Posamezna številka 20 stotink — izvzemat ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Naučiika Aaiske*a štev. 20. L uadsuopjc. - Dop^i naj pošiljajo ured-liis.k — Neirankkana pi*ma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — fcdijatti; in odgovorni urednik Štefan O od in a. — Lastnik konsorcij lista fcd, io;:i. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na me»ee L 7.—, pol te t L 62.— in cel) leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. V Trstu, v sredo 12. januarja 1921 EDINOST Posamezna številka 20 stotink letnik XlVt Posamezne številke v Trstu in okolici pa 20 sluliuk. — Ogia^i rsčuoaj■> v širokosti ene kolone (72 nun), — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 siw: osmrtnice, zalivale. ptsUci-e in vabila pu L l.—. oglasi denarni]: .lavodo« nun pu L 2. — Maii ogiaai po siot. beseda, najmanj pa L 2. — Otflasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost«, v l'rsu, ulica I rančiška Aiiaivega stev. 20, I. nad-tropje. — ieletou uredništva u ttpiava 1 l-o < Timeo Dsnaos et dona ferentes IV. Naj se nekolika pogovorimo z gospo; dom Oberdorferjem! V prvem svojem •članku podaja nekako splošno °brazl<> ^itev svojega nazora, kakov naj bi bil položaj »novih državljanov« napram dr« >a\1 \ narodnem, političnem, kulturnem an gospodarskem oziru, oziroma kolika in kaka naj bi bila mera pravic in svo* bod, ki naj bi jih užival j u gosi venski ■velj na tem ozemlju. V drugem članku konkretizuje svoje mnenje o upravni Wedbi teka ozemlja in se razpisuje o .vprašanju, ali naj bi se našemu življu dovolila avtonomija in kaka! V tretjem 'članku pa razpravlja o šolstvu. karakter* 'na poteza vseh treh člankov pa je, da z eno roko daje, in celo obilno daje. z drugo pa sproti zopet jemlje .. Danes nam je pred očmi prvi članek. V dobri prvi polovici in na zaključku članka razvija nazore, da bi mu človek kar stisnil roko z vsklikom: lu imamo vendar enkrat moža s sodobnimi, mo* dernimi, demokratičnimi in ne tesno* .srčnimi naziranji! Ali ob čitanju src* dine članka se nam roka, že ponuđena v pozdrav, zopet umika, ker dobivaš utis kakor da je hotel mož najprej na* mazati z medom okoli ust, da nam ne bo potem grenka kapljica — pregrenka! Ostra kritika, ki jo piše Oberdorfer •o zasedbenem režimu — velja. Bila je res brez trdnih smernic, brez ravnih črt; in res je bilo vse prepuščeno inicijativi posameznih, podrejenih organov, često nesposobnih, neredko tudi zlohotnih, in res se je dogajalo — kakor ugotavlja pi* scc —da smo stali često pred fenome* nora, da so v isti čas, ko so hoteli z do= hrikanjem, a tu pa tam tudi z neresnimi — vsaj napram zavednemu in napredne* mu ljudstvu: neresnimi — sredstvi kapti* virati naše ljudi, pripravljali z druge Ktrarn poganjanja, ki so jih potem tudi izvajali. Drastično označa Oberdorfer to dvolično postopanje, rekši, da je bila to sramotna avstrijska politika po geslu: divide et impera! Pisec hoče, da bodi konec taki politiki ter zahteva od mero* dajnih činiteljev, naj začno s politiko ravne črte, odkrito in brez zahrbtnih misli, politiko, ki bo stremela po mirnem soživljenju obeh plemen na načelu abso* Jutne enakosti pravic, neomejene s vabo* de narodnega uveljavljanja; zahteva strogo pravičnost, ki "ne bo vpraševala po narodnosti državljana; brezpogojno spo* štovanje duševnih in kulturnih pravic našega naroda; enrgično pobijanje vsa* kega poizkusa od strani enega plemena, da bi zatiralo drugo! Ido ne bi strisnil prisrčno roke rno* >x\ s takimi naziranji in zahtevami?! In vendar -h ne! Kajti istočasno prihaja Oberdorfer z zahtevami, ki delujejo ka* kor trda pest na mehko oko — navede* nih lepih nazorov. Politika, ki naj se uveljavi napram Jugoslovenom na tem ozemlju, naj ne konccdira nič, prav či* sto — besnemu slovanskemu nacijona= lizmu! In potem se v tem delu Oberdor? ferjevega članka vije kot rdeča nit nas glašanje nevarnosti tega nacijonalizma. ("e bi hoteli — pravi popuščati temu na* cijonalizmu, bi izlagali te naše uboge, iz* mučene pokrajine nadaljnim večnim na--rodnim bojem! Najprej bi hoteli priti z g. Oberdor* fer jem na čisto, kai vse si on prav za prav misli ob besedi »besni slovanski nacijonalizem«?! Kajti, je nacijoniliz? mov, ki res zaslužujejo njegovo jezo in sovraštvo. To je nasilen nacijonalizem, prehajajoč v imperijalizem — s pohles poni po tuji lasti, bodi materijalni, bodi etični. Oberdorfer pa ne more navesti niti ene točke v stremljenju tega sloven* skega nacijonalizma, radi katere bi ga mogli označati kot imperialističnega! Niti za las več ne gre naš nacijonalizem dalje, nego nam priznava z lepo — be^ nedo isti Oberdorfer sam! Če nam t-jrej ta gospod priznava te in te pravice, a če potem istočasno kliče vlado na boj proti sredstvu, ki naj izvojuje in brani narodu te pravice — kaj ie potem to? To je, dra&i gospod Oberdorfer, znak neiskrenosti, znak, da nam v praksi noče daii tega, kar akademično označa kot pravico našega naroda! Seveda, pravi Oberdorfer, da je on nasprotnik tudi