NO. 29
Domovina
Hi.';	■■■
2°Uis B^Jes
WickmVnA*0°a .Dr.^eRICAN IN SPIRIT
' U/1IQ. 44092SN IN liANGUAG« ONLt
e/l'Hi—HO
berving Crucagu, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Indianapolis. Florida, Ely, Pueblo, Rock Spring!, «11 Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. MARCH 10, 1980
Zdravstveno stanje
Josipa Broza Tita so sfabHiziraii
LJUBLJANA, SFRJ. Predstavniki jug oslovanske vlade trdijo.:' da so Titovi zdravniki stabilizirali njegovo zdravstveno stanje in da je zaradi tega možno, da bo živel še dalj časa. Priznavajo pa, da je Tito povsem odvisen od raznih zdravstvenih naprav, posebno z umetnim čiščenjem njegovih ledvic, in da o okrevanju ni govora.
Pred dnevi so oblasti v Ljubljani prvič v zadnjem mesecu, odkar se je Titovo stanje resno poslabšalo, dovolile, da so tuji novinarji o-biskali ljubljanski Klinični center in si ga ogledali od znotraj. Uslužbenci Kliničnega centra, v katerem je baje 4,200 postelj, so pokazali novinarjem razne zanimivosti Centra in odgovarjali na vprašanja.
Tito se nahaja v najvišjem nadstropju Kliničnega centra in tja niso pustili novinarjev. Novinarji tudi niso smeh spraševati Titovih zdravnikov o ppteku predsednikove bolezni ali se sploh srečati z njimi.
Naj novejše poročilo iz Beograda danes zjutraj pa poroča, da je Tito sedaj v izredno kritičnem stanju. To je prvič, ko so v Beogradu rabili ta izraz za predsednikovo stanje. ------------o------
Povečanje napetosti v Kabulu; Sovjeti še pošiljajo okrepitve
KABUL, Afg. — Redki tuji novinarji, ki so še v Kabulu, poročajo, da je zopet opažati povečano napetost med prebivalci glavnega mesta in sovjetskimi vojaki. Vsi pričakujejo, da se bo začel nov val štrajkov in demonstracij proti Karmalovi vladi in ZSSR. V sličnih izgredih pred dvema tednoma je več sto Afga-nistapcev in nekaj sovjetskih vojakov izgubilo življenje.
Zopet so se pojavili na kabulskih ulicah močno oboroženi sovjetski vojaki, ki gledajo zelo nezaupno na mimoidoče Afganistance. Nad mestom pa krožijo helikopterji in lovci.
Na kabulskem letališču, ki obenem služi kot vojaško o-porišče, je jasno, da je zračni most med Sovjetsko zvezo in Afganistanom v polni rabi. Tujci, ki čakajo na letala prav na letališču, poročajo, da velika štirimotorna transportna letala pristajajo dvakrat ali trikrat na uro. Skozi okna čakalnice pa gledajo, ko sovjetski vojaki raztovarjajo vojaško oprerpo. Tovornjaki in helikopterji odvažajo opremo na oddaljena sovjetska oporišča po vsej državi.
Druga poročila govorijo o oklopnih vozilih, ki stražijo glavno cesto med ZSSR in Kabulom, posebno ob tunelih, ozkih prelazih in mostovih.
Zahodni vojaški strokovnjaki menijo, da. ima ZSSR sedaj okoli 90,000 mož v Afganistanu in da še prihajajo nove enote. Uporniki in drugi opazovalci pa pravijo, da so postali Sovjeti bolj kruti v svojem vojskovanju proti Afganistancem.
------o-----
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine!
Novi grobovi
Raymond lluss
Preteklo soboto zjutraj je v Stuartu, Florida, kjer je bii na počitnicah, umrl 52 let stari Raymond Russ z 1163 E. ,168 St., rojen v Clevelandu, mož Delia, roj. Tekancic, oče Elaine Apanaites, Denise Murphy, Lori, Raymonda in Roberta, 2-krat stari oče, sin pok. Louisa in Frances, roj. Cerar, brat Marilyn Medveš, veteran korejske vojne, zaposlen pri Horsburgh & Scott, Inc. do leta 1972, ko ga je bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Pokoini je bil član in pred leti jnodpredsednik društvi Loyalites št. 158 SNPJ, bivši predsednik Veteranskega kluba v Euclidu, član VFW št. 2629, L.O.O.M. in FOE. Pred leti je bil oskrbnik gostilne pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Z ženo sta bila aktivna pri SNPJ farmi v Enon Valley, Pa. in je bil izvoljen za župana Borough Enon Valieya. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 12. marca, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Martin Marinčič
Preteklo soboto zjutraj je na Garfield Hts. nenadno umrl 67 let stari Martin Marinčič, mož Helen, roj. Dominah, oče Michaela, Josepha, Martina, Thomasa, Margaret Miller, Judith in pok. Susan Julian, brat Mary Urbančič, Frances Mauer, Rose Simms, Anne Omerza, Antonie Turk, Albine Zgonc, Josephine Arko, Mollie Hayden in pok. Johna in Ignatipsa, 4-krat stari oče, zaposlen kot strojnik pri Buckeye Forge Co. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo, 12. marca, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Petra in. Pavla na Garfield Hts. ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Edward J. Stupar
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 1565 E. 1/2
Rodezijski belci hočejo sodelovali
v Mugabejevi vladi
SALISBURY, Rod. — Voditelj belske manjšine v Rodeziji lan Smith je izjavil, da je pripravljen vstopiti v vlado črnskega voditelja Roberta Mugabeja in sodelovati brez posebnih pridržkov ali zahtev.
Mugabe je dobil absolutno večino v rodezijskem parlamentu na volitvah, ki so bile 27. do 29. februarja. Do podpisa sporazuma o premirju v Rodeziji, lani decembra, je .vodil Mugabe oboroženo gverilsko vstajo, proti vladi lana Smitha in nato proti vladi škofa Muzoreve, ki je sodeloval s Smithom in belsko manjšino.
Mugabe je že dosegel sporazum z drugim vplivnim gverilskim voditeljem Jošuo Nkomo. Soglašala sta, da bosta ustanovila koalicijsko vlado, čeprav bo obdržal glavno besedo Mugabe. Sedaj bi se tema dvema rad pridružil tudi lan Smith.
Opazovalci razmer v Salisbury ju dvomijo, da bo Mugabe sprejel Smithovo ponudbo za sodelovanje v novi vladi, ki jo bosta imenovala črnska voditelja že ta teden. Mugabe je že izjavil, da bo povabil enega ali'dva belca, naj vstopita v vlado.
lan Smith je govoril novinarjem o svojih skrbeh, da namerava. Mugabe vpeljati marksistično ureditev v Rodeziji, ki se bo uradno ime- , novala Zimbabve takoj po dosegi popolne suverenosti.
t*+4**+*4 ********* t ‘'r**+***,J,r se
St. 57 let stari Edward J. Stupar, vdovfec po ženi Justine, roj. Naglich, ki je umrla 1. julija 1979, brat Franka, Wil-liama, Stanleyja, Ann Erjavec in Eleanor Stupar, stric in prastric, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, električni inženir po poklicu, zaposlen pri Hydraulic Equipment Co. dokler ga ni očesna bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Bil je član Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba ob tem poročilu še ni določen.
Zadnje vesti
•	Houston, Tex. — Republikanski predsedniški kandidat John ,B. Connally je odpovedal svojo kandidaturo včeraj. Na primarnih volitvah v državi Južna Karolina, ki so bile v soboto, je zmagal Ronald Reagan z veliko večino. Politični opazovalci menijo, da ima Reagan sedaj veliko prednost v vrstah republikanske stranke. .
» Teheran, Iran. — Spor med iransko vlado in skrajneži v poslaništvu'je postal hujši. Skrajneži sedaj ravnajo po svoje in nočejo slediti navodilom vlade. Talcev niso izročili vladi, čeprav sta to zahtevala Bani-Sadr in zunanji minister Gotbzadeh. Opazovalci napovedujejo, da je končni obračun blizu.
•	Tel Aviv, Izr. — Minister-ski predsednik izraelske vlade Menahem Begin je imenoval za novega zunanjega ministra 65-letnega parlamentarnega voditelja Jitžak Sa-mir-a. Šamir zagovarja trdo linijo v pogajajnjih o palestinski avtonomiji.
Bosnia je razdajala sovjetski konzulat v Zahodnem Berlinu
ZAH. BERLIN. — Tempirana bomba, ki so jo podtaknili neznanci, ie, !.;- ’čila prostore sovjetskega konzulata v Zahodnem Berlinu. Človeških žrtev ni bilo.
Neznanec, ki je poklical neko časopisno agencijo kmalu po eksploziji, je dejal, da so za atentat odgovorni Afganistanci, ki nas p rotujejo sovjetski zasedbi njihove države.
To je prvi resnejši napad na neko sovjetsko poslopje v zahodni Evropi, ki ga je- mogoče povezati z afganistansko krizo in tamkajšnjim sovjetskim početjem.
****** .'**************** *********
VREME
Pretežno oblačno in vetrovno danes z naj višjo temperaturo okoli 43 F. Jutri delno oblačno in nekaj hladnejše. Naj višja temperatura okoli 35 F.
Slika o sedanji Jugoslaviji in Sloveniji potom časopisa
m.
