajo.« Taka so torej dejstva'.Nič ne gra- dim na crno in upam, da mi bodo neznani storitci končno prenehali uničevati, kar z velikim trudom zgradim. Zdi se mi tuđi skrajno ne- pošteno, da nekateri pišejo in širijo govorice o bifeju na Pastircih. De- lam in deial bom v skladu s soglas- jem KS Kamniška Bistrica in skle- pom Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik! Upam, da je s tem mojim član- kom končana časopisna polemika in da se borno v bodoče, če bo potrebno, pogovarjali na človeku dostojni ravni in predvsem argu- mentirano! MARJAN BURJA Svetovna prvakinja v prazni komendski dvorani Konec aprila smo v dvorani kul- turne ga doma v Komendi podelili priznanja najboljšim športnikom občine Kamnik v letu 1988. Najza- služnejši športni detavci občine Kamnik pa so dobili Bloudkove značke in plakete. Prizadevna organizatorja Smu- čarski klub Komenda in Konjeniški klub - jahalna sekcija, sta pripravi- la zabavno prkeditev, ki jo je vodit Tone Smolnikar, za zabavo pa je poskrbel ansambel Krt. Gostje od- daje so biti nihče drug kot svetovna prvakinja v slalomu Mateja Svet, tretji s sretornega prvenstva r su- per G Toma/ Čižman in mladinski viče šampion v slalomu Gregor Grilc. Toda kljub omenjenim gostom je bila dvorana v Komendi prazna. Prireditelj je prodat vsega skupaj 86 kart. In še te vstopnice so v većini pokupili otroci. Će na prireditev ne bi bilo povabljcno okrog 50 ljudi in će organizator ne bi v dvorano spu- stit, nekaj deset otrok. ki so pred vhodom čakab brez denarja, bi bila dvorana skorajprazna. Sprašujemo se, če za Komcndo, Moste, Križ in ostale vaši ni dovolj velik izziv obisk Mateje Svet, Tomaža Čizma- na in Gregor ja Gritca. Vsi kraji po naši domovini bi radi gostili take goste, a jih žal ne more- jo pripeljati medse. Drugod bi go- tovo v trenutku razprodaii karte za tako prireditev. Ves svet strmi in želi v svojih sredinah imeti take goste. Prepričani smo, da bi tako prireditev v sosednji Avstriji, z go- sti, ki smo jih imeli med nami, obi- skalo već ljudi kot v Komendi. Dragi Komendćani in okolišani — ne vemo, kaj je za vas dovolj velik izziv, da se udeležite kakšne prireditve, če ni to Mateja Svet, Tomaž Cižman in Gregor Grilc. V isti sapi pa govorimo, da v Ko- mendi ni nobene prireditve, da se nič ne dogaja in nimamo kam iti. Res je, daje bil na plakatih, kišo vabili na to prireditev, napaćen da- tum (Torek, 24.4. 89), vendar vabi- la, ko so jih po domovih raznašali šolarji, so bila napisana s pravim datumom. Po praksi sodečje v Komendi že tradicija slabega obiska takih za- bavno športnih prireditev. Kajti tu- đi lanskoletna prireditev Razvitje prapora ŠD Komenda, na kateri je sodelovalo še već športnikov, je bi- la katastrofalno slabo obiskana. Športni delavci v Komendi čakamo na boljši obisk. Mislimo, da je do- ber obisk priredite v najlepše plačilo že tako majhnemu timu športne de- javnosti v Komendi. Ob tej priložnosti bi radi seznani- li avtoria članka da sta TTKS in Sitsk Kamnik samo podeljevala priznanja in plakete, organizatorja pa sta bila omenjena kluba. RUDI PRELC Nadaljevanje s 3. strani lefonskih priključkov do kapacitete 4000 priključkov s pogoji, ki jih do- ločata 7. in 8. člen sporazuma št. 7/ 87. G. Na osnovi sporazuma o finan- ciranju projektne dokumentacije in nabavi telefonskih kablov za iz- gradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razvodno naročniškega omrežja v občini Kamnik ter z ozi- rom na že združena sredstva, je nabavljeno 80% potrebnih kablov za KKO, ter 10% potrebnih kablov za RNO. H. V strukturi žc plačanega pri- spevka odpade 85% na KKO ter 15% na RNO. Izračun temelji na vrednosti že izdobavljenih kablov. - povprečna cena razvodno na- ročniškega omrežja na dan 30.4.1989 znašaza: KS Podgorje, Volčji potok, Šmarca, Duplica, Za priče. Novi trg, Nožice, Vranja peč: 2.925.472.-din na prikijuček. 8 za KS Center, Mekinje, Pero- vo, Sela, Nevlje, Tunjice, Srednja vas - 3.639.810 din na prikijuček, - za KS Godič, Kamniška Bistri- ca, Crna - 4.500.000-din. Ocenjena vrednost temelji na trenutnem številu interesentov. Povprečna cena za RNO v občini Kamnik znaša: - upoštevajoč 2614 priključkov 3.421.423.-din na prikijuček, - upoštevajoč 4000 priključkov 2.235.900.-din na prikijuček. Financiranje izgradnje RNO je po posameznih krajevnih skupno- stih različno. I. Naloge Sklada oz. njegovega pooblaščenca pri izvajanju investi- torskih nalog pri projektiranju in gradnji razvodnega naročniškega omrežja so določene v 5. členu aneksa k sporazumu št. 7/87. 1. Zagotavljanje potrebnih fi- nančnih sredstev za izgradnjo RNO je predmet dogovora v okviru posa- meznih krajevnih skupnosti. Cena RNO je po krajevnih skupnostih različna. K. Glede na dinamiko zagotav- ljanja sredstev za izgradnjo primar- nega omrežja (KKO) ter investicij- sko potrebnih sredstev skladno z gradbenim dovoljenjem za zaklju- čeno enoto, je potrebno sprejeti koncept združevanja »družbenih sredstev« nadaljevati do konca iz- gradnje krajevnega omrežja. L. Z ozirom na število razpolož- ljivih priključkov se predlaga orga- nizacijam združenega dela, da jih le-te še dodatno naročijo. M. Terminski plan gradnje pri- marnega dela omrežja (KKO) ter nabave kablov je bil predmet skup- nega sestanka predstavnikov IS SO Kamnik, Podjetja za PTT promet Ljubljana, sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik, SKG Kamnik ter Zavoda za UN, pri čemer so bila sprejeta sledeča stališča: - za izgradnjo primarnega dela omrežja (KKO) za smer z oznako K-2 (KS Duplica) ter smer K-5 (KS Podgorje) se po pridobitvi investi- cijskega elaborata nadaljuje z deli. - glede na številne podražitve te- lefonskih kablov (indeks podraži- tev preko vsake razumne meje), se vsa razpoložljiva sredstva v okviru financiranja investicije v razširitev PTT kapacitet, prioritetno name- njajo v nabavo manjkajočih kablov, - Izvršni svet SO Kamnik, PTT Ljubljana in Iskra podpišejo pred- pogodbo o namestitvi telefonske centrale v sredo, dne 28.6.1989. SKG Tovariši borci NOV občine Kamnik! Občinski odbor ZZB NOV Kamnik vabi vse udeležence NOB, da se udeležimo podpisovanja Temeljne listine - dokumenta o vprašanjih demokracije, ustavnosti, suverenosti in zakonitosti v Sloveniji in Jugoslaviji, ki jo vodi SZDL. Generacija udeležencev NOB, ki smo častno opravili svojo dolžnost do okupirane domovine, se v listini skupaj z mladimi i rodovi odločno zavzemamo za demokratično prenovo naše družbe, za enakopravne mednacionalne odnose. Ž njo izražamo našo skupno voljo v kakšni federativni, demokratični skupnosti jugoslovanskih narodov hočemo živeti. V tej domovini, za katero smo se borili, hočemo biti svobodni in neodvisni. Zato podpiramo Temeljno listino s svojimi podpisi. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik Podružnica Slovenske izseljenske matice Domžale-Kamnik, ZKO Kamnik in Turistična agencija Veronika vabijo na SREČANJE Z ZDOMCI IN IZSELJENCI VRAČAM SE DOMOV V SOBOTO, 15. julija 1989, ob 14. uri pro Domu v Kam- niški Bistrici Pesmi, pleše, oglarske običaje, jedila in druge posebnosti domaćega kraja bodo predstavili: — Mešani pevski zbor »Cantemus« Kamnik, — Folklorna skupina »Kamniška Bistrica«, — Turistični krožek OŠ »Frana Albrehta«, — citrar Tomaž Plahutnik in basist Rok Lap, — planšarica Kati Turkova in Turistična agencija Vero- nika. Za razvedrilo in ples bo poskrbel narodnozabavni ansam- bel KRT, vedro in prijetno počutje pa zagotavlja tuđi povezovalec in humorist Franc Pestotnik-Podokničar! Da bo vzdušje čim bolj domaće, se bo potrudilo tuđi osebje Doma v Kamniški Bistrici in vam postreglo z morda že nekoliko pozabljenimi dobrotami, kot so gorenjska nadevana prsa, žlinkrofi in orehova potica! Zdomci, izseljenci, odseljenci in domaćini, preživimo skupaj popoldne in večer v okrilju Grintovcev! Srečajmo se in dokažimo, da domovina ni le preteklost! Pisateljica in pesnik na Selih Pred nekaj dnevi, v ponede- ljek, 12. junija, sta nas učence na osnovni soli Sela obiskala Vojan Tihomir Arhar in Branka Jurca. Pripravila sta lep zaključek bral- ne značke. Ker smo z Arharjem že stari znanci, smo se lepo poz- dravili. Obema pa smo v pozdrav zapeli nekaj razigranih pesmi. Nagradila sta nas s prisrčnim plavzom. Nato se je začel odvijati pogo- vor med nami, pisateljico in pes- nikom.'To pa še ni bilo vse. Vo- jan Tihomir Arhar je s seboj pri- nesel dve kitari in lutnjo. Vsak instrument je predstavi! in nanj tuđi zaigral. Ena izmed kitar je imela vgrajenih čez tristo drago- cenih kamnov, njena vrednost je zelo velika. Tovariš Arhar nam je prebiral svoje pesmi, ki mu šinejo v glavo ob vsakem trenut- ku. Zastavljal nam je tuđi ugan- ke, ki smo jih kar pridno reševa- li. Bcsedo je dal tuđi Branki Jurci. Branka Jurca je prebrala zgod- bico o psičku in nas vprašala: »Kdo med vami ima psička?