Št. 1. ff ^ irs^ V Gorlei, due 19. septemhra 1918. Letnlk I. I lzhaja v Oorici vsak > četrtek popoludne. I Velja do konca leta I 6 K. ! Posamezne ftevilke se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgo- vinah po 30 vin. '^S' / ,^'^f/ / Inserati po dogovoru. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Gori- ške Straže" v Gorici, Gosposka u'ica, štev. 4. Dopisi pa na uredni- štvo .Goriške Straže*, Gorica, ulica Orzoni, št. 3l. Rokopisi se ne vračajo. „Goriška Straža". Tebi, drago goriško Ijidstvo ob najskraj- nejši meji slovanske govorice, ki si v stoletjih mej vsemi Slovani največ pretrpelo, bodi naša prva beseda, naš prvi po2drav! Se živiš in stražiš svoje s krvjo prepojene meje. Kakor že I večkrat, so ti tudi sedaj sovragi spet poteptali ! cvetoče njive, travnike in brda ter požgali do- niove, a ti hočeš vstrajat' na tej sveti zemlji svojih očetov — zvesta straža slovenske do- movine. Ko bodo sledovi te strašne vojne po- polnoma že izginili s površja domovine, boš ti še stalo in zvesto stražilo najlepši biser jugoslovanske domoviue, ki vstaja sedaj iz groba, ki so jo vanj pahnili sovragi. Bodi I pogumno, goriško Ijudstvo, čeprav so prišli nad tebe dnevi, katršnih nisi še doživelo ! in kakršne je doživel malokateri narod na I svetu, bodi pogumno, saj gledajo na te v tej stiski milijoni drugih Slovanov, ki te ljubijo in ti hočejo pomagati. Jugoslavia, ki vstaja ča- stitSjivo iz groba, podaja tebi prvemu roko -v^ pomoč. Trpelo si brezmejno. a imaš cast, da si zvesta straža jugoslovanske zemlje nasproti I mogočnim zernljelačnim sosedom. Zavedaj se te časti in izvršuj tudi v bodoče zvesto svojo vzvišeno nalogo. Vsi ti hočemo pomagati in delovati iz vseh moči, da si spet opomoreš in da vstaneš k novemu moralnemu in gospodar- I skemu življenju. Pogumno bodi torej v tej [ veliki nesreci, drago goriško slovensko ijudstvo! | Z ustanovitvijn lists .fir» risks» Straža", [ ki bodi skupno glasilo vseh struj „Slovenske I ljudske stranke" na Goriškem, smo imeli namen I združiti vse dobro misleče može, ki priznavajo I sveta krščanska načela, da z združenimi močmi I nastopiino za veliko delo obnovitve razdejane I goriške dežele in da preprečimo vsak poskus I naših narodnih nasprotnikov, ki bi hoteli na- I šemu ljudstvu škoditi na kateri-koli način ali I zasesti njegovo stališče, ki je na njem bilo pred I vojsko. Biti hočemo na straži ! Okolu našega I lista naj se zberejo možje, ki hočejo resno I delovati za obnovo naše dežele. Obnovo ra- I zumemo v najširšem pomenu : versko moralno I in gospodarsko. Vsako strankarstvo bodi po- I zabljeno. Pred očmi hočenio imeti le en smoter, I kako dvigniti naše Ijudstvo na prejänjo višino, I da bo mog'.o vršiti nalogo. ki mu je po Božji I previdnosti določena. I V versko-nravnem pogledu hočemo I skrbeti za vse, kar utegne krepiti krščanska I načela in kr&čansko nravnost mej ljudstvom, I kar je predpogoj za častno blagostanje. Ko bi I vsi narodjo pripoznavali krščanska načela, bi I vojska bill izključena. Vojsko dela poganski I duh, ki je nasproten krščanstvu. I V gospodarskem oziru hočemo ljud- I stvo podučevati v vseh gospodarskih vpra- I šanjil^. Naprosili mo strokovnjake, ki nam I bodo |>oinag{tli. Objavljali bomo zlasti navodila, I ki se tičejo obnove. Gg. duhovniki. uöitelji in I župani n;ij nam gredo na roko, da se Ijudstvo I o vsem iioduči in da vsi, ki so po vojni oško- I dovani. uapravijo na namestništvo in na vojno- I kreditni zavod pravilne prosnje za podpore I ozironia posojila. I V narodnem oziru je naš smoter svo- I bodna Jugoslavija pod hahsburškim žezlom. I To je naš ideal, ki ga bomo skušali doseči I skupno z rodnimi brati Hrvati in Srbi. Izvrše- I va!i bcmo zadnje naročilo voditelja dr. Janeza I Kreka, da moramo namreč vsi, ki smo seme I izkrvavelega naroda delovati iz vseh moči, da I ustvannio svobodno in srečno Jugosiavijo pod I habsburškim žezlom. I Na razvalinah goriške dežele kličemo: I Na delo, da se naše razvaline spet pozidajo 1 in da naša opustosena polja, naši poteptani ¦ vinogradi spet oživijo! Sedaj ni Časa za obu- pavanje in pomišljanje, ampak za čvrsto in neustrašno delo. Vsi naj bodo na svojem mestu, da bodo z moškirn pogumom nastopali za pravice goriškega ljudstva, ki je vsled vojske brezmejno trpelo, da ostane ko v prejšnjih časih, tudi v bodoče zvesta straža jugoslovan- ske zemlje. Izmodreni po strašni svetovni vojski, spopolnjujemo danes staro geslo, ki je bilo: Vse za vero, dom, cesarja, z novim geslom: Vse za vero in za svobodno in srečno Jugosiavijo pod habsburškim žezlom! Vabilo na naročbo. „SIov. Ljudska Stranka na Goriškem" je skle- nila zopet izdajati list, po katerem je Ijudstvo že tako dolgo popraševalo. Razmere niso dopuščale, da bi bil prej kak list izšel. Zdaj je pohitel zopet po slovenski deželi, zdaj je prišel k vam, v vašo hišo kot prijatelj, kot svetovalec kot učitelj, da Vam bo pomagal, vam svetoval in vas poučeval v vseh težavah in perečih vprašanjih sedanjega časa. V narodnih, gospodarskih, obnovitvenih, begunskih, vojaških zadevah Vam bo krepko stal ob strani, naš list bo glasilo vseh naših zadev in potreb, naših ciljev in zahtev, da se bo njegov glas siišal daleč naokoli in navzgor, da se bo slišal tudi tarn, kamor ne sega klic posameznikov. Nujno potrebo takega skupnega glasila čutimo vsi. Saj kar eden ne zmore, to zmore večina. Zato je treba, da se vsak zaveden Slovenec, ki hoče dobro sebi in svojemu narodu, oklene tega lista in ga pridno razširja. „Goriška Staža" mu je ime. Da, na straži hočemo biti, da varujemo svoj dom, svoje imetje, svoj narod, svoj jezik, svoje pravice, da new sovražnik ne ugrabi drage zemlje z vsemi svetinjami, za katere smo doprinesli toliko žrtev. Kakor mora biti zato vsak goriški Slovenec na straži. tako je treba, da je vsak naš rojak pri „Goriški Straži". Zato naj ne bo slo venske hiše pri nas, ki bi tega lista ne naročila. S tern naj pokaže vsak svojo zavednost in dobro voljo, da si hoče graditi pot do lepše prihodnjosti. Do konca tega leta stane list 6 K, in bo izhajal enkrat na teden, vsak četrtek. Vsak naj uplača ta znesek takoj, ker na naročila brez naročnine se pri sedanjih razmerah nikakor ne bo moglo ozirati. Vsak naj doprinese malo žrtev k velikemu skup neinu ciiju in delu I Na delo za „Goriško Stražo"! Kvišku srca! Strašna bojna vihra razsajala je na Ooriškem. A ko se je zopet na mil em goriškem ncbu zjasnilo in ko sem se prvič vračal zopet na Goriško, mi je srce žalosti trepetalo. Gro/no ra/dejanje povsod.. Ne da se s peresom popisati, človek si mora sam ogledati, da čuti od daleč gorje, ki je tu gospodarilo. In na misel mi je prišla peseji našega nesmrtnega Sim. Gregorčiča ^Domovini": Oj, vdova tožna, zapuščena, Ti mati tolikih sirot, S krvjo, s solzami sapojena Ki bol poznaŠ le, nič dobrot, Oj mati vdanega ti sina, Oj zlala mati — domovinal Krepostna si, vsa vredna si, Da krona venča te kraljeva, A trnjev le tvoj venec je In rod tvoj rod-mučenecjel S pesnikom sem povprašc.al: Kdaj to gorje pač mine ti ? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeŠ to obleko žalno, Kdaj solnce zlato sine ti ? Videl sem vračajoče se trume iz begunstva. Hitrih korakov so se vračali k svojim domovom. A često ta in oni ni mogel niti doznati, kje mu je rodna hiša stala. In vendar prišel je s trdnim skle- pem, da ostane tu, saj je v naročju svoje domovine. V srcu je pač ponavljai vsklik domačega pevca: Jaz ljubim tern srtneje te, Jaz ljubim tern zvesteje te, A ljubim te — s solzami 1 In ljubezen, ta vse premore, odstrani vse za- preke, vzbudi nove moči. Kar se je zdelo poprej nemogoče, izvrši kmalu moč Ijubezni! — Videč to veliko nepojmljivo ljubezen ljudstva do domovine, sem v njej črpal tudi jaz tolažbo in poguma! Kmalu bodo naši sedaj razdrti domovi zopet vstali v lepšem svitu, vinogradi in polja se pomladč in zopet bo klilo Življenje in veselje, kjer je prej divjala smrt! Kvišku srca! — 1 mej mo trdno nado, da po nevihti mora /asijati solnce, da po trpljenju mora priti dan vstajenja! Kvišku srca! K Njemu, ki ga imenujemo Očeta. Le zaupno se obračajmo v molitvi k Njemu, od cigar blagoslova je odvisen ves naš vspeh. Naj se zopet dvij?i iz sleherne hiše prijetno kadilo molitve proti nebu. V molitvi najdeš, ti ubogo potrto Ijud- stvo, zopet tolažbo in mir in trdno "agotovilo boljše bodočnosti! Zvezda sreče se je le trenotno zakrila, a zopet posije. Pridi, zvezda naša, pridi Jasne v nas upri