italijanskega nacijona* lizma. Naj nam oprosti: to je nelepa, prazna igra z besedami. Mari se naš nas cijonalizem po svojih stremljenjih v do* sego odrekanih nam pravic res nič ne razlikuje od nacijonalizma, ki nam odres ka te pravice?! Latinski pregovor pravi: Te sta dva storila isto, ni — isto. Ta rek bi se dal formulirati tudi tako* le: če postopaš z dvema enako — ni enako! Če imaš pred seboj dvojico: sitega in lačne* ga, mari jc pravično, če jima veliš: Jaz hočem biti pravičen, hočem z obema ena* ko postopati —i ne dam tebi nič in tebi nič! Ali zadene res oba enako? Takov način izvajan;a enakosti, bi bil brez* srčnost in brutalnost! Taka enakost v postopanju boli le — lačnega!! Naš na* eijonalizem ni mogel biti nikoli nasilen in imperijalstičen napram italijanskemu plemenu — v prvič zato ne, ker mu kri* vica ni v krvi, a v drugo zato ne, ker ni imel nikdar moči in sredstev za to. in jih bo v bodoče imel še manje! Jn kaJco hoče Oberdorfer spraviti v v sklad svojo, s tolikim povdarkom iz* rečeno zahtevo po brezpogojni svobodi narodnega uveljavljanja, s klicem po zatiranju slovenskega nacijonalizma, ko ta ni nič drugega, nego organizacija, zdru* žitev sif. za legitimno, narodno in po* litično uveljavljanje?!! S polno pravico pravimo torej, da Oberdorfer z eno roko daje, z drugo pa sproti jemlje!! Če je Oberdorfer res liberalen, če ho* če biti res pravičen bodočim »novim državljanom«, naj le dovoli slovenskemu nacijonalizmu pot v politično areno! Naj ga potem le svobodno pobija! Ali nikar naj ne kliče — on, socijalist, demokrat — državnega aparata na boj proti temu ncijonalizmu, ki ima svoje opravičenje istotako kakor vsaka druga politična struja. Kajti, to ni ne svobodoljubno, ne pravično, ne demokratično, ampak — policajsko. ali pa — v svoji globini — italijansko * nacijonalno!! A g. Ober* dorfer hoče biti — sodjalen demokrat, sovražnik italijanskega nacijonalizma! Zo centralizacijo zadružništva Zadeva je tako veleaktuaiua, da ni mogoče prezreti opombe uredništva kot odgovor na moj čtančič v »Edinosti« od 9. prosinca. Veseli me, da uredništvo soglaša po* polnoma v priznavanju potrebe, da se vse naše gospodarske zadruge zedinijo v eno celoto. Tudi je razumljiva trditev ured* ništva, da ni v Trstu nikogar, ki bi de* lal ovire združitvi, kajti uredništvo ni povsem točno informirano o zadružnem gibanju naše dežele. Zato naj slede te opombe: 1. Vsi kmetje in delavci, veku njeni v naših zadrugah, so izrazili že lani željo po zadružni zvezi z blagovno in denarno centralo. 2. Štiri mesece delajo na deželi najboljši naši rojaki na to združitev. 3. Največja ovira so nekatere osebe, kar je znano vsem zadrugar jem in tudi uradnikom v raznih zvezah. Ta stagnacija je bila eden poglavitnih vzro* kov, da so zadružni uradniki — med njimi 2 strokovnjaka — odšli in smo jih zgubili. 4. Ker je vsled tega oviranja za* družno delovanje v polnem mrtvilu, se je lotilo zadrugarjev splošno razburjenje. Dokaz temu so n. pr. sestanki zadrugara jev na Vipavskem, kjer se je nad 60 voditeljev in odbornikov zadrug odloč* no izreklo za ujedinjenje in centra* lizacijo. Centralizacija zadružništva se bo iz* vršila, naj še tako ovirajo osebe to de* 10. Mari mislite, da je dr. Krek — prvi slovenski zadrugar — zaman delal 25 let za centralizacijo zadružništva? Osre* dotočenje se bo izvršilo! Čemu pa po* tem to čivkanje, bi ta ali oni vprašal. Ker trpi narod pri tem, ker se ljudstvo oškoduje v svojih poglavitnih interesih. Tuji kapital se vsiljuje v deželo pod najrazličnejšimi firmami, našinci kar si* lijo v tuje banke, naše zadružništvo pa spi. Mari naj bi se zbudilo šele takrat, ko bo vsa naša dežela preplavljena po tujih gospodarskih napravah? Ali morejo sedanje zadruge misliti na kak polet, na kako veliko akcijo? Ne« mogoče. Z zadružnimi močmi bomo pa dosegli, kar je v sedanjih razmerah ne* mogoče. Vse te stvari pa so take, da za* nje ne vedo mnogi izobraženci, a zato jih tem bolje poznajo naši podeželski zadrugarji. Zato želja po združitvi ni na* vadna prošnja, marveč prava zahteva in odločna zahteva na naslov činiteljev, ki sede v odborih »Zadružne zveze« v Trstu in »Goriške zveze« v Gorici. Prepričan sem, da so te vrstice zadnji poziv v javnosti in da ne bo treba za* drugar jem o tem govoriti na občnih zborih. Šček Virgilij. IZ JUGOSLAVIJE Delavsko vprašanje BELGRAD, 11. V ministrstvu za sos cialno politiko se je sestala zelo važna konferenca, na kateri so pretresali gospo* darski položaj delavcev in sklenili ko* raki za rešitev delavskega vprašanja pa* ralelno z vladno akcijo zoper protidržav* ne elemente. Konference so se udeležili vsi interesiram ministri. Bolgarski list prepovedan BELGRAD, 11. Notranje ministrstvo je za našo državo prepovedalo bolgarski list »Zarja«, ki prinaša tendenciozne vesti o naši državi. Pašić bo priobčil korespondenco med Srbijo in'Grško BELGRAD, 11. V parlamentarnih kro* gih se govori, da bo ministrski predsed* nik Pašić priobčil korespondenco med srbsko in grško vlado iz leta 1914 in 1915. Iz te korespondence se bo lahko videlo, kdo je tkriv, da se ni sklenila zveza med Srbijo in Grško. Jugoslavija povabljena na zborovanje mednarodne trg. zbornice BELGRAD, 11. Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu bo imela svoje prvo zborovanje 5. in 6. julija v Londo* nu. Na zborovanje je povabila tudi naše ministrstvo, ki naj bi poslalo na konfe* renco svoje delegate. tem sanju. ___ Maršal Wiison pregleduje zasedbene čete PARIZ. 10. »Temps« poroča, da je od* potoval maršal Henrv \Vilson, načelnik angleškega glavnega štaba, v Kelmoraju (Koln) pregledat angleške čete. Nato Zagrebški akademiki proti imenu SHS j glasa iz dobro poučenega vira, da ie ta ZAGREB. 10. Akademska omladina! vest neutemeljena in tendenci j ozna. Pov* zagrebškega vseučilišča se je po svojih dar j a se tudi, da se sest a ne jo zavezniški zastopnikih izjavila za to. da se imenuje i ministrski predsedniki šele 19. t. m. m naša država Jugoslavija. Radikalci so j da pred tem dnem ne more priti do ka* bili za to, da se zove država SHS. jkega definitivnega sklepa v tem vpra* Zgradba univerze v Belgradu BELGRAD, 10. Za zgradbo univerze v Belgradu jc deponirana vsota 20 mili* jonov dinarjev. Poleg tega je dobila uni* verza od Carnegiejevega instituta še 100.000 dolarjev za zgradbo vseučilišča. S tem je dana možnost, da se čimprej prične graditi vseučilišče. Univerza bo obstojala iz 14 poslopij: rektorat, prav* na, filozofska fakulteta, geografski in* stirut, fizikalični in kemični institut, teh* nična fakulteta itd. Čuti se potreba, da se čimprej dovrši delo za regulacijo te* rena. Ker je dosedaj kupljenega za zgrad* bo univerze premalo prostora, bo morala država odkupiti še nekaj zasebnih parcel. Morilec Esad paše BELGRAD, 10. V Valono je dospel morilec Esad paše. Nasprotniki umorje* nega predsednika albanske vlade so pri« redili manifestacijo ter so morilca v tri* umfu peljati skozi mesto kot rešitelja domovine. ___ Člšžeale Reke OPATIJA, 10. (St.) Med včeraujim in današnjim dnem je bil otok Krk od legi* jonarjev popolnoma izpraznjen in zase* den od italijanskega povelj ništva. Jutri, torek, bo zasedlo regularno povelj niš tvo tudi Rab. Do danes je zapustilo Reko več kakor 3000 legij ona r j ev. Govori se, da odpotuje D'Annunzio vsak čas v no* tranjost kraljestva z avtomobilom. Iz Češkoslovaške Miroljubna politika Češkoslovaške PRAGA, 11. Predsednik Masaryk je sprejel v avdijenci delegacijo hlučinske pokrajine — Hlucin, nekdaj nemški, je bil z versaillesko pogodbo prisojen Češ* koslovaški —, ki je bila sestavljena iz Slezijcev, Čehoslovakov in Nemcev iz Tešina. Delegacija je izrazila predsed* niku svojo udanost in zvestobo Češko* slovaški. V svojem odgovoru je povdar* jal Masarvk miroljubno politiko republike in napor vlade, da bi dala zadošče* nje prebivalstvu Hluclna in Tešina. kate* ro je po stoletjih končno združeno z domovino, in je izrazil svoje prepriča* nje, da bodo bodoči prijateljski odnošaji s Poljsko omogočili manj občutno raz* delitev mesta Tešina med Češkslovaško in Poljsko. Končno je predsednik ome* nil željo vlade, da se zagotovi notranji mir v državi in tako utrdi mir v srednji Evropi. Odmevi komunističnega gibanja na Češkoslovaškem PRAGA. 11. Na povabilo čehoslo* vaške sindikalne zveze so se sestali predstavitelji socialnodemokratične des* niče z onimi levicc, da rešijo konflikt glede strankine lastnine, katere okupa* cija, najprej po levici in nato po desnici, je bila povod nedavnim komunističnim izgredom na Češkoslovaškem. Navzoči so bili tudi delegati osrednjih sindika* tov. Obe stranki sta izrazili željo, da rešita konflikt na prijateljski način, in goriimenovani zvezi je bila poverjena naloga, da vodi nadaljna pogajanja. Zavezniki In Nemiija Zavezniki postavili Nemčiji 41 vprašanj PARIZ, 10. Listu »Intransigeant« po* ročajo iz Londona: Berlinski poroče* valcc »Daily Nevvsa« piše, da je bil po* slan v Berolin seznam 41 vprašanj. Ce* la »armada« izvedencev dela noč in dan pri sestavljanju odgovorov. Te odgovo* re bodo proučevali zavezniški ministrski predsedniki na svojem sestanku 19. ja* nuarja. Med omenjenimi 41 vprašanji jih je postavila Anglija 36, a Francija 5. Vprašanja se tičejo v glavnem financ, trgovine in zaklada. Ako bodo .Nemci v svojem odgovoru odkritosrčni — do* stavlja dopisnik — bo imela konferenca na razpolago potrebne elemente na pod* Iagi katerih določi nemške obveze na* sproti zaveznikom. Koliko stanejo Nemčijo zasedebne čete PARIZ, 10. Londonski poročevalec li* sta »Le Temps« telefonira: Nemčija bo opozorila pariško konferenco na nasprot* je med stroški in številom zasedbenih čet raznih držav. Po podatkih z zavez* niške strani so stale zasedbene čete od premirja sem: ameriške čete 263,474.170 dolarjev, angleške čete 51,900.890 funtov, francoske čete 2.200,998.960 frankov, ita* lijanske čete 15,206.217 lir, belgijske čete 314,940.698 frankov. Zraven stroškov za vzdrževanje teh čet je baje plačala Nemčija v gotovini za ameriške čete 266 milijonov, za angleške čete 1 milijar* do, 427 milijonov, za francoske čete in 49 milijonov 185 tisoč za belgijske čete. Bavarske civilne straže se zaenkrat še ne razpuste MONAKO VO, 11. Z ozirom na vest, katero so prinesli nekateri berotinski li* sti in glasom katere bi bil general Nollet naznanil iz Pariza.sklep zaveznikov, ki zahteva razorožitev in razpustitev ba* Poljsko in Litovsko, katera tvorijo za preko polnemu sporazumu med haltiškt mi državami. 