« Pr- vi sem dvignil roko. Želela je tuđi vedeti, kako mu je ime. Po- vedal sem ji, da je Jaka. Obljubi- la mi je, da bo v njeni naslednji knjigi glavno vlogo igral moj Ja- ka. Bil sem vesel in obenem po- nosen. Med drugim nam je Branka povedala, da so osebe in živali v njenih delih resnične, včasih dobijo le drugo ime — zaradi rime. Po koncanem programu smo se v spomin na obisk tuđi slikali in si rekli — NASVIDENJE. MATEJ MATJAN 3. r. OŠ Sela ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Razstavišče »VERONIKA«, Kamnik DUŠAN STERLE Slike in grafike Razstava bo odprta od 19. do 31. julija, ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne. Otvoritev bo v SREDO, 19. julija '89 ob 19. uri. V pro- gramu bo nastopil TOMAŽ PENGOV, ki bo ob 20.30 uri na Ploščadi Veronika predstavil svojo novo ploščo PRI- POVEDI. Vljudno vabljeni! /Q ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Odbor poslovne enote Kamnik objavlja dela in naloge pripravnika s V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri pripravnika s VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Ljubljanska banka GB, poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1, Kamnik. Zasebna trgovina v Crni Cenjene potrošnike obveš- čamo, da bo od 1. 7. 89 dalje trgovina za osnovno preskrbo v Crni poslovala v privatnih rokah. TP KOČ- NA, ki je vsa ta leta skrbe- lo za osnovno preskrbo kraja in okolice, se zahva- ljuje vsem dolgoletnim, zvestim kupcem in obča- nom za sodelovanje in za- upanje. TP »KOČNA«, Kamnik, TOZD Maloprodaja V SPOMIN 22. junija 1989, je minilo 20 let. odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče in brat JOŽE GROŠELJ iz Podgorja Hvala vsem. ki se ga spomi- njate. Vsi njegovi KAMNIŠKI OBČAN / 10. JULIJA 1989 5 Mladi invalidi iz vse Jugoslavije pri nas V Kamniku je bilo od 23. do 25. junija živahno. Zbrali so se mladi invalidi iz vse Jugoslavije pod delornim naslovom MLADI INVALIDI, NJIHOVE PRA- VICE, POTREBE IN INTERE- SI. Organizatorji so bili ZVIM Kamnik, zveza socialistične mla- dine, zveza za cerebralno parali- zo s pomoijo Skupščine občine Kamnik. Na otvoritveni slovesnosti so udeležence srečanja pozdravili Zora Tomič, predsednica zveze za cerebralno paralizo, predstav- nik RK ZSMS, ZUIM Kamnik in seveda naš župan Maks Lavrinc. Slovesnost se je konačla z glasbe- nim prispevkom priznane pi- anistke Eve Bohte. Naslednji dan je bilo bolj de- lovno. Na programu je bilo več posvetov, na katerih so govorili o usposabljanju, zaposlovanju in- validov, o športu, novi zakono- daji, za invalide in drugih zanimi- vih temah. Na posvetu o zaposlovanju in- validov in novi tehnologiji, kate- rega nosilec je bil Tone Brejc, UZRI, je bilo rečeno, da je zmptno mnehje, da bo oziroma da je nova tehnologija omogočila bistveno drugače, predvsem pa večje možnosti za zaposlovanje invalidov. Nova tehnologija predvsem izboljšuje zaposlitvene možnosti gibalno oviranih teles- nih invalidov, s povprečnimi in nad povprečnimi umskimi spo- sobnosti, zamnjšuje pa jih za ti- šte, ki so duševno manj razviti. V ta namen je potrebno zagoto- viti posebno dejavnost in aktivi- rati službe, ki organizirajo in fi- nančno podpirajo programe po- klicne rehabilitacije. »Uspeh zaposlovanja invalidov ni toliko odvisen od sposobnosti, kot pa od pripravljenosti druž- be«, je dejal Tone Brejc. Šport je pomemben člen v raz- voju invalidov, je bilo poudarje- no na posvetu o športni aktivno- sti mladih invalidov. Znebiti se moramo mnenja, da šport ločuje prizadete od neprizadetih. Kopi- ca mladih invalidov si želi udej- stvovanja v različnih športnih dis- ciplinah: jahanje, avtomobiliz- mu, borilnih športih, itd. Nosilec posveta je bil dr. Rajko Vute s Pedagoške akademije v Ljub- ljani. Govorili so tuđi o ustvarjanju pogojev za samostojno življenje invalidov. Mag. Dušan Rutar, ZUIM Kamnik, je opozoril da invalidna mladina kaže značilne napake v strukturi osebnosti. Vzrok za to moramo iskati v sti- kih z zdravo družbo in neprožni- mi in stereotipnimi odnosi med seboj. Mladi invalidi še vendo nosijo v sebi pečat »jaz sem inva- lid«. Zaključili so, daje potrebna nova oblika usposabljanja invali- dov, potrebno je smaoorganizira- nje s ciljem izboljšati kvaliteto življenja. Potrebna pa je tuđi or- ganizacija delovnih srečanj. Marko Štrovs je vodil posvet o novi zakonodaji in novih mož- nostih za zaposlovanje invalidov. V nedeljo so si mladi invalidi ogledali še naše naravne zname- nitosti in se s skupnimi mislimi, da je treba družbi dopovedati, da želijo vanjo vstopiti in v njej ak- tivno dclovati, razšli. BOJAN TRAVEN Srečanje članov društva MS Pri Konšku na Trojanah so se spet srcčali člani kamniško-za- savskc podružnice društva multi- plc skleroze SR Slovenije. Pogovorili so se dosedanjem deki podružnice, ki jo uspešno vodi Vinko Kotnik iz Domžal. Za prijetno razpoloženjc pa je z zvoki citer poskrbela Tanja Zaic. O strokovnih pogledih na to bolezen in na metode zdravljcnja njenih posledic je spregovoril zdnivnik dr. Hacc iz domžalskc- ga zdravstvenoga doma. Udeleženci so izrazili prizna- nje vodstvu društva, ki si zelo prizadeva. da bi z različnimi obli- kami aktivnosti čimbolj pomaga- lo članom pri premagovanju nji- hovih težav. Tako je društvo tuđi finančno podprlo izgradnjo novega trakta v Zavodu za rehabilitacijo invali- dov v Ljubljani, kjer bo tako da- na večja možnost rehabilitacije bolnikov s to boleznijo. Zavzcli so se tuđi za to, da bi novo dotna- če zdravi'o TANAVIT, ki je uspešno zamenjalo druga uvože- na zdravila, v skupnosti zdrav- stvenoga zavarovanja vključili na listino zdravil, ne pa ga obravna- vali kot nadstandardno storitev. Scdaj so v nekaterih občinah ta zdravila plačevale SIS za zdrav- stvo, v drugih pa bolniki sami. Letos bodo člani društva žc lahko letovali v garsonjerah v Barbarigi, pa tuđi v Novem gradu so z novimi prostori izbolj- šali pogoje, uredili fizioterapijo in plažo. Tuđi v Podčetrtku je društvo najelo 3 bungalove. V prijetnem pomenku je tekla beseda še o številnih drugih vpra- šanjih, s katerimi se v življenju sreČujejo bolniki z multiplo skle- rozo. Vsi pa so bili mnenja, da jim pripadnost društvu MS veliko pomeni pri premagovanju težav in jim krepi upanje, da bo znano- sti kmalu uspelo najti učinkovito zdravilo tuđi zoper to bolezen. F. S. Srečanje upokojencev Slovenije na Rog I i Sredi junija so se srečali upo- kojenci Slovenije na Rogli, v tu- rističnem središču Pohorja. Iz vse Slovenije je prišlo več kot 6000 upokojencev, ki so kljub hladnemu vremenu hoteli sodelovati na srečanju. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Milan Kožuh, je vse udeležence sreča- nja pozdravit in izrazil potrebo po takih skupnih srečanj ih, ki naj bi postala tradicionalna in še bolj množična. Sekretar republiške konferen- ce SZDL Dušan Semolič pa je v svojem nagovoru med ostalim ugotovil, da so upokojenci zelo aktivni v družbenem dogajanju, nenadomestljivi pri akcijah SZDL in jih povabil, da tuđi v prihodnje tako zavzeto sodelu- jejo v vseh celicah političnega življenja. Poleg aktualnosti seda- njega časa je obravnaval tuđi družbeno krizo, ki smo ji priča in povabil upokojence da podpro slovensko usmeritev. V popoldanskih urah so se po- samezne skupine upokojencev odpeljale na ogled nekaterih zna- menitosti Pohorja. Upokojenci kamniške občine so prišli na srečanje z dvema av- tobusoma. Po programu so se odpeljali na Osankarico, kjer so si ogledali prizorišče bojev legen- darnega Pohorskega bataljona, ki je v boju z Nemci skoraj v celo- ti padel. Umrlo je skoraj 70 parti- zanov. V večernih urah so se vračali na svoje domove, zadovoljni, da so bili udeleženci tako velikega srečanja, verjetno prvega tako množiČnega. Že tokrat so se od- ločili, da se bodo v naslednjem letu srečanja udeležili še v več- jem številu. . . STANE SIMŠIČ Prodani fotokopirni aparat »olvmpia internalional« Oniega 2000. Tel.: 831-209. Iščem celodnevno pomoć v gospodinjstvu. Znanje ku- hanja. Naslov v uredništvu. Srečanje na Rogli GD Kamnik prevzelo avtomobilsko lestev V soboto, 17. junija, smo kamniški gasilci z vsemi gasilski- mi častmi prevzeli novo gasilsko raztegljivo avtomobilsko lestev. Resnično pomembnost nove tehnične pridobitve so potrdili gasilci z zelo številčno udeležbo v paradi - 25 gasilskih praporov, 26 pionirjev in mladincev, 96 uniformiranih članov in 20 gasil- skih vozil. Za strumnost gasilcev v paradi je poskrbela Kamniška godba. Slovesni prevzem lestve je bil pri gasilskem domu pod pokrovi- teljstvom Jožeta Kerina, s svojo prisotnostjo pa so te pomembne trenutke počastili tuđi častni gostje: predsednik SO Kamnik Maks Lavrinc, predsednik IS ob- čine Kamnik Janko Gedrih, predsednik OK SZDL Davorin Gregorič, predsednik SIS za po- žarno varnost Franc Štebe, pred- sednik OGZ Kamnik Janez Pre- gled, poveljnik OGZ Kamnik Jo- že Berlec, častni predsednik GD Kamnik, dipl. ing. Franc Dolenc in častni član GD Kamnik dipl. ing. Dušan Štefula. Nova gasilska lestev je orodje, brez katerega si reševanja iz viš- jih nadstropij stanovanjskih in upravnih zgradb ne moremo več predstavljati. Pred dobrim letom in pol, ko smo podpisovali pogodbo za na- kup lestve, smo ugotavljali, da je v Kamniku več kot 400 stano- vanjskih enot, iz katerih brez specialne opreme ne moremo re- ševati in tam tuđi težko gasimo. Takšnih zgradb je vsako leto več in zato je bila odločitev strokov- nega gasilskega štaba o nabavi lestve smela. Tako danes lahko obvladamo vse visine obstoječih zgradb v Kamniku v smislu gaše- nja in kar je še pomembnejše, v smislu reševanja človeških živ- ljenj. Naša odločitev o nakupu lestve je dobila polno podporo tuđi v SIS za varstvo pred požari, v IS. občine, v krajevnih skupnostih, stanovanjsko-komunalnem go- spodarstvu in v drugih organiza- cijah. Z ozirom na tako široko podporo smo izdelali finančno konstrukcijo in jo prav zaradi razumcvanja vseh struktur zelo uspešno zaokrožili. Prvo spodbu- do in tuđi konkretno podporo nam je dal predsednik IS občine Kamnik Janko Gedrih z nekate- rimi sodelavci in nam poleg splošne obljubil tuđi pomoč pri dvigu prispevne stopnje iz 0,4 na 0,5% prav v ta namen. Zelo hitro in konkretno se je odzvala tuđi KS Duplica in takoj nakazala 20 milijonov din. Svoj delež je primaknila še KS Perovo v vrednosti 5 milijonov din, sa- moupravno stanovanjsko-komu- nalno gospodarstvo 25 milijonov din in občinski sindikalni svet pač po svoji možnosti 1.900.000 din. Da pa smo s SIS za požarno varnost lahko izpeljali pogodbe- ne pogoje, nam je s svojim proz- nim in hitrim poslovanjem pri- skočila na pomoč še Ljubljanska banka s kratkoročnim kreditom v visini 47 milijonov din. Vso razliko do 250.250.000 din, kolikor je bila cena lestve in vraČilo kredita v skupni vrednosti 198.350.000 din, je iz prispevne stopnje pokrila Samoupravna in- teresna skupnost za varstvo pred požari v već obrokih. Vsaka nova tehnika pa zahteva kvalitetne izobražene kadre, saj je na tej lestvi mnogo hidravlike in elektronike. Pet naših članov je bilo na šolanju pri proizvajal- cu, v tem tednu pa še dva pri poklieni enoti v Novem mestu, kjer imajo enako lestev. S praktičnimi vajami se borno za delo s tem zahtevnim orodjem še usposabljali, tako, da borno v primeru potrebe resnično uspo- sobljeni za kvalitetno delo. To je kratek povzetek govorov gasilskih predstavnikov Jožeta Oblaka, Franca Štebeta, Janeza Pregleda in Jožeta Berleca. Na tej slovesnosti pa je bil slavnostni govornik predsednik IS občine Kamnik Janko Gedrih, ki je pov- daril predvsem širšo družbeno korist dobre opremljenosti in iz- vežbanosti gasilskih enot in zelo dobro sodelovanje gasilcev z vse- mi družbenimi in družbenopoli- tičnimi strukturami. Pred zaključkom uradne pro- slave sta prav spoštljiv pogum zbrala Janko Gedrih in Davorin Gregorič, ko sta se z lestvijo po- peljala v visino 30 metrov, od koder sta si lahko ogledala Kam- nik in vse ostale udeležence pro- slave. Avtomobilsko lestev AOIL - 30 HK2 je izdelala Tehnome- hanika iz Marije Bistrice na Hr- vaškem; lestev je montirana na TAM-ovo podvozje TAM-190, dolga je 32 m, vendar se jo srne uporabljati pod kotom dviganja - 15 do + 75°. Na koncu lestve se lahko namesti košara za dve osebi. Lestev lahko krmilimo - upravljamo s komandnega me- sta spodaj ali iz delovne kabine. Ob prevzemu tega novega ga- silskega vozila se moramo gasilci zahvaliti predvsem delavcem v naši občini, ki so se samouprav- no odločili, da bodo z rednim odvajanjem sredstev omogočili nabavo čim bolj sodobne gasilske opreme. S sodobno opremo se izboljšuje tuđi požarna varnost in varnost naših občanov. Ta pa omogoča naši družbi tuđi v teh gospodarsko neugodnih razme- rah večjo stabilnost. Za razumcvanje, sodelovanje in pomoč se zahvaljujemo vsem delavcem, družbeno političnim organizacijam in ostalim posa- meznikom, ki nam pri našem dc- lu pomagajo, mi pa obljubljamo, da borno v bodoče z vso požrtvo- valnostjo in vsem znanjem na razpolago naši družbi. dipl. ing. JOŽE BERLEC • Ob prazniku Kamniške Bistrice in Godiča Pohod v Zakal Ob letošnjem prazniku krajev- nih skupnosti Kamniška Bistrica in Godič so se mladina in ostali občani podali na pohod k spome- niku žrtvam med NOB v Zakal. Tako so nadaljevali že dolgo- trajno tradicijo, da se vsako leto na ta dan zberejo in krenejo k enemu izmed pomnikov NOB. Pri Dobovškovi domačiji v Za- kalu stoji spominsko obeležje, ki spominja na 5. januar 1945, ko so okupatorjevi hlapci pobili sedem ljudi, Dobovškovo družino, raž- en očeta, soseda Florjana Tro- bevška in tri partizane, domačijo pa zažgali. Spomin na ta dogodek je ob Počastitev spomina na žrtve pri Dobovšku Akcija za čiste zobe Z zaključkom šolskega leta se je končalo tekmovanjc učencev za čiste zobe. Tokrat so tekmovali skoraj vsi učenci osnovnih šol v občini od 1. do 4. razreda. Veseli nas, da je teh tekmovalcev vsako leto več, vedno več pa je tuđi tistih, ki si redno in natančno čistijo zobe in s tem preprečujejo nastajanje zobne gnilobe v svojih zobeh. Veliko je učencev, ki se trudijo za čimboljši učni uspeh, ki skrbijo za čim boljši rezultat v športu, glasbi, hočejo pa tuđi čim več storiti za svoje zdravje. To pa je tuđi smisel naše akcije, saj moramo že mladim vcepiti, da vsakdo čim bolj skrbi za svoje zdravje. Vse zmagovalne razrede smo nagradili s simboličnimi nagradami. Te so prispevale naše delovne organizacije: TITAN, UTOK, SVILA- NIT, IDEJA, KOĆNA, ETA, KEMOSTIK, STOL, ALPREM, ED1GS in ZIMA. Poleg teh nagrad smo podarili tuđi priponke vsem prizadevnim učencem, ki so si redno čistili zobe. Denar za te pa so prispevali: PLASTIKA VAVPETIĆ, TKALSTVO VAVPETIČ, FLOK - Srečo in Slavka Krmavnar, KOVINSKA IN PAPIRNA GALANTERIJA - Jože Kerin, ALPREM, MENINA, KIK. Vsem se za nagrade iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tuđi učencem, staršem, predvsem pa tovarišicam, kajti brez njihovega sodelovanja bi bila ta akcija veliko manj uspešna. TOZD »ZV Kamnik ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA Katarina Kralj prenovljenem spominskem obe- ležju - skali iz granita, obudil Andrej Kregar - predsednik krajevne organizacije SZDL Kamniška Bistrica. Delegacija Lovske družine Stahovica, ki skrbi za to obelež- je, je k spomeniku položila venec. Iz mladih grl učencev osnovne sole Stranje je zazvenela parti- zanska pesem, ki so ji pritegnili tuđi pevci moškega pevskega zbora iz Godiča. Številnim pohodnikom, med katerimi je prevladovala mladi- na, je prizadevni predsednik kra- jevne organizacije borcev NOV Franc Uršič izročil spominske značke za večletno udeležbo na teh pohodih, v knjigo pohodni- kov pa so se vpisali novi mladi pohodniki. F.S. 6 KAMNIŠKI OBČAN / 10. JULIJA 1989 Mladostna sedemdesetletnica Polek, 9. junij 1989, ura je 20 in 15 minut. Skupni koncert Moškega pevskega zbora Solidarnost in Me- šanega pevskega zbora Titan. Ni naključje, da sta zbora nasto- pila na skupnem koncertu ob jubi- leju DKD Solidarnost - sedemde- setletnici društva. Korenine Soli- darnosti segajo tuđi v Titan, saj je društvo zraslo iz delavskih vrst in k zborovskemu petju pritegnilo precej kovinarskih delavcev. Tuđi dancs je zborovsko petje tista oblika hotenja delovnega člo- veka, v kateri zaživi polno. duhov- no bogato življenje. Te misli lahko povzamem z verzi Nine Osrcdkar: Kako preprosto bi bilo življenje: rojstvo, življenje, smrt, če ne bi bilo v vas neko hotenje - vtkati rože v svoj beli prt. Naše življenje je prt, v katerega tkemo svoje sanje! Pevci v svoj živ- ljenjski prt tkejo žlahtne cvetove - pesmi. Nastop obeh zborov je bil spleten v dva dela. Najprej so se Titanovi pevci pod vodstvom Iztoka Vidica s Schuber- tovo Lipo sprehodili po mladostnih potch, ki ostajajo le še spomin, v madrigalu Moja lepa ljubezen pa so hrepeneli v komaj rojeni Ijubezni in trepetali zanjo. V pesmi goriške- ga slavčka Simona Grcgorčiča To- ne sonce, tone so izrazili pesnikovo silno željo po življenju, čeprav sluti bližnjo smrt. V Miladi so se spom- nili Ijubezni, ki za seboj pušča bol in praznino, prvi del svojega nasto- pa pa so zaključili delovno s pesmi- jo Mlatiči, v kateri so pridno zavih- teli cepec. Pevci Solidarnosti pod vodstvom Ivice Ropas so začeli svoj nastop s Schubertovo pesmijo Die Nacht in nam pričarali tihoto zgodnje po- letne noći. Sledila ji je prisrčna pe- smica La montanara. V Beli brezi