91. številka. Tečaj XXII. „Bonvoai« itbaja po trikrat na teden t ieatih is. danjih ob tovklh, 6«l*tkUi in BObotRh. Zjatranje itdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje »tane: i» Jedenroeaeo . f. 1,—, izven Avstrije t. 1.90 ■a pol let« . , „ 6.— . , . 8— " v« leto . . „ 1B.- a J, " 18,— Nartiila* la pla6«vitf aapre] aa aaroftfea kraz priložene aoraonlna t« aprava aa W fI,ra- ioi upmvniitvn ulica Molino pit« oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglata je plačevati loco Trat. Odprta rekUma flije ao prosto poštnine. Glasilo «lovenak«|a politiinapa druiftva mm Primoraka, ,r mUnoatt j« mm' našim gg. naročnikom! Danes smo odposlali nakaznice vsem onim gg. naročnikom, kateri niso 8e doposlali naročnine za tekoče četrtletje. Z ozirom na to, da je naročnino plačevati naprej, prosimo zamudnike, da nam čim prej blagovoli doposlati naročnino. UpravnUtvo „Edinosti V slovo. Kakor plam, ki se jedenkrat zasveti, žarno, naporno, predno ugasne, predno nastane teaa, kjer je plapolal poprej veličastni zubelj, tako je še jedenkrat iii poslednjič zamplamtel ogenj svetega, burnega navdušenja na onem ognjišču, kjer je sijal tri dolga leta, — ogeaj narodnega navdušenja v priprostem prostoru telovadnice .Tržaškega Sokola'. Sedaj se podira ono stavbišče, ki je bilj skozi tli leta nekako naš — ali smemo reči? — .Narodni dom* ; sedaj ae podira ognjišče, na katerem je sijala marsikateia bujua iskra svetega narodnega čutstva, podira se, in na onem prostoru, — oj kaka britka ironija 1 — sezida novo poslopje politični naš nasprotnik — Italijan. Človeku, obstavšemu te dni pred isto nizko hišico brezi nadstropja, da skoro brezi okeu, utori se milo, videčemu, kako kipi iz rusečega se prostora sedaj rumeni umazani pral), umazani prah, kjer je kipel še pred malo dni k nebu čisti zubelj najlepših narodnih Čutil. Da, pred malo dnij, 18. t. m. je slavila krasua slovanska misd jeden svojih najlepših praznikov, na poslednjem občnem zboru političnega društva .Edinost". Ta dan je bilo, kakor da so slutili primorski Slovani, da se vidijo zadnjikrat pod tistim krovom, ki spominja nekako na priprosta zbirališča prvih kristijanov-mučenikov, in prišlo jih je tako ogromno število, da je bil premajhen širni prostor. Vsi so slutili, da ogenj slovanske misli poalednjikrat divno žari in plapola na tem ognjišču — tako mogočno, kakor malokedaj poprej; in tako je prišlo ie». Že, ko je zagledalo zbrano občinstvo v svoji sredi najhrabrejših narodnih zastopnikov, a med temi hrabrimi najhrabrejšega, svojega ljubljenca in PODLISTEK --5 Movetta. Spisal I. Trošt. Pogledal st m v prodajalnico: vse kakor nekdaj in nič drugače. „O, gospod", mi je pritekla nasproti in ponudila obe roki v pozdrav; mojega priimka se ni mogla spomniti, z imenom se je sramovala me klicati. Seveda: obleka dela človeka. Pogladil sem jej »*ehkl ročici — dišali sti po maslu — in pomagal izreči svoje iute. Kmalu po prvih vprašanjih: come va? come la sta? se je nekoliko zdrznila in rekla: .Oprostite, gospod. Vi ste bili oudaj — • V svesti si elegantne vuanjosti sem zarobantil: .Ščavo, kaj ne?" .No, no, prosim; ne tako naglo 1" je hitela popravljati rudeča kakor puran; njen oče si je zadovoljno gladil brke. „Vi ste bili dober prijatelj Josipa K.w „Zopet vam moram zanikati, gospica, prosim: morda gospa —"še bolj je zarndela, se obrnila v prvega zaščitnika, Vekoslava S p i n č i c? a, nastal je nekak nemir, nekako vzburjeno gibanje me] zborovalci; vse je zrlo ua gorenji konec dvorane, kjer je bil cvet zbora, zastopstvo slovanskega Primorja. Ko pa se je prikazala na odru tipična podoba ognjevitega Spinčiča, zagrmelo je po dvorani urnebesno navdušenje, podobno navdušenju vojske, ko se je med Isto prikazal ljubljeni vodja-zmago* valeč. Za tem pa je postal zopet mir, nastala je tišina, in