1 ----- Indija je začela beliti Angležem glavo PARIZ, 10. »Te m psov ^ dopisnik po^ roča iz Londona z dne 10.: Sedanji po; j ložaj v Indiji povzroča težke skrbi. Prebujenje indijskega narodnega čuta je dejstvo, s katerim je treba resno računati. Na drugi strani je postal sindikati zem, ki se naglo širi. zelo nevarno orožje v rokah indijskega ljudstva. Pravijo, da. čete. r\ato je sedanje razpoloženje duhov med Im pride v Pariz, da bo prisostvovat kon* dijci najnevarnejše, kar >c jih it- videl« terenci zavezniških ministrskih predsed-j od vsraie iz I. 1837. nikov dne 19. januarja 1921. .. ,' . . . Y „ . . , i nudi boji med Orki in lurki Tudi general Nollet pride na sestanek v ^jjj PARIZ. 10. »Le Temps« piše, da pride! general Nollet načelnik medzavezniške j , ranjencev z bojišča nadzoroval ne komisije, zopet, v Pariz, | ^rSke.£ete /adele da bo poročal na medzavezniški konfe* renči o razorožitvi Nemčije. ' Amerika ne bo zastopana na pariškem sestanku \VASHINGTON, 11. Z ozirom na vesti, glasom katerim bi bile Zedinjene države odklonile vsako udeležbo pri po* slaniškem svetu v Parizu, priznajo pred^ stavitelji državnega urada vsekakor, dasi se branijo govoriti o tej stv ari, da amo riška vlada ne bo zastopana na konfe* renči zavezniških ministrskih predsednikov, katera se bo vršila prihodnji teden. Dasi priznajo, da je poslaniški svet dovolil Zedinjenim državam kontakt z Evropo tudi po vojni, so sedaj vendar nagnjeni smatrati zastopstvo Zedinjenih držav pri poslaniški konferenci za ano* mali jo, in to vsled dejstva, da mirovna pogodba s strani ameriškega senata ni bila ratificirana. Amerika hoče. da se Nemčiji * vrnejo kabli NVASIilNGTON, 11. Predsednik druž* be brzojavnih kablov in pošt je v svo* jem poročilu pred senatsko komisijo za mednarodna občila vzdrževal mnenje, da bi se morali vrniti kabli, kateri ve* žejo Nemčijo in Zedinjene države, nji* hovi predvojni rabi. Povdarjal je, da sta imeli Anglija in Francija siccr pravico, zapleniti kable med Nemčijo in azor* skirni otoki, da pa nista imeli pravice, da zaplenita one kable, ki vežejo azor* ske otoke in Zedinjene države. Predsednik Harding — odločen imperijalist PARIZ, 10. »Le Temps« poroča po »New York Heraldu«, da je novoizvo* ljeni predsednik Harding odločen pri* staš pomorskega programa, blagodareč kateremu postanejo Zedinjene države 1. 1924. najmočnejša pomorska država. Iz stare in nove Rusije Krasin o posledicah diplomatskega spora med Rusijo in Ameriko PARIZ, 10. »L' Humanite« objavlja pogovor, ki ga je imel Krasin z zastop« nikom »Manchester Guardiana«. Med izjavami je važna sledeča: Zadržanje Amerike nasproti nam bo uničilo v krat* kem privlačno silo, ki jo je imela Ame* rika. Kmalu bomo začeli uspešno trgo* vati z Italijo in Nemčijo. V zelo dobrih odnošajih smo tudi s Švedsko, toda ona nima zadostne industrije, da bi mogla zadovoljiti potrebe naše dežele, ki ra* ste j o z vsakim dnem. »Iz zdravstvenih ozirov« DUNAJ, 10. Iz Černovic poročajo: V odgovor na protest romunske vlade radi zbiranja boljše viških čet ob Dnjestru jc izjavil čičerin, da se to dela zgolj iz zdravstvenih ozirov z namenom, da se da boljševiškim četam priložnost, da izkoristijo bolj zdravo podnebje teh krajev, čičerin se obvezuje, da prepreči vsak vojaški spopad. Vstaja podolskih kmetov proti boljševikom DUNAJ, 10. Ukrajinski tiskovni urad javlja: Pri Kamencu so bili hudi boji med ukrajinskimi kmeti in bolj še vik i. Bojev se udeležujejo tudi Judje. Mesto Dunajev je v ognju. Boljševiki so areti* rali v Srednji Podoliji okoli tisoč kmet* skih voditeljev. To je povzročilo sploš* no vstajo kmetov, ki so zasedli Braslav in uničili eno celo boljševiško divizijo. Ruske priprave proti Perziji LONDON, 11. »Daily Mali« ima iz Teherana vest, da so zbrali boljševiki CARIGRAD, 10. V Smirno prihaja še pri Brussi in Asirku. na močan odpor s strani turških čet. Grki so dosedaj le neznatno napredovali proti tem točkam. Tudi proti Meandru so napredovale grške čete. toda ne da bi zadele na odpor. Grki so baje zasedli Dcnizli. Znatna grška ojačenja na poti v to mesto. Še o rezultatih volitev v francoski senat PARIZ, 10. »Le Temps« se veseli nad rezultati včeranjih volitev. Imenuje j i It volitve zdrave pameti. Dežela je doka* zala — pravi list — da hoče odstraniti vse elemente desnice in skrajne levice in ohraniti republiko. Vlada bo mogla sedaj nastopati odločno za biagor de žele. »Le Journal des Debats« pravi, da dokazujejo volitve, da so bili socijalisti obsojeni z omejeno volilno pravico ravno tako kot s splošno. Velika stanovitnost je prevladovala pri volitvah, ki so izrazile voljo dežele, da hoče živeti v rc* du in delu. Preveč premoga PARIZ. 