očt, Naj moj dom te zopet vidi, Zlata zvezda srečnih dnit Za Jugosiavijo. Dne 31. maja 1917 so naši jugoslovanski po- slanci v državni zbornici skupno povzdignili svoj glas in stavill predlog za ustanovitev samostojne jugoslovanske države v okviru habsburške monar- hije. To je bil hrušč v vseh sovražnih taborih in listih, nemških, mažarskih in laških. Imenovali so nas veleizdajalce, ki hočemo raztrgati državo, nevarne ljudi, katere bi se moralo pobesiti ali najmanje zapreti. Ves narod slovenski pa je navdušeno pov- zdignil svojo glavo, zagledal j' na temnem nebu svetlo liso, ožarjeno s svetlimi žarki, ki napoveduje prihod solnca svobode, ki kmalu "prodre in ožari in razsvetli ves narod slovenski. Naši poslanci se niso ustraSili povzdignjenih pesti in groženj in gro- mečega hrušča. Hrabro so šli svojo pot naprej in povsod in ob vsaki priliki ponavljali svojo zahtevo po jugoslovanski državi. Ta misel je danes prodrla do zadnje kmetske hiše v hribih. ponavlja jo po vsej dežeM vsak mož in vsaka žena, vsak mladenič in vsako dekle, pozdravlja jo gospod in kmet, de- lavec in težak. pozdravlja jo tudi Še begunec v svoji baraki. „Hočsmo jugoslovansko državoi Svo- bodni hočemo bid \" To je klic, ki se danes kot mo- gočen tok vali po slovenski zemlji. Vsak Slovenec ve danes, kaj hoče, ves siovenski narod stoji danes za svojimi poslanci, ki v parlamentu in na dvoru kličejo: Hočemo jugoslovansko državo \u In ta mo- gočni klic, ta čudovita solidarnost slovenskega ljud- stva, ni bila zastonj. Tudi tarn, kjer so bili gluhi in slepi, se danes uvideva, da se jugoslovansko vprašanje mora rešiti. Celo oni, ki so se do zdaj najbolj branili priznati, da je rešitev tega vprašanja nujna, iščejo rešitve. To so Nemci in Mažari. Se ve, iščejo take rešitve, da bi si oni ohranili nadvlado in bi mogli še naprej tlačiti narode slovanske. AH prešel je čas, ko je Slovenec bil tepen in je k temu molčal, ali ko se je s kaktmi drobtinami dal poriniti v stran; danes ne odstopa Slovenec od svoje za- hteve niti za las, on hoče celo samostojno, svobodno jugoslovansko državo. Vsi, ki ljubite svojo zemljo in želite, da ostane naša, ki ljubite svoj narod in želite, da se ta narod ohrani, ki ljubite svoje otroke, in jim na lastni zem- lji želite lepše prihodnjosti, vi vsi delujte za vres- ničenje samostojne, svobodne Jugoslavijel Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem. Na vabilo začasnega načelstva S. L. S. na Goriškem, so se zbrali dne''5. sept, v prostorih „Goriške Zveze" v Gorici zaupniki združene stranke. Zborovanje je otvoril msgr. dr. Jos. Lič an, ter pozdravil navzoče, ki so se zbrali k obnovitvi in pomladitvi političnega Življenja na Goriškem. Na njegov predlog je zbor z navdušenjem odobril po- polno združenje obeh bivših struj na programu S. L. S. na demokratični podlagi ter na podlagi majniške deklaracije, in sicer na kuiturnem, gospodarskem in političnem polju. G. dr. Andrej Pavlica je obrazložil pra- vilnik S. L. S, ki se je po mirni debati o nekaterih točkah sprejel. Prešlo se je na to k volitvi načelnika stranki. Izvoljen je bil enoglasno msgr. dr. Josip LUan, ki je izvolitev odklanjal, a se na zopetno in ponov- no izvolitev od vseh navzočih udal. SIedila je vo- litev odbornikov strankinega vodstva. Pri tem se je pazilo, da bi bili kolikor mogoče vsi deli naše dežele primerno zastopani. Izvoljeni so bill naslednji gg.: Berbuč Ivan, c. kr. prof. v. p.; dr. lvo Novak, odvetnik v Gorici; Berlot Anton, dekan v Kanalu; Likar Ladislav, naduč. v Števerjanu; Ipavec Andrej, c kr. gimn. ravnatelj v Gorici; Abram Jožef, župnik pri Sv. Lucijl; Valentinčič Ignac, dekan v Komnu; Švara Franc, vikar v Šempolaju; Kokošar Ivan, župnik na Grahovem; Rejec Jakob, župnik v Sol- kanu; Zuchiatti Anton, veleposestnik v Medani; Rejec Anton, župan v Šebreljah; Novak Alojzij, dekan v črničah; Manfreda Anton, posestnik na Iderskem; Vuk Anton, vodja čev. zadruge v Mirriu; Cernic Franc, župan v Št Petru; Kovačič Karol. župan v Avčah; Stopar Anton, posestnik v Dobravljah; Huber Franc, posestnik v Bovcu; Bevk Gabrijel, pos. v Cerknem; Sever Ivan, pos. v Rihemberku. Vsi ti gospodje tvorijo konsorcij strankinega glasila: „Go- riške Straže". V načelstvp spadajo tudi vsi naši državni in deželni poslanci. Ker so se bili povabilu na zborovanje odzvali tudi zastopniki agrarne stranke, je na prošnjo g. predsednika dal pričujoči g. d r. Franko, kot načelnik te stranke, svojo izjavo. On z veseljem pozdravlja misel, da bi se vsi Slovenci združili k skupnemu delu za blagor ljudstva, ki je po vojski tako strašno udarjeno. Zdaj ni časa za cepljenje in strankarske boje, zdaj je treba složnega dela. On pozdravlja misel za s p o j i t e v agrarne stranke, ki ni nikdar zatajila pozitivnega krščanskega načela, s Slovensko Ljudsko Stranko, a sam se zdaj v imenu svoje stranke ne more še izreči za popoino spojitev, ker je zato treba zaslišati glasove pristašev agrarne stranke, ki so pa zdaj razkropljeni po svetu. Za zdaj je za pridružitev k Slov. Lj. Stranki, ki je najmočnejša in ima prihodnjost, pripravljen je sodelovati in upa, da pride po zaslisanju pristašev agrarne stranke tudi do popolne spojitve z našo stranko, s katero ima skupen program. Za to pa nima danes se nobene legitimacije od svojih pri- stašev. Izjava g. načelnika agrarne stranke se je vzela na znanje z željo, da bi čim prej prišlo do spojitve obeh teh slrank v deželi, ki slonita na skup.iem krščanskem, narodnem in gospodarskem temclju. Predsednik msgr. dr. Jos. Ltčan je poročal nato o potrebi strankinega glasila, in sprejel se je sklep, da se list čimprej izda. Sklenilo se je tudi, naj se list kolikor možno naroča in pošilja v večjih skupinah, da se tako zmanjšajo stroški odprave. Shod zaupnikov je počastil tudi drž. in deŽ. poslanec, g. Jos. Fon, ki je zborovalcem govoril o tekočih političnih vprašanjih, o mirovnem vprašanju in posebej pojasnil tudi še zakon o vojni odškod- nini, ki se pravkar snuje v odseku drž. zbora. Shod zaupnikov je izrazil željo, naj bi k stranki pristopili all ž njo sodelovali vsi dobromislefi Slo- vene! na Goriškem, ki jih družijo ista verska in narodna načela. Novoizvoljenemu načelstvu se je tudi naročilo, naj stopi v stik z bivšo napredno stranko na Gohškem, da se vstvari enotno delovanje v skupnih zadevah, kakor narodnili, obnovitvenih, gospodarskih itd. Shod zaupnikov je prejel od raznih strani pozdrave in bodrilna pisma. Na naših somišljenikih, na vsem našem ljudstvu je zdaj, da gre lepo složno in srčno naprej na delo za svojo siečnejšo bo- dočnost! Zi gospodarsho obnovitBv gorišhe dežele. Delo za obnovitev goriške dežele je Že v teku, čeprav napredujemo le počasi. Mnogi naših rojakov pa ne poznajo še določil, ki se po njih ravna c. k. namestništvo Naj navedemo tu nekaj za sedaj naj- važnejših navodil: Glede h i š, ki so porušene ali poškodovane vsled vojske, naj vsakdo napravi prošnjo na na- mestništvo za podporo. S to podporo si bo izvršil najnujnejša dela. Najbolje bi bilo, ko bi vse prošnje po občinah zbralo županstvo ter jih predložilo c. kr. namestništvu. Glede hišne in kuhinjske opremeje treba istotako napraviti prošnjo na namestništvo v Gorici. Prošnje naj bi županstvo zbralo in potrdilo, vsako z opombo, da je vsled vojske v resnici izgi- nila navedena oprema. Tudi te prošnje naj bi se skupno predložile po Županstvu. S temi podporami si nabavimo le najpotrebnejše reči. T u d i z a t e prošnje treba imeti tiskovine od n a- mestništva. Slavna županstva naj se potrudijo, da dobe vse potrebne tiskovine. Za gospodarskoin obrtno orodje ni treba posebnih tiskovin. Vsakdo naj si sestavi kratko prošnjo. V njej naj navede orodje, ki mu je izginilo in ceno iz 1. 