so nam pevci pričarali nežno znanil- ko pomladi v njeni najlepši opravi. Neizpeta tema Ijubezenskega hre- penenja in bolečine je bila vsebina Jenkove uglasbitve pesmice Stru- nam, drag cvet - simbol prijetnih pa tuđi trpkih spominov pa so nam pevci Solidarnosti prinesli s pesmijo Rožmarin. Prvi del svojega nastopa so zaključili s pesmijo koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka V Sele. V nadaljevanju svojega nastopa so Titanovi pevci v dekletovem imenu izročili fantu rožmarin, ob katerem bo v trenutkih šamote obudil spomin nanjo (Tam na vrtni gredi), nato pa so dckle spraševali, kaj ji je, da je tako žalostna (Kaj ti je, deklica). Delčck pomladnega vzdušja so nam prinesli v pesmici Pomlad. S priredbo narodne N'mau čriez jizaro so se vrnili pod očetovo streho in obudili spomine na najbolj prijetne dni svojega živ- ljenja. Za konec svojega nastopa pa so ob pesmi Rož, Podjuna, Žila s Cankarjem vzkliknili: Jaz, bratje, pa vem za domovino! Solidarci so poslušalcem v nada- ljevanju svojega nastopa v pesmi Kaj kleplje predstavili drobno sliko iz kmečkega življenja, ki se pod večer konca pod dekletovim oknom z željo Jaz bi rad rdečih rož. V pesmici O krešu so pevci tenko- čutno prisluhnili dogajanjem kres- ne noči, iz poletnih polj pa se je dvignil pod nebo škrjanček in pone- scl s seboj željo pevcev Solidarnosti in poslušalcev (Skrjančku). Kramolčcva priredba narodne Pesem od rojstva je poslušalcem predstavila materinsko srečo in ža- lost ob rojstvu otroka. Pomlad je čas Ijubezni, pevci Solidarnosti pa so obe povezali v pesmi Ljubezen in pomlad, svoj nastop pa so zaklju- čili s prisrčno pesmijo staroste za- mejskih kulturnih delavcev Pavleta Kernjaka Ana-nina-nana. Mladost- na sedemdesetletnica, prijetna za uho, bogata slovenska pesem, pre- pletena z nekaj umetnimi pesmimi. To so bile odlike programa obeh zborov! Morda bi bilo tuđi kritika obema zboroma tokrat bolj naklonjena kot ob oceni nastopa na reviji. Sprašu- jem se, če je tedanja ocena vplivala na poslušalce, da je bil jubilejni koncert tako slabo obiskan. Će se zavedamo, kako pomembna je bila aktivnost društva, potem bi častit- ljivi jubilej prav gotovo zaslužil več- jo pozornost kamniškega občin- stva, družbeno-politične strukture, pa morda tuđi kakega strokovnega ocenjevalca, ki bi lahko tokrat ob- jektivno predstavi! celovilo podobo obeh zborov. Z željo, da bi ta jubilej Solidarnosti pomenil nadaljevanje in dopolnje- vanje izročila tistih solidarcev, ki so leta 1919 ustanovili društvo in s pe- smijo ohranjali slovensko identite- to, so pevci ta večer zakoračili v na- slednjih sedemdeset let. Naj bo ta korak trden kot doslej! M.M. Posnetek s priređitve VEČER POD LIPO. Klasično vasoranje še redno rsakdo rad pogleda, po- sebno če je začinjeno z našinti gorenjskimi navadami. Večer pod lipo Trctjo soboto letošnjega junija smo dani KUD Jurij Bobič iz Most pri Komendi izpolnili lan- sko obljubo. Že drugič smo se zbrali pod lipo pri Barkcljnu in obujali spomine na vasovanje pred leti pri nas. Predstavile so se nam različne skupine: dramska skupina pod vodstvom Pavla Ojstrška je pred- stavila igro v treh delih z naslo- vom VASOVANJE. Dekleta in fantje so dokazali, da se na stvar spoznajo. Franc Spruk je spet pripeljal svoje varovanke in varo- vance. Zapeli so Zdravljico, Ve- černico, Kukavco,.. .Novi vodja folklorne skupine, Tomaž Kor- bar, je prebijal led umetnosti fol- klornega plesa med osnovnošol- ci. Zbral je dekleta in fante, vadi- li so in zaplesali kar pred občin- stvom. Pa ne prvič pri nas. Za sabo imajo že nekaj nastopov. Tuđi mladi harmonikaš, ki skrbi, da ne plešejo brez takta, je nasto- pil brez treme. Letos so se prvič tako izrazito na tem večeru predstavili mladi likovniki pod vodstvom Vide Pi- bernik. Zopet so glavni udele- ženci srečanj osnovnošolci, toda — na mladih svet stoji, in ti otroci bodo kmalu veliki.. . Kot gost je nastopil citrar To- maž Plahutnik. Samostojno je predstavil Dolžanovo polko Proti Logatcu, glasbcno pa je sprem- ljal tuđi dramsko skupino, da so fantje laže in lepše zapeli po pra- vih notah. Kot zadnja se nam je predsta- vila modernejša zvrst, oh, par- don. skupina z modernim ple- som. To je skupina FLASH pod vodstvom Irene Ovijačcvc. Za- plcsale so ob glasbi Agropopa s koreografijo Otroci plešejo. Tako, skupine sem na kratko predstavila, povedala pa še ni- sem, da so tuđi letos nastopili naši sokrajani, naši ljudski pevci in godci: Albin Škerjanc, Vinko Lap, Johan Kovtrc in Rozman. Na lipo kot simbol pa nišo po- zabili niti učenci naše osnovne šolc. Izdali so glasilo Prvo klasje Lipa. Predstavili so lipo kot dre- vo življenja Slovencev, kot upo- rabno sredstvo, kot simbol... razpisali so se o Rudolfu Mai- stru, o Janezu Vajkardu Valva- zorju, razmišljali so o lipi tako in drugače. Da si boste potešili ra- dovednost, sezite po jubilejni šte- vilki Prvega klasja, katerega mentorica je Franja Kraljeva. Prireditev je bila ob krajevnem prazniku KS Moste in ob 60-let- nici GD Moste. Kar lepa in okro- gla obletnica! Splačalo se je po- truditi in predstaviti naslednji del obujanja starih običajev. Pa drugo leto? Bo spet Večer pod lipo? Sevcda bo! Saj smo se tako domenili! Če boste prišli, boste videli, kaj borno izbrskali iz stare škrinje. TATJANA SIVEC Slikarstvo Lojzeta Tarfile V kamniškem razstavišču Ve- ronika, ki ga vodi ZKO Kamnik, je bila od 22. junija do 8. julija 1989 na ogled slikarska razstava Lojzeta Tarfile. Avtor je končal Solo za oblikovanje v Ljubljani, doma pa je iz Železnikov, kjer je tuđi zaposlen kot oblikovalec. S slikarstvom se ukvarja ljubitelj- sko, vendar lahko vidimo, da je klasični amaterizem daleč prese- gel in si izdelal svoj lasten slikar- ski rokopis in si zagotovil mesto v slovenski likovni umetnosti, kar potrjujc tuđi podatek, da ima za seboj že lepo število samostoj- nih in skupinskih razstav. Motivno je slikarstvo Lojzeta Tarfile vezano izključno na pej- saž, ki ga navadno realizira v akrilni ali akvarelni tehniki. Njegovo krajinarstvo pravzaprav ni zavezano bogati slovenski pej- sažni tradiciji, kajti predvsem in- terpretacija barv deluje dokaj sa- mosvoje. Predvsem so značilni intenzivni toni toplih barv, ki žarčijo iz slike ter vijoličaste ni- anse, ki se ponavljajo iz slike v sliko, kar je redkost v sloven- skem krajinarstvu, z izjemo, morda, pokojnega akademskega slikarja, velikega mojstra kraji- ne, Evgena Sajovica. Tarfila v svojih akrilnih pejsažih, ki zaje- majo idilične izseke iz, pred- vsem, Gorenjske pokrajine, opušča detajle, da bi močneje za- živela ploskev, ki je obdana z opaznimi konturamt in vedno dopolnjena z grafizmi. To delo- ma še vedno realistično odslika- vanjc krajine ga ob vse večjem abstrahiranju sižeja lahko dalje vodi že do meja abstrakcije, kar je nakazano v kompozicijski reši- tvi ene izmed zadnjih slik. Lojze Tarfila je dosegel zavid- ljivo izpovedno in tehnično ra- ven, predvsem v barvi, ki je več- krat že povsem osebno determi- nirana. Po drugi strani pa se ver- jetno ne more otresti nekaterih profesionalnih pristopov in me- tod poklienega oblikovalca, zato njegove slike, ki so grajene po poenotenem konceptu, delujejo včasih nekoliko šablonsko, kar potencira še izbira motiva, ki je vezan na ozek izbor ponavljajo- čih se atributov v prirodi. Vendar pa Lojze Tarfila vse- eno zavzeto opazuje naravo, do- življa specifičnost slovenske po- krajine in si jo slikarsko podreja na svojski način. S tem pa, ko skrbno izbira motive iz neokrnje- ne narave, jih s slikarskim po- stopkom poenostavljanja in barv- no redukcijo preoblikuje, ustvar- ja specifično atmosfero, novo ce- lovitost dojemanja, ki je že bolj kot dana narava, udejanjenje av- torjevega notranjega doživetja, katerega projicira kot avtonom- no slikarsko konstrukcijo. DUŠAN LIPOVEC Razstava Maleševega slikarstva Od 29. junija dalje je v Galeriji Mihe Malcša v Kamniku na ogled razstava izbora njegovega slikarskoga opusa. RazstavLjenih je već kot sto del iz obdobja od leta 1923 pa tja do 1983 v vseh klasičnih slikarskih tehnikah, od akvarela do oljnega slikarstva. Ob razstavi je bil izdan tuđi katalog s popisom razstavljenih del, vzporedno pa je izšla tuđi slikovno in tekstovno bogato opremljena monografija Maleševega slikarstva, vse v organizaciji Kulturnega centra Kamnik. Maleša, ki je sicer med občinstvom in tuđi strokovnimi krogi bolj poznan kot gralik, so tokrat predstavili s slikarske strani. Razstava nam ga predstavlja v ruzponu od subtilnega barvnega poeta, pa vse do klasičnoga realista, ki virtuozno obvlada slikanje človeške figure, akta in portreta. V grobem lahko v bogatom in raz- novrstnem Malešcvcm opusu odkrijemo vplivc ekspresionizma, fauvizma in celo