ta tiSlna je bila zopet podobna oni tišini ▼ okolici ognjenika, predno isti jame bruhati. Da, Spinčič bil je isti hip ognjenik, v čegar globočlni vre mogočni ogenj — in ta ognjenik je jel bruhati. V prvo polagoma, pripravljajo se, potem čedalje silneje in silneje in naposled s tako mogočno silo, da je pretresal njega okolico mraz in se je je lotila oduševljenost, kakoršno vzbuditi zamore samo element, kakoršen je lasten jedinemu Spin-čiču. In zares, kakor v izbruhu vulkana, prasketalo in grmelo, žarelo in plamtelo je v govoru | Spinčičevem, v katerem je zbor videl ves sedanji politični položaj Avstrije in vse vnebovpijoče krivice, katere trp6 primorski Slovani in avstrijski Slovani sploh v tem nenararnem položaju. V tem govoru jo zbor videl zrcaliti se vse one divje razmere, v katere tlači primorike Slovane moč vladajočega kapitalizma na Primorskem, onega kapitalizma, kateremu niso • sveta najstarejša prava narodov, onega kapitalizma, ki tepta v blato v zakonih države zajamčene pravice ljudstev in koraka čez nje k prestolu zlatega teleta. V tem brezsrčnem kapitalizmu, ki se poslužuje v dosego svojega gnjuanega namena vseh najgrjih sredstev, ki se poslužuje razbrzdanih strasti najskrajnejega zmožnih elementov — elementov, katerim je že zgodovina pritisnila na čelo pečat zlobnosti — v tem kapitalizmu leži vsa nesreča avstrijskega in zlasti primorskega Slovanstva. Ta kapitalizem je oni kordon, ki noizprosno zadržuje slovanski narod v Primorju, da ne more do svojega naravnega cilja. In da narod slovanski stran, da sem videl rudečico celtipanjn večine in prpd«»dnika dež. sbora v Poreču o govorih hrvatskih in slovenskih, je razumeti tako, rfa je večina in da je predjed-sednik, vzlic prejšnjemu odnosnemu odloku, pretr-goval hrvatske in slovenske poslance z besedami: ,la parli in hngua della Dieta", in da se je dr. D. Trinajsti«! omenjal le kakor izgled. 7. Ono, kar se govori v isti koloni o postopanju vladnih organov z jedue strani proti hrvatskim in slovenskim kandidatom, z dtuge strani pa proti italijanskim kandidatom, popoluiti je tako, da je vlada dopustila, da je prej v vladnem okraju (Izola-Milje-Buzet) bil izvoljen jeden najbesnejših Italijanov, jeden onih, ki nam naravnost taje e k z i -stencovlstri. — In dalje se ima glasiti: Tako se je postopalo kratko potem, ko je omenjeni vladni lint na označeni način pisal o Italijanih. Neverjetno se mora zdeti človeku to, ali je resnično. Da so si Italijani dovoljevali vsega o zadujih dr-iavnozbordkih volitvah, to je že povdarjal gosp. predsednik s kratkima besedama: „Osar tuttol", po katerih so se tudi ravnali v resnici. 8. Poslanec Spinčič je završil svoj govor po priliki nastopno : .Ako še dodatno k rečenomu, kako malo se stori za blagostanje našega ljudstva, da : kako se s nekaterih poklicanih strani ne le nič ne stori, ampak se cel6 ovirajo naše občine in drugi, da ne morejo storiti ničesar ali le malo, potem je slika našega stanja orisana v debelih črtah. V tem neznosnem stanju, tako hudem za Hrvate in Slovence, kakor še ni bilo nikdar, gojim hipno nekoliko nade do zboljšanja po omenjeni večini »boinice poslancev. Glavno nado pa stavljam v ves naš narod hrvatski in slovenski, kateremu ni obupavati radi mržnje in sovraštva proti njemu s preraznih strani, ampak mu je ravno iz tega crpiti prepričanje, d a je prebujen in modiu in da ima veliko veljavo, kajti slabi in neveljavni nimajo sovražnikov. Njemu se je i nadalje boriti neustrašeno, odločno, neprenehoma za svoje pravice, v prepričanja, da — zmaga, ker je Bog, ker je pravica na njegovi strani. Jako dobro sredstvo v tej borbi je ono, katero sem omenjal že lani: da se združujemo kolikor le mogoče, da nas bode čim več v tem društvu, da ustvarjamo bralna, gospodarska društva, posojilnice in slične družbe; da se