1914. Tudi te vrste prošnje naj zbere in potrdi županstvo ter jih predloži namest- ništvu. Za gospodarsko in obrtno orodje podeljuje namestništvo podporo do 5000 K. Višje podpore po deljuje ministrstvo za javna dela. Društva, zavodi, cerkve, sole itd. imajo pra- vico prositi za nabavo opreme in orodja od na- mestništva posojila (Materialdarlehen) do 100.000 K, ki je brezobrestno. Ko bi to posojilo ne zadosto- valo, sine namestništvo dati podporo še 50% celotne vrednosti izgubljenih stvari. Glede poprave hiš velja za društva itd. isto, kar za zasebnike. Poleg tega je ustanovljen v Gorici vojno-kre- ditni zavod, ki daje strankam posojila po nuki obrestni meri, večinoma po 3°/o • V ozira vrednih slučajih bodo ta posojila brezobrestna do petega leta po sklepu miru z Italijo. Vojno-kreditni zavod je ustanovljen v pomoč tisttm, ki za sedaj ne mo- rejo dobiti pri namestništvu podpore oziroma za- dostne podpore, na pr. veleposestniki, veleindustrijci itd., pa tudi mali obrtniki za vzdrževanje svojega obrata itd. Več o tem vojno-kreditnem zavodu govori poseben članek v našem listu. Kako bomo pa vrnili podpore in posojila, ki jih prej memo od c. kr. na- mestništva oziroma od v ojno- k r ed i t- nega zavoda? Na to odgovarjamo, da bo prav gotovo sprejet v državni zbornici zakon o odškodnini za vse vojne škode. Z odškodnino, ki jo bomo prej ei i, bomo po- tem vrnili posojila, ki jih zdaj v ta namen prej- memo, ali pa se nam bodo ta posojila pri izpla- čanju cele odškodnine vštela. Za zdaj pa naj si skuša vsakdo pomagati s podporami in posojili, ki smo jih omenili. Kar nemudoma storimo vse korake, da dosežemo omenjene podpore ali posojila. Marsikdo misli, da bodo vladni gospodje sami prišli k njegovi hiši in mu jo začeli zidati. Ne motimo se! Vlada ne stori nič, ako se sam ne zganeš. Urno torej na delo! Popravimo si za zdaj le toliko, da bomo mogli v svojih stanovanjih živeti, drugo pu- stimo za boljše case, ko dobimo odškodnino. — Pristojnost za dovoljevanje podpor. — Za obnovitev stanovanjskih in gospodarskih po- s 1 o p i j smejo okrajna glavarstva dovoljevati pod- pore do 3000 K; c. kr. namestništvo pa do 20.000 K. — Za nabavo stanovanjske opreme in hišne oprave smejo okrajna glavarstva dovo- ljevati podporo do 1000 K; c. kr. namestništvo pa do 4000 K. — Posebni obrazei za prošnjo leh pod- por se dobijo pri pristojnih c. kr. glavarstvih in pri c. kr. primorskem namestništvu, oddelek za obno vitev Goriške in Gradiščanske (Gorica, ulica Codelli). — Dovoljevanje višjih podpor, kakor je zgoraj na vedeno, je pridržano ministerstvu za javna dela. Vojno-kreditni zavod ˇ Gorlcf. — Ta iu oni si je zdaj v tej vojski opomogel, Ce je ostal doma in mu je bila sreča mi la, a marsikdo je zdaj v stiski in zadregi, da ne ve, kako bi si v svoji stiski pomagal. Opozarjamo tukaj na vojno- kreditni zavod v Gorici, ki je strankam s posojili na razpolago. Ta zavod se nahaja v Gorici v se- meniški ulici St. 5, in posluje vsak dan od 8—12 dop. in od 3—6. ure popoludne. Za dovolitev posojila pri vojno kreditnem za- vodu je treba zaprositi s posebnimi prošnjami za posojilo. V teh prošnjah morajo biti navedeni zlasti naslednji podatki: 1. Natančno treba opisati: kakšna in kolika škoda je bila storjena neposredno po vojnih do- godkih; koliko znaša posredno storjena Skoda po evakuaciji alt sovražnem ulomu ali vdoru ali po omejitvah prometa, veijavnih za ožje vojno ozemlje — 2. lzraziti treba s *tevilkami višino zaželjenega posojila. 3 Treba natančno navesti, kako se name rava porabiti posojilo. 4. Treba natančno označiti varnost, ki se ponudi za posojilo. 5. Treba napo- yedati dobo, za katero naj bi se dovolilo posojilo, in način, kako nameraya prosilec vračati posojilo. 6. Treba natančno opisati premoženjske razmere prosilca, pri čemer je treba podrobno navesti nje- govo premično in nepremično imetje, njegove mo- rebitne hranilne vlpge in druge tirjatve, potem vsa bremena, dolgove in druge obveznosti, pri Čemer je treba izrecno navesti, ali je prosilec prejel že kako posojilo ali podporo od vojno-kreditnega zavoda samega ali od pristojnega deželnega urada (oddelka za obnovitev). Prosilci za posojila morajo priložiti svojim prošnjam tudi stavbne načrte, stroškovnike, račune in druga dokazila, s katerimi so v številkah izka zani izdatki, ki so potrebni za obnovitev ali nada ljevanje njihovega obrata ali njihovih poslopij, za katerih pokritje naj bi se rabilo zaprošeno posojilo. Glede varščine za posojila treba pomniti: Ce se za varstyo (garancijo) ponujajo nepremičnine, je treba prošnjam priložiti: 1. zemljiškoknjižni iz- vleček posestva (izpis posestva iz gruntnih bukev), ki naj bi se obremenilo, in posestno polo; 2. za- varovalne police, če je morebiti kdo pri kaki zava- rovalnici za kako svoto zavarovan; 3. izkaz, koliko je doneslo posestvo v zadnjem letu miru, v pre- teklih vojnih letih in v tekočem letu. Posojila, ki se dovolijo, se morejo zavarovati; 1. s tern, da se zastavijo taki vrednostni papirji, na katere moreta dajati predujme Avstro-Ogrska banka in vojnoposojilni zavod; 2. z menicami; 3. s tern, da se zastavi blago. ki ima tržno ceno; 4. s tem, da se postavijo poroki, ki so zmožni plačila; 5. s tem, da se odstopijo ali zastavijo odprte knjižne tirjatve. Maliin trgovcem in malim obrfnikom se smejo do najvišjega zneska 5000 K dovoljevati posojila tudi brez varstva in sicer v posebnega vpoštevanja vrednih slučajih, v namen, da si zopet nabavijo blago ali obnovijo svoj obrat. Poljedelcem, trgovcem, obrtnikom in industri- ialcem dovoljena posojila se morajo praviloma obrestovati po 3°/0, če se uporabljajo za investicije, (Ce n. pr. to zazidaš); oni posojilni zneski, ki naj edinole omogočajo obnovitev ali nadaljevanje obrata, se morajo praviloma obrestovati po obrestni meri, ki vsakokratno obrestno mero Avstro-ogrske banke presega vsaj za x/*°/o . a nikakor pa ne sme biti pod 5 % . Hišnim posestnikom dovoljena posojMa se mo- rajo pravilomp obrestovati po 3°/0. Kreditnim organizacijam, posojilnim zadrugam, občinam in občinskim zavodom, podjetjem za tujski promet, razdeljevalnim in proizvajalnim zadrugam kakor tudi posameznikom daja za posojila vsak čas drage volje pojasnila vojno-kreditni zavod v Gorici. Begunsko vprašanje. Slovenskim beffiracem po svetu, — Vam, slovenski rojaki, ki še vedno bivate daleč od svo- jega doma, ki iz tujine še vedno hrepenite po do- maČi zemlji, Vam veljä še posebej pozdrav našega novega lista. Vemo, da Vam bo ljub in drag kakor topel pozdrav, kakor dragoceno pismo od rodne matere. Saj Vam bo naš list govoril o domači zem- lji in o njenih razmerah, in vi boste poslušali nje- gov glas kakor pripovedko žalostne, zapuščene ma- tere, ki toži po s>ojih otrocih. In ta mati se ne da potolažiti, dokler tas ne vidi vseh, zbranih. okoli sebe, dokler vas zopet ne objame in ogreje na svo- jih materinih prsih dokler ne izbriše solz z vaših oči in poravna težke brazde, ki vam jih je zasekala skrb in bo) v tujini .uoriška Straža" vam je skrb- na mati, ki vam pvipravlja boljša tla na domači zemlji, ki vas takö zelö pogreša, in katera steguje po vas svoje vele roke, kakor naša drevesa svoje gole veje, ki iščejo novih cvetov in novega sadü. Pridite kmaiu, slovenski begunci, da poživite to za- puščeno zemljo domačo, v katero so na§i vojaki s krvjo zapisali svojo oporoko: Ljubite in držite to lepo zemljo slovensko! Dokler se pa ne povrnete, zatekajte se s svojimi pismi k tej svoji materi. „üo- riški StražiM. Sporočajte ji, kakö se vam po svetu godi, razkrivajte ji krivice, si vam jih prizadeva tu- jina v bornih kočah in lesenih barakah. in .Goriška Straža* bo povzdignila svoj glas, kot mati za svoje zatirane otroke, in Vam bo skušala polajšati gor je in Vam olehčati pot v domovino. Glejte, däna vam je vez med tujino in domovino, dana vam je mož- nost govora z rojaki v domovini, ki vam dobro ho- čejo. Le pridno se oglašajte v „(joriški Straži", go- vorite nam odkrito in brez strahu, dokler se zopet ne vidimo na rodni zemlji in si stisnemo bratske roke! Slovenski begunci, še enkrat bodite nam srčno pozdravljeni! C. kr. vodstvo bejrunskih postaj na Go* riikem. V Gorici je ustanovljen urad, (ulica Con- tavalle hišna številka 1) ki ima nalogo, izvesti za obnovo Goriške postavljeno načelo. begunci domov — v barake, kjer ni drugih stanwalisc. Ako pa hočemo doseci, da bodo v vseh vaseh postavljene in z vsem potrebnim opreml ene barake, mora se nekdo tej nalogi posvetiti po načeli i. ki so vobče sprejemljiva in priznana. Izvedba ta^ih načrtov je pa v sedan jih težkočah zelo važna naloga. Da je notranje ministrstvo za to ustanoviio poseben urad. je umliivo. ker hoče taka dela oosoešiti in čimprej iz- vršiti. Ta urad ima namreč omejen delukrog, toda ima zanj vsa potrebna pooblasf la, in sicer udi nasproti vojaškim oblastvom. Ta urad more n. pr. z lahkoto prevzeti vse vojaške barake, posluževati se trans- portnih sredstev itd. Ima pa tudi nalogo, da pravično razdeli barake po občinah in med ljudstvo. Do^aja se baje, da so si znali po>amezniki peskrbeti po 5 in več barak; v laški bar^ki za Častnilie je shran- jeno seno, dočim drugi begunci prebivaja v luknjah ali pa sploh ne morejo domov. — Da je treba tu reda in sistema, je jasno. Slačajnostim in protekciji ne smemo pustiti svobodnih kril. Naša županstva naj greco temu uradu na roko v interesu beguncev, in sicer s praktičnim delom. N. pr. županstvo ugotovi, koliko beguncev bi se moglu vrniti v hiše, ki se ilajo za silo popraviti, ali v barake, ki bi se dale u bližine prenesti (za take vožnje je že došel na Goriško nov avtomobil s 60 konjskimi silami, dva druga hosta sledila); za te begunce je treba preskrbeti t >liko: postelj, oprave, perila, kuhinjskega posodja itd. Take točne sezname je posiati omenjenemu uradu, k ima nalogo, da vse potrebno preskrbi. — Tako so n. pr. Furlani, o ka- terih govori dopisnik v „Slovenskem Narodu" z dne \\*. 