V Ljubljani je novinar Apple spraševal ljudi o dobi po Titu. Predvsem se je zanimal, ali mislijo, da bodo novi voditelji zmožni ohranjati ravnotežje med raznimi narodi in narodnostmi, ki bivajo v današnji Jugoslaviji. Takšne posredniško, p o m i r j evalno vlogo da je igral Tito sam. Kaj pa njegovi nasledniki?
Nek umetnik, ki je bil partizan med vojno, je rekel Ap-ple-u, da je splošno mnenje med ljudmi v državi, da že več let nosijo breme Titovega partijskega in državnega dela drugi voditelji. Ti ljudje bodo po Titovi smrti lahko nadaljevali s tem delom.
Timesov dopisnik Apple je razmišljal, da je nekako primerno, da se izteka Titovo življenje prav v Ljubljani. O-menja, da se je Tito rodil približno 60 milj vzhodno od Ljubljane, v vasi Kumrovec,
ter da je bila njegova mati Slovenka, oče pa Hrvat. Kumrovec leži ob slovensko-hrvaški meji, a je v Hfvatski. Apple tudi omenja, da je postala Titova rojstna hiša narodni muzej, napolnjena z raznimi slikami in kmečkim pohištvom. (Da je to res, lahko potrdijo tisti, ki so obiskali to hišo. Skoraj bi rekli še, da vas Kumrovec postaja nekak muzej, ker gradijo tam razne ustanove. Ur.)
Nato piše Apple o Ljubljani, da je morda najbolj uspešno mesto v vsej Jugoslaviji glede gospodarske dejavnosti. Na ljubljanskih ulicah je Apple opazil več znakov, ki pričajo o gospodarski razvitosti in napredku Ljubljane in Slovenije v primerjavi z drugimi,deli Jugoslavije. Kot primere je navedel Apple, da so ženske zelo lepo oblečene in to po najnovejši modi, da so izložbena okna trgovin napolnjena z. raznimi pridelki
iz Afrike in Srednjega vzhoda, pohištvom iz Skandinavije, gramofoni in magnetofoni .iz Japonske itd. Na cestah so pa avtomobili vseh mogočih tipov, od Fiata do Renaulta, od Citroena do Mercedesa.
Apple je tudi omenil, da je Slovenija v kulturnem smislu bliže Zahodu kakor Balkanu.
Gd Ljubljane do Italije je samo 60 milj, do Avstrije pa komaj 40. Ako naročite kavo v restavraciji, vam prinesejo espresso, pravi Apple, ne pa turško kavo, kakor na jugu države. Tudi starejše stavbe in poslopja, ki jih je videti v Ljubljani, so večinoma v baročnem ali renesančnem stilu, slične tistim, ki jih je mogoče videti v sosednji Avstriji-
Glede slovenske narodne zavesti je Apple pisal precej površno. Dobil je namreč vtis, da so Ljubljančani ponosni na svoje mesto in tudi na Slovenijo, da sc pa zavedajo
INFLACIJSKA STOPNJA V ZDA SE JE POVZPELA NA NESPREJEMLJIVO RAVEN
Jimmy Carter
-	■	J
WASHINGTON, D.C. — Najnovejši gospodarski podatki, ki jih ima na razpolago Carterjeva administracija., kažejo, da se je stopnja inflacije v Združenih državah v februarju približala 20/( na leto, kar ne pomnijo v zadnjih desetletjih. Najslabše leto doslej je bilo 1974, ko je bila inflacija kar 18.3'i.
Edina vzpodbudna številka med vsemi, ki jih je objavila zvezna vlada za mesec februar v ekonomskem smislu, je bilo dejstvo, da je odstotek brezposelnih padel od 6.2'^ na 6 Vi. Ker pa vladni gospodarski izvedenci menijo, da potrebujejo ZDA ekonomski zastoj — recesijo — da bi se ohladil inflacijski vzpon, niso bili zadovoljni niti s tem.
Dobro poučeni viri, ki so blizu Bele hiše, pravijo, da se predsednik Jimmy Carter zaveda političnih težav, ki jih povzroča inflacija njegovi kandidaturi. Sen. Edward Kennedy in vsi republikanski kandidati osredotočajo svoje kritike na gospodarske težave ZDA v treh letih Carterjevega predsednikovanja. Vsi predlagajo razne gospodarske programe, od obveznega raci-oniranja gazolina ter strogega nadzorstva zvezne vlade
New York Times
nevarnosti nacionalizma. Da bi to ugotovitev potrdil, je Apple opisal pomenek, ki ga je imel z nekim točajem v sodobnem hotelu “Lev” v Ljubljani.
“Stvari so se spremenile v zadnjih 20 letih,” je povedal točaj novinarju. “Sedaj sem najprej Jugoslovan in šele nato Slovenec! Nič se ne bo dogodilo, ko bo ‘stari’ umrl. Na tujem dvignejo krik in vik, a tu bomo delali še naprej tako, kot doslej.”
Tej izjavi točaja je dodal Apple dvom drugih opazovalcev jugoslovanskih političnih razmer, ako je resnična. Nek urednik v Ljubljani je namreč rekel Apple-u, da bodo Sovjeti morda npr. predlagali Bolgarom, naj začnejo z zahtevo po Makedoniji. Takšna kriza bi pa kaj hitro vodila k težavam v drugih narodnih in narodnostnih predelih te večnarodne države.
(Konec prihodnjič)
nad cenami in plačami (Kennedy), do zmanjšanja zveznega proračuna za kakih 11 milijard dolarjev (John B. Anderson).
Carter in njegovi svetovalci na področju gospodarstva sedaj obravnavajo razne načrte o tem, kako naj bi najbolj učinkovito vplivali na rastočo inflacijo, ne da bi si s tem nakopali prehude politične težave za predsednika.. Napovedujejo, da bo Carter že ta teden navedel obširen program novih gospodarskih ukrepov, ki jih bo podvzela njegova administracija. Podrobnosti še niso znane.
Načelnik p r edsednikovega odbora gospodarskih svetovalcev Cfharles L. Schultze je rekel novinarjem, da se vladna posvetovanja nadaljujejo skoraj 24 ur na dan in da je Bela hiša v stalnem stiku s člani Kongresa, ki so odgovorni za ekonomska vprašanja.
Vladni izvedenci priznavajo, da bi bila inflacijska stopnja še hujša, ako ne bi bile cene hrane skoraj ustaljene. Predvidevajo pa v naslednjih mesecih vzpon tudi v teh cenah.
Uvozne omejitve?
Nekateri člani Kongresa se zanimajo za omejitev uvoza avtomobilov, izdelanih v tujini. Posebno iskani na a-meriškem trgu so avtomobili japonskega izdelka.\ Samo v februarju, navajajo kongresniki, je bilo 27'J vseh novih avtomobilov, prodanih v ZDA, japonskega izvora.
Lani so japonske avtomobilske tovarne prodale kar 1,700,000 svojih avtomobilov v ZDA, leta 1977 pa 1,400,000. Sklicujoč se na podatke zn januar in februar, računajo poznavalci ameriške avtomobilske industrije, bodo leto i Japonci prodali več kot 2 milijona avtomobilov v ZDA.
Člani kongresa kakor tudi Unija avtomobilskega delavstva (UAW), trdijo, da je nadaljevanje tega stanja ne-vzdržljivo. Ako Japonci ne omejijo izvoz v ZDA, pravijo, bo Kongres sprejel zakon v ta namen. Znano je, da se Japonci tega silno boje.
------o-----
Veliko več mamila bo na razpolago letos v ZDA in Evropi
LONDON, Vel. Brit. — Policijske oblasti,, odgovorne zn boj proti uporabi in širjenju mamila v Združenih državan Amerike in zahodni Evropi, pravijo, da bodo imeli trgovci in uživalci te snovi na razpolago letos veliko večje ko ličine, kakor v zadnjih letih.
Pridelovalci opija v jugovzhodni Aziji in na Srednjem vzhodu so imeli izredno dobro letino. Prekupčevalci in tihotapci mamila pa postajajo vedno bolj spretni. Policaji in cariniki trdijo, da storijo, kar morejo. Kljub tem prizadevanjem, računajo, Jn zaplenijo le majhen odstotek vsega mamila.
Iz Clevelanda in okolice
Jadranov koncert—
Včerajšnji koncert pevskega zbora Jadrana v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road je bil lep in uspešen. Dvorana je bila zasedena z več kot 500 ljudmi. Bilo je več obiskovalcev kakor sedežev in nekateri so se morali vrniti domov.
Kosilo MZA—
Kosilo Misijonske Znam-karske Akcije bo v nedeljo, 16. marca v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Poleg pečenih pisk in govedine bo tudi goveja juha. Vstopnice lahko naročite, ako pokličete Franka Kuhela na 881-5163, Janeza Prosena na 486-2394 ali Lavriševo na 481-3768.
Slomškov krožek—
Prihodnjo nedeljo, ob času misijonskega kosila pri Sv. Vidu, bodo člani in prijatelji Slomškovega krožka lahko poravnali svojo članarino in prispevali kak dar za proglasitev škofa Slomška svetnikom.
Rojstni dan—
V sredo, 12. marca, bo rojak Joe Drobnič praznoval svoj 92. rojstni dan. Slavljencu čestita njegova nečakinja Anica Cendol z družino. Tem
V
čestitkam se pridružuje tudi Ameriška Domovina!