shajamo, poučujemo, spodbujamo, da bode napredoval ves narod telesno in duševno, da vsi njega udje zadobe zavest, da nismo tujčeva peta, ampak da hočemo iiveti kakor narod z vsemi pravicami njego v i m i t V to ime pomozi Bog I" Vseslovenski shod. Včeraj dne 30. t m. sešli so se v Ljubljani slovenski državni poslanci na posvetovanje o političnem položaju in sosebno o prireditvi vseslovenskega shoda. Nadejati se je, da se doseže ugoden vspeh, kar ne bode težko, ako zastopniki posameznih strank puste na stran, kar jih loči in se omeje na to, kar nas more vezati : na narodnostua vprašanja. Mir med Turško in Griko podpišejo jutri, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes. Poslanikom so včeraj došla pojasnila, ki so jih še priča* kovali od svojih držav. Danes so še konečno uredili člen II. preliminarijev, ki govori o evropskem nadzorstva nad grškimi financami, in člen VL, ki govori o izpraznenju Tesalije od torških vojakov. Preliminariji ob^ezajo 11 členov. Različne ireati. Umrl je na Dunaju člen gosposke zbornice in ravnatelj drornega arhiva, vitez Arneth. Poročilo o zadnji taji mastnega sveta srno morali danes zopet odložiti radi nedostatnosti prostora. Železnice proti Slovanom. V „Slov. Narodu" j čitamo, da se je južna železnica postavila na robu | „Ljubljanskemu Sokolu" in mu odreka posebni j vlak k Celjskim slavnostim dne 8. avgusta t. 1. Vodstvo železnice ae izgovarja, da je „durch flxe Bestellung von Sonderzttgen auf Monate hinaus in Anspruch genommen". — No, ta „Sonderbestel-lung" nam je dobro znana. Ravnateljstvo južne železnice je v prvi vrsti odločno nasprotno Slovencem in bi le tem rado nasprotovalo se svojim ukrepom tudi povodom celjske slavnosti. Saj je sovraštvo Germanov prikipelo že na tak vrhunec, da je do skrajnega sam® — en korak. No, vkljub temu nizkemu postopanju ravnateljstva južne železnice, ki se iz mržuje do Slovencev celo brani .gšefta", bode alavnost v Celju dne 8. avgusta t. 1. sijajna in ogromna manifestacija proti germanskemu krivicoljubju. No, južna železnica se lahko ponaša s tem, da ne stoji sama v tej mržnji do nas. Ravno te dni je dobila tu v Trstu svoj »pendant" in sicer na državni železnici. Leta in leta je dovoljevala ta železnica našemu uredniku svobodno vožnjo na svojih progah. Celo obveičala nas je o tem, koliko listkov nam je na razpolago v jedue® letn. Ali tudi v pisarne državnih železnic je menda popihala sedaj tista ledena sapa, ki mori v tej dobi cvetje po slovenskih livadah. — Te dui smo zaprosili obratno ravuateljstvo državuih železnic listka za vožnjo do Pulja in prošnja naša ja bila — odbila V prvič to, kolikor se spominjamo. In g. „vorstand* je bil celo toli odkritosrčen, da je povedat odkrito, da listke dobivajo pač .Osorva- tore", .Triester Ztg.'----.Mattino", ali „Edi- nost" da je črtana \i. vrste „srečnih". Razume se ob «ebi, da nam ni do one bagatele, katero stane vožuja do Pulja, ali slučaj ima avojo važnost, ker je znak sedanjih časov, znak žaljivega preziranja ne le naše malenkosti, ampak tudi naše slovenske javnosti. Postopanje južne železnice je na vse zadnje umevno, kajti ta železnica je last privatne družbe, povsem neumevno pa ie tako postopanje na državni železnici — na železnici države, koje večina prebivalstva je — slovanska. In tudi to slovansko prebivalstvo mora segati v žep po one novce, s katerimi se zidajo in vzdržujejo mnogokrat pasivne državne železnice 1 Ponavljamo: ne radi sebe, ampak radi slovenske javnosti — ki se mora čuti užaljeno po takem poniževanju nje glasil — smo objavili tu ta naj-noveji siguum temporis na državni železnici I Pogreb Janka Kersnika vršil se je dne 30. t. m. popoludne ob 4. uri na Brdu na najslovesniii način. Prisostovali so pogrebu mnogi slovenski od-ličnjaki; med njimi: dež. glavar Oton Detelja, župan ljubljanski Ivan