8. t. I., da.... pojde t;a doli 200 postelj, 100 omar, 200 stolic itd. Naj se poskrbi tudi od slovenske strani, da dobi nov urad popolnoma točno opredeljene zahteve in potem bomo videli, ali smemo z opravičenostjo tudi zabavljati. Imejmo pred očmi vedno jasno sliko: kaj hočemo, izja- vimo svojo zahtevo na pristojnem inestu in ob pravem Času! Naj se torej gg. župam pridno po- služujejo te prilike, ki se ponuja. Bomo videli, kako bo dalje! — ^ „Osrednji odbor." Avstrija je zopet ponudila mir. Največjo pozornost je te dni mcJ vsemi narodi zbudUa vest, da je Avstrija vsem vojskujočim se državam piedlagala, naj bi k zaupnemu in neob- veznemu razgovoru o temeljnih načelih mirovnega sklepa v kakem kraju iievtralnega inozemstva in v kratkem času, odposlale svoje odposlance, ki bi imeh nalogo, da si med seboj povedo nazore >vojih vtad o načelih, ki jih zastopajo glede mirovnega s»klepa, da bi se nazori razjasnili in bi se skušalo čim prej doseči kak sporazum in ustaviti to strašno prelivanje krvi. Že 12. dec. 1916. je Avstro-Ogerska v sporazumu s svojimi zavezniki po/nidila roko za mir. A naši sovrjžniki so to roko kratkomalo od- bili. Znana je miroljubnost našega presv. cesirja, vemo, da on nič bolj ne žeii, kakor da bi se Iiitro konCalo to strašno klanje, da bi se njegovi narodi zopet povrnili k mirnemu delu, zato gledajo danes s hvaležnostjo in zaupanjem vsi v svojega vladarja k; kliče zopet h pogajanjem za mir. Ali bodo vsaj zdaj v petem vojnem letu poslušali naši sovražniki njegov glas? Ne vemo. A to vemo, da Avstrija ni kriva, Le se bodo še nadalje prelivali potoki krvi, Ce se do še nadaije pustošila zemlja in se Evropa spremmjala v razyaline. Da bi se vendar tudi naši nasprotniki zavedli, kaj so dolžni človeštvu, kate remu je vojna usekala tako globoke rane in katero tako željno hrepeni po odrešenju od te strašne vojne! Vse čaka in koprni pričakovanja, kaj odgo- vore sovražne vlade, katerim se je odpostela avstrij- ska ponudba za mirovne razgovore. Naj bo odgovor povoljen ali nepovoljen, avslrijski narodi ne bodo pozabili nikdar, da je njih vladar od početka svoje vlade vedno klical k miru, ki naj konča to dolgo in strašno dobo žrtev, trpljenja, žalosti in bede! ter obrtna sola v „Solskern" oziroma v „Malem Domu". Naloga vlade je seveda, da poskrbi, da se pravočasno urede za srednješolske učence in učenke neodliodno potrebni konvikti. Brez konviktov ni go- vora o srednjih Solan v Gorici. — Gorici je dajalo dijaštvo že od nekdaj nekak poseben znak, in danes, po mnogih izkušnjah, lahko rečemo, da goriško di- jastvo je bllo dobro, če že ne vzgledno. Da bi ostalo vsaj tako i v bodoče! — Staršem pa kličemo ob tcj priliki v spomin dolžnost, ki jim veleva, da pošljejo svoje slovenske sinove in hčerke v naše sole, kjer jim bodo rezale duhovni kruh omike, vede in nrav- nosti ljubeče slovenske roke. Otrokom dajte piti iz domaČih Čistih studencev! Slov. Alojzijevisce v Gorici« Na ra/.na vprašanja, kaj bo s slovensko gimnaiijo in Alojzi- jeviščem v Gorici odgovarja podpisani odbor sledeče: Dcžeini šolski svet je v svoji zadnji seji skle- nil, da se v Gorici otvori z oktobrem slovenska gimnazija s pridejanim državnim konviktom za di- jake. V ta namen so se določili prostori v osrednjem semenišcu. Težkoče so se pojavile gleJe državnega konvikta samega, za katerega ni dovolj prostora v semenišču. Odbor Alojzijevišča se je že meseca maja obrnil do vojaške oblasti s prošnjo, naj bi se zavod popravil. Se le 15. julija t I. je došel odbo.u od- klonilni odgovor. Nato je odbor naprosil „Obrtno centralo", naj bi prevzela popravo. Rade volje se je •sta prošnji odzvala ter poslala na lice mesta toza- *vne strokovnjake, a premagati je še razne težkoče, :o, da odbor ne more vedeti, kedaj bodo poprave (ončane. Odbor bi bil tudi pripravijen odstopiti prostore zavoda državnemu dijaškemu konviktu, le da bi omogočil otvoritev gimnazije. Ob tej priliki se obrača podpisani odbor z nujno in vročo prošnjo do do- brodelnih src, naj bi se ob danih prilikah zopet pričeli pobirati milodari za „Alojzijevisce*. Iz teh milodarov bo odbor podpiral uboge slov. dijake. V Gorici, dne 5. sept. 1918. Za odbor slov. „Alojzijevišča": Dr. Jos. L i Č a n. Dr. Koroiec v Gorici. — Dne 13. t. m. se je mudil v Gorici g. dr. Korošec, predsednik jugo- si ovanskega kluba. Pod njegovim predsedstvom se je vršil zaupen sestanek brez razlike strank, kjer se je razgovarjalo o goriSkih težkih razmerah ir kako jim odpomoči. V ospredju je stalo vprašanje ^lAd^^^ALfuüzALÜL^Juk^^^u^)Amoci stradajočemu ¦so se važni sklepi, item oziru obljubila ¦or vprašanju obno- fci napreduje. Da se I bivanje na domači I gospodarsko zopet ¦1 pokrajinski odsek led vsemi navzočtmi I vseh vprašanjih, ki I fiezni uradi in za- I čitatelji vedeli, kam fogovrstnih zadevah, Imorsko namest- litev Goriške in I ulici Codelli. — 2. wo se nahaja kjer gvojaško podporo se pegunsko podporo v pi dnevi so v pone- jkrožna in okraj- | Giuseppe, St. 50. — h a t e 1 j s t v o Corso p e I n i odbor tarn jv Šolski ulici. — 6. ¦iški ulici St. 12. — I z i t u r a v Radetz- finte). — 8. Voj no- Iki ulici, St. 5. — 9. jjs t a j, urad za po- lopij, Via Contavalle, P a s s i e r-s c h e i n e* for hoče dobiti bdaj s seboj p ri- Ejenju koz, d rü- ge g a 1 i s t a. — II. ga v- Gledališki ulici fna in izdaja denar p\; zastavljalnica pa fcih cerkvah. — V i v treh cerkvah. V t T r a v n i k u je ob I sv. maša s sloven- [b 7., 8,9. in 10. uri. sv. mašo. Popoludne plagoslovom. — Pri I sv. maša ob Sl/2; f. mašo; nadalje so em ob iO. uri slov. [ ob 4. uri litanije z [ezmadežne (pri j»b 7., 9. in 10 uri. I V Gorici sta dve le- Blju, in lekarna Gliu- tbratov. — Od 26. jca usmiljenih bratov Ebojega spola. Župan- lici, ali pošljejo vanjo . . ...«w^ n,,j h , ¦ j ,r. 111,,.........J domovinski list in spričevalo ubožnosti ali njih premoženjskih razmer. Primarij bolnišnice je g. dr. Brecelj, ki ordinuje sicer v svoji hiši, v ulici Barzellini St. 6. Zglasitvena dolžnost v Gorici. C. kr. gla- varstvo v Gorici je pričetkom septembra odredilo, da se imajo vsi goriški prebivalci po določenem abecednem redu zglasiti pri policiji (Tek. Fr. Jožefa št. 26.) Kdor še ni tega storil, naj zamujeno čini- preje popravi! Ljudsko tajništvo v Gorici. — Koliko poti in prošenj je treba dandanes za najrazličnejše stvari, in marsikdo ne ve, kam naj bi se obrnil, kje bi koga dobil, da mu v njegovi zadevi prav svetuje, da mu prošnjo spiše ali na pristojnem mestu po- dreza, da se rešitev njegove prošnje pospeši. Zato je treba za naše ljudstvo posebnega urada, kjer se bodo vse mogoče zadeve našega Ijuüstva reševale. V ta namen se odpre v kratkem v Gorici posebno ljudsko tajništvo, za katero je tudi že vlada oblju- bila svojo podporo. Kakor hitro se to zgodi, bomo naše čitateije v listu o tern obvestili, da bodo vedeli, kam in ob kakšnih urah se imajo obračati v svojih nujnih in perečih zadevah. Ljudsko tajništvo bo poslovalo za vse Slovence sploh. Stanovanja v najem. — Kjer bi kaka stranka, zlasti v Gorici, imela za oddati v najem kako stanovanje, naj to z malim oglasom ogiasi y našem listu, da se za to priglasijo naši ljudje, ki iščejo stanoyanj in ne vedo, kam bi pod streho spravili svoje družine, zlasti če se bodo meseca oktobra otvorile sole, kakor se to obljubuje. Naj- bližji bodi vam vaš brat in vaša sestra po krvi! Vojna kuhinja za uporabo civilnega prebival- stva se je odprla v Gorici Via Conte Leonardo St. 2. Dnevna prehrana stane 4 K 20. Prijaviti se je treba ob sredah ob 1.