nadrealizma, dalje odzive na slikarstvo Matissa, Dul'fva in druge sočasne avtorje takratne avantgarde, po drugi strani pa tuđi vplive ljudske umetnosti. Vscskozi paje Miha Maleš izboren kolorist, pre- tanjen lirik in predvsem samobitna slikarska osobnost. Nekatere njegove slike, predstavljeno na toj postavitvi, so za nepoznavalca pravo novo odkritje in likovna poslastica. Sama razstava. ki je posrečeno in dognano izbrana, nudi vpogled v petdesetletno avtorjovo ustvarjanje in je izziv za nadaljnja raziskovanja Maleševega slikarstva, ki je še vedno ovrodnoteno v fragmontih. DUŠAN LIPOVEC »Vračam se z gora« Tak je naslov kasete in njene naslovne skladbe, ki jo je posnel ansambel »Nagelj«. »Nagelj« nastopa v sedanji za- sodbi nekaj manj kot dve leti in v tom času so že izdali svojo prvo samostojno kaseto (konec maja), njena promocija pa je bila 15. junija v Mariboru. Na kaseti je posnetih enajst pe- smi, med njitni tuđi »jodlarske«, po katerih jo »Nagelj« šo poseb- no znan. Besedila za pesmi je napisal Ivan Sivec, glasbo Franc Lipičnik oziroma za dve pesmi vodja ansambla Stane Kregar, pojeta Brigita Vrhovnik in Brano Jagodic. Kaseto so posneli v studiu »Sraka« v Novem mestu in sicer v zelo kratkom času, saj so sne- mali Ic 13 ur. Ob koncu naj vas spomnim, da naš »Nagelj« sodelujo tuđi na »LOJTRCI« s svojo pesmijo »Ko priđe pomlad« in sicer na zelo vidnom trotjom mestu. Ćoprav nišo dolgo skupiij• s0 dosegli žc lepe uspehe in želimo jim, tla bi jih bilo še veo! MAJA Temni zaliv Franceta Balantiča Cankarjeva založba v Ljubljani je letos izdala knjigo s tem naslo- vom, v kateri France Pibernik opisuje življenje in pesniško delo mlađega slovenskega pesnika, Kamničana, Franceta Balantiča, ki je umri v belogradistični posto- janki v Grahovom pri Cerknici. Pesnikov oče je bil zaposlen v Ti- tanu. Kratko oceno o tej knjigi je napisal Tone Pavček, pesnik in politik, v njej med drugim pravi: Balantič je že dolgo in (preveč) dolgo sporno ime slovenske knji- ževnosti. Po nepotrebnom. Pe- smi so končno po desetletjih izšle tuđi pri nas. Pri Državni založbi, v stari redakciji pokojnega Mitje Mejaka in z dostavki Frančka Bohanca. Tako je pot za književ- no vrednotenje in za nepristran- sko ocenjevanje dela Franceta Balantiča odprta. Za poezijo, ki ostaja v slovenski liriki visok do- sežek ekspresionističnega obdob- ja za življenje avtorja, ki je kot mnogi slovenski pesniki umri mlad, v »ognju groze«, kot so rekli eni, ali na napačni zgodo- vinski strani, kot so rekli drugi. Ne glede na to zgodovinsko in človeško dejstvo pričuje o njem njegova poezija, ki je nikakor ni mogoče iztrgati iz Časa in ne iz slovenske književnosti. Lirika pristnega lirika, kakršnih v nobe- ni poeziji ni veliko. France Pibernik se je lotil te- žavne in nehvaležne naloge razi- skati po zabrisanih sledovih časa, dokumentov zgodovine, osobne kronologije, pod, ki jih je hodil mladi Balantič od rojstva do kon- ca — osebne poti, družinske, pri- jateljske in še bolj tište literarne, osebnoizpovedne, lirične. Mono- grafija o Francetu Balantiču, pes- niku in človeku, kakršen se raz- kriva v pričevanjc sodobnikov, v dokumentih. arhivih, komen- tarjih pa tuđi v pesmih, še zlasti v tistih, ki jih je še sam pripravil za natis pod oznako Muževna (sem) steblika leta 1942, ki nikoli ni izšla, čeprav je zanjo dobil ho- norar, in je tako kronologija in dokument nekega življenja in ne- ke poezije. O življenju, ki se je izteklo davno, in o poeziji, ki teče kakor studence iz večnosti v večnost. KLEMEN PIBERNIK Telefonsko številko proti vi- soki nagradi zaradi bolezni in starosti kupim. Žakelj Milka, Zikova 8, Kamnik. Monografija slikarja Mihe Maleša V torek, 27. junija, je bila v Maleševi galeriji v Kamniku ti- skovna konferenca ob promociji monografije Miha Maleš slikar, ki jo je založil Kulturni center Kamnik. Zgledna monografija s 35 barvnimi in 350 črno-belimi reprodukcijami je izšla s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije, KS Kamnika, Znanstvenega in- stituta Filozofske fakultete v Ljubljani in sponzorja Industri- je pohištva Stol Kamnik. Predgo- vor in strokovne tekste so prispe- vali Mirina Zupančič, Mirko Ju- teršek, Milček Komelj in Marko Lesar; slednji je prispeval tuđi uvod in celotno monografijo ure- dil. Fotografski posnetki so delo Sreča Habiča, deloma pa iz za- puščine Mihe Maleša. Povzetke sta v francoščino in angleščino prevedla Narcis Dembskij in Gerda Fras, oblikovalec knjige pa je Miljenko Licul iz Studia Znak. Pričujoča knjiga, ki je izšla so- časno z razstavo njegovega sli- karstva v Maleševi galeriji v Kamniku, želi predstaviti, kar je svojevrsten paradoks, manj poznanega Malcša-slikarja. Ma- leša poznamo bolj kot grafika, saj je njegov grafični opus ogro- men, poleg tega pa je bil eden izmed pionirjev slovenske grafi- ke. Iz te nove Maleševe slikarske monografije, kjer je objavljenih 385 reprodukcij, med nastaja- njem knjige pa evidentiranih in fotografiranih preko 1200 slikar- skih enot, je razvidno, da je tuđi Malešev slikarski opus impozan- ten. Zastopane so skoraj vse sli- karske tehnike: olje, tempera, gvaš, akvarel, freska in monoto- pija. Barvno so reproducirane predvsem koloristično najzanimi- vejše slike, nekatera znana dela, pa tuđi manj ali širši javnosti sploh nepoznane sike; prava no- va odkritja, ki pričajo o Malešu kot izrednem koloristu. Sledi jim 50, večinoma celostranskih črno- belih fotografij, ki so kronološko razvrščene od leta 1927, pa tja do 1982, in obsegajo vse omenjene tehnike. Zadnji del knjige, kata- log slikarskih del, obsega 300 manjših reprodukcij slik nastalih od 1922 do 1983 leta. Vse repro- dukcije so opremljene s podatki, od naslova, letnice nastanka, tehnike, do lastništva. Poleg že omenjenih izčrpnih besedil Marka Lesarja (Miha Maleš slikar), Milčka Komelja (Odmev barvitc pesmi slikarske- ga srca) in Mirka Juterška (Znani in neznani Maleš), je še kratek povzetek iz literature o Maleše- vem slikarstvu, kjer so svoje misli zapisali slikar Ivan Vavpotič in umetnostni zgodovinarji Stane Mikuž, Fran Šijanec, France Ste- le, Špelca Čopič in Emilijan Cevc. Med tekstom je tuđi nekaj dokumentarnih fotografij iz umetnikovega življenja in dela. Vsekakor gre vsa pohvala za- ložniku, sponzorjem in seveda vsem sodelavcem ob iziđu tako bogate in izčrpne monografije, ki si jo kamniški rojak in umetnik- svetovljan Miha Maleš vsekakor zasluži, slovenska kultura in umetnostnozgodovinska ter sli- karska stroka pa potrebuje. Ško- da je le, da je umetnik ni dočakal še za življenja. Sedaj, ko je ovrednoten in dokumentiran že lep del Maleševega slikarstva, deloma grafičnega in celo nekaj fotografskega opusa, bi bilo po- trebno v bodočnosti izčrpneje predstaviti Maleša še kot umetni- škega organizatorja, založnika, urednika, publicista, esejista, kritika in in ne nazadnje tuđi ko- lekcionarja. Prav tako pa bi bilo potrebno ovrednotiti in predsta- viti še neraziskani opus Maleše- vega sodobnika, stanovskega ko- lega in osebnega prijatelja, tuđi kamniškega rojaka, žal še vedno prezrtega slikarja Staneta Cuder- mana. Dušan Lipovec Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: opravljanje montažnih del na vodovodnih napravah - za nedoločen čas Pogoji: KV monter vodovodnih naprav 6 mes. delovnih izkušenj Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. KAMNIŠKI OBČAN / 10. JULIJA 1989 7 ZAHVALA Z bolećino v srcih sporočamo. da nas je mnogo prekmalu, v 38. letu starosti, zupustil naš dragi mož, skrhni oče, sin. brat, očim, svak in stric NEDEUKO ANŽIN tehnolog v Trivalu Lcpo se zahvaljujemo dobrim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. njegovim sodelaveem iz DO Trival in Svit, stanovalcem iz Matije Blejca 10 in učencem OŠ Marije Vere Duplica za izrečena sožalja. tople besede tolažbe, ta- ko številno spremstvo na njegovi zadnji tihi poli in toliko poklonjenoga evetja. ki je nežno prekrilo njegov poslednji dom. Iskrena zahvala tovarišu Bojanu Buliču za poslovilni govor, v katerem se je spomnil njegovoga ustvarjalnega dela v DO Trival. ki jo je izredno conil. Zahvaljujemo se našim sodelaveem iz DO Svit, Stol in KIK ter peveem za gadljivo petje. Hvala vsem, ki ste ga imeli iz srca radi in mu prižiga- te svečke. ki izražajo neutopljivo žalost in spoštovanje. Žalujoči: žena Zlata, sin Maloj, neutolažljiva mama in oče, brat Tone i. družino, Jure in drugo sorodstvo Junij 1989 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak in dedi STANE POTOKAR iz Kamnika, Ljubljanska cesta 3/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem ljubljanske 3/a in vsem, ki ste nam v teli dneh kakorkoli pomagali, nam izrekli ustna in pisna sožalja. mu podarili cvetje in prispevali