Hribar, dr.;lvan Tavčar, dvorni svetnik Šuklje, dekan Kajdiž, Jelovšček, Košak, Višnikar in veliko število uradnikov, notarjev ia odvetnikov. Kersnika so položili v družbinsko rakev in na gomili govoril je prekrasno nagrobnioo dr« Ivan Tavčar. PočiraS zdaj t prezgodnji jami. Ki bil si zvezda nagih dni, A genij čuva Tvoj nad aami, Dokler slovenski rod iivi. Krivica se sama tepe. V nedeljo prifind menda štrajkati pekovski pomočniki. Delavnice v katerih se pripravlja najvažnejši del človeške hrane, vsakdanji kruh, bodo počivale in v pečeh bode vladala mrzla temi. Kaj da pomeni to, vsakdo dobro v6. Vzemimo samo slučaj, da bi štrajk trajal več dnij; in da se mej tem izpraznijo vse shrambe kruha, svežega in starega, kaj potem ? Tu bi radi vprašali naš slavni, vsemožni magistrat, ali bode znal začarati, da se preprečijo nasledki ? Tu bi radi vprašali posebno predobrotljivegi Angelija, kaj misli v takem slučaji on, — on, ki je še nedavno temu metal v mestni zbornici oko-ličanski kruh preko tržaških vrat ven na cesto, vodečo v Skedenj ? Kaj, ako bi se okoličanke hotele zdaj opomniti Angelijevega govora proti njihovim bigam in bi lepo ostale doma za časa štrajka ?! Nje bi b:<š ne uničilo to, magistrat pa bi se lepo tpomnil, da je krivico deleti greh in da se krivica sama tepe. Skrajni čas bi tudi res bil, da bi se v zadevi kruha je)o nekoliko pometati tu v Trstu. PosebnO' treba vzeti ozir na dejstvo, da je tukaj „pekov', ki sami prav nič ne razumejo, o pekovskem poklica ki niso peki po poklicu, marveč so samo podjetniki, kapitalisti. Ti kapitalisti si polnijo s skupičkom Žepa od žuljev slov. jrok in ti ljudje so, ki se še drznejo trditi, da podpirajo Slovence, kajti pri njih da delajo sami pomočniki, ki so slovenske narodnosti. Ali je treba veče in zlobniSe ironije? Seveda so pekovski pomočuiki navadno slovenske narodnosti, to pa zato, ker pekovski podjetniki tržaški, po nekem delu Židje, brez Slovencev biti ne morejo, kajti Slovenec je v prvi vrsti priden človek in, — kar je zlasti pri kruhu glavna stvar— on je tudi — snažen. Toda nahajajo se ljudje — in piscu teh vrst je znau celo neki podjetnik, pek, ki pa ni naše vere, niti naše narodnosti — kateremu treba samo pogledati v lice, pa mine človeku vse veselje jesti kruh. In taki ljudje ae pečajo s kruhom! Bili so Časi, ko je v Trstu živel le krščanski pek, ki je bil izučen v tem poklicu in ni bil samo špekulant s kruhom — in še dobro mi je v spominu, da je bilo v onih dneh veselje — jesti kruh. Kakor rečeno torej, čas bi bil, da se v tem pogledu jame pometati v Trstu, čas, da pridejo izvestni življi do spoznanja, da se — krivica sama tepe. Štrujki. Zadruga pekovskih pomočnikov nam piše: .Po nalogu, dobljenem od odbora pekovskih pomočnikov, prosimo si. uredništvo ceuj. lista .Edinosti", da bi blagoizvolilo objaviti, da je deputacija, kateri je bil namen pobirati podpise od gospodarjev, odstopila od te namere. In to vslei sklepov gospodarjev n* sesiauku, ki so ga imeli due 28 t. m. Vrhu tega izjavljajo pomočniki, da se bodo strogo držali na podlagi spomenice, ki hh je izdala dne 25. t. m. Toliko si dovoljujemo javiti Vam v Vase ravnanje. Odličnim spoštovanjem itd. itd.14 Torej štrajk 1 Štrajk se menda prične jutri. Pripraviti se nam je torej na veliko draginjo kruha. Štrajk delavcev v trgovini z lesom nadaljuje. Predvčerajšnjem so se zbrali — kakor ,se nam poroča — gospodarji v posvetovanje. Laške in židovske tvrdke so bile odločno proti vsakemu povišanju mezde, Češ, saj dobimo lahko takoj tudi 1000 turlanskih delavcev. Slovenski in njim prijazni trgovci pa so bili v večini in so sklenili povišati mezdo za 10 nvč. na dan. No, kakor kaže, delavci niso zadovoljni s tem poviškom, kajti na sinoćnjem posvetovanju so sklenili, da je nadaljevati štrajk. Kovaški pomočniki zahtevajo 