10. »Matin« piše pod naslovom: Preveč premoga: Premogovniki pokrajine Seine et Loire imajo v zalogi prave gore premoga. Premogovniki v Epinalu so morali dati vsled tega svojim 1500 delavcem 24uren počitek. Razkol v socijalistični stranki v porenskih deželah KOLMAR. 10. Razkol v socijalistični stranki ob Gornjem Renu je popoln. Na nedeljskem zborovanju v Muhlhausenu se ni mo^el doseči sporazum med soci« jalisti in komunisti. Domače vesti Zvišanje pristojbin za zunauje brzojavke. Agencija Štefani javlja: Z odtokom /akladnega min'-strstva je bila zvišana dokladna pristojbina, ki se plačuje od zunanjih brzojavk kot pristojbina /.fl menjavo, na 300%. Odlok stopi v veljavo £ 13. januarja 1921. Pristojbina ia vzdrževanje tlaka. Mestni magistrat tržaški razglaša: V smislu veljavnih predpisov r» pristojbini za vzdrževanje tlaka, poživljajo vji po6e--ituiki konj, volov in meztfoi (mulj, držanih v mestu in v predmestju, da naznanijo svoja posest mestnemu magistratu {v pisarni IfT. odd. v I, nadstr., sebi St. 49) tekom tekočega meseca januarja, in da plačajo v Is-tcm roku odnosno pristojbino za upravno leto 1921 pri mestni blagajna. — Mestna uprava se bo prepričala o pr*« vilnosti prijav, in v slučaju izostale i»li netočne prijave se bodo prestopniki kaznovali z dvojnim znt-skem pristojbine. — Pristojbina za vzdrževanje tlaka se plačuje vnaprej in sicer za celo leto in na podlagi posesti pristojbini podvržene živine v začetku leta; opozari* sc tudi, da menjave v posesti, ki bi se dogodile v teku leta, ne pridejo v po3tev, kar se tiče pristojbin. — Kdor bi tekom lfcta priSe! v posest konj. volov nli mezgov, jih bo moral v vsakem slučaju naznaniti tekom 3 dni goriimenovani j.itarni. in bo moral, ako hl živali nc bile it popihane, pacati v istem roku pristojbino za vzdr-icvanje tlaka za obrok, in sicer za odnosno četrt Ietje in za morebitna naslednja do konca upravnega leta. — Mistni magistrat tržaški. — TrM, 10. jati. 1921. Mestna zastavljalnica, V četrtek, 13. t. m., ae bodo vršile prostovoljne dražbe nedrajocenih predmetov. Trgovsko-izobraževalno druitro f Tr>lu. Dane« v sredo, ob 8 zvečer odboroma seja. —- Predsednik. Ez tržaškega iSvIJenla Pozvali so dva voza o^njt^ascev, da bi pogasili tlečo — cunjo. Pretekli večer okoli 24. ure je pozval dr. Jachia, stanujoč na trgu VenetJa št. 4, dva voza ognjcgascev, da bi pogasili v njegovem stanovanju cgenj, ki da je bil irbruhnil. Ognjegii^^i ki so mislili, da je že cela hiia v ognju, so s» nemudoma odpravili na lice mesta, da bi preprečili še večji požar. Zelo so se začudili ognjegasci, ko so stepili v Jachiavo jlano*. anje in niso naili dru-gegii goreti, kot umazano — cunjo. vdreti na spomlad v Perzijo. Za pogajanja med Rusijo in Perzijo LONDON, 11. »Timesu« poročajo iz Teherana z dne 10. t. m.: Tu se je vršil sestanek perzijskih prvakov in bivših mi* nistrov, na katerem so razpravljali o rusko s'perzijskem trgovinskem dogovor ru, ki ga jc predložila moskovska vlada. Zborovalci so se izrekli za sprejem d^ * ločeb tega dogovora razen določbe o socijalizmu v Perziji in o ljudskem za* stopstvu. Zborovalci so mnenja, da mo; rajo Rusi izprazniti severno Perzijo pre* den se začnejo mirovna pogajanja. Iz baltiškega kaosa RIGA, 11. Komisija za določitev meja med Lotvinsko in Litovsko je pričela s svojim delom. Komisija smatra za po* varskih civilnih strai do 15. t. m., se razs'trebno, da se uredijo nesoglasja med ,.1 v d i • i •__^ „ i Pamet se mu je zroe§ala. V čeraj popoldne se je veliko moc v Baku in da imajo oiamen prcdstavli v nek\ ^sti!ni v ulici 'coroneo 441eiii FrančiSek Russig ter začel razbivaii gostilniške ko. zarce in stolice. Krčmar, ki je videl, da se (e moškemu zmešala pamet, je dal poklicali Treve-a, ki jc odvedel nesrečneža v mes:no bolniinico, kjef so ga sprejeli v opazovalidco. Predrzna ženska ukradla deklici uhana. Ko j« šla včeraj zjutraj po ulici Sv. Franoiika A&iskeg* 81etna Urška Diancardi. stanujoča v ulici Ginna« stica, se je pridružila k ni«y neka ieuska ter i«/ nagovorila: Pazi dekliid, da ne izgubiš uhanu, kt j« odpet. Će hećeš, ti ga zapnem?