Iz bolnišnice—
Ga. Ivanka Cenkar iz Geneve, Ohio se je vrnila domov iz bolnišnice po uspešno prestani operaciji in sedaj okreva na domu. Prisrčno se zahvaljuje vsem za voščila, kartice, obiske, darila in še posebno za molitve.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo v sredo, 12. marca, ob 7.39 zvečer v običajnem prostoru. Po seji zabava.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 7. zvečer, bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joškota Kristanca.
Za koroške študente— Namesto cvetja h krsti pok. Alojziji Lončar, je darovala družina Franka Kastigarja $20 za študente v Mohorjevi hiši. Prav tako za revne koroške študente v spomin pok. Slave Vehovec sta darovala $20 Karol in Agnes Bojc. G. Pavel Lavriša je tudi daroval namesto cvetja pok. Lydiji Sankovič $10 za koroške študente. Lepa hvala izreka v imenu Mohorjeve družbe pov. J. Prosen.
Tiskovnemu skladu—
Rev. Alois Zdolšek, Parkers Prairie, Minn, je daroval $72 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Za ta izredni dar se rev. Zdolšku prav prisrčno zahvaljujemo!
Smrt poznanega rojaka v Kanadi
TORONTO, Ont. — Preteklo sredo. 5. marca, je umrl znani rojak. 61 let stari Anton Juha, ki je bival na 62 Redcar Avenue v tem mestu. Pokojni zapušča ženo Marijo, ter hčer Mary, poročeno Rovanšek. V Sloveniji zapušča brata. Pogreb je bil iz cerkve Marije Brezmadežne v soboto, 8. marca, ob 10. dopoldne.
MEmšm Doiiovsiva
7k vkh i a ?j tat gnm i i«ii% i i
6117 ST. CEAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA "(ISSN 0164-680X)
James V. Debevec -— Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July •
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6-months; $15.00 for three months, Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year ,
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
S3	No. 29 Mon., March 10, 1980
Popuščanje napetosti ni prenehalo -
ker udetente nikoli ni bilo
Pod angleškim naslovom “Detente never lived” je v zelo razširjenem nemškem listu Die Welt (11. januarja) napisal znani uvodničar ameriške revije Washington Post George Will članek, ki prinaša zanimiv komentar k “prenehanju tako imenovanega popuščanja napetosti — detente — v svetu,” ko je Brežnjev “proti vsem priznanim pravicam” vdrl v Afganistan, da pride do toplega morja v Perzijskem zalivu v smislu starega carskega ekspanzionizma.
Fves igrajo Sovjeti “po regelcah”, ki jih glasbeno trobentajo z najvišjih streh. Po regelcah, ki jih Zahod smatra za “zgolj ideologijo”, ki pa nima nič zveze z resmčnim dogajanjem, ki je zadaj. Treba je samo opazovati, kako gledajo zahodni voditelji Brežnjeva ob invazij: v Afganistan samo v vlogi “davnih carjev”, ne vidijo pa, da ravna z Afganistanom samo kot že s svojo “tradicionalno vplivno sfero”. Tako sprevrže Zahod smisel drugam, ko ne gre za carski ekspanzionizem, temveč za nadaljevanje niza “svetovnih revolucij”..
V svoji knjigi “Mein Kampf” Je Hitler povsem jasno in nedvoumno razodel svoje gledanje na svet in na svoj cilj v njema so tedaj — v tridesetih letih (1930) —- celo zelo inteligentni ljudje mrščili obrvi in se spraševali, kaj Hitler prav za prav “v resnici misli’-. Že dvainšestdeset let vlada v Sovjetiji leninizem, ki se nahaja v svojem cilju po zavzetju vsega sveta “v smrt nem konfliktu z buržoazno družbo”. In vendar se po tako doled dobi liberalni ljudje popolnoma resno sprašujejo, kaj Brežnjev pravzaprav “resnično” misli in namerava s to invazijo. Profesor H. Seton-Watson je nekoč rekel, da mi vedno sprejemamo za resnico to, kar nam Sovjetija slučajno razodene, ne tega, kar si oni med seboj nenehno pripovedujejo. To, kar 200,000 komunističnih funkcionarjev po tovarnah in kolhozih od Prežnjeva do zadnjega- funkcionarja — pridigajo svojim podrejenim, je niim samo kamuflaža. Kaj pa Sov jeti “v resnici hočejo”, pa da je to, kar kakšen pri -leten diplomat, recimo član sovietske delegaciie pri Zvezi narodov razodene pri whiskiiu, ali pa sliši kakšen znanstvenik iz notranjosti srednjezahodne Amerike ra kakšnem kongresu od prijaznega člana Akademija v Novosibirskem.
Vera v to, da so kje obče priznana ob'evalna pravila in da so ta pravila prav naša, ki počivajo na liberalnih demokratičnih vrednoten iih, je oni j, mamilo za naše vladajoče kroge. Nam vladajo ljudje, ki najdejo in snet razloge za to, da Sovjeti nrav za prav ne mi-sb.io to. kar govore. Oziroma iasneie:	da zaupa i o,
da resnično rrbdiio le to. kar skleneio na vrhunskih konfoTcnr-ah ali ’m kar so vezani po Helsinških sklepih ah človečanskih pravilih. /-
Lahko gg govori o obnašanju, ki ustreza “priznanim pravilom”, pa se misli pri tem, da je tako obnaša-rie mogoče samo v okviru “priznanih pravil”, ne pa Buh o- n iih iziemah. Sovjeti pa to tako mislijo:	pr:
stranskih, vnrač^niih (nnr. nri problemu Goa v Tndiii j Idol. ah' o lačen ju črt 1. 1979 na.otokih, ki so jih leta Ur > ugrabili Japonski), pa tudi pri važnieših zadevah,
< kot nnr. pri osvajanju Južnega Vietnama, in v celi vrsti vojsk v mirni povojni dobi), ie bila brutalna sila edino pravilo, brutalna sila, ki je tudi uspela.
Kar Carter imenuje - “priznana mednarodna pravila”. so pravila, ki jih priznava splošna mednarodna družba, Ta skupnost je pa spet fikcija. Spet ni nobenih vrednot, ki bi predpostavljale tako svetovno občestvo. ‘Trumana pravila” gotovo niso pravila ZN-listine. B’<' ••sna poraza v Travm in Afganistanu učinkujeta, nri Združenih narodih tako. kakor je vplival Mussolinijev vpad v Abesinijo na Društvo narodov: pokazal je, kako smrtno bolna je — Zveza združenih narodov.
“Priznana pravila”, o katerih govori Carter, so lahko princini detente, nopuščania. ki so bili podpisan;
•°d vrhuške h 1972. Vendar: 1. 1973, ko se še ni posušilo črnilo podpisov, so že Sovieti vzpodbudili Jom-Kiour v- ino m in financirali: 1. 1974 so preprečili mirno združenje obeh Vietnamov; k 1975 so odposlali svoie kuna:; c e mačance v Angolo: 1. 1978 so poslali svoje svetovalce v Abesinijo, med njimi celo enega generala; ko
j,
h-S. .'
KMER IŠKA DOMOVINA,	MARCH 10, 1980
so 1. 1979 poslali svojo rdečo armado v Afganistan, so pa celo Amerikanci opazili, da z detente nekaj ni v redu ..
V Washington Post je bil natisnjen stavek: Detente je mrtvo. Popuščanja je dovolj. Toda Amerikanci bodo lekcije iz 70-tih let razumeli šele, ko jim bo jasno, ., vP(d)Uščanjav sploh nikdar ni bilo. Sovjeti samo izko-liščajo strah Zahoda pred mrzlo vojno. Oni govore Zahodu to, kar bi Zahod rad slišal. In ta želja je bila tako močna! In tako je popuščanje vladalo prav v istem času, ko se je Sovjetija malo znano pripravljala, na vojno in sovjetski ekspanzionizem,
S. S.
Beseda iz naroda...
BARAGOV DAN 1980
JOLIET, 111.	— Ko štern
napisal prvi članek o Baragovem dnevu 1980, še nisem vedel, da bom naprošen za poročanje o pripravah in navodilih za obhajanje letošnjega Baragovega dne, ki bo v Jolietu 27. julija v cerkvi sv. Jožefa. V nedeljo, 24. februarja, pa me je) župnik p. Ta dej OEM povabil, naj se pri-dpužim seji pripravljalnega odbora.
Do sedaj smo govorili samo na splošno, kaj naj upoštevamo pri Sestavljanju programa, posebno česar naj se varujemo. Pri pripravah in organiziranju Baragovega dne 1980 bo sodelovalo več ljudi. Zelja je, da bi vsi ti. imeli v svojih mislih nameri tega vsakoletnega obhajanja.” Iz preteklih programov, moramo narediti zaključke,“da se izognemo: Stvarem, ki nikoli ne vodijo do uspeha. Marsikdo je opazil, da je nevarnost v tem, da postane obhajanje Baragovega dneva za ljudi samo lepa prilika, da se udeleže lepega programa.
Program za letošnje obhajanje še ni izdelan, smo pa na jasnem, kaj moramo pri delu upoštevati, da bo jasno izražena misel o namenu vsega dela za Baragovo zadevo.
Baragov dan ni samo prilika za nastop raznih skupin, pač pa naj bi vse skupine, ki.