20% povišanje mezde in 9-urni delavnik mesto 10-urnega. Dotična Bpomenica se že izdeluje. K o m i j i v prodajaloieah j e 9 t v i n bodo imeli svoj« posvetovanje jntri popoludne v laškem delavskem drnitvn na trga Gadola. V Krakovem pa so začele štrajkati — cigar a r i c e. Širajkovke zahtevajo, da se odpravi neki stroj, ki izdeloje po 130.000 cigaret na dan. In resolntne so te cigararice: včeraj so demonstro-vale, izzivljale izgrede in pobijale okna tovarne. Jeden del njih je celo udri v tovarno, kjer so pobijale, kar jim je prišlo v roke. Še le prihitevši vojaki so mogli ukrotiti razsajajoče ženske. Nizkost slovanskih nasprotnikov. Kakd malenkostni v svojem sovraštvu so naši politični nasprotniki, imamo dokaz v najnovejšem pojavu Nemcev na češkem in zlasti v Hebu. Ker se jim ni izpolnila Krivična želja, da bi Badeni kar na njihovo komando utaknil zopet v žep jezikovne naredbe, ker se je avstrijska oblast postavila v bran svojim izdajicam v Hebu, — pode zdaj iz služb češke delavce, služkinje, voznike itd., da bi tudi tem potom dali dnška umazanemu plamenu sovraštva do slovanskega naroda. Zares, podlejši že človek ne more biti in lep spomenik si postavljajo Nemci s takim nečednim postopanjem Tont comme chez nous 1 Ernsst Majstor, trn v peti poštnega komisarja Cor&, je umrl te dni na Rakeku v cvetni dobi 27 let. Par let se je moral boriti za svojo čast vsled nepremišljenosti in strasti imeuovanega postnega komisarja. Slednjič mu je došlo zadoščenje. A komaj je bila izvojevana ta borba, leči je moral V hladni grob. Težko je ugibati o tem, da-li in v koliko so ta razburjenja vplivala na zdravje pokojnega Majstra. To pa je gotovo, da utrdile mu ga niso! Sicer pa prepuščamo gosp. Coid, da pri svoji vesli razinišljuje o tem 1 Cesarski svćtnik — obsojen. Cesarski svetnik in glavni ravnatelj magazina tobaka, Posun, je bil včeraj obsojen na Dunaju na pet let težke ječe. Njega sokrivec, trafikant L8w (!!!) je dobil dve leti. Kdo doma bi zmiraj bil! To ne more biti! Zato pa vzlete št. Jakobski pevci (pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metoda') v nedeljo, dne 1. avgusta po večernicah k sv. Ivanu v „Narodni dom". Zakaj pa tje? Zato, ker je tam čist zrak ; zrak, kit'ieau smo vajeni od mladih nog; zrak, ki poživlja človeka, kakor balzam. In ravno zaradi tega zraku pričakujemo, da pride več naših tje — na zrak- Pevsko druitvo „Kolo" v Trstu vabi na veliko veselico, katera bode v uedeljo dne 8. avgusta 1^97 v korist družbi sv. Cirila in Metoda na vrtu šole pri sv. Jakobu, ulica Giulmni št. 28 V slučaju »"lab-ga vremena boie veselica naslednjo nedeljo. Vspored veselici priobčimo prihodnjič. Pevsko društvo ,Slava" pri sv. M. M. Spodnji priredi jutri popoludne svojo veselico, na kateri nastopi prvikrat novoustanovljeni tamburaški zbor. Želeti bi bilo, da se mestni in okoliČanski Slovenci v lepem številu udeleže te veselice vrle „Slave". Barkovljanskl mladeniči vabijo vse prijatelje plesa, da se udeležć javnega plesa, ki ga priredć v nedeljo dne 1. avgustu na dvorišču gostilne g. Starca (pri CjakuJ. Plesalo se bode na odru. Začetek plesa ob 5. uri pop. in bode trajal do 10. ure zvečer. Pevsko druitvo »Skala* v sv. Križu priredi javno veselico dne v 8. avgusta 1897. z sledečim razporedom: 1. Pavi. Pajkova: „Crnogorac", deklamacija. 2. V: „Slovanska koračnica", mož k i zbor. 3. J. Vilhar: »Slovan na dan", mešan zbor samospevom soprana. 4. A. Sachs: »Novi Salamon", žaljivi trospev. 5. Volarič: „Hrvaticam", moški zbor samospevom baritona. 6. A. J. „Kneftra čevljar korajža", šaljivi prizor. 7. B\ S. Vilhar; „Uzor", mešan zbor. 8. %* ; „Darooklejev meč", veseloigra v jednem dejanji. 9. Ples in svobodna zabava, med posamičuimi točkami sodeluje godba. Ker je čisti dobiček namenjen v prospeh društva, se radodarnosti ne bodo stavile meje. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov so darovali nadalje: Janko Žura, knežji uradnik, Sne* perk......... . 1 gl. 50 nČ. Na dekanijski konferenci v Skalah na Štajerskem dne 22 julija nabrano in poslano po pr.Č g. A. Aškerc u iz Veleuj (g. župnik Jos. Kunej daroval 10 gld.) . . 17 gl. 50 nč. Skupaj . . 19 gl. — nc. Prej izkazanih . . 2036 gl. 47 nČ. Skupaj . . 2055 gl. 47 nč ] šaljivi Brivoc je isiel danes. Prinaia mnogo-vrstnega Šaljivega gradiva. Dobi se ga po taba-j karnah po 5 nvč. Posotniee za brate Sokole! »Goriška tiskarna* A. Gabršč e k priporoča zbirko svojih posetnic, : posebno pa za brate Sokole z monogramom! i NaroČila se sprejemajo od 50 komadov naprej. O 1 naročbi je navesti, ako se želi z zlato obrezo ali brez! — (Te vizitnice so zares krasne. Op. uredn. Povodnji. Od raznih strani prihajajo huda poročila. Več mostov na Dunajščici je podrtih. Po predmestjih dunajskih blizo Dunajščice je povodenj napravila mnogo škode. Promet je zaustavljen na večih krajih mesta, istotako na Donavi in na zapadni železnici. Mnogo družin se je moralo izseliti iz svojih stanovanj. Na Črti blizo St. Poltena je skočil vlak iz tira. VoJja vlaka in 4 poštni uradniki so ostali mrtvi. Dva potnika sta težko ranjena. Prebivalstvo je v velikem strahu. Še le včeraj popoludne jelo se je nekoliko jasniti. Ako ne poneha dež, bo gorjć Tudi reke po vsem Češkem so narasle grozno. Škoda velikanska. Pogreša se mnogo oseb. V Išiu | je narasla reka Traun. Tudi tu je nevarnost ve-I lika. Cesar sam, ki biva sedaj v IŠlu, se je po-• dal na lice mesta. Zobobol olajšujejo zobno kapljice fekarja Piccolija v Ljubljeni (Danajnka čet«*) katere bo bile odlikovano z NajviSjim priznanjem Nj. C. in k. Vi». prejagne gospe preatolonaslodnice-ndove nadvojvodu)]'« •r At • r»nij• n Steklenica velja 240 kr. Zaloga pohištva tvrdke Alessandro Zevi Min »i Trat, Via Riborgo, 21 in Piazia Vecchia it. a i Zaloga pohištva in tapetarij vseh »logov, lastnega i*-j delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na j zahtevale ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno v blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi sa to računil stroške. Najnovejše vesti. Madrid 31. Časopisi javljajo, da je situvacija v Lizboni in Oporto se vedno jako vznemirljiva. Vlada je izdala stroge odredbe proti republikanom. Patrulje hodijo po ulicah, da vzdržujejo mir. Mnogo oseb so zaprli. Na carinarakem uradu je zaplenila oblast tja doSle zaloge municije. Vojaštvo je kon-■ignirano. Pariz 31. Tajnik ruskega poslaništva v Pa-lizn, N a ri š k i n je danes tu unurl. IVAN PUC iz DIVAČE naš rojak in narodnjak kipeti? in slikar priporoča se. uvažujfc geslo „Svoji k svojim !" posebno čestiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom kakor tudi zasebnikom, da bi ga blagovolili počastiti se svojimi naročili. Izvršuje najsolidnejša in naj-točnejša dela v vsakem o žiru. Bratje Sokoli I - Podpisani odbor poživlja one brate člene, ki namernjejo udeležiti se slav-nosti v Celju, dne 8. avgusta, da to nemudoma prijavijo starostn-bratu dru. Gregorinu. Na z d ar ! ODBOR. Zahvala. Podpisana rodbina iskreno zahvaljuje vse one, ki so se udelež ii pogreba naše predrage hčerke in sestre FRANICE CUBAN kakor tudi preč. g. župnika, perce pevsk. društva .Adrija*, dekleta na tako lepi prireditvi pogreba in slednjič vse ostalo občinstvo, ki je poveličevalo pogreb s svojo navzočnostjo. Barkovlje, dne 29. julija 1897 Rodbina CUBAN. V_„Narodnem domu" v Celju je oddati v najem Še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelA ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okraiueniu glavarstvu in ker BVOjB sta v „Narodnem Domu* dva denarnu zavoda, namreč „Posojilnica* in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji »Narodni Doni44 ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D u je tudi gostilna, Čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev Pogoji 30 izvejo pri „Celjski posojilnici', kamor ZAHVALA, Podpisana zahvaljujem se prisrčno vsem onim, ki so spremili mojega prerane umrlega soproga Ivana Vouk k večnemu počitku; a teua fi nom so pomagali utešiti v meni nepopiano bol, ki me je vsled tako hudega udarca zadela. Marija udova Vouk. 1 Prva trgovina i oljem v Trstu I Velika korist! Pošitjatve olja od 5 I. naprej. Uaojam ei naznaniti svojim p, n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskom in Štajerskem, osobito pa gg. tr-gOTcom, knteri si naročajo od IOO kg. naprej, da -aradi . močne in razgirjnno mojo tivorine, oHej dotijo na« j ročeno blago na dom vozni ne prosto. Imam blago vselej prve vrsto in postrežba jo vedno točna, soli'urna in poštena. Blago zamenim takoj, ako no ugiijn. Za Trst in okolico prosto nn dom od B 1. naproj, pustivši posodo na domu, brez are ! Cenik-, jedilno olje 1. 28; fino 1 32; fine se 1. «4; najfinejše l. 40; naumno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48; niim. finojie I. o2; nam. nailinejSo 1 66; ekatrafino 1. 60-64; specijalitetu© oljo 1. 72-80. „Svoji k svojim l" Prifiakovajo obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej sfe spoštovanjem Anton Alroa, Acquedotto 9. Glasovir še v dobrem stanju je na prodaj za 38 gld. v ulici Stadion štev. 19 I nadstr. na levo. Po dogovoru otUla se tudi na obroke. Hiša št. 45, ir najem. ali na prodaj, je na Opčinah prav ob cesti, nasproti farne cerkve, z vrtoin in vodnjakom. V pritličju je prostorna soba, kuhinja in klet, v prvem nadstropju pa 4 zračne novoslikane sobe, podstrešje je visoko in jako obširno. Hiša je vsa predelana in prenovljena. Kdor jo želi vzeti v najem ali pa jo kupiti, naj se obrne na tamošnji župni urad. Kje se dobi najboljši in najceneji maličev sirop? V lekarni .ib G. PlCCOLI-ja v Ljubljani i kateri je pripravljen iz aromatičnih malin ILIf iz Kranjskih gora. Iiudi teh njegovih lastnosti pri- P znali so mu v II. mednarodni farmaceutični ruz- Uff stavi v Pragi 1S. leta najvišjo odliko. tfjl Prodaja na debelo in drobno. Prodaju se tudi v Trstu v drogeriji Cl L LI A, Ponterosso v boteljkah po 60 nvč„ kjor so dobiva tudi ta- m a ri n d o v s i r o p po isti ceni. LL*/T| ISSSSSSiSiS: Gasilno orodje brizgata vseh M brizgalnice na par sesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d. pri Fr. Kenireuter, DUNAJ Hernals — Haupstrasse 105. Provdarki in ceniki na vse kraje brezplačno. Razglasilo. Pođpi&no mestno župau:>tv<> naznanja, da se hod* vrsii od sedaj naprej v Novem mestu (Ru-dolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino »udi koitfskl sejmi, in sie^r: (I vsak prvi ponedeljek vsakega mfcSeCa (ako pade na tak ponedeljek praznit, vrši se sejm priho'lnji pone ieljek), torej 12 sejujov; and*lje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2)junuvarja v torek po sv. Antonu; 3) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4) avgusta v torek po sv. Jerneju; 5) oktobra v torek po sv. Lukežu; 6) decembra prvi torek v adventu; Prvi konjski sejm bode torej dne 2. avgusta 1897, kot prvi ponedeljek meseca avgusta. Priivj 'no je za te ^jive vsestransko pripravno j in prostorno novo sejmi&ce tik državne ceste za i novomeškim p >k"pHliščem s posebnim dohodom in \ posebnim odhodom kakor tudi poskusevališčem /a j konje na a-joifcču sauien). Mestno županstvo v Novem mestu, dne 10. juiijd 1897. Zupan: Dr. Schegula. ^ /lite Si gadnifi J Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro [ Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo nianifakturnoga blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombažine bele in rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih štof črnih barvanih in belih. Udobivajo se razni perkali in sateni v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic. rokovio, pajčolunov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šivilje in kitničarce, u dobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nabuja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za kolesarje. Stof 140 cm. Širok od 65 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev inožkih oblek po najnovejšem Parižkem in Dunajskem kroju. Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni ši-rokosti in najboljše blago za narodne zastave. Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mnogobrojeu obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim udani Ajte & Zadnlk. Trst. Njegova Svetost Papež Leon kili., sporočil jj j o svojem zdravniku prof. dr. Lap poniju lekarnarju Piccollju v Ljubljani najsrčnejo zahvalo za Njih Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piccolijevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepčn želodec, potnnožuje tok, ier povspešuj« prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč., 12 steklenic z zavitjem I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 nvč. --- Najvišje priznanje lekarju P i e c o 1 i j u v Ljubljani kot prirojevalcu kapljic za zobe, katere je zadovoljnim vepehoni Nj. c. kr. Vis. prejasna gospa prestolona-slednicft-udo\a nudvojvodinja. II Štefanija izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 ste-klonio I gld. 50 nvč. LEKARNA P1CC0LI „pri angelju" v Ljubljani Dunajska cesta. lOO do 300 gld. prisluži si meječno oseba vsakega arauu, v ssakem .'naju, gotovo in na pušten način, fcr.-z ka.l^ali iu rizika a prodajanjem postavno >vo!jt-n;h državnih papirjev ;n sreč-. Ponudbe na Ljudevita Oe«terreicher VIII. Dentschegasse 8 Budnpest. Davno skuSeno dijet. koprnet, sredstvo (za naribmije) za oja-čenje in kre pije nje žil in kit človeškega telesa. Kwizde fluid Znamka kača (fluid za tomiste) Rabljen z vspehom od tonristov, kolesarjev in jezdecev r/n ojačenje in škropljenje po daljnjih potih. Cena V, steklenice 1 gl, V, stek. 60 nč Dobiva bo pristen v vseh leknrnah. Glavna zalo:a: O Okrožna-lekarna, Kornenbitrg; pri Dunaju. Vse stroje za poljedelstvo in linogr&dsfro CENE Z NOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava Btiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vselidrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravlike stiskalnic«, luizgaljke proti peroiiosperi, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, Mučilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj Cenike In spjevala zastonj ! v II/, Praterstrasse 49. Iščem zastopnikov! — Cnvati > r^Uouu«^' (L J^vTs ajT^C. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) v Tli81U, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstrope. (blizu novega poštnega poslonfa) Daje posojila na vknjižbo po »'/,%, menjieo po e%,zastave po 0 ■/,"/. Sprejoma hranilno vloge inje obre- Cj stujo po — Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do 12. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludno, ob J nodeljab in praznikih od tO—12 dop. Izplačuje se VBaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki ^ četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži so lahko plačn- vi jejo v mosečnih obrokih po 1 gld. ter znaSa vsaki delež 10 gld. J*It? ® & - .širili s s®s = 'i c ' > ^ * ar 5S ^c s« £ 1 * 18 i* 13 % t o" " W S '3 a S > S 1 I g S S» ^ n s nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje »e vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten : vsled tega zelo trpežen. Precizno delo, dosedaj Se ne prekoseno, zato lahkega teka. OBLIKA JAKO ELEGANTNA. Zastopstvo za Trst in okolico: Josip Egger TRST Piazza della Caserma 3 y, o looooooooocoooooooooc ^oooo ^^nooccocc cof ■ r r