*- Deklica, ki ni alutila, kaj namerava Ženska, m prijazno odgovorit »Hvala lepa go-spa, za vuio prijaznost, će »i« tako dobri, bi vas prosila, da mi ga zapnet**. Zvita, ženska je stopila prod deklico, cdpeU oba uhana ter nato pobegnila. Ko j» videla a »k« lica, da n:ma v ušesih več zlatih uhanov, se j« spustila v glasen jok. Mimoidoči ljudje, k» so videli, da se deklica joče, so stopili k njej ter jo tolažili O predrzni ženski ni ne duha ia ne sluha. Stran II. ' Sptlfftl Jo Je a« U4. Pred !5 4nevS je pred- * t a. vil Mariji Gherdol neki mladenič z velikim o-motom pod pazduho. Vpraial je Gherdolovo, Če ^e tako prijazna, da bi mu shranila omot, Gherdo« IcVa se je najprve branila mu ustreči; a ko je bil izjavil mladenič, da ji da za to vekko odškodnino, je takoj radevoljc sprejela omot v svoje varstvo. Mladenič e« je zahvalil Ghcrdolovi za prijaznost ter nato odšel. Drugi dan jc prijel zopet isti mladenič k Ženski z dru£o profnjo: Gospa Gherdolova, danes sem zopet tukaj. Prijel sem vas presit, če mi posedite 100 L. Jutri vam vovdi^i £ stricu Maksu za spremijevanje na gla-|fovt^u. Tudi *v*emu druitvu isnluno pohvmlo in zahvalo! Iatotako našim domačim lastom za šaljiv prizor »Tihotapci«. Lepa hvala udeležencem za obiski Fantje, le tako naprej na domačem odru! Valed izjemnega stanja eo prišli orožniki, ki so ob 8 in pol zvečer vstavili ples na veliko žalost mladine. — Vabimo vse društvenike na redni občni zbor. ki sc bo vršil dne 16. januarja 1921 cb 3. uri popoldne v društveni sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev novega odbora; 2. Poročila; 3. Raznoterosti. Naprošeni so vsi udje, pa »JEDINOST« itov. It». ustavljeno. Matica jc sicer dobila po vojni svoje premoženje nazaj, ali danes je v primeri s današnjimi cenami njen kapital tako majhen, da ji je nemogoče razviti ono delavnost, ki bi biki potreb? na glede na naš sedanji položaj. Zato se obrača SI. Matica do vseh prijateljev Jugo slo veno v, da se zopet združijo okolo nje in ji omogočijo nadalnjc de* lo. — Matica je vložila ves svoj denar v zemljevid slov. ozemlja, ki se ravnokar V Trstu, dne 12. januarja 1*21, vrnem 150 lir. Pomislite fio^pa, take kupčije se ne tudi tisti ki bi hoteli pristopiti, da se udeleže v j . k g t ustregla naši davni želji pclnem številu. Kajti gre za napredek in izobrazbo ^ , , , ,,, - t J Slovencev. To delo bo delalo čast Matici in slov. oklepajo vsaki dan. Ali ste zadovoljna s to kup- C Gherdclova je zrla v tla in ni vedela, kaj bi nato "sflv^rov večer v Desklah. Po precej dolgem' narodu. Zemljevid bo Stal 80 kron. Va* odgovorila. S^ma pri sebi si je mislila: »50 Hr do- premeru smo imeli zopet enkrat zabaven večer s bniO VSe Slovence, naj SI ga narOCe, ze biCka. lo je lep denar«. Kcnečno si je dala toliko plesom, ki jc minil cb splošni zadovoljnesti prav sedaj, da Se jim pošlje takoj, ko bo gO* poguma, da Jc izročila mladeniču 100 lir pod po- lepo. Na rperedu je bilo par kupletov, ki so bili tov. - Matica SI je ustvarila nov prOs jiojem. da ji vrne drugi dan 150 lir. Mladenič jej dobro podani, na to živa alika ter pozdravni go- Izpremeni Se V Veliko narodno Zd* 7 velikim veseljem sprejel denar, sc zahvalil Gher-; ver cb vstopu v to novo leto. Sledil je ples m |0Žnjgtv0t fcj izclajalo kar največ za dekvi inodsel Prišel je drugi dan ali mladenka i prosta zabava ob spložncirt veselju. škoda da s a d trebnih in prjmernih knji- i bilo k Ghcrdolovi. Minilo je 15 dni, a mladeniča dabo vreme in eno obsedno «an,eprcstra5ila 7adniem občnem oboril ie hil izvn* i bilo < d n;koder. Ghcrdolovi ni kazalo drugega, marsikakšnega, da je ostal doma. — Prirediteljem, Zadnjem Obenem ZDOrU je 011 IZVO* ,ego odmotati omot in kar se nahaja v njem pro- domaćim fantom in dekletom je le čestitati na lc-jben nov odbor, V katerem SO Zastopani dati, da dobi svej denar nazaj. Ali zelo se je začu- pem uspeh«.__nasi najboljši kulturni delavci m prizna. dila, kc je videla v omotu raztrgano in blatno; —— ~ -uknjc, \Tedno — 1 liro. Odpravila sc je na kve-j GOSPOCl 3 TStVO sturo in tam naznanila sleparijo. I w ^ ^__ Težak padec pijanca — neznanca. Smoći okoli Juge Tovenske banke smejo ustanovljati podruž-1 trebuje sredstev. ZatO vabimo VSe svoje Tof« T«hf« M trCaikeai frtfiu V Trstu, 11. Januarja 1121. Neprepečatene krono 4*73— 5'— avstrifsko-nemike krone 450— 4'75 čeboalovenake krone 32'50— 32'75 dinarji 75*- 75'50 j 37'- 3775 marke 39*50— 40 - dolarji 23'50- 28 60 francoski franki 173*--173'25 švicarski franki 445"----448 — angleSki funti, papirnati 106'— 10625 angleški funti, zlati 115'-116 — rubli 15'- 16 — napolenni 92'_ 93'_ švicarski tečaji. ŽENEVA, 11. Lira 22*575. marka 9*15, avstrijska krona 1'425, angl. funt 23'99. fi\. icoski frank 39*1375, dolar 6 41374. (26) GLAUBERJEVA SOL Ri2ev Škrob - Ultramarln - oetova kiselina - Soda v kristalih - Soda solvay - Pralna mila - Barve in lake - Rafija - Lim za mizarje COE.ONIALE OLANDESE Družba /a uvo*: in izvoz Hem eni i?ie!ki. Jarevine za indasfrijiit svThe. Droft, hilanij. blaga Trst - Pier Luigi da Palestina št, 2 Na zahtevo coniltl ni finančniki ter narodni gospodarji, ki poskrbe, da dobi Matica za svoje delo krepko podlago. Za nov začetek pa po* 21. ure ie bil nemudoma pozvan zdravnik reš'ncnice v Trstu. Generalni komisar za Julijsko Bcnc- p.rija^eJje Ja pristopijo k Matici Bil bi postaje v neko gostilno pri *v Soboti. Tam je na-j čijo je izdal nalog po katerem je dovoljeno vsem ;alosten Jokaz naše 'narodne brezbriž ^el ležati na tleh kakih 35 let starega moža, ki je podružnicam jugoslovens>ih bank poslovanje v Tr-i V. j. t Y-i . * -u imel večjo rano na čelu. Gostje, ki so se nahrjali stu. Dobiti morajo od svrjih central celoten pro-; «OStl, če bi radi slabili