, nastopajo, vnesle v svoje točke programa misli in spodbude za spoznavanje Baragove veličine, njegove svetosti, njegovih junaških kreposti, posebno naj pa pride do izraza, kako je Baraga zgled in spodbuda za nas v razmerah, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju.'To naj bi bilo izvedeno na dva načina. Na Baragovem dnevu hpdo na sporedu točke, ki jih bodo izvajali posamezniki ali skupine, in točke, v katere bodo vključeni vsi udeleženci. Celotno obhajanje naj bi v vseh udeležencih ustvarilo skupnost, ki naj spozna, da danes potrebujemo vzora in spodbude za stanovitnost v vernosti in da to na poseben način dobimo v Baragovem.življenj p in misijonskem delovanju. Tako bomo najbolj u-spešno pospeševali poznanje Baraga.
K a t o 1 i š ki družinski list “Columbia’’, katerega izdajajo Kolumbovi vitezi, v februarski številki na zadnji strani ovitka prinaša sliko škofa Friderika Barage kot misijonarja in ga opiše kot vzor m spodbudo za duhovniške poklice. Besedilo zaključuje tako: Pišite na “Vocations Committee, Knights of Columbus, New Haven, Conn. 06507 za kratek opis življenja škofa Barage. Bo obogatilo tudi tvoje življenje.”
Tako naj bi Baragov dan tudi obogatil življenje vseh udeležencev.
Na seji 24. februarja smo govorili o treh glavnih točkah, ki bodo vključene in bodo sestavljale vsebino obhajanja Baragovega dne 19,80.
1.	V soboto zvečer, 26. julija 1980, bo v farnem parku sv. Jožefa večerna marijanska pobožnost z večerno procesijo z lučkami, pridigo in petimi litanijami Matere božje. Ta program bo v slovenščini.
2.	V nedeljo, 27. julija, bo pontifikalna maša s pridigo v cerkvi sv. Jožefa. Pridiga bo v angleščini, za posamezne dele evharističnega obhajanja bo izdelan program.
3.	Kulturni del programa bo v dvorani v parku sv. Jožefa. Ta del programa imenujemo kulturni program, a najboljši izraz to ni,’ zakaj vseboval bo tudi verske misli, .v katerih bodo dobili spodbudo za posnemanje Baragovega ž g led a . Želimo vsem udeležencem prikazati duhovno podobo božjega ^služabnika P riderika Barage. ,
V prvem spisu o letošnjem Baragovem dnevu sem že o-menil, da se pri delu za beatifikacijo božjega služabnika dotikamo nadnaravnega sveta, zakaj s svojim delorn in molitvijo prosimo Boga, da bi bilo naše prizadevanje potrjeno iz nebes. Molimo, da bi Bog pokazal, da je Baraga res to, kar vidimo v n jela. Ako se tega zavedamo, lahko uvidimo, kako je potrebno napredovanje v poznanju njegovega svetniškega življenja in delovanja.
Prosimo vse prijatelje in pospeševalce Baragove zadeve, naj se pridružijo našim molitvam za uspeh Baragovega dne 1980 in za uspeh dela za Baragovo beatifikacijo in kanonizacijo. To vršite lahko samo in skupno, posebno pri družinski molitvi in pri pobožnostih cerkvenih društev.
Želimo in priporočamo, da vi vsak dan molili za Baragovo zadevo. V Lemontu imamo molitve, slovenske in angleške, z velikimi črkami za Baragovo beatifikacijo. Da bi dali tudi drugim spodbudo, vas ‘prosim, da mi sporočite, koliko jih moli dhevno v ta namen. Molitve za Baragovo beatifikacijo dobite na naslovu:
Fr. Fortunat Zorman
P.O. Box 608
Lemont, Illinois 60439.
Na isti naslov tudi sporočite število teh, ki so se pridružili molitveni' akciji.
Za Pripravljalni odbor BD 1980:
P. Fortunat OFM
iznašisTvrst
Passaic, N.J. —- Spoštovano uredništvo! Tukaj vam pošiljam naročnino za nadaljnje leto. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo zelo rada preberem. Posebno pogrešam dopise Toneta O-sovnika. Upam, da se bo zopet kaj kmalu oglasil. (Ur.. G. Osovnik zopet objavlja svoje zanimive dopise iz slovenske newyorske srenje!)
:a Gril
i . i
TV V Voj i ’ V-V .
v G A -.	•
Kje so naši častni možje in žene?
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 16. marca, bo velika proslava v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Avenue. Pri tej proslavi bodo sodelovali skupno vsi Slovenci Velikega Clevelanda. V kolikor je podpisanemu1 znano, se bodo te pomembne slovenske prireditve udeležile tudi razne slovenske organizacije in skupnosti izven Clevelanda.
Pisec tega dopisa sem se rodil v Bridgevillu, Pa. Ko sem bil star komaj 7 let, se je vsa družina preselila v rojstno domovino Slovenijo. V Sloveniji sem bival 25 let in se nato vrnil v Združene države Amerike.
Mojih 25 let bivanja v Sloveniji je tako globoko usidralo v moji duši ljubezen do te prelepe dežele, da ne bom nikoli zatajil ne moje slovenske zavednosti ne materinskega jezika. Vsakega visoko cenim, ki v naši Ameriki ne pozabi, da je Slovenec, in ki sodeluje v prizadevanjih, da se ohrani slovenski jezik.
Žalostno, a resnično je, da je velika večina naših najboljših ameriških .Slovencev že odšla v večnost. Oni so bili tisti, ki so gradili naše slovenske domove, razne druge močne, skupne slovenske organizacije, in ki so sezidali mnogo lepih slovenskih cerkva. Vse te ustanove so prišle v naše lastništvo, a prepogosto se zgodi, da ste sploh ne zavedamo, komu se moramo zahvaliti.
•Na zgoraj omenjeni prireditvi to nedeljo bosta počaščena g. Joseph Ferra in ga. Marie Pivik. Ta dva poča-ščenca predstavljata letos vseh devet slovenskih narodnih domov.
Oba letošnja počaščenca o-sebno poznam, prav posebno pa go. Marie Pivik. Marie in njen mož Ru^ly sta bivala več let zelo blizu naše hiše. Naj • bolj sta se približala naši družini, ko sem bil jaz težko bolan in nesrečen. Za vsa dobra dela, ki sta meni in moji družini takrat storila, naj jima Bog stotero poplača!
Ga. Marie Pivik je v naši slovenski javnosti vedno in povsod zaželjena. Izhaja iz skromne kmečke hiše v Sloveniji in je bila dobro vzgojena. Marie je velika ljubiteljica slovenskega petja in glasbe in je odlična sodelavka pri raznih slovenskih organizacijah in ustanovah.
V čast si štejem, da sem Marie Pivik in njeni hčerki Sonji pomagal, da sta postali članici društva Sv. Vida št. 2i KSKJ.
Rudy in Marie Pivik sta več kot dvajset let aktivna delavca in voditelja pri Slovenskem domu na West Parku, na W. 130 St., v jugozahodnem delu našega mesta Cleveland. Marie vodi tam razne prireditve in zabave. Za božične praznike vsako leto pripravi lepo prireditev z otroci, ki vsebuje slovensko petje in kratko igrico. Te prireditve nas vedno lepo spominjajo na naše božične praznike v Sloveniji. Izvedba teh prireditev je vedno odlična.
Naj omenim tudi, da je Marie Pivik že več let ena direktoric Slovenskega doma na West Parku na W. 130 St.
Jože Vrtačnik
(Ured.: K dopisu g. Vrtačnika bi še dodal, da se Slovenski dom na West Parku, bori -z velikimi finančnimi težavami. To drži seveda tudi za druge domove v clevelandski okolici, težava na West Parku pa ‘je, da tamkajšnja slovenska naselbina ni poseno velika. Brez takih po-
žrtvovalnih delavk in delavcev, kakor sta Marie in Rudy Pivik, in še nekaj drugih, ki bi jih lahko naštel, bi ta dom in — še več — vsi ostali slovenski domovi v Clevelandu in drugod po ZDA in Kanadi usahnili in postali predmet za zgodovinarje.)
------o-------
Ali je možno vsaj deloma kljubovali rastoči inflaciji?
CLEVELAND, O. — Slovenci smo znani kot varčni ljudje. To velja posebno za tiste, ki so prišli v ZDA pred drugo svetovno vojno in ki imajo še vedno sveže spomine na “veliko depresijo” v 30-ih letih. Takrat je veliko bank zaprlo svoja vrata, s trdim delom zasluženi prihranki so pa mnogim Slovencem izginili brez sledu.
Zvezni zakoni, ki jih je sprejel Kongres v tistih letih, so nudili večjo varnost tistim, ki so vlagali svoje prihranke v banke v 40-tih in kasnejših letih. Danes je posamezna hranilna vloga popolnoma zavarovana tudi do $40,000. Od vseh zakonov, ki jih je Kongres odobril v zadnjem polstoletju, so le-ti med najbolj koristnimi posamezniku.
Na podlagi teh jamstev vlagajo sedaj Slovenci in drugi občani svoje prihranke brez skrbi, da bi te vsote zopet šle po gobe. To pa ne pomeni, da lahko ostanejo vlagatelji .ravnodušni .glede teh prihrankov.' ‘ '	' : . : M
Najbolj važno je res, da je vložen denar varen. V današnjih razmerah, ko divja inflacija naprej in je že dosegla raven okoli 16-17% na leto, pa pride nujno v poštev tudi vprašanje, koliko zasluži denar, ki ga imamo vloženega v hranilnih vlogah.