—2. pop. ter je prinesti s seboj ži- vežno izkaznico. Kruh goriike aprovizacije je bil nekaj časa prav ukusen. Za en dan smo bili presenečeni kar z b lim kruhorn, nato je sledil sirkov kruh. A zadnje case se deli prav slab kruh. Ljudje tožijo, da je kar nevžiten in neprebavljiv. Kje tiči vzrok? Naii draitveni prostori v Gorici. — Jav- Ijamo, da se nam je posrečilo dobiti v „Montovi* hiši v Gosposki ulici St. 4 (i/. dvorišča na levo)pri- merne prostore za naša dru^tva. Tarn bo imela svo- jo čitalnico »Slov. kršč. soc. zveza*. Tu bo tudi se- dež »Ljudskega tajništva" in upravništvo „GoriŠke Straže". Razne novice. Svoje zaupnike na deieli, katerim smo doposlali list, prosimo, naj bi nam sporočili, koliko listov jim je Se treba, da jim jih pošljemo prihod- njič pod skupnim zavitkom. Naročniki, ki si iele list pod posebnim naslovom, ga bodo v prihodnje tako tudi preje.T.ali. Proinja. Posebno pozornost bomo obračali begunskim zahtevam. PouCiti hočemo ljudstvo o vseh tozadevnih vLadnih predpisih. Beguncem, ki so še raztreseni po tujini, priporočamo v lastnem interesu, da si list naroče. Prosimo tudi vse čč. dušne pastir- je, da nam blagovolijo vposlati natančne naslove onih, ki se še niso vrnili in ki utegnejo list naro- Citi. Prosimo tudi „Osrednji odbor za begunce* na Dunaju, naj nas blagohotno podpira in zalaga pra- vočasno s tozadevnimi poročili. — Preč. Ssosp. Franc Razpet, župnik na Idriji ob Bači, se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, kjer se je podvrgel težki operaciii. Umrl je v Trstu dne 10. t. m. Franc Po vŠ ič, c. kr. profesor slovenske goriške gimnazije. Narodni svet. — Naše naročnike, zlasti na deželi, ki zadnje case niso redno prišli do kakega lista, hočemo seznaniti z „Narodnim svetom", ki se je pretekli mesec ustanovil v Ljubljani za ves sio- venski narod. Pri ustanovitvi „Narodnega sveta" se je slo za to, da bi se vsi Slovenci brez razlike strank združili v eno falango, ki naj pod skupnim vrhovnim vodstvom brani interese slovenskega naroda. Naš narod bije zdaj boj na življenje in smrt. Sovražnik steguje svoje grabežljive roke po naši lepi zemlji, naši nasprotniki v državi pa nas tiščijo k tlom in nam odrekajo pravico do življenja. Že davno se je čutila potreba, imeti centralno narodno organizacijo, ki bi vodila celokupne sile našega Ijudstva tako, kakor to zahteva skupni blagor. Če kedaj, se je posebno zdaj pokazala potreba take narodne organi- zaeije. Zato se je ustanovil „Narodni svet", ki si je postavil nalogo: okrepiti narodno življenje na zno- traj, in hkrati voditi celokupni jugoslovanski narod naše državne polovice v teh kritičnih dneh. Tu je treba posebno še povdariti eilj, ki si ga je postavil „Narodni svet", namreč: na temelju edinosti jugo- slovanskega naroda izvojevati samostojno jugoslo- vansko državo; smotreno delovati za popolno ravno- pravnost našega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju; boriti se zato, da naše ljudstvo povsod dobi svoje narodne šole; uveljaviti naš jezik v vseh javnih uradih in podjetjih; braniti in pospeševati skupne kulturne zadeve; braniti in gojiti skupne gospodarske interese ter zavest gospodarske osamosvojitve; pospeševati narodne koristi na zunaj dogovorno s parlamentarno delegacijo. .Narodni svet" ima biti vrhovni narodni tribunal, ki razsoja o vseh krivicah in potreba h slovenskega naroda, da se s skupnimi silami potegne za njega obrambo, ohranitev, okrepitev in povzdigo. Ves slovenski narod in vsi drugi bratski nam slovanski narodi so po svojih zastopnikih in listih z veseljem pozdravili ustanovitev „Narodnega sveta", v katerem zre slo- vensko ljudstvo poroštvo svoje boljše prihodnjosti. Za predsednika je bil izvoljen dr. Korošec, načelnik jugoslovanskege kluba, ki v teh viharnih časih tako srčno in spretno vodi naš narod slovenski. Naš iist tudi še posebej prav prisrčno pozdravlja ustanovitev „Narodnega sveta". Slovenska posest — Slovencem! Marsika- teri naš dorn je bil razdejan, premnoga posest naših ljudij uničena, moŽ je padel. ta in oni sin je tudi le mrtev ali tava kdo ve kje v tujini, tako, da marsikateri ostalih domačih Že ugiba, ali se bo mogla domača posest obdržat in še nadalje ohranit, ali pa je le po svojih razmerah prisiljen, da bi jo prodal. Pozorl Tudf'v takih le skrajno težkih raz- merah ne zgubiti slovenskega cilja izpred oči I Kdor bi bil pn'moran kak dorn, kako zemljišče prodat, naj tega nikdar ne odda tujeem v rokei Niti pedi slovenske zemlje ne sme priti v last naših nasprot- nikov! Kdor ima kako hišo ali kako zemljišče ati drugo stavbišče in pod jet je na prodaj, naj to javi slovenskim strankam, naj to javi našemu listu, ki potem to naznani slovenski javnosti, našim kup- cem, zavodom in bankam, da se z odkupitvijo po- brigajo za ohranitev te slovenske posesti. Niti iz nujnih posameznih polomov naših ljudij ne sme imeti nasprotnik dobička! Slovenska posest, če že mora biti, naj preide zopet v druge slovenske roke t Predraga in sveta nam bodi vsaka ped slovenske zemlje, ki je toliko ogrevana od naše ljubezni, ki je napojena s krvjo naših junakov, škropljena z na- šimi solzami, ki nosi na sebi pečat nase sloven- ske osebnosti! Slovenec, če si le tako nesrecen, da s hvaležnostjo in zaupanjem vsi v svojega vladarja ki kliče zopet h pogajanjem za mir. Ali bodo vsaj zdaj v petem vcjnem letu poslušali naši sovražniki njegov glas? Ne vemo. A to vemo, da Avstrija ni kriva, če se bodo še nadalje preHvali potoki krvi, Le se bo še nadalje pustošila zemlja in se Evropa sprem.njala v razvaline. Da bi se vendar tudi naši nasprotniki zavedli, kaj so dolžni človeštvu, kate- remu je vojna usekala tako globoke rane in katero tako željno hrepeni po odrešenju od te strašne vojne! Vse čaka in koprni pričakovanja, kaj odgo- vore sovražne vlade, katerim se je odposlsla avstrij- ska ponudba za mirovne razgovore. Naj bo odgovor povoljen ali nepovoljen, avslrijski narodi ne bodo pozabili nikdar, da je njih vladar od početka svoje vlade vedno klical k mini, ki naj konča to dolgo in strašno dobo žrtev, trpljenja, žalosti in bede! Vojna poročila. Pod to rubriko list! uavadno prinašajc najno- vejše brzojavke in poročila generalnega štaba. Za naš list — tednik bi bilo preveliko breme in za naše čitateljc bi bilo brez koristi, če bi prinesli vsakokrat vse brzojavke celega tedna, zato homo objavljali pod tern naslovom najvažnejše dogodke, nekak izvlečck iz vojnih poročil preteklega tedna, tudi se bomo pri tem oziräli le na nam bližnje fronte; koga pa dar.es še zanima angleško-turška fronta v Mali Aziji. Z jugozapadne fronte se izza zadnje naše po- nesrečene ofenzive pri Piavi ni poročalo nič važnej- šega. Vendar pa kažejo obojestranski p oiz vedovalni sunki, množeče se delovanje topništva itd., da se pripravljajo tarn doli resni boji, ki utegnejo vsplam- teti vsak hip. Razni listi napovedujejo veliko itali- jansko ofenzivo. V Albaniji trdno držimo v naši zadnji proti ofenzivi pridobljene postojanke. Zapadno bojišče: Nemci so dospeli pri svojem strategičnem umikanju zopet do svojih starih posto- jank, ki leže v takoimenovani Hindenburgov: črti, oziroma na nekaterih mestih celo za njo. Tudi pred Amerikanci. ki so sklenili darovati Prancozom Alzacijo, so se morale nemške čete pre- cej umakniti; to umikanje so hrabro krile avstro- ogrsko divizije. Zdi se, da umikanje Nemcev pred skupnim trojnim sovražnikom nl še popolnoma svr- Seno, a veliki nemški listi pravijo, da je vse to brez večjega pomena in le strategiška poteza. Goriške novice. Sole v Gorlci. — Binkošlno soboto leta 1915 so bile, kakor znano, zaključtne vse goriške sole. LjudskoŠoiski in srednješolski učenci so bili kar črez noč na cesti; za srednješolsko mladino, zlasti za slovensko gimnazijo in obe učiteljišči so se poz- neje odprli zaposlovaini tečaji v Ljubljani in v Trstu, zakar gre zasluga predvsem pok. dr. Kreku, naša IjudskoŠolska mladina pa je posečala deloma sole v begunstvu, deloma pa je tudi ostala brez vsakega poduka. Da to nepohajanje sole na mladino ni osta- lo brez vpliva, je pač umljivo samo po sebi. Na- ravno je tedaj, da so vsi Goričani z veseljem po- zdravili vest, da se z letom 1918-9 v Gorici zopet odprö vse sole, ljudske in srednje. Določeni so tudi že prostori, kjer se nastanejo: slovenska gimnazija v osrednjem semenišču, realka v poblopju nemške gimnazije, moško učiteljlšče v svojih starih prosto- nh „S. GregorčiČeveg« Doma", Žensko učiteljiŠče pa v poslopju Scuola Frinta v uiici Codelli. Razvese- Ijivo je tudi dejstvo. da pride slovenska mestna sola iz Podturna v „Mali Dom". Tako upamo, da bode tudi v tem pogledu konec nagajanja, ki si ga