gmotnih razmer v gcstilni, so pripovedovali, da je bil možakar metni kapital in morajo voditi posc-bne račune, da MatlCft ne mogla delati. Letna Clana^ tako r i^n- da ni mogel stati niti na nogah. Hotel se more vselej dokazati in ugotoviti, koliko do- rina je zvišana na 40 kron, kar Zmore ;e plesati po gostilniški sobi, a pri tem je padel narja so prejele iz inozemstva. Končno morajo pri- danes vsakdo; tcmil primerno je lirejen Dopisi družba je prodala *voje premogo^ike v Istri neki ustanovitvi Maticc, važllC Zgodovinske italijanski družbi. Povišala je - ob soudeležbi no- Spomine lil kulturne dogodke, ki SO V ke francoske bančne skupine — svojo delniško Zvezi Ž njo. V Matici j C zakopan kos gla\Tiico od 24 na 48 milijonov kron. Dc! peve- naše zgodovine. Ker 1. 1914. ni mogla čanega kapitala prevzame francoska skupina skup- slaviti SVOje 501etnice, poda S tO knjigo Iz Planine pri Rakeku. V Rapallu je bila sklenjena med Jugoslavijo in Italijo pr ^cdba o mejah. _ Po tej pogodbi ima pripasti trg Planina k Juge- no z jugcslovenskimi bankami in avstrijsko Lander- Icratek pregled njenega razvoja ob ČaSU, slaviji. Na Silvestrov večer pa smo bili Planinci banko. Vsled te transakciie bo mogla druiba znal-|J.Q stopamo na nova pota. 2. Zabavno drugače poučeni. Brigadir tukajšnje orožniške po- no rkrčiti s^'oj bančni dolg. staje je na-mr^č sklical vse planinske posestnike Po»tni promet med Trstom In Odrsko. Ogrsko- ob 7. uri zvečer v občinsko pisarno, kjer naj bi italijanska trgovinska zbornica v Budimpešti jav- glawvali, ali hotejo pripadati k Jugoslaviji ali Ija, da se je vsled njenega posredovanja, v inte- Italiji? In res smo se zbrali skoro polnoštevilno. resu povspešitve poštnega prometa s Trstc*m. o- stopamo na nova pota knjižico, ki bo obsegala izvirno slovenj ?ko delo. 3. Še eno knjigo, ki bo tudi obsegala domače delo. 4. Knjigo z znan* stvenimi spisi. — Glede na današnje teli postaviti meje. Hočejo namreč, da bi čim več dnevne direktne pogine vožnje. ' podpirali Matico ne glede na tO, kaj Wirdischgratzovega posestva prišlo ped Italijo. V ,Izvoz. lT J«Trgovski list«, opusti ministrstvo to namero in u-vede samo kontrolo družb na ta način, da posameznim podjetjem pestavi na njih račun posebne komisarje, ki bi nadzirali delo in denarno poslovanje v podjetjih. Nova svilama v Jugoslaviji. V Gjevgjeliji je otvorila jugoslcven^ka vlada dve novi svilarni. Ena so bo bavila izključno z ubijanjem kokona, druga pa samo z izdelovanjem svile. Jugoslovenska tvornica sardin. Industrija sardin je bila pred vojno v Jugoslaviji zastopana, večinoma po tujem kapitalu, razen tvcrnice MardešiČa in komp, v Milni na dalmatinskem otoku Brač. Ta tvornica je svoj obrat izpopolnila in je danes edina domača tvrdka te vrste, ki je po svojem blagu zmožna konkurirati s tujo robo. Novo lesno podjetje v Jugoslaviji. V Zemunu se je esnevalo društvo r>Induirtrija drva d. d. Zemun«. Glavnica znaša pet milijonov kron. Društvo se bo bavilo z lesne trgovino In proizvajanjem tanina. Glavnica je razdeljena na delnice po tisoč kron. Zveza Zagrsb - Sarajevo. Bratje Divjak v Ba-njaluki v Bosni so uredili avtomobilski promet na progi Banjaluka - Jajce, tako da bo vožnja iz Zagreba v Sarajevo, kdor se posluži te prege, mnogo krajša od sedanje. izberno. Igra, deklamacije, šaljivi prizori, Ribničan v cbliki samospeva, kakor tudi petje: vse se je vršilo pohvalno. Vsa vejclica se je vršila pod vodstvom tukajšnjega nadučitelja g. Berceta, ki mu izrekamo naredno zahvalo na požrtvovalnosti, da smo za urico pozabili na vejno gorje. Mladeniči? ■■ j- Le tn cc nap c j se! v čast in domovini v ponos! KRJiZ&VIlOSf 1FI U«Tl8*flC?5l Iz Repentabra, Pevsko - bralno izobraževalno j Slovenska Matica V Ljubljani, ki je društvo Tabor 'z Vrhovelj je žc staro 12 let, pa bila L 1864. ustanovljena S pomočjo pO* »erdsr l il-. r-Sado kot jutranja rosa, V času vojne ^rtvovalnill rodoljubov, da bi pospeše« je s^cer -^lo; delovati Fa je začelo zopet dne 5, ya|E slovensko ZnanOSt in literaturo, SC novembra 1920; tud: pevske va,c so pnćele• * j . § . kuhurni l;Lim dnem. tako, da smo zc- 26. decembra 1920 i*- 1 , J v»i Ufriseriiš rtuJte* a p-lesom, ki jc pohvalno uspela.! zavod m jC vestno vršila svojo dolžnost. V prvi visti se moramo zahvaliti g. Kriimanu od Ob času vojne pa }e bilo njeno premo* Sv. Ivana zi tri jako zabavne »Kuplete« in pc- /enje konfiscirano in njeno delovanje le s pomočjo svojih članov. Zato se spomnite ob novem letu 1921. Slov. Mas tiče in pristopite k nji kot člani. Redne knjige Slov. Matice Szidejo prih. leto. Naj bo leto 1921. druj>o ustanovno leto Slovenske Matice. Jelisava Draščić učiteljica Ivo Vivoda učitelj a^t* venčani Trst, 30. decembra 1920. (31 ] HAL8 06LASS ; se računajo pc ZZ sloilak b»^da. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele Črke 40 stotink besed* Najmanjša pristojbina L 4.