Navadna obrestna mera danes je okoli 5.25%. Nekatere banke nudijo malo več, druge pa manj. Ako imate vloženo vsoto $10,000, pomeni, da vam bo ta obrestna mera prislužila tekom enega leta nekaj več kot $525. Kot sem že omenil zgoraj, znaša danes inflacija okoli 17% ! Dejansko pomeni to, da “izgubimo” okoli $1200 vsled inflacije na vsako vsoto $10,000, ki jo imamo v banki ali hranilnici vloženo, ker denar izgublja svojo vrednost. Ako bi hoteli ostati na isti ravni z inflacijo, bi morali prislužiti od tistih $10,000 najmanj $1700.
Ali pa imamo priliko, kaj več zaslužiti, ne da bi ogrožali sedanjo varnost naših hranilnih vlog? Ta prilika obstaja in zdi se mi, da se veliko naših bralcev tega ne zaveda oz. ne razume, kakšne možnosti so in ako bi se jim izplačalo pozanimati zanje. Torej nekaj vrstic v delno pojasnilo.
Danes lahko kupujemo ta-kozvane “Money Market Certificates” kar v uradih naših bank. Za en “Certificate” moramo odšteti $10,000 in to za dobo 6 mesecev. Denar je vezan na banki za to dobo. Ako bi zahtevali preplačilo tega certifikata, bi dobili nazaj vložen denar in nič več. Glede c e r t i f i kata namreč sklenete z banko nekakšno pogodbo in ako pretrgate to obljubo, morate plačati “globo” s tem, da izgubite obresti, ne pa denarja, ki ste ga vložili. Banka se obveže, da bo plačala obljubljeno obrestno mero.
Koliko obresti dobite za $10,000 za 6 mesecev? Obrestna mera se nekoliko spreminja od tedna do tedna. Za ta teden, to je do 12. marca, je o-brestna mera kar 14.792' . kar dejansko pomeni, da bi v šestih mesecih zaslužili lepo
\
vsoto $747.81. Koliko pa boste zasl užili, ako pustite $10,000 v navadni hranilni vlogi v isti banki z obrestno mero okoli 5.25%? — Okoli $275! Kakšna razlika: nekaj več kot $470 samo v 6 mesecih!
Ako računamo, da bo inflacija letos ostala najmanj na isti visoki ravni, kot je sedaj, pomeni to, da imate možnost zaslužiti okoli $940 več na leto na vsakih $10,000, ki jih imate vloženih v teh certifikatih. Posameznik, ki bi vložil npr. $40,000 skozi celo leto, bi zasužil kar okoli $3800 več, ne da bi bila varčnost njegovega vloženega denarja ogrožena. f
Poudarim: Denar je zavarovan na isti način do $40,000 kot je vaša sedanja hranilna vloga! Edina nevarnost je v tem, da bi bili morda prisiljeni zahtevati predplačilo. V tem slučaju bi izgubili vse obresti za tisto 6-mesečno dobo.
Ko poteče rok posameznega certifikata, vam banka pošlje pismo, v katerem vam to sporoči in vas vpraša, ako se hočete zavezati še za na-dalnjih 6 mesecev. V tem pismu tudi navede obrestno mero za to novo 6-mesečno dobo. Morda bo malo višia. morda malo . nižja. Odločili pa se boste sami, brez pritiska banke.
Vsak posameznik naj T sam odloči, ali so ti certifikati primerni zanj. Pred leti nismo imeli takih prilik in zato se nam zdijo nekaj nenavadnega, celo nevarnega. Mislil*1 pa, da so za več naših bralce'-' posebno starejših, upokojenih, ti certifikati varen način, potom katerega je možno zaslužiti več denarja od iste vsote že v banki vloženega denarja.
Svetoval bi vam, da bi se pozanimali za te možnosti-Vprašajte za več podrobnost' v naj bližjem uradu banke 111 se pogovorite z vašimi otroci’ Denar je vaš, zaslužite z njin1-čim več, kar morete!
Rudolph M. Susel ------o------
Novice iz Chicaga in okolice
BERWYN, 111. — Na poti iz službe domov se je 18. februarja ponesrečil naš mladi rojak Herman Simrayh iz monta, 111. Avtomobil, v katerem se je peljal, je zavozd na led ter je vrglo Herman1' ven. Odpeljali so ga takoj v Palos Community b o 1 n ico-kjer se še sedaj nahaja. Slovenski radijski klub in plesalci folklorne skupine tegy kluba mu želijo skorajšnjeg1' okrevanja.
Naš naročnik Vinko RigD' iz Chicaga je prejel iz Slovenije žalostno vest, da mu je v Logarjih pri Velikih Laščah 29. februarja umrla mam11 Marija Rigler v starosti ^ let. Pokojna zapušča v Sloveniji poleg moža tri sinove D dve hčeri, v Chicagu pa sin3 Vinkota in dva vnuka. Naj počiva v miru, preostalim na' ; še sožalje!
Vse ljubitelje slovenske pe' smi že danes opozarjamo, d«1 naj si rezervirajo soboto, dne 3. maja, za koncert pevskega zbora “Slovenska pesem’ ■ Koncert se bo vršil ob pol *h uri zvečer v veliki svetošte-fanski dvorani na 22 Pl- v Chicagu. Več podrobnosti () koncertu in programu bon1 poročal prihodnjič.
Ludvik Jelenc
ZA SMEH
Pri mehaniku.
“Ali bi mi lahko hupo p11' pravili tako, da bi tulila A enkrat močneje kot doslej ’ ’ “Zakaj pa?”
“Ker so zavore pokvarjene.”


— nmm^K vmmmK, " tu, im
JOHN P. NIELSEN, Ph. D.:
Moja etnična izkušnja
(Prevedla Cirila Saksida.)
V splošno sem tak kot vsak drugi povprečni ameriški Slovenec, rojen slovenskih staršev, ki so prišli v ZDA okoli leta 1900. Drugačen sem samo po tem, ker sem šel skozi vse štiri razvojne dobe, ki jih sin slovenskih staršev lahko doživi: ]) rojen v Ameriki, a Slovenec; 2) nedolžna leta; 3) izgubljena nedolžnost in upor; 4) povratek domov.
I.
Rojen v Ameriki kot Slovenec
Četudi rojen v Združenih državah Amerike, sem bil rojen kot Slovenec in ne kot a-meriški Slovenec, nič drugačen od Slovencev, rojenih v Spodnjem Kašlju, rojstnem kraju mojih staršev. Ako me je v otroških letih kdo vprašal, kaj sem, sem bahaško odgovoril, “Slovenec,” kot sem bil naučen. Vzrok temu lahko iščemo v dejstvu, da so slovenski priseljenci; ki so prišli sem okoli leta 1900, u-stanovili tukaj “podaljšek’' Slovenije. Mislim, da sem do šestega leta svoje,-mladosti srečaval le Slovence.
Rod moje matpre, Plevnik, izvira od leta 1635 in je živel vedno tam (Cerkveni zapiski iz Ljubljane). Te globoke korenine slovenstva in dejstvo, da mi mati, ki ji je bilo komaj 16 let, ko sem prišel na svet, so razlog, da mi ni mogla nuditi v otroških letih a-merikanskega okolja. Poleg tega je bil St. Clair na 40. cesti in okolica, vidno ognjišče takratnih slovenskih priseljencev. Kasneje sem izvedei, da je bil vsaki tretji Slovenec “boter”, nekak posredovalni agent za dotok novonaseljen-cev. Ti ljudje so daleč od doma ustvarili na St. Clair-ju ‘podaljšek’ Slovenije. Ta mala domovina je bila obdana z vinskimi trtami, malimi ze-lenjadnimi vrtovi, dvorišči s kurniki (po 12 kokoši ali tudi več), slovensko cerkvijo in šolo, gostilno s skromnimi prenočišči, ki so za silo lahko sprejela posameznike ali družine. Najvažnejše gostilne so pripadale “botrom”.
Ko sem dozorel za šolo, se je moja družina preselila v faro sv. Vida, nekako dvajset blokov vzhodno od 40. ceste.
Ponovno lahko dostavim, da sem spadal v dokaj posebno leto ameriških Slovencev, saj je bil moj razred najštevilnejši v vsej svoji zgodovini, skupno z deklicami 117 u-čencev, kar pomeni, da je takrat obiskovalo farno šolo sv. Vida 600 do 800 otrok. Vse šolske sestre, nekako 20 po številu, so bile Slovenke, kot sta bila rev. Ponikvar in rev. Bombach, ki se ju dobro spominjam (ko to pišem, sta dve sestri še živi). Nedolgo tega se je naš letnik (1926) zbral in prisotnih nas je bilo več kot polovica, večina živečih v Clevelandu; nekaj čudnega, kar jasno priča o narodni ži-votvornosti te skupine ljudi.
Med tednom, ki je takrat vključeval tudi soboto, so bili moji starši zaposleni v bližnji tovarni. Preko dneva sta bila njihova otroka v oskrbi p A sorodnikih in dokaj preprosto vključena v igro z drugimi o-troci ali na obisku pri sosedovih. A nedelja je bila dan počitka. Vsako nedeljo moja mati pripravila slovesen obed, ne razkošen; peciva ni bilo na mizi. Običajno je bila domača juha, meso s krompirjem in solata. Po c-bedu so se možje prijateljskih družin zbrali v kaki ku-
Pretežni del teh spominov bo v napovedani knjigi:	A-
meriŠki Slovenci in njihove naselbine v Clevelandu, Cleveland Ethnic Heritage Studies Monograph Series, Cleveland State University. Dr. Karl Bonutti, glavni urednik.
hinji, navadno naši, na praznično kramljanje. Možje so pili suho vino, za moj okus prekislo. Po skupnem sporazumu se je vino točilo na plačilo, kruh in klobase pa so bile prosto na razpolago. Mislim, da je moja mati dobila dolar za vsak četrt steklenice. To je storila naravno-trgovsko. Največkrat je bila moja dolžnost iti v klet po vino. Nenavadno, a uživanje vina je bila trdno ustaljena moška navada. Pozneje, ob branju slovenske literature sem spoznal, da je bilo uživanje vina popolnoma sprejemljiv način življenja. Občinski reveži so bili na primer preskrbljeni s prenočiščem, z enim ali dvema obedoma na dan, in z določeno merico vina na teden; neke vrste občinsko socialno zavarovanje za onemogle brez družin ali dohodkov.
Ženske so se zbirale v drugem predelu .hiše, kjer so kramljale o domačih zadevah in dogodkih. Pri teh zbiranjih se je govorilo slovensko in teža pogovora so bili domači kraji in ljudje. Zdelo se je, da so še vsi tam z dušo in telesom. Tudi jaz sem ves prisluhnil čaru teh zgodb. Imena Zalog, Moste, Žužemberk, Koroška, Štajerska, Maribor, so mi bili znana kot danes Brooklyn, Queens, Westchester ali New York. Spoznal sem Ribničane, Gorenjce in Dolenjce. Slednji je govoril počasi in zategnjeno in naučil sem se posnemati očeta, ki je sijajno oponašal njihovo narečje. Kot sem sprejemal slovensko pijačo in hrano, tako sem dojemal imena Kačar, Lojze, Johan in Mici.
Da dokažem, kako dobro smo poznali staro domovino, naj nekaj povem o svojem bratu. Ko sem pred leti, po obisku Slovenije, srečal prijatelja v Clevelandu in mn pripovedoval o njegovih sorodnikih in za trenutek lovil ime kraja, mi je brat v slovenščini priskočil na pomoč: “On živi v Vevčah.” Kako izredno! Dvakrat sem bil tam, pa se nisem spomnil imena; moj brat pa, ki Slovenije nikdar ni videl, je kraj poznal.
Ta nedeljska srečanja so se običajno končala s pesmijo. Zdelo se je, da vsi poznajo stare slovenske pesmi in bilo je normalno, da vsi lepo pojejo. Na Uralu je dežela, kjer tudi vsi pojejo in pregovor pravi, da kdor ne poje, umre. Nekaj takega je bilo pri Slovencih, ki so se zbirali ob nedeljah v naši hiši. Vsi so znali peti in vsi so imeli harmonične glasove, pa naj je bil to bas, sopran, bariton itd. O, kako lepe pesmi! Vsaj za moja doraščajoča leta. Ko danes poslušam te pesmi, se mi solzijo oči; tako polne so slovenskega domotožja. Tudi jaz sem se običajno pridružil petju in če me le kdo povabi, se še danes rad pridružim moškemu zboru in kar pošteno prispevam k harmoniji.
“Prišla je pomlad,
včakal bi jo rad . ..
da bi zdrav, vesel,
lepe pesmi pel”;
ali pa ono:
“Po jezeru bliz’
Triglava ...”
Važen mehanizem ohranitve v tem slovenskem “otoku "
Anstmbe! Lojze Hlede v preteklem letu
GORICA, It. — Leto 1979, ki se je nedavno končalo, se je pri ansamblu Lojze Hlede iz Števerjana pričelo v znamenju velikih priprav na važen nastop —- gostovanje po ZDA, o katerem smo že obširno poročali v tem časopisu. Naj povemo, da je gostovanje po ZDA trajalo od 18. aprila do 3. maja.
Tudi po tej uspešni turneji, kjer je ansambel žel veliko uspehov in navdušil številne ameriške Slovence, nismo člani spali na lavorikah, ampak smo z navdušenjem nadaljevali z našim poslanstvom.
Tako smo že v maju imeli nastop v Katoliškem domu v Gorici ob srečanju manjšinskih strank v organizaciji SSk. Teden dni kasneje je ansambel pod vodstvom Lojzeta Hledeta imel celovečerni koncert v Mačkoljah pri Trstu Po koncertu pa smo še igrali mladim in starejšim za ples in zabavo. Pa ne da bi mislili, dragi bralci, da igra ansambel samo mladim in starim. O ne! Prav radi smo se odzvali vabilu šolskih sester, ki vodijo otroški vrtec v Števerjanu in zaigrali nekaj melodij naj mlajšim poslušalcem.
V juniju beležimo dva nastopa. Prvi na povabilo molo-kluba ‘Pino Medeot” v Mošt ob njihovem prazniku, drugega pa na slovenski domači kulturni prireditvi društva v Skednju pri Trstu.
Mesec julij je bil ves posvečen organizaciji 9. festivala domače glasbe skupno z domačim društvom F. B. Sedej v števerjanu.
No, in po tem kulturnem garanju so bile za vse člane in njihove družine na vrsti potrebne poletne počitnice.
A že septembra smo spet prijeli za naše inštrumente in nategnili glasilke naših grl ter tako igrali in prepevali kar dva večera v Dolini pri Trstu na “Našem prazniku” v organizaciji SSk. Nato je teden dni kasneje ansambel igral na “Prazniku solate” na Kolonkovcu, pri Trstu. Dalje je ansambel v septembru nastopil v domu “A. Budal” v Štandrežu slovenskim obrtnikom na njihovem srečanju.
Oktober je mesec trgatve in vina. Znani kletar in prekupčevalec vina Scolaris iz Šentlovrenca nas je povabil na majhen domač praznik, kjer seveda ni manjkalo zlate kapljice.
Toda Lojze Hlede in njegovi fantje niso bili samo gostje na prireditvah. Tudi sami so marsikoga pogostili. Konec julija nas je obiskala v Števerjanu družina Kavčič iz Clevelanda v ZDA in je prišla na obisk v domovino. Pri tej družini sta na turneji po Severni Ameriki bila cel teden gosta dva člana ansambla in siper Jožko Mužič ter Robi Beretta. V Števerjanu smo jim tako člani ansambla Lojze Hlede vrnili gostoljubje in priredili pri Mužičevih lep domač praznik, ki bi se mu po ameriško reklo kar “party”. Kavčičeva družina je bila večera zelo vesela.
V septembru smo imeli drugega gosta, tokrat iz New Yorka, kjer smo tudi nastopali in sicer Carija. Tudi z njim smo obujali spomine na lepe dni v New Yorku in preživeli smo, skupno prijeten večer.
In nazadnje nas je prve dni novembra presenetil obisk naše prijateljice Jean Bryan, ki je na naši turneji po ZDA veliko pomagala in sodelovala. Ob njenem obisku v “starem kraju” smo ji bili nekaj
— -----o-—•—-----
Pri ljudskem šielju ne zalajimo svoje narodnosti
Urad za ljudsko štetje — Census Bureau bo v prihodnjih dneh razposlal vsaki šesti družini v ZDA vprašalne formularje, v katerih bodo med drugim navedena tri važna vprašanja: Rubrika 13-a) ali oseba govori doma poleg angleščine še kak drug jezik; b) Kateri jezik? Rubrika 14: Kakšne narodnosti so bili vaši predniki?
Izbrane družine bodo prejele te formularje koncem tega meseca. Toda ta vprašanja niso vključena v standartne vprašalne formularje za ljudsko štetje, ampak — kakor rečeno -v poslana bodo samo vsaki šesti družini.
n*+**t+****tr****e***t *********
v Ameriki so bili, kot je bilo že omenjeno, “botri”. Moj stari stric Jože Plevnik je bil lastnik saloon-a in ni preskrbel novodošlim samo prenočišče in delo, pač pa deloval kot neuradni bankir. Posojilo za hišo se je dobilo z minimalno birokracijo; lahko si si celo “izposodil” zemljišče za hišo in izplačal si ga lahko šele potem, ko si plačal hišo. Ta moj stric je bil ustanovitelj St. Clairske posojilnice in, ji je tudi več let predsedoval. Franc Močilnikar, moj drugi stric, je bil prav tako podieten. Začel je s trgovino z mešanim blagom, postal lastnik saloona in končno veleposestnik, vključeno lastnik “farme”. Priseljencem je bil vedno na razpolago s finančnim ali civilnim posredovanjem. Zdelo se je, da sta Jožef Plevnik in Franc Močilnikar poznala važne ljudi na občini in tako služila kot važna posrednika priseljencem pri vživetju v nove razmere v novi domovini.
(Dalje prihodnjič)
Če bo torej katera od slovenskih družin prejela takšne formularje, naj ne pomišljajo, da zapišejo, da znajo in doma govorijo tudi slovensko. Prav tako je važno, da v rubriki 14) na vprašanje, kakšne narodnosti so bili vaši predniki, določno zapišete, da ste slovenskega rodu, Vlada namreč zbira podatke o narodnostni sestavi prebivalstva, kakšen jezik govorijo poleg angleščine v gotovih narodnostnih naseljih, da more na podlagi teh podatkov s federalnimi fondi podpirati razne narodnostne programe in v lokalnih javnih službah zaposliti ljudi, ki obvladajo dotični jezik.
Po namenu ljudskega štetja je tudi slovenski jezik označen kot samostojni obveščevalni jezik. Nikakor ne smete zamešati slovenskega z jugoslovanskim jezikom, ker bi vas tako prišteli k srbo-hrvaške-mu jeziku. Na vprašalni poli tudi ni določnega vprašanja, koliko doma ali v družbi uporabljate drug jezik kot angleščino, merodajno je, da označite, da znate in govorite drug jezik, v našem slučaju — slovenski. V angleščini “Slovenian” velja pa tudi “Slovene”.
Slovenci v Ameriki pač nimamo vzroka, da bi zatajili svojo narodnost. Vsi moramo biti ponosni na ustvarjaneje slovenskih fara, slovenskih šol, na Slovenske domove in kulturne ter človekoljubne ustanove, na slovenske bratske organizacije, slovenski tisk in na živahno slovensko udejstvovanje po naših naselbinah, ki so splošno priznane kot'-najbolj vzorno urejene. Zato pač nikomur ni treba pomišljati, da javno pove ali zapiše, da je Slovenec ali Slovenka.
dni za vodiče ter ji razkazali naše zanimivosti. Zadnji večer pa smo priredili pri Lojzetu srečanje, na katerem smo ob obloženih mizah in ob diapozitivih, ki jih je Niko posnel v Severni Ameriki, obujali spomine in občutke. Jean Bryan je bila gostoljubja zelo vesela in presenečena, ko smo ji v spomin podarili plaketo. Ni se mogla od ganjenosti vzdržati solz.
Še dva dogodka naj omenimo, ki nista sicer povezana z delovanjem 'ansambla, a sta zelo važna za člane te skupine, zlasti za kitarista Bruno-ta Hledeta in trombonista Nika Klanjščka. Ta dva sta namreč spremljala pred oltar svoji zaročenki in tako stopi-
la v zakonski stan. Vsi ostali člani jima seveda želimo obilo sreče v nadaljnjem skur-nem življenju, ženama pa še posebej veliko potrpljenja in razumevanja.
V zimskih mesecih ansam-: bel ne spi. Nekaj se “kuha v loncu”. Člani redno vadijo in se pripravljajo na snemanje velike plošče in kasete, ki bi morala biti v prodaji enkrat spomladi.
Naj bo za sedaj dovolj. 2e sedaj se ljubiteljem domače glasbe in prijateljem ansambla Lojze Hlede priporočamo za nabavo te plošče, vsem članom pa želimo nadaljnje u-spehe.
ZS in NK
ple Hts. priredi Večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Serviraj© od 6. do 9. zvečer.
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair A ve. & E. 68 St. 361-«!» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
KOLEDAR
f :t i '	'	’	•	••
društvenih prireditev
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, ls/t acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
(X)
**********************************************************************
BY OWNER
MAREC
16.— Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 11.30 do 1. popoldne.
22.	— Glasbena Matka priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes, Ave.
29.	—Balincarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Maršič.
30.	— Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne.
APRIL
12.	— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Pevski zbor Slovan priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. pop. Po koncertu zabava s plesom. Igra orkester Eddie Rodick.
13. — Slovenska telovadna zveza priredi Telovadno akademijo.
20.—Klub slovenskih upokojencev na St. Clair priredi večerjo in ples v spodnji dvorani SND. Začetek ob 4. popoldne.
26.	in 27. — Mladinski pevski
zbor, Kr. 3 SNPJ priredi pomladanski program “Rumpclstiltskin” v SDD na Waterloo Rd.
27.	—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave , Maple Hts., O.
MAJ
3. — Pevski zfyor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer ” SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku.
26.	— Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokol j a Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosalo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
29.	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
13.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv.
mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Ohijska Federacija KS-
KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hillsu,' Ohio.
24,	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sy. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za žabam igra Frank Sezon.
OKTOBER .
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-
Euclid Ranch, just West of E. 250 St., 3 large bdrms., 2 full baths, remodeled large kitchen, full divided basement, 2 !4 car detached garage, brick patio/gas grill. Move in condition. $62,900.
Call 261-4995 after 6 p.m.
(x)
OWNER WANTS OFFER
Near Si. Christine’s in Euclid. Large rooms, basement and 2 car garage. Big value, low price! Call Ellen Forrester at 481-8287 or
RYBKA REALTY 261-6300
(27-31)
BUYING DOLLS
Old or new, in any condition, one or many.
651-7725 after 3 p.m.
(24-29)
FOR RENT
1 bedroom suite, up. Off 60th and St. Clair. Call 442-4386 evenings only bet. 5 & 7.
(26-30)
FOR SALE
Lake Shore, Westropp. 2 Family. 6 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Avc. $12,900. Call 951-8530.
(27-38)
SECRETARY NEEDED
Good secretarial position, with opportunity for advancement. E. 21 and St. Clair.
621-2405
(27-29)
EUCLID — OFFICE SPACE SHORE CENTER
500 square feet. Washroom paneled, carpeted. Heat, air and water included. $250 per month. — 486-5199.
(27-29)
STANOVANJE IŠČEM
Iščem oprem]jeno sobo ali pa manjše stanovanje. Oboje je lahko tudi neopremljeno. Kličite 431-0628.
(28-29)
HOUSE FOR SALE
Single home. Remodeled. 3 Bedrooms, 11J baths, 3 car garage. St. Vitus area.
Call 881-1172
(28-32)
Help Wanted
Housework. General, 1 day a week. Reliable. In Euclid, Ohio — cn bus line. 731-8901.
(29-31)
BY OWNER
Euclid, 3 bedr. brick ranch, attached garage; move in condition. Open Sat, & Sun. 1-5 p.m. 556 Hemlock Dr. Call 731-8051 after 4:30 p.m.
(29-31)
ameriška domovina,
MARCU 10,'1.980
Vuclav Benei-Trebiuky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
“Zgodi se ti po volji..
“Če sem vama delal krivico, odpustita . .
“Odpustila sva ti že ..
Škof Valdemar, ki je, kakor je bilo videti zadnjič, blaznel, je prišel zopet k zavesti, v duši se mu je razjasnilo.
O tega časa o njem nista slišala ničesar in tudi nista nikjer po njem povpraševala.
Kraljevska soproga ' sta si pričela graditi novo mesto .. . Ogelni kamen je sicer položil že stari kralj Valdemar; toda vojne niso pustile Kodanju niti, da bi se razvil, kaj šele vzcvetel. Toda takoj prvo leto vladanja Valdemara II. se je pričelo dvigati novo mesto, širilo se je, bogatelo, rastlo, kakor bi bilo začarano z zlato žilico. Starci, ki so za otroških let videvali na teh krajih še lesene, z glino ometane hišice, niso niti hoteli verjeti svojim očesom.
“Naša prababica, slavna kneginja Libuša, je prerokovala mestu, katero je ustanovila, najsijajnejšo bodočnost. Če bi mogla tako tudi jaz — pozna njena vnukija — v tej novi svoji domovini! Če bi bil Kodanj kralj Balta do najpoznejših časov, tako kot je Praga že vladarica celega Češkega in bo — bo na veke. Libušino prerokovanje se izvršuje dan za dnevom ... O, da nimam oči, ki bi videle v bodočnost, da bi vedela, ali sem prišla v to deželo k dobremu, k sreči in blagoslovu ali ne! ..
Mlada danska kraljica se je že tudi pripogibala nad zibelko, iz katere je gledalo na njo dvoje oči — prav takih, kakor bi padle materi izpod ! želo, v katerih se je smehljalo dvoje ustnic, kakor očaranih z materinim dihom, in dvoje ličec, na katerih je biio mogoče najnatančnejše videti izraz, ki je bil razlit po kraljičinem obličju.
Da bi bila zakonska sreča na danskem dvoru popolna, so prinesle štorklje iz južnih pokrajin dečka, — ljubko de-tece, ki je bilo zmožno mladi materi pripraviti najsrečnejše trenutke . .. Sinčku so dali ime po očetu.
“Ded Valdemar je bil velik [ kralj, oče Valdemar je zmagovalen kralj, in kaj bo sin Valdemar?”
Knezoškof Andrej, mož velike plemenitosti in značaja kakor čisto zlato, je obstal pri teh besedah najprej na dečku in potem na kraljevskih zakoncih ...
“Če bi smela Boga za kaj prositi, bi mu že zdaj izprosila priimek...”
“In kak bi bil priimek, katerega izvoliš prositi za dečka še v zibelki, svetla gospa?”
“Če bo enkrat vladal, da bi ga vse ljudstvo imenovalo: “dobrotlivega!”
Knezoškof Andrej je uprl pogled na zlat križ, obešen v kraljevski sobi, sklenil roke, in zdelo se je, da so se mu oči orosile s solzami.
“Valdemar veliki — zmagoslavni — dobrotljivi! — Daj vse to, Bog, in blagoslovi svojo dedovino!”
Knezoškof Andrej je bil v tem trenutku podoben starodavnim prerokom v obljubljeni deželi, katerih obljubi je vedno kar najprej sledila izpolnitev...
Kraljica je držala dečka v naročju in ga pritiskala na prsi. Irt soprog jo je molče poljubil.
Papež o namenu katoliških šol
Vatikan — Ko je sv. oče 9. februarja sprejel študente "rimskih šol, je ob tej priložnosti obrazložil, kakšen namen in pomen imajo katoliške šole. V katoliških šolah krščanska vera razsvetljuje znanje: svet, življenje in človeštvo. Toda na žalost, kadar ljudje govorijo o katoliških šolah, čestokrat pri tem mislijo le na primerjave kot konkurenca z drugimi šolami, ali celo da so v nasprotju z drugimi šolami, posebno javnimi. Toda to ni res!
Resnični namen katoliških šol je vedno bil, da izoblikujejo kristjane v vzorne državljane, ki bodo s svojim znanjem, resnostjo in izkušnjami zmožni koristiti skupni blaginji. Študentje v katoliških šolah se naj z resnim in marljivim delom pripravljajo za naloge, katere jim bo v privatnem in javnem življenju namenila : božja Previdnost v okviru civilne in cerkvene skupnosti. Bodočnost naše dežele — dejansko vsega sveta— bo namreč takšna, kakršno si bo sedanji mladi rod ustvarjal.
NOVE SPODBUDE SV. OtETA JANEZA PAVLA II-
In sreča, ki se je naselila v kraljevskem gradu, je razlila svoje žarke po širni deželi, posvetila na vse strehe, ožarila vsa obličja in prodrla v. vse duše ... In zdelo se je, da je našla pot tudi preko morja v slovanske dežele. Toda žali-bog se je tako le zdelo.
Že na meji bodrcke dežele je bilo zavistnih oči, ki so pričakovale maščevalne roke, da Uniči srečo in peklenskih nog, da jo steptajo, da se nikdar več ne drzne v te kraje.
Med Bodrci se je širilo nekaj časa sem bolj in bolj čudno gibanje.
Bistro oko očeta Dobrogo-sta je zelo dobro razločilo nastavljene mreže, v katerih naj bi poginila tako nadepolna sete v^ ki so jo zasejala njegova usta, mreže, katere bi imele pograbiti slovanski živelj in mu na veke zadrgniti vrat.
Jitrenec je bil tudi vedno bolj in bolj mračen.
Oči njegove mlade soprogo so postajale kalnejše in kai-nejše .. . Glava se ji je klonila nižje in nižje proti prsom .. . Mnogo časa je presedela, gledala proti morju in molčala — molčala ... Sam Bog je vedel, kaj se godi v njeni glavi. Večkrat je naenkrat izginila in naj so jo iskali kjerkoli, nikjer niso našli po nji niti sledu. Sama se je vračala nazaj.
Na očeta Dobrogosta so pričeli tu in tam gledati nezaupljivo. Videti je bilo tudi, kakor da ga poslušajo že s skrivnim odporom. In ko je vprašal može po vzroku vsega tega, so mu rekli, da jih skušajo besi. Drugega odgovora ni mogel dobiti od njih. In danes je že opetovano govoril o teh stvareh z Niklotovim dedičem.
“Pripravljajo se stvari, ki lahko postanejo hujše od preteklih. Gospod, bodi skrben in pazljiv!”
Bodrcki knez Jitrenec je obstal na starem možu z vprašaj očim pogledom.
“Tuje roke nam podkopava-jo zemljo pod nogami... Ne vem, gospod — ne vem — kako je na Danskem?”
(Dalje prihodnjič)
Rim — V soboto, 16. februarja, je sv. oče obiskal lateransko univerzo, katera je že več stoletij na poseben način v službi papežev odnosno Cerkve. Sv. oče Janez Pavel II. je doslej obiskal že dve rimski univerzi, in sicer jezuitsko Gregoriano in dominikansko sv. Tomaža Akvinskega. Lateranska univerza se od drugih loči po tem, da na njej predavajo udje najrazličnejših redov; ravno tako pa tudi škofijski duhovniki.
Profesorjem kakor tudi štu-' dentom lateranske univerze je sv. oče govoril v avli. V govoru je poudaril, da je katoliška univerza dokaz, kako se razum in vera ujemata v eni resnici. V svoji službi veri ima univerza nenadomestljivo vlogo, saj pripravlja prihodnje duhovnike in povezuje resno znanstveno delo z absolutnim spoštovanjem razdetja. Tako služi znanosti in veri, posebno še v času, ki je razvil kritični smisel za raziskovanje ter želi vse videti, vse vedeti in vse izmeriti. Te znanosti pa ne smejo ostati v zraku, marveč morajo ohraniti svojo praktično vrednost. Gre namreč za žive resnice, katere zadevajo vsakogar; zadevajo pa tako sedanje kakor tudi prihodnje življenje. Univerza mora biti središče, katero izžareva solidno teološko znanost. Odprta mora biti različnim strujam; dinamična, hkrati pa se ji mora poznati, da jo navdihuje božja beseda.
Ker služi lateranska univerza v prvi vrsti pripravi prihodnjih duhovnikov, zato je sv. oče v svojem govoru naštel nekaj meril, katera mora v vsakem primeru spoštovati. Na prvem mestu je zvestoba tistemu, kar Cerkev izpoveduje, to je, poslušnost cerkvene-
mu učiteljstvu. Upoštevajoč položaj, katerega zavzema med katoliškimi univerzami m teološkimi fakultetami, mora biti lateranska univerza zgled drugim. Postati mora kraj, kjer bodo študirali in vrednotili različne miselne in teološke struje, skratka, univerza mora biti vesoljna, katoliška. Ker vzgaja prihodnje duhovnike, mora imeti teološki študij izrazito pastoralno razsežnost. Leta 1957 je Pij XII. na tej univerzi ustanovil poseben pastoralni inštitut, ki vzgaja profesorje pastoralni znanosti ter dobre pastoralne delavce. Sv. oče Janez Pavel II. je poudaril, da je v našem času treba najti nove in učinkovitejše načine oznanjevanja kar da je v prvi vrsti naloga pastoralnih institutov.
Na kratko se je sv. oče ustavil še pri vlogi pravnega instituta, kateri deluje v okviru lateranske univerze. Cerkvi so potrebni dobri pravniki, ki jih vzgaja institut; posebna naloga njegovih strokovnjakov pa je priprava novega kodeksa, študij osebnega prava v zvezi z (Zagotavljanjem človekovih pravic in vprašanje združene Evrope. Slednje vprašanje je sv. očetu zelo pri srcu, redno poudarja, da bomo morali tudi kristjani dati svoj prispevek “za krščansko podobp tega kontinenta”. (Po Družini)
Zvonenje za ameriške talce
Washington, D.C. — V katoliškem ameriškem narodnem svetišču baziliki Brezmadežnega Spočetja v Washing-tonu pozvonijo vsak dan zvonovi v znak solidarnosti z ameriškimi talci v Iranu.
56 zvonov vsak dan zvoni pet minut od prvega tedna, odkar so iranski levičarski skrajneži napadli ameriško ambasado v Teheranu in nasilno pridržali 50 ameriških talcev, ki so tam zaprti že skoraj 3 mesece.
Redno vsakdanje zvonenje kliče vse Amerikance k moralni podpori ameriških talcev v Iranu in je Amerikan-cem tudi vsakdanje svarilo o preteči svetovni nevarnosti.
Ideja zvenenja kot glas solidarnosti Amerikancev s sodržavljani v nesreči je edinstvena v 60-letni zgodovini bazilike Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu.
Ko so na povabilo predsednika Carterja pred kratkim prišle v Belo hišo družine in sorodniki ameriških talcev v Iranu, jih je osebno pozdravil tudi direktor ameriškega narodnega svetišča v Washingtonu msgr. John J. Murphy.

			
V 1)1 a g spomin
OB DVANAJSTI OBLETNICI
ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA. NEPOZABNA MAMA, SESTRA IN TETA
mn ejfMDEK
rojena FILIPČIČ Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 19G8.
Kje si moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas.
Žalujoči :
Dvanajst let je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj in sveti raj na veke uživaj.
DRUŽINA
Cleveland. O., 10. marca 1980.
CIGiOCKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
‘Legal Services at Reasonable Rales” SAVE
i,atimka in

Dežela penzijonistov
Urad za ljudsko štetje — Census Bureu v Washingtonu poroča, da se je v desetletju 1970-80 število Amerikancev, ki so stari manj kot 18 let, zmanjšalo za 10%, dočim se je število Amerikancev, ki so stari nad 65 let, zvišalo za 25%.
I.
II.
m.
iv.
v.
VI.
VII.
VIII. IX.
X.
XI.
XII.
imena meaecev
Januar — Prosinec Februar — Svečan Marec — Sušeč April — Mali travm Maj — Veliki travm Junij — Rožnik Julij — Mali srpan Avgust — Veliki srpaa September — Kirnov« Oktober — Vinotok November — Listop&d December — Gruden
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
« SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
NAROČITE SI
DNEVNIK

AMERIŠKO DOMOVINO
1
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE ?lil

!!
AMERIŠKI DOMOVINI
Poravnajte naročnino pravočasno!


. S
h vsakovrslna tiskarska dela
ne priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
Sl 17 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA EN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine ra društvene prireditve, o Krožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnicr
*
Najlepša izdelava - Pcvovr*ten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
rKGOVSKJS TISKOVINE PRIVATNE TISKOVINE