v druge namono ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo njegovim bivšim sodelaveem iz Alprema in njihovomu go- vorniku ter gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Godič. Postojna, Ljubljana, junij 1989 Ni smrt tisto, kar nas toči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez pomena žanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Ka«) ZAHVALA V50. letu nas je 22. maja 1989 mnogo prezgodaj in nopričakovano zapustila draga mami, hči, starci mama, sestra in teta FRANČIŠKA BABNIK M. Blejca 16, Kamnik Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelaveem in znancem za izrečeno soža- Ije, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala peveem iz Šmarce. peveem Solidarnosti in gospodu župni- ku za lep pogrebni obred. Hvala tuđi tov. Modieu. Žalujoči vsi njeni Dopala vas. Ljubljana, Voleji potok, Podgorjc, Kainnik Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec NEDELJKO ANŽIN Ohranili ga borno v lepem spominu Sodelavci DO Trival Kainnik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očita PRIMOŽA BERLECA s Kovinarske 6 v Kantniku se iskreno zahvaljujemo vsem pri- jateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelaveem iz Ke- mijske industrije Kamnik, Napredka iz Domžal in Metalkc iz Kamnika, peveem Solidarnosti, trobentaču in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Maj 1989 Nc jokujte n:i mojem i>n>bu. Ic tiho k njemu pristupite, ker nc vate. kuko trpcl sem, Ic vcCni mir mi /n/elitc. ZAHVALA Nenadonui nas je mnogo, prezgodaj, v 52. letu, zapustil dragi niož, skrbili oče, sin, brat in stric FRANC GRKMAN iz Tunjiške mlake 5/c Iskreno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za izkazano pomoč v tež- kih trcnutkih. vsem sorodnikom, prijateljem, njegovim sodelaveem iz DO KIK Kamnik in našim sodelaveem iz DO Stol Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Kliničnega centra v Ljubljani za vcčlctno oprav- ljanje dialize, zdravnikom in Soferjem ZD Kamnik za zđravniško skrb in prevoze v I jubljano na dializo. Prav tako hvala Janczu Pre- gledu za lepe besede ob slovesu, vsem gasileem. ki ste ga tako številno spremljali na zadnji poti, eerkvcniin peveem iz Tunjic za gautjivo petje in g. župniku za opravljeni obred. Žaltijoći: ženu Ivanka, sinova Franci in Malja/, oče Jun«, bratje Stanko, Jože in Roman ter drugo sorodstvo ____________________________Junij 19S9_____________________________ Sol/no nam je bilo oko, a priđe čas, ko rajsko srečni. se snidemo v deželi večni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenoga očeta, dedka, tasta, brata in strica ANTONA PIRŠA iz Buča 4 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno po- spremili na njegovi zadnji poti. mu poklonili cvetjo in soču- stvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dclavcem Doma upokojencev Kainnik za lajšanje njegovoga trpljenja, sostanovalcem iz doma, vsem sosedom, posebno pa šc sosedi Pavli in sosodu Jožetu za nesebično pomoč, sodelaveem in sodelavkam iz DO Graditelj, Titan in Tovar- na usnja Kamnik ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenut- kih stali ob strani. Hvala tuđi gospodu župniku za lopo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe. Iskrena hvala dr. Zalti za njegovo dolgoletno pomoč ter dclavcem ZD Kamnik. Šc onkrat, hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta IVANKA JUTERŠEK rojena HOMAR p. d. Matijeva mama z Bakovnika 4 Iskreno so zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in našim sodelaveem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tuđi peveem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinova Jane/ in Miro, hčerki Marija in Štefka z družinami ter drugo sorodstvo Bakovnik, Vrhpolje, Kamnik, Šmarca, junij 1989 V SPOM1N VLADU GOLOBU » Životi brez tebe pomeni - umirati počasi... 12. julija mineva že tretje leto, kar se nisi vrnil s prostovolj- nega dela pri obnovi doma na Kokrskem sedlu. Neizmerno te pogrešamo tišti, ki smo te imeli resnično radi — žena Marija in otroci. ZAHVALA Huda bolezen nam je odvzela komaj 18-letnega MILANA HOČEVARJA Ni besed, ki bi izrazile našo globoko hvaležnost vsem so- rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili dol- ga leta in v najtežjih trenutkih z nami in nam pomagali. Posebno smo hvaležni zdravnikom in osebju ZD Kamnik in Pcdiatrične klinike v Ljubljani, ki so skrbeli za njegovo zdravje. Vsem, ki ste ga bodrili v njegovem boju z bolezni- jo, učiteljem in profesorjem OŠ Frana Albrehta in SEN- ŠRM Kamnik ter sošoleom za spodbudo in pomoč pri uče- nju. Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje, sošoleom za ganljivo zadnje slovo, za občuteno petje in igranje, g. žup- niku za pogrebni obred in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi »AUDIO VIDEO SERVIS«, Igor Budja, Mengeš, Hribarjeva 38 tel. 737-545 Popravilo TV in radijskih aparatov, HI-FI aparatur in vi- deo opreme. Odprto od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Ak silni glas bi gromu v/.el, da razodel bi vsem Ijudem. kar sem trpel. sam /.ase vcm. nihče nikdar bi ne verjel. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega FLORJANA-CVETA PRELESNIKA iz Vrhpolja 222 pri Kamniku so vsem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti najis- krcneje zahvaljujemo. Posebej hvala za nesebično pomoč vsem sosedom. gospodu župniku za opravljeni obred, pev- com za lepo petje, delavcem Komunalnoga podjetja Kamnik in članom gasilskih društov. Vsem šc enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Junij 1989 ^ ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta in strica FRANCA PETERLINA iz Zg. Stranj 56 so iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spromstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sose- dom za nesebično pomoč, dr. Milanu Kralju za zdravniško pomoč, g. župniku za lop pogrebni obred in peveem za zapete žalostinke. Žalujoći vsi njegovi ' Junij 1989 ELEKTRO SERVIS Halid Behrić, Mengeš, Dolinškova 28, tel. 737-544 Popravila vseh vrst gospodinjskih aparatov, električnih strojev in orodij, napeljava elektro instalacij in izdelova- nje svetlobnih reklamnih tabel. Delovni čas od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. 8 KAMNIŠKI OBČAN /10. JULIJA 19 Kamniški tenisači v boju za II. zvezno ligo Avtokros v Tunjicah Hvala - Uroš in Ma te ja Končano je tekmovanje v vseh treh slovenskih teniskih ligah. Tekmovalni sistem je bi! v letošnji sezoni spreme- njen, saj se je I. liga, v kateri tekmuje ekipa Kamnika, razdelila na dve sku- pini - vzhodno in zahodno. V I. slo- venski ligi - zahod je tekmovalo šest ekip: Triglav Kranj, Medvode, Porto- rož, Partizan Vič, Nova Gorica in Kamnik. Kamničani smo z osvojitvijo prvega mesta dosegli zelo velik uspeh. Premagali smo vse svoje nasprotnike in se uvrstili v play-off, v katerem borno 19. avgusta na domaćem igrišču gostili ekipo Celja, ki je osvojila drugo mesto v I. teniski ligi - vzhod. Drugi par play-offa sta ekipi ŽTK Maribor in Portorož. Zmagovalca obeh polti- nalnih dvobojev se bosta 16. in 17. septembra pomerila za naslov prvaka Slovenije in s tem za vstop v II. zvez- no ligo. Za uspeh sta bili odločilni tekmi predzadnjega in zadnjega kola. V predzadnjem kolu smo gostovali v Portorožu in v izenačeni tekmi nam je uspelo premagali prvega favorita lige, ekipo Portoroža, ki je še lani nastopala v II. zvezni ligi. Ključ do uspeha sta bili zmagi Bogataja in Ramšaka, ki sta po hudem boju v treh setih premagala svoja nasprotnika Ni- količa in Roya, ter zmaga dvojice Ramšak, Šlegl A. nad domačo dvojico Roy, Smilovič. Rezultati Portorož: Kamnik - Hreščak : Vengust R. 6:3,6:3; Roy : Ramšak 1:6, 6:1, 4:6; Podgornik : Šlegl A. 6:2, 7:5, Nikolič : Bogataj 6:1,6:7,2:6; Ambrožič : Pogačar 1:6, 3:6; Smilovič : Kotnik 6:2, 6:3; Hreš- čak, Nikolič : Vengust, Pogačar 6:3, 7:6; Smilovič, Roy : Ramšak, Šlegl 2:6, 6:0, 5:7; Podgornik, Štefanič : Bogataj, Kotnik 5:7, 6:7. V zadnjem kolu pa bi nas skoraj prescnetila ekipa Vica, ki je po tek- mah posameznikov že vodila s 4:2, uspelo pa nam je dobiti vse tri tekme dvojic in zmagati z rezultatom 5:4. Rezultati Kamnik: Partizan Vič - Vengust : Žorž 6:7, 0:6; Ramšak : Žigon 2:6, 6:4, 3:6; Šlegl: Pogačnik A.6:l,7:5;Pogačar:Slapnik6:l,6:l; Zore J. : Zore J. 6:0, 6:7, 3:6; Kotnik : Pogačnik J. 2:6,4:6; Vengust, Boga- taj : Zorž, Pogačnik 6:3,6:4; Pogačar, Šlegl 6:1, 7:6; Ramšak, Lavrič J. : Po- gačnik J., Zore J. 6:3, 6:2. Z uspehom tekmujejo tuđi pionirji, ki so dosegli že lepo število zmag in so predvsem s svojo marljivostjo lep obet za kamniški tenis. Najuspešnejši so Andič, Rutar, Teršek, Šulin Žiga in Matic, Zagoričnik, Kobetič, Učakar in drugi. Med pocitnicami