—, Kdor išče službo plača polovično ceno. Iztšeiani raznobarvni <2 LISIČJI KOŽUHI Ustrojenje, izdelovanje in barvanje se izvršuje z jamstvom. — Kupujejo sp :: navadne lisičje kože irt kune. :: Trgovina kožuhovm - Trst, Via Gatteri 32 GOSPA perfektna v nemškem in -ibo-hrva&kem ter s zadostnim znanjem slovenskega in italijanskega jezika išče službe v denarnem zavodu ali pri kaki tvrdki. Ponudbe pod »Marljivost^ priporoča svoje preizkušene bakrene brzo- 49 — —--- . Pozor kmetovalci! Trgovina z bakrenimi izdelki Iran Mesesnel - Vipava na upravo. _______________________parilnike „ILFAU kotle za 2g trije, cleiti- INTELIGENTNA udova, govori in piše perfektnoj lacijske aparate i'a icoskega sistema in vse nem5ko in srbo-hrvaSko ter zadostno slovensko i drUgO bakreliO kletai sko ill kuhinjsko in italijansko išče službe kot prcKlajalka. bla-j orodje Samo lastnega izdelka. (34) gajničarka ali odgojiteljica. Ponudbe pod »Vest-i , , _ . . nosu na upravo. so Konkurenčne cene. Točna postrežba. GOSPA v veliki bedi bi rada sorejela krpanje perila In popravljanje oblek. Prjmvdbe pod »Toč- j nosta na upravo. 51 UBIRALEC in popravtfulec glaaovirjev, harmonijev in orkestronov. Andrej Pečar, Trst, ul. Coronco St. 1, V. 48 BRINJEVE ja^ede, rudeče v pc-ljubnlh množinah ima na prodaj J. Sandal;. T.upoglava, Istra. (47 INOZEMSKA družba sprejme za Trst izveži>a-nega samostalnega korespondenta, vež čega slo-. venskega, hrvatskega in nemškega jezika ter, nemikc stenografije. Ponudbe & zahtevami pod; »ExpcrU tia upravo. 52 RENOMIRANA JUGOSLOVENSKA ZAVAROVALNICA namesti za stalno agilnega potnika (akviziterja) pod jako ugodnimi pogoji. Začetniki se upeljejo v posel. Ponudbe naj se predajo upravi lista pod »St. 20*. 3 ČEBULČEK kakor tudi temena vseh vrst, prodaja tvrdka Sever & Komp., Trst, ul. Machiavelli gt. 13. 29 DVA spretna krojaška pomočnika sprejme takoj v stalno delo Kobal Ivan. Štanjel 23. 35 stara, 16 pesti vi- c, prav dobra za vsako Planina pri Rakeku. (43 NA PRODAJ je kobila, 7 let soka, kostanjeve barve, prav dobra vožnjo, pri A. Laurič U tiskovni sklnti „Edinosti" Vesela družba pri Zafredu v Sv. Petru nabrala 200 L. Bačič Božo, Mat ulje 5 L, Knavs Josip 5 L, Marija Marc 5 L. Doftedaj izkazanih L 32.992*40; v današnjem izkazu L 215 —, Skupno L 33.20T40. DAROVE Gospe Marija m Tončku TcmaifČ darujeta za »Bcžičnicovt 50 L, za ubogo dvojico iz Reke 10 L. Mancn Drufovka. nabrala v veseli družbi, ker je Mavrica telovadil in pel L 16 20 za Rojanskega Sokcla. (Denar hrani uprava), Jožefa Fakuč daruje 5 F, za ubogo dvojico iz Reke in 5 L zs pogorelce Narodnega doma. Borzna poročila. MLADENIČ, ki ima že malo prakse v trgovini z mešanim blagom, in ki govori slovensko, italijansko in raak> nemško, želi vstopiti v službo pri boljšem trgovcu strokovnjaku. Ponudbe pod »Mladenič* na upravniStvo. 42 KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, cdinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi št. 3, teJef. 3-29 (prej trg Bariera). A. 02 Masi S 6. Sferza Mavricija VVackvilza nasledniki Trst, iti. Torre blanca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličnili in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, lažnjev in cevi za peči. Cene zmerne. <24 D". MAČEK LEOPOLD ZOBOZRAVNJK Trst, Corso Vittorio Emanuele 111. 24,1. ■prejema od 9-12 In od 15-18. Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem Lep vogalni vskllobal JU T (30) V Trstu. ti januarja 1921. Jadranska banka 390 Ccsuiich 478 Dalmatia 395 Gerolimicli 225C Libera TrietlJna. 665 LIoyd 1890 Lussino 2100 MartitiolicK 320 Oceania 458 Premuda 490 Tripcovicb 512 Ampelca 650 Cement Dalmalia 380 Cement Spalato 410 PODLISTEK TUJINEC (47) Danilo Simono VIII. Stankove nadc sc niso izpolnile, m vse njegove prošnje, da bi ga pustiU vsaf za hip k Madi, so bile breuspešnv, ali, dovolili fo m«, da govori z nieco materjo. Stari a se je zjokala, ko ga je videla, in graje ni cul iz njenih u*t, ker je zaplakal tudi on sam, čim jo je zagledal na hodniku in jo objel tako silne. d;>. jc v -tistem hrp-J razumela vso moč njegove Jjubemi in njegovega kesnnja. Ra?un tega se ji je zdel kaj beden, in videti je bilo, kako izmučen je na telesu in v duii, ker j« že od prve tretjine pota iz Ljubeča začel podati sneg \edno gosteje in vedno bolj zasipavati pot in priprosti kmečki voj, ki se je vozil v njem. Burja je ječala in zrak se je vedno bolj pobiii z iimrrnjenira snegom, ker sedaj ni bil samo tisti ki se j« spuščal iz temnoslvih oblakov, marveč so se novi snežni valovi s planine valjali po .avnici. A od tal ga j« dvigala vedtio večja In mr-zlejsa burja m zamafcevala iajim vsako luknjico, jjrevrjajoč ga po neizmernem obzorju nad veliko ^ek; ravnico. Mriava kmečka konja »ta se pogrešala v zamete in vsak kip zahajala s pota, pak, ko j« občutil, da mu udje vsak hip bolj zmrazujejo, & konja se ml-urUrrliata v-'ed napora, im kako »• LjufctČan. ki ga jc vozil, vedno neinirneje ozira, je pomislil, da se ne dokoflja več do mesta. Ali, tikratu s prvim ranim to^nrakem ^ta uzrla s poznanega biega nižino, kjer fe valovilo morje, ali tudi ona je bila vsa v enem dimu