je prejšnji mestni svet dovoljeval skozi desetletja na sproti goriškim Slovencem. Konečno se otvori tudi petrazredna deška in šestrazredna dekliška vadnica ter obrtna sola v „Solskern" oziroma v „Malem Domu". Naloga vlade je seveda, da poskrbi, da se pravočasno urede za srednješolske učence in učenke neodhodno potrebni konvikti. Brez konviktov ni go- vora o srednjih Šolah v Gorici. — Gorici je dajalo dijaštvo že od nekUaj nekak poseben znak, in danes, po mnogih izkušnjah, lahko rečemo, da goriško di- jaštvo je bilo dobro, če že ne vzgledno. Da bi ostalo vsaj tako i v bodoče! — Staršem pa kličemo ob tej priliki v spomin dolžnost, ki jim veleva, da pošljejo svoje slovenske sinove in hčerke v naše sole, kjer jim bodo rezale duhovni kruh omike, vede in nrav- nosti ljubece slovenske roke. Otrokom dajte piti iz domačih čistih studencev! Slov. Alojzijeviice v Gorici. Na razna vprašanja, kaj bo s slovensko gimnazijo in Alojzi- jeviščem v Gorici odgovarja podpisani odbor sledeče: Dcželni šolski svet je v svoji zadnji seji skle- nil, da se v Gorici otvori z oktobrem slovenska gimnazija s pridejanim državnim konviktom za di jake. V ta namen so se določili prostori v osrednjem semenišču. Težkoče so se pojavile glede državnega konvikta samega, za katerega ni dovolj prostora v semenišču. Odbor Alojzijevišča se je Že meseca maja obrnil do vojaške oblasti s prošnjo, naj bi se zavod popravil. Se le 15. julija t 1. je došel odbo.u od- klonilni odgovor. Nato je odbor naprosil „Obrtno centralo", naj bi prevzela popravo. Rade volje se je jsta prošnji odzvala ter poslala na lice mesta toza- *vne strokovnjake, a premagati je še razne težkoče, :o, da odbor ne more vedeti, kedaj bodo poprave tončane. Odbor bi bil tudi pripravljen odstopiti prostore zavoda državnemu dijaškemu konviktu, le da bi omogočil otvoritev gimnazije. Ob tej priliki se obrača podpisani odbor z nujno in vročo prošnjo do do- brodelnih src, naj bi se ob danih prilikah zopet pričeli pobirati milodari za „AlojzijeviŠče*. Iz teh milodarov bo odbor podpiral uboge slov. dijake. V Gorici, dne 5. sept. 1918. Za odbor slov. „AlojzijevišcV: Dr. Jos. LiČan. Dr. Koroiec v Gorici. — Dne 13. t. m. se je mudil v Gorici g. dr. KoroŠec, predsednik jugo- slovanskega kluba. Pod njegovim predsedstvom se je vršil zaupen sestanek brez razlike strank, kjer se je razgovarjalo o goriških težkih razmerah in kako jim odpomoči. V ospredju je stalo vprašanje glede aprovizacije, kako odpomoči stradajočemu goriškemn prebivalstvu. Storili so se važni sklepi, in se nam je tudi od zunaj v tem oziru obljubila pomoč. Nadalje je veljal razgovor vprašanju obno- vitve goriške dežele, ki prepočasi napreduje. Da se omogoči goriškemu prebivalstvu bivanje na domači zemlji in da se čim prej tudi gospodarsko zopet pcvzdigne, to nalogo je prevzel pokrajinski odsek Narodnega sveta za Goriško. Med vsemi navzočimi se je pokazalo lepo soglasje v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Kje se nahajajo posamezni uradi in za- vodi v Gorici? Da bodo naši čitatelji vedeli, kam se imajo obrniti v svojih mnogovrstnih zadevah, navajamo sledeče: I.e. kr. primorsko namest- ništvo, oddelek za obnovitev Goriške in Gradiščanske se nahaja v ulici Codelli. — 2. C. kr. okrajno glavarstvo se nahaja kjer prej na Travniku; prošnje za vojaško podporo se rešujejo spodaj v pritličju, za begunsko podporo v drugem nad&tropju Št. 6; uradni dnevi so v pone- deljek in četrtek. — 3. C. kr. okrožna in okraj- na sodnija: Corso Francesco Giuseppe, St. 50. — 4. C. kr. policijsko ravnateljstvo Corso Fr. Gius. št. št. 26. --"5. Deželni odbor tarn kjer prej na stolnem trgu in v Solski ulici. — 6. C. kr. poštni uradv gledališki ulici št. 12. — 7. C. kr. stavbena ekspozitura v Radetz- ky-jevi ulici, St. 16 (prej via Dante). — 8. Voj no- kreditni zavod v semeniški ulici, St. 5. — 9. Vodstvo begunskih postaj, urad za po- stavljanje barak in lesenih poslopij, Via Contavalle, št. 1. — 10. C. k r. urad za „Passier-scheine* Corso Fr. Giuseppe, St. 40. Kdor h o č e d o b i t i »Passierschein*, mora zdaj s seboj pri- nesti spričevalo o cepljenju koz, dru- gačene dobitega potnega list a. — 11. „Goriška Zveza" se nahaja v- Giedališki ulici št. 20. — 12. „Mont* sprejema in izdaja deoar tarn, kjer prej, v Gosposki ulici; zastavljalnica pa ne posluje še. Služba božja v goriikih cerkvah. — V Gorici se obhaja služba božja v treh cerkvah. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku je ob nedeljah in praznikih ob 6. uri sv. ma§a s sloven- sko pridigo; tihe sv. maše so ob 7., 8., 9. in 10. uri. Ob 11. uri je laška pridiga s sv. mašo. Popoludne ob 5. uri so Iatinske liianije z blagoslovom. — Pri ČČ. oo. kapucinih je prva sv. niasa ob 5l/2; potem ob 6. in poj z orglano sv. mašo; nadalje so sv. maše ob 8. in 9. uri in potem ob iO. uri slov. pridiga s sv. mašo. Popoludne ob 4. uri litanije z blagoslovoai. — V kapeli BrezmadeŽne (pri Imakulati) so sv. maše zjutraj ob 7., 9. in 10. uri. Popoldne ob 3. uri blagoslov. Lekarae v Gorici. — V Gorici sta dve le- karni: lekarna Pontoni v Raštelju, in lekarna Gliu- bich v ulici Rabata. Bolniinica uimiljenih bratov. — Od 26. avgusta je zopet odprta bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici, ki sprejema bulnike obojega spola. Župan- stva, ki imajo bqlnike v bolnišnici, a!i pošljejo var.jo bolnike, naj pošljejo zanje tudi domovinski list in spričevalo ubožnosti ali njih premqzenjskih razmer. Primarij bqlnisnice je g. dr. Brecelj, ki ordinuje sicer v svoji hiši, v ulici Barzellini St. 6. Zsflasitvena dolžnost v Gorici. C. kr. gla- varstvo v Gorici je pričetkom septembra odredilo, da se imajo vsi goriški prebivalci po določenem abecednem redu zglasiti pri policiji (Tek. Fr. Jožefa št. 26.) Kdor še ni tega storil, naj zamujeno čini- preje popravi! Ljudsko tajnistvo v Gorici. — Koliko poti in prošenj je treba dandanes za najrazličnejše stvari, in marsikdo ne ve, kam naj bi se obrnil, kje bi koga dobil, da mu v njegovi zadevi prav svetuje, da mu prošnjo spiše ali na pristojnem mestu po- dreza, da se rešitev njegove prošnje pospeši. Zato je treba za naše ljudstvo posebnega urada, kjer se bodo vse mogoče zadeve našega ljudstva reševale. V ta namen se odpre v kratkem v Gorici posebno ljudsko tajnistvo, za katero je tudi že vlada oblju- bila svojo podporo. Kakor hitro se to zgodi, bomo naše čitatelje v listu o tem obvestili, da bodo vedeli, kam in ob kakšnih urah se imajo obračati v svojih nujnih in perečih zadevah. Ljudsko tajnistvo bo poslovalo za vse Slovence sploh. Stanovanja v najem. — Kjer bi kaka stranka, zlasti v Gorici, lmela za oddati v najem kako stanovanje, naj to z malim oglasom oglasi v našem listu, da se za to priglasijo naši ljudje, ki iš-ejo stanovanj in ne vedq, kam bi pod streho spravili svoje družine, zlasti če se bodo meseca oktobra otvorile sole, kakor se to obljubuje. Naj- bližji bodi vam vaš brat in vaša sestra po krvi! Vojna kuhinja za uporabo civilnega preblval- stva se je odprla v Gorici Via Conte Leonardo St. 2. Dnevna prehrana stane 4 K 20. Prijaviti se je treba ob sredah ob 1.—2. pop. ter Je prinesti s seboj ži- vežno izkaznico. Kruh ^oriške aprovizacije je bil nekaj časa prav ukusen. Za en dan smo bili presenečeni kar z b lim kruhorh, nato je slejil sirkov kruh. A zadnje case se deli prav slab kruh. Ljudje tožijo, da je kar nevžiten in neprebavljiv. Kje tiči vzrok? Naii druitvenl prostori v Gorici. — Jay- ljamo, da se nam je posrečilo dobiti v „Montovi" hiši v Gosposki ulici št. 4 (iz dvorišča na levo) pri- merne prostore za naša dru^tva. Tarn bo imela svo- jo čitalnico wSlov. kršč. soc. zveza*. Tu bo tudi se- dež „Ljudskega tajništva" in upravništvo „Goriške Straže". Razne novice. Svoje zaupnike na deželi, katerim smo doposlali list, prosimo, naj bi nam sporočili, koliko listov jim je še treba, da jim jih pošljemo prihod- njič pod skupnim zavitkom. Naročniki, ki si žele list pod posebnim naslovom, ga bodo v prihodnje tako tudi prejeiT.ali. Proinja. Posebno pozornost bomo obračali begunskim zahtevam. Poučiti hočemo ljudstvo o vseh * tozadevnih vLadnih predpisih. Beguncem, ki so še raztreseni po tujini, priporočamo v lastnem interesu, da si list naroče. Prosimo tudi vse Čč. dušne pastir je, da nam blagovolijo vposlati natančne naslove onih, ki se še niso vrnili in ki utegnejo list naro- čiti. Prosimo tudi „Osrednji odbor za begunce* na Dunaju, naj nas blagohotno pod pi.