bo začela vaditi skupina tridesetih najmlajših te- nisače v, ki so jih teniski trenerji izbra- li na testiranju pod vodstvom staroste kamniškega tenisa Bojana Slegla. Vsi uspehi kamniških tenisačev so pravzaprav presenetljivi, saj delamo v zelo slabih razmerah — na samo štirih igriščih, na katerih se gnete 150 članov, nimamo garderob in tušev, ki so sicer za tekmovanje v 1. ligi obvez- ni. Zavedamo se, da naša zagnanost in vztrajnost za pridobitev novih igrišč ništa dovolj, zato prosimo vse ljubite- lje tenisa, da nam po svojih močeh pomagajo. P. M. V Tunjicah je v nedeljo, 18. junija, potekala prva od treh republiških dirk v letošnjem letu. Na tej edini progi za avtokros v Ju- goslaviji se je pomerilo 28 tekmoval- cev iz 6 AMD klubov (Kamnik, Dom- žale, Škofja Loka, Slovenijaavto, Kompas Hertz, Mengeš), ob spodbu- janju okrog 3000 gledalcev, ki pa bi jih bilo ob lepem vremenu prav gotovo še enkrat več. Letošnja proga je bila pre- novljena, dolga 860 m in široka 14 m, tako ustreza vsem mednarodnim predpisom. AMD Kamnik je tekmovanje v av- tokrosu prvič organizirat leta 1985, to pa je bila že sedma dirka po vrsti. Letos bodo organizirali še tri, in sicer dve republiški in eno mednarodno, na kateri bodo nastopili tuđi tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Nizozemske in Češkoslovaške. Rezultati dirke: II. divizija (predelani serijski avto- mobili t.i. »školkarji«) 1. Miran Terčič - Slovenijaavto (VW 2400) 2. Miran Romšak - Kamnik (fiat 850) 3. Rado Smerkol - Kamnik (VW 1600) divizija III (specialna vozila za avto- kros - buggyi - avtomobili s šasijo iz jeklenih cevi) 1. Anton Grum - Slovenijaavto (porsehe 3000 4x4) 2. Drago Vrhovnik - Kamnik (VW golf 1600 GTI) . 3. Miro Štupar - Domžale (merce- des 3500) Najhitrejši krog je odpeljal lanski republiški prvak Srečo Vrhovec, ki pa je kasneje žal odstopil. MAJA Ples je beseda, ob kateri se spomni- mo na družabnost, na dogodkc. ki se jih z veseljem spominjamo ali pa tuđi ne. Marsikdo od nas je kdaj pa kdaj obćutil stisko ob plesu, ki ga ni znal zaplesati. Da se plesa lahko nauči vsakdo, da ga tuđi takrat, ko bo postal očka - mamica ne bo sram, so na dan mladosti, 25. maja, dokazali naši naj- mlajši - naši otroci. Marsikatero oko nas mamic, babic, pa tuđi očki in dedki nišo bili izključe- ni, je postalo rosno ob pogledu na naše otroke od 4. pa tja do 15. leta starosti. Pokazali in dokazali so, da sta jih Uroš in Mateja naučila več, kot smo lahko pričakovali. Prisrčen na- stop predšolske skupine, ki nam je pokazala, kako se »cara«, kakšen je »medvedkov ples«, šolarjev nižjih raz- redov, ki so plesali v »dežju«, plesali na glasbo »Triller« ter pokazali, da znajo plesati tuđi angleški valček ter deklet in fantov višjih razredov, ki so se zavrteli v ritmu »dajfa«. Za pope- stritev pa je poskrbela plesna skupina SENŠRM. Polna dvorana SENŠRM je z bur- nim aplavzom izrazila svoje zadovolj- stvo in s tem potrdila trud učiteljema, Urošu in Mateji. Vsi smo si tiho zaže- leli, da bi v jeseni nadaljevala začeto delo z našimi otroki. Naj se ob tej priložnosti zahvalim organizatorju OK ZSMS oz. Olafu Gerbču z geslom »Plesne vaje za otro- ke v jeseni bodo«. Mislim, da to željo tu na tem mestu izrazim v imenu vseh staršev otrok, ki so se udeležili tečaja plesa. T. GRKMAN Pridite na kolesarski maraton v Moste Gotovo ste se že večkrat peljali z avtom po naših cestah in prehiteli kolesarja ali kolesarko. Morda ste po- mislili, koliko je vaša vožnja hitrejša in bolj varna. Kaj če bi enkrat poskusili zadevo spremeniti. Vožnja na kolesu je nekaj povsem drugega. Človek ima stik z naravnim okoljem, pljuča se zadiha- jo, vse telo ima svojo prvinsko vlogo, skratka, človek na kolesu ima stik z zdravim življenjem. 16. julija prireja Krajevna konfe- renca SZDL Moste TRADICI- ONALNI KOLESARSKI MARA- TON, dolg 80 km. Start bo ob 9. uri v Mostah, vožnja pa bo potekala skozi Kamnik do Stranj in nato do Rodice in Mengša proti Vodicam in Smledni- ku, čez Voklo in Šenčur do Cerkelj in skozi Zalog in Komendo nazaj v Moste. Nastopi lahko vsak zdrav človek, tuđi otroci mlajši od 14 let, vendar v spremstvu polnoletnega spremlje- valca. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Prijavijo se lahko vsi, ki se lahko vozi- jo s kolesom in zmorejo 80 km dolgo pot. Vsi udeleženci maratona bodo nezgodno zavaravani, upoštevati mo- rajo cestno prometne predpise ter na- vodila in opozorila organizatorja. Kolesarska druščina je okolje, kjer ljudje zopet postanejo prijatelji, in vožnja skozi naše lepe kraje je doži- vetje na poseben način. Ne odtujujte se življenju le s pritiskom noge na plin. Dolgo in prijetno življenje ima človek, ki skrbi za svoje duševno in telesno zdravje. Ne pozabite, v nedeljo, 16. julija je ob 9. uri v Mostah start vseh kolesar- jev, ki žele videti našo Gorenjsko in sokrajane z drugega zornega kota, z več optimizma in več zaupanja. Ne borno vas razočarali. Poskrbeli borno za vas in morda boste postali naš prijatelj, človek, ki je postal nov športnik; ne v tekmi za prvo mesto, pač pa za svoje in skupno zadovolj- stvo. Kjer se najde skupina zadovoljnih ljudi, je prijetno! Darja Sivec Občinska skupština Kamnik pokrovitelj 19. planinskega tabora MDO Ljubljana 19. Planinski tabor MDO Ljubljana in Dan Kamntikih planin bo v nedeljo, 16. julija 1989 ob 11. uri na Kamniškem sedlu. Občinska skupščina je prevzela pokroviteljstvo, Planinsko društvo Kamnik pa je z veseljem sprejelo to odločitev. Program srečanja na Taboru bo zelo zanimiv. Poleg govornika Andreja Marinca, člana predsedstva SR Slovenije, bodo sodelovali še: pevci Lire iz Kamnika, trobentači godbe Solidarnosti iz Kamnika, Tomaž Plahuntnik bo igral na citre, pet bo pevec Lire Rok Lap. Nastopili bodo alpinisti, zmajarji, pa tuđi sicer bo veselo na Kamniškem sedlu. Obiskovalci si bodo lahko kupili lepe priponke, izšla je posebna številka glasila »Glas gora«, posvećena Taboru in še marsikaj zanimi- vega bo mogoče doživeti in videti. Organizatorji napovedujejo prijetno planinsko razpoloženje, saj pri- čakujejo veliko udeležbo, vas, občane Kamnika, pa še posebej vabijo, da ne zamudite tega velikega srečanja v prelepem okolju kamniških vrhov na Kamniškem sedlu. STANE SIMŠIČ Velikoplaninske razglednice... »Glavna cesta* med Malo in Veliko planino Pastirski stan v »novi* podobi: ne samo arhitekt Kopač, še kdo bi lahko prijel za glavo... .-■-— -----,---- -■■■■■■■■■■......--■--r*-- .-- ■ ■ i|,M..l.MMM.P—P"—^^IIMII !■ I I I I m^»^^^H—^^^WIW^^M^^^^^^—^—"* Takole pa družbeni sektor skrbi /a »svoje* premoienje F, $ Delovanje planincev na Veliki planini Velika planina je že od nekdaj poz- nana po planšarstvu, pa tuđi kot zelo priljubljena izletniška točka mnogim turistom, tako iz Kamnika in okolice, kakor tuđi iz Ljubljane z zaledjem. Blizina teh krajev pomeni veliko pri- merjalno prednost, če upoštevamo, da se lahko z avtom in nato z gondolo in sedežnico z relativno najnižjimi stroški že v pičli uri umaknemo sivini mesta na nadmorsko visino 1600 m, kjer lahko uživamo pravo lepoto sre- dogorja. Zimski čas pa ponuja zelo prijetno smuko, sicer brez ekstremnih smučišč, pa zato toliko bolj prijetno za družinsko smučanje. Kako ugodno počutje nam nudi v »nezimskih« razmerah, pa lahko ugotovimo, če združimo prijetno s ko- ristnim in se peš povzpnemo na ta slovenski biser, čemur služijo številni pristopi za tište, ki se želijo nekoliko »sprehoditi«. Ena najstarejših in najprimernejših poti nas vodi iz Stahovice mimo idilič- nega Sv. Primoža čez Pasje peči do planine Kisovec, kjer se bo že v krat- kem dalo zopet primerno okrepčati v Železničarskem domu, potem pa nas caka le še krajši vzpon do Male planine, kamor prispemo po 3 urah zmerne hoje. Za približno uro hoda si skrajšamo pot, če krenemo od gostil- ne »Pri Jurčku« v Crni. Če pa nas gondola preseneti s svojim »bojko- tom« zaradi hudega vetra ali kakšnega drugega manj objektivnega vzroka, jo lahko mahnemo peš tuđi od spodnje postaje gondolske žičnice na planino Dol in naprej čez planino KonjJćico proti turističnemu naselju Velika pla- nina, kamor prispemo po 3 urah zmerne hoje. Primeren dostop za avtomobiliste, ki nišo toliko »podkovani« s kondici- jo, je izpod Črnivca, od koder nas vodi slašba cesta nad vasjo Kališe pro- ti Kranjskemu Raku. Od tu nas gozd- na cesta popelje prav do Kisovca ali pa do planine Marjanine njive, od ko- der je še slabo uro hoda do planšar- slcega naselja. Na planinskih pašnikih v visini nad 1300 m se nam ustavlja pogled na idilične planšarske koče na planini Marjanine njive, na Gojški, Mali in Velik planini, Kisovcu, Konjščici, pa tuđi v turističnem naselju, ki se vzpe- nja od »Šimnovca« navzgor. Celotno območje je znano s