-a in zalaga pra- , vočasno s tozadevnimi poročili. — Preč. goBp. Franc Razpet, župnik na Idriji ob Bači, se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, kjer se je podvrgel težki operaciji. Umrl je v Trstu dne 10. t. m. Franc PovšiC, c. kr. profesor slovenske goriške gimnazije. Narodni svet. — Naše naročnike, zlasti na deželi, ki zadnje case niso redno prišli do kakega lista, hočemo seznaniti z „Narodnim svetom", ki se je pretekli mesec ustanovil v Ljubljani za ves slo- venski narod. Pri ustanovitvi «Narodnega sveta" se je šlo za to, da bi se vsi Slovenci brez razlike strank združili v eno falango, ki naj pod skupnim vrhovnim vodstvom brani interese slovenskega naroda. Na§ narod bije zdaj boj na življ^nje in smrt. Sovražnik steguje svoje grabežljive roke po naši lepi zemlji, naši nasprotniki v državi pa nas tiščijo k tlom in nam odrekajo pravico do življenja. Že davno se je čutila potreba, imeti centraino narodno organizacijo, ki bi vodila celokupne sile našega ljudstva tako, kakor to zahteva skupni blagor. Če kedaj, se je posebno zdaj pokazala potreba take narodne organi- zacije. Zato se je ustanovil „Narodni svet", ki si je postavil nalogo: okrepiti narodno življenje na zno- traj, in hkrati voditi celokupni jugoslovanski narod naše državne polovice v teh kritičnih dneh. Tu je treba posebno še povdariti cilj, ki si ga je postavil „Narodni svet", namreč: na temelju edinosti jugo- slovanskega naroda izvojevati samostojno jugoslo- vansko državo; smotreno delovati za popolno ravno- pravnost našega jezika v šolah, uradih in v vsem javiiem življenju; boriti se zato, da naše ljudstvo povsod dobi svoje narodne sole; uveljaviti naš jezik v vseh javnih uradih in podjetjih; braniti in pospeševati skupnc kulturne zadeve; braniti in gojiti skupne gospodarske interese ter zavest gospodarske osamosvojitve; pospeševati narodne koristi na zunaj dogovorno s parlamentarno delegacijo. »Narodni svet" ima biti vrhovni narodni tribunal, ki razsoja o vseh krivicah in potrebah slovenskega naroda, da se s skupnimi silami potegne za njega obrambo, ohranitev, okrepitev in povzdigo. Ves slovenski narod in vsi drugi bratski nam slovanski narodi so po svojih zastopnikih in listih z veseljem pozdravili ustanovitev „Narodnega sveta^, v katerem zre slo- vensko ljudstvo poroštvo svoje boljše prihodnjosti. Za predsednika je bil izvoljen dr. Korošec, načelnik jugoslovanskege kluba, ki v teh viharnih časih tako srčno in spretno vodi naš narod slovenski. Naš list tudi še posebej prav prisrčno pozdravlja ustanovitev „Narodnega sveta". Slovenska posest — Slovencem! Marsika- teri naš dom je bil razdejan, premnoga posest naših ljudij uničena, mož je padel, ta in oni sin je tudi že mrtev ali tava kdo ve kje v tujini, tako, da marsikateri ostalih domačih že ugiba, ali se bo mogla domača posest obdržat in še nadalje ohranit, ali pa je le po svojih razmerah prisiljen, da bi jo prodal. Dozorl Tudfv takih le skrajno težkih raz- merah ne zgubiti slovenskega cilja izpred oči I Kdor bi bil primoran kak dom, kako zemljišče prodat, naj tega nikdar ne odda iujcem v roke! Niti pedi slovenske zemlje ne sme priti v last naših nasprot- nikov! Kdor ima kako hišo ali kako zemljišče ali drugo stavbišče in podjetje na prodaj, naj to javi slovenskim strankam, naj to javi našemu listu, ki potem to naznani slovenski javnosti, našim kup cem, zavodom in bankam, da se z odkupitvijo po- brigajo za ohranitev te slovenske posesti. Niti iz nujnih posameznih polomov naših ljudij ne sme imeti nasprotnik dobička! Slovenska posest, če Že mora biti, naj preide zopet v druge slovenske roke I Predraga in sveta nam bodi vsaka ped slovenske zemlje, ki je toliko ogrevana od naše Ijubezni, ki je napojena s krvjo naših junakov, škropljena z na- Šimi solzami, ki nosi na sebi pečat naše sloven- ske osebnosti ! Slovenec, če si že tako nesrečen, da I'.l moraš zapustiti svojo posest, ne prodajaj je tujcu nikdar! Ostani Slovenec tudi s culico v rokii Slo- venska posest — Slovencem 1 Veselo znamenje, — V Ljubljani je zborova- la 3. in 4. septembra '„Zaveza jugoslovanskega av- strijskega uČiteljstva*, ki obhaja letos 30-letnico svo- jega obstoja. Znano je, da je zašla „Zaveza" na svobodomiselno kulturnobojno pot in da so bill ne- kateri njeni liberalni člani najhujši bojevniki proti katoliškim načelom. Toda tudi tu je vojna posegla vmes. In „Zaveza* je 30-letnico svojega obstoja naj- lepše proglasila s sklepom, da je kulturni temelj njene organizacije krščanska etika in da je vzgoja brez religije nemogoča. Dotični sklep, ki je bil sklenjen z velikansko večino, se glasi: „Kulturni temelj „Zaveze jugoslovanskega av- strijskega učiteljstva" je nravni pravec krščanske etike, ker smo prepričani, da imajo zadnjo in ko- nečno veljavno besedo o vsej našej bodočnosii nravne moči. Realizacjja nravnega ideala pa ni brez religije. čim višje stojita nravnost in pravo, tern Iažje se dvigne narod tudi družabno in gospodarsko. Za nas slovenske učitelje more pri vzgojnem delu biti merodajna le taka etika.* Najiskrenejše pozdravljamo ta odločen korak učiteljstva, organiziranega v „Zavezi". Naj bi temu sklepu sledila tudi dejanja. Težka bremena mora nositi naš narod. Naš up in naša bodoČnost pa je mladina. Če bo mladina vzgojena v resnično pravem krščanskem duhu, potem smemo lahko mirno zreti v bodočnost naroda. — SliČne izjave, kakor je zgornja, smo slišali v novejšem času često tudi na Goriškem iz ust naših šolnikov: Povdarja se potre- ba skupnega delovanja učiteljstva in duhovščine pri vzgojnem delu. V tem vidimo takö mi prvi pogoj za pravi preporod našega ljudstva na Goriškem! Odlikovanje. — Naš rojak, preč. g. Ivan Kor sic, mornanSki superior, je bil od cesarja odli- kovan s častniškim križem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo. „Duhovski zvezfM je odtfovorilo c. kr. na- mestmsivo giede preskrbovanja z obleko, da se je članom obrniti do obstoječih poslovalnic. Skupna akcija z uradništvom je torej odklonjena. Zviianje poitnih pristojbin. Od 1. septem- bra t. I. naprej se zvišajo razne poštne pristojbine. Pisma: Za pismo do 20 g se bo plačalo 20 vin., za vsakih nadaljnjih 20 g 5 vin. poviška. Pisma so dovoljena začasno samo do 250 g. — Poštne dop is nice: Za navadno 10 vin., za dvojnato 20 vin. — 7,alepke: 20 vin. — Tiskovine: V prometu z Nemčijo, Ogrsko, Bosno Hercegovino do 50 g 5 v.r do 100 g 11 vin., za vsakih nadaljnjih 50 g 3 vin. več. V inozemskem prometu ni nobene izpremembe. — Vrednostna pisma (zaprta) razven pristojbine (za težo) kakor pri priporočenih pismih za vsakih 300 K 10 vin. vrednostne pristoj- bine. — Poštne nakaznice: Do 50 K 25 vin., za vsakih nadaljnjih 50 K 5 vin. več. — Z a v i t k i (se mora jo v bodoče frankovano predajati) : Do 5 kg 100 vin., do 10 kg 220 vin., do 15 kg 320 vin., do 20 kg 420 vin. Za razsežne zavitke do 5 kg 1 K 40 v., do 10 kg 3 K 20 vin., do 15 kg 4 K 70 vin., do 20 kg 6 K 20 vin.; za zavitke z oznaČbo vrednosti se plača vrednostna pristojbina 10 vin. za vsakih 300 K navedene vrednosti. — Nujno dostav- ljanje: Nujnostna dostavnina v ožjem nujnostnem dostavljalnem okraju znaša 1 K za vsak zavitek in 60 vin. za vsako drugo pošiljko; v daljnjem nuj- nostnem dostavljalnem okraju 2 K brez razlike. — Prebivalstvo se opozarja na ta zvišanja s pripombo, da se tudi tokrat ne določi nobena prehodna doba, tekom katere bi se morebiti za nezadostno franko- vane pošiljalve pobirala samo navadna manjkajoča poštnina. Slovenskim dekletom. — Je stara pesem slovenska, ki pravl: „Dokler človeški rod — biva, po zemlji hod', — bode slovelo — slovensko dekle"!* A človek slovi le po svoji dobroti, po svoji pošte- nosti in svojem čednostnem življenju. Kjer tega ni, tarn vlada sramota in gnjus. Žal, marsikatero slo- vensko dekle je za časa te vojne pozabilo na svojo dekliško cast, zavrglo svoj dekliški ponos, izdalo svetinje poštenosti in nedolžnosti, da leži pohojeno in pomandrano na tleh, kakor prej cvetoča trata, po kateri je šel regiment vojakov. Škoda vsakega cveta, ki se zgubi! Slovenska dekleta, ve ste nada in up naše prihodnje Jugoslavije! A naša Jugoslavija potrebuje poštenih deklet, da dobi poštene malere, ki naj ji dajo zdrav in čvrst slovenski rod I Zato ohranite se zdrave na duši in na telesu, ne poslu- šajte tujca, ki je danes tukaj, jutri tarn, in nikar ne metajte pred noge svetinj nedolžnosti, po kateri je do zdaj Še slovelo slovensko dekle"! Pripravite se na dan prihoda Jugoslavije z jasnim čelom in čistim srcem, da jo objamete s čistimi, belimi rokami, in ji ovenčate glavo z belim cvetjem nedolžnosti! Dä, ve vse bodite en sam, velik, bel venec nove, mlade in svobodne Jugoslavije I Prebivalstvo na Gorilkem, katero oskrbuje prehranjevalni urad v Gorici je naslednje: Gorica mesto 10 tisoČ. Okrajna glavarstva: Gorica 57.900, Tolmin 30.800, Sežana 27.500, Gradišče 26.300, Tržič 40.800; poleg teh mora skrbeti prehranjevalni urad še za osobje obnovitve Goriške in sicer v Gorici za 5.086 oseb, Gradež 4.510 ter za delavce in uradnike v „Cantiere navale" v Tržiču 1370 oseb, osobje juž- ne Železnice 3926 oseb, drž. železnica 6.400 oseb. Skupno 213.840 oseb. AprovizacJja v naši deželi. — Od vseh strani slišimo pritožbe, kako silno slabo je aprovi- ziranje našega ljudstva po deželi. Beda, pomanjkanje vsega je ponekod 2e tako, da se je čuditi, kako naše ljudstvo sploh še živi. Zdi se, da je marsikje msrsikaj v neredu. Zato nam bodo prav dobrodoSIa poročila, kakšna je aprovizacija v posameznih krajih naše dežele, da dobimo pravo sliko o življenskem položaju našega ljudstva. Kjerkoli bo treba, spre- govorimo potem odločnc besedo, da se pomanjkanje po možnosti odstrani, nered ali izkoriščanje odpravi, da ne bo naše ljudstvo še gladü umiralo, potem ko je vse zgubilo in žrtvovalo, kar je imelo. — V varstvo polja in poljskih pridelkov proti mnozeCim se tatvinam je odredilo poljedelsko ministrstvo z odlokom z dnč 11. julija 1918. drž. zak. št. 255, naj občine, kjer je potreba, ustanove poljske straže. Ako bi občine tega ne storile, mora ukreniti potrebno politična oblast. — Župani naj nemudoma izvrše ta ukrep, in kjer treba, naj naprosč politično oblast, da se v to spo- sobne moči oprostč vojaščine. — Pustite na mini granate. — Po naŠi deželi leži še veliko razstreljivega orozja, ponekod kar po cele kupe. Razni opomini in svarila so bila že izdana, naj ljudje puste te stvari pri miru in naj se jih niti ne dotikajo. Ali pri mnogih je vsaka beseda zastonj. Bodisi iz radovadnosti ali lehko- miselnosti, bodisi iz nespametne bahavasti, češ, jaz se nič ne bojim, jaz vem, kako se s stem oroäjem ravna, prijemajo te razstreljive izdelke v roke, se igrajo ž njimi ali jih zdi raj o, kar ima navadno zmiraj žalosten konec. Veliko njih je bilo tako po granatah že raztrganih in ubitih, drugi so bili po- habljeni, da hodijo brez roke ali brez prstov okoli ali nosijo drugačne rane. Ali ni vojska zadosti naših ljudij že pobrala, da doma še sami množite število teh nesrečnih žrtev in jemljete s tem domovini delavskih moči! Pustite vendar granate na miru! Birmovanje na Goriikem. — Ta mesec deli prezv. knez in uadskot goriški zakrament sv. birme po Goriškem. Naše ljudstvo povsod z nav- dušenjem sprejema svojega višjega nadpastirja, ki se je tudi za časa vojske v krasnih pastirskih listih spominjal svojega ljudstva, ga poučeval, tolažil in bodril, ko je živelo raztreseno po svetu. Sam begu- nec je kot oče skrbel za svoje duhovne otroke, jim lomil kruha božje besede in kazal pot do boljše prihodnjosti. V svojem požrtvovalnem delu, v svoji očetovski skrbi, v svojih okrožnicah, pa tudi v srcih svojih vernikov si je postavil ljubljeni gorišk nadpastir trajen spomenik. — Sv. biima se yrsi ta mesec Se v naslednjem redu: 19. v Marijinem Celju, 22. v Rihemberku, 23. v Šmarjah in pop. v Štanjelu, 24. v Štjaku, 25. v Komnu in pop. v Škrbini, 26. v Pliskoyici in pop. v Komnu za Gabrovico, Kobljeglavo in Gorjansko, 28. v Na brežini, 29. v Zgoniku. V Brdih bo sv. birma dne 16. oktobra v Biljani ob 9. dop., in v Kojskem ob 3. popoludne. V črniš- kem dekanatu bo sv. birma 20—21. oktobra v Črničah, in 22—23. oktobra v Sv. Križu. Kaj je dandanes tudi nespodobno! — Po dveh ah treh ietih, ko si se yrnil v domovino, te sreča ta ali oni človek, prijatelj ali znanec, poda ti roko, pa te začudeno pogleda in ti zakliče: „Ja, prijatelj, kako pa izgledaš ? Kakšen pa si 1" In ti, ki se čutiš drugače še zdravega in trdnega in nimaš časa, da bi gledal na svuje izgledanje, se ob teh besedah streseš, začutiš se res Šibkega in slabega, ker ti je tvoj prijaielj to rekel in ti navdal to misel. Začneš se tipat po licih, se stiskat po bokih, se gledat po nogah, z roko si potegneš čez trebuh, in ko greš dalje, se ti res zdi, da nisi več tisti od prej, da hodiš težje in d- vse na tebi benglja... Pa drugi tvoj znanec naleti na tebe in te enako nahruli: »Kako pa izgledaš ? Ali si ti ?" Po kratkem pozdravu greš nevoljen dalje, in preč grede si pri- vzdiguješ telovnik nad trebuhom, da vidiš, za ko- liko te je zmanjkalo. Če se pa to zgodi kaki ženi ali gospodični, si bledega obraza potegne s prstom ob krilu okoli pasu, v strahu, da i krlo ne zdrsne na tla. Doma se potem posiavi pre J zr< alo, da viJi, ata* je res tako slab«, ali jo je vojska res tako xelo osuSila. B'ize in bliže k zrcalu pritiska svoj obraz, da bi bil debelejoi, tipa se po licih, napihuje in zo- pet splahnuje lica. da vidi razioček, oči buli, da bi bilo kaj več na oDrazu, itd. Vojska nam je prizadela marsikak hud udarec in zaradi vojske nam je prenesti marsikatero Žrtev. Ali najtežje prenese človek tisto začudenje, tisti klic: „Kako pa izgledaš ? Kakšen pa si I" To je zločin nad svojim bližnjim. razun tega, da je to zelo — nespodobno! Prijatelj, ki si tako srečen, da si v tem vojskinem času ostal lepo rudeč in rejen, varuj se, da bližnjega ne žališ s svoji mi klici, varuj se te nespodobnosti! Naša organizacija. Občni zbor Slovenske krščansko socijalne zveze (S. K. S. Z.) v Ljubljani. V dobi vojne je skoro vse delo v naši organizaciji počivalo. Dru- štveni domovi so stall prazni, vse izobraževalno in društveno delo je mirovalo, prestalo je skoro vse kulturno delo. Škoda, ki je nastala vsled tega na- šemu ljudstvu, je velika. A zdaj bodi konec temu počivanju. Treba zopet vstati k novemu delu, zbrati vse moči, ki so doma še ostale, odpreti zopet dru- štvene domove tistim, ki se bodo vrnili z vojne, podpreti, nadaljevati je treba započeto delo v naši organizaciji. Zato je S. K. S. Z. v Ljubljani 10. t. m. sklicala po dolgem času zopet svoj občni zbor. Veliko zanimanje je bilo zato, veliko dobrega se je sklenilo na tem zborovanju, kar bomo po malem našim čitateljem v svojem listu prinašali in pojas- njevali, da se tudi pri nas zopet začne delo po naših društvih, in rešimo, kar se še da rešiti. — Kotiček za vpraianja in odgovore. — Naši ljudje imajo opravka v neštevilmh zadevah, brez števila vprašanj je nastalo, povzročenih zaradi vojske in po nji napravljene škode, vprašanja glede obnovitve domoy in posestva, glede aprovizaeije, begunskih in vojaških podpor, in še v drugih zade- vah, v katerih si ljudje ne vedo pomoči in sveta. Zato bomo v našem listu odprli poseben oddelek za vprašanja in odgovore, kjer bodo našli v svojih zadevah pojasnila tudi drugi naši čitateiji, ki so v enakem poloŽaju. Za važnejŠa vprašanja bomo ob- javili tudi posebne razprave. Zato naj se naročniki v vseh svojih nejasnih zadevah obračajo na naŠ list, kjer bodo našli točne odgovore na svoja vprašanja. Izdaja konsorcij .Goriške Straže*. Odgovorni urednik: Josip Vimpol5ek. Tiska „Narodna Tiskarna" v Gorici. Trgovina: JOSTINA MOHORIC GledaliSka ulica 16 (via Teatro)- — Gorica. Se priporoča slav. občinstvu. Prodaja raznih stvari. FRANC BATJEL Gorica, Stolna ulica 2 — 4. Trgovina in rr.ebani^n« delavnica, nov» in stara. moška in ženska dvokolesa a pnouMatiko, šivalni. pisalni in kmetij. ski stroji. ^ramosoni vuge, kljnč.iTiike. električne žepne sretilke, baterija itd. Knpujejo se v^akovrstni stroji. Goriška zveza gospodarskih zadrug- in drnštev, reg. zadruga z om. zavezo naznanjat PA JE PRESELILA SVOJE URAPE V ^ORICO, VIA TEATRO ŠT. 20. I. NAPSTROPJE. Vlagatelji in dolžniki pridruienih posojilnic, ki vsled vojske še niso mogla obnoviti svojega delovanjsi, zamorejo se v svojih zadevah obrniti na zvezo. Podružnica Ijubljanske kreditne banke v Gorici =^=^= Vrtna ulica 24. ^==^= Obrestuje vloge na knjižice po 4°|0 brez odbilka rentnega davka. Vloge v tekočem in žiro-računu po dogovoru. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje vseh vrst. Prodaja srečk razredne loterije. Eskontira menice, devize, kupone, izžreb. vrednostne pa- pirje itd. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in ino^emska mesta. Daje pred uj me na vrednostna papirje in \ izvršuje vsakovrstna borzna naročila. Flnanclranje dobav za obnovitev UoriSke.