skupnim nazivom »Velika planina«. Planšarstvo na teh planinah je zna- no že dolga stoletja, razmejitev pašni- ških pravit pa je bila prilagojena tre- nutnim razmeram. V letu 1913 je bila sodnjisko določena razmejitev, ki se je z đoločenimi spremembami prena- šala iz roda v rod in se obdržala vse do današnjih dni. Ta razmejitev se nana- ša na 167 pašnih upravičencev iz raz- nih vaši in zaselkov pod Grintovci in urejuje pravico uporabe na 557 ha veliki površini, ki spada med katastr- ske občine Crna, Gozd in Podvolo- vlek, posebno mesto med upravičenci pa ima tuđi Planinsko društvo. Planinci so bili v tem sožitju upravi- čencev prisotni torej že mnogo pred II. svetovno vojno, ko se je med plan- šarskimi kočami na Veliki planini na- hajal znani »Turisten-Haus«, katerega temelji so vidni še danes. Razvoj novo zgrajenega planšarskega naselja po vojni, ki je nastalo na pogorišču stare- ga, pa je v celoti dal pravo obliko delovanja tuđi »bajtarjem« kot vzdr- ževalcem in koristnikom koč v zim- skih mesecih. To je bila že od nekdaj družba v planine in smučanje zavero- vanih ljudi, ki so si našli specifično obliko družabnega življenja na plani- ni. To pa se je v zadnjih letih tako razraslo, da je bilo potrebno najti no- vo obliko povezave in ta je bila storje- na z ustanovitvijo samoslojncga Pla- ninskega društva »Bajtar« Velika pla- nina v začetku letošnjega leta. Pomembnost »bajtarjev« za vzdrže- vanje koč se najlepše vidi ob celotnem pogledu na naselje, saj so koče s pri- sutnim »bajtarjem« vse drugače in boljše vzdrževane, ker zima stori svo- je in le dobro »prekurjene« bajte v zimskih razmerah lahko kljubujejo vsem naletom vetra in snega. Društvo je delovalo sicer že do sedaj, kot ena od sekcij pri PD Kamnik, saj nobena večja manifestacija na Veliki planini, kot je npr. »Kmečka ohcet« ali »Delo- ve igre«, v preteklih letih ni minila brez »bajterjev«. Prostovoljno delo, na katerem temelji delovanje društva, je vtkano v marsikatero pridobitev na Veliki planini, žal pa pri tem ostaja osamljeno in brez ustrezne pod pore. Verjetno bi bila prava pot, da bi Skupščina občine Kamnik oz. njen iz- vršni svet sklical vse koristnike in za- interesirane na delovni posvet, ki bi moral zarisati cilje razvoja in način ter zadolžitve, kako priti do njih. Vse preveć je že bilo danih obljub in lepih besed, planina pa nazaduje. Ne zave- damo se, da je planšarstvo tista prvo- bitna dejavnost in hrbtenica, na kateri bi se gradile vse komplementarne de- javnosti, ne pa obratno, kot marsikdo misli sedaj. Naj navedem le nekaj stvari. Prvotne pašne površine so se občut- no zmanjšale na račun potrebnih, pa tuđi nekaterih nepotrebnih posegov v naravo zaradi razvoja smučarskega turizma. Vsak poznavalec razmer na Veliki planini bi hitro vedel povećati, kam je smotrno usmerjati »smučari- jo«, žal pa se poznavalcev ne vpraša, temveč se vlečnica postavi tam, kjer si jo zamisli načrtovalec - nepoznavalec razmer. Odveč je govoriti, kako grobi posegi so bili storjeni, čeprav bi bilo lahko bistveno drugače. Poznavalci in obiskovalci se upravi- čeno sprašujejo tuđi, komu so potreb- ne takšne poti, ki so se v zadnjih letih pojavile na planini, srečevanju avto- mobilov prav gotovo ne, čeprav je »razritost« takšna, da spornima prav na to. Vsak planšar razstrosi vsako jesen živalske odpadke, daje naslednje leto paša obilnejša, tišti pa, ki bi moral najbolj skrbeti za ohranitev tega živ- ljenja, pa »poskrbi«, da za buldožer- jem ostane živa skala, ki pa živini na paši gotovo ne bo šla nikdar v slast. Tuđi ekologi bi imeli marsikatero pikro pripombo. Komunalno podjetje naj bi že po svoji elementarni dejav- nosti poskrbelo za zbiranje in odvoz smeti, žal pa se je v letošnjem letu v zadnjem hipu, kljub lepim oblju- bam, umakmlo iz akcije čiščenja pla- nine in zopet so bajtarji ostali edini, ki naj bi Veliko planino spravili v red. Toda ves entuziazem ima svojo mero in vprašljivo je, če bo učinek ustrezen. Ni pa Komunalno podjetje edini krivec za takšno stanje. Samo poglej- mo zaščiteno »Preskarjevo bajto«, ki naj bi se ohranila bodočim rodovom kot prikaz načina življenja na planša- riji. Bajtarji smo skrbno očistili notra- njost, toda vse delo bo zaman in bajta se bo zrušila v zelo kratkem času, če ne bo na novo prekrita in zaprta. Ne nazadnje, tuđi zgodba o obnovi- tvi požgane kapele bi se verjetno še kar vlekla, če se ne bi bajtarji smelo lotili dela in dokazali, da se da brez sredstev zgraditi nove temelje, na ka- terih sedaj kapelica tuđi stoji in doka- zuje, kaj je mogoče s skupimi močmi narediti. Problematika je torej zelo obširna. Morda so napravljeni tuđi plani za rešitev, toda kljub vsemu vsi tišti, ki smo že dolga leta ljubiteljsko prisotni na tem koščku slovenske zemlje, ugo- tavljamo iz leta v leto, da se stvar obravnava vse preveč parcialno. To pa nikakor ni rešitev za kompleksen razvoj Velike planine kot celote. Tre- ba bo ubrati »druge strune« in zapeti bolj ubrano pesem pod pravim diri- gentom, z več volje. In kaj lahko turist-izletnik ali smu- čar doživi poleg prijetnega sprehoda ali smučanja? Gostinska ponudba je dobra v Šimnovcu ali v Domžalskem, domu, v kratkem se obeta tuđi na Kisovcu, poleg tega je tukaj še Zeleni rob in dva planinska domova na Mali planini (Jarška in Črnučka koča). To- < da, kaj še nudi poleg pijace in jedaće? Mar ni potrebno turistu še kaj več kot to? Z obilo iznajdljivosti in prostovolj- nega dela vseh bajtarjev ter predvsem pod skrbnim vodstvom predsednika in tajnika PD »Bajtar« je družabnost ze- lo prisotna. Naj opišem nekaj tega družabnega življenja. Za novo leto je »koledovanje« po planini - to je ohranjanje starega slo- vanskega običaja, ko se zaželi v vsaki koči srečno in uspehov polno novo leto, poleg pa ponudi bajtarski kole- dar. Med zimskimi pocitnicami so »Pastirčkove igre« za naše najmlajše tja do 14. leta. Kakšno veselje in kak- šen tekmovalni duh je prisoten za skromna priznanja in diplome, je ve- selje pogledati. Tuđi pustovanje na planini je pri- sotno s tradicionalnim »Spustom v maskah«. 50 udeležencev spusta v letošnjem letu priča, da je tuđi ta prireditev zelo priljubljena. »Prvo- majski kres« na predvečer delavskega praznika na Poljanskem robu priča o negovanju zgodovinske tradicije, še bolj veselo pa je 1. maja na »Turnem smuku«, ko morajo tekmovalci na smućen (čeprav je bolj malo snega) obkrožiti planšarske koče na Veliki planini v borbi za prehodni pokal in trajno plaketo. Smeha je dovolj tuđi ob »Spustu v lavorju« in izbiti »Miss dilce«, v čemer tekmuje nežnejši spol in pomeni dodatno poživitev družab- nega življenja. Veselo je tuđi na »Baj- tarskem golažu« v začetku oktobra, ki se odvija na sredini planšarskega na- selja in pomeni začetek nove bajtar- ske sezone. Seveda ne gre prezreti tuđi ostalega družabnega življenja s »krstom« in prepevanjem planinskih pesmi v enem od objektov na Veliki planini. Skrat- ka, družabnosti je precej, žal pa ni vedno najboljšega obiska, morda za- radi premajhne propagande ah' pa za- radi nezadostnih nočitvenih kapacitet. Kakorkoli že, prizadevamo si, da bi se vsak obiskovalec Velike planine poču- til kar najlepše in odnesel lepe sporni- ne, žal pa smo tuđi pri teh prizadeva- njih osamljeni. Prevoznik pobere voz- nino, gostinci iztržijo svoj izkupiček, bajtarji pa vlože vse napore in pokrije- jo dokaj visoke stroške z organizacijo takšnih prireditev in družabnega živ- ljenja, kar ravno tako pomeni turistič- no ponudbo. Vprašanje, do kdaj bo še lahko cvetel ta entuziazem in zaljub- ljenost v planino? PD »Bajtar« pa tuđi v poletnem času poskrbi za svoje članstvo z orgl" nizacijo izletov in skupnih tur, seved* v okviru razpoložljivih sredstev, i i tako predvsem iz planinskega vidik1, spoznavamo bližnjo in daljno okolitf , in njene lepote. I j< Naj sklenem ta zapis o življenju pV: < nincev na Veliki planini z mislijo, d* se je z dobro voljo že marsikaj korisl,' nega napravilo in naj to velja za vs< • ki so s svojo dejavnostjo prisotni n1 ' planini. Z združenimi močmi bi lahk1, napravili še marsikaj (medsebojfl' »metanje polen pod noge« prepusti ' mo drugim), saj bo le na ta naći' Velika planina počasi zopet dobila po men in podobo, ki jo po svoji lepo' tuđi zasluži. ■ MIRO REPIt, 1IC) Kamniški občaj KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izha- janja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Ja- nez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Gr- čar, Dušica Jesenik-Brem- šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšić in Jana Taškar, glavna in od- govorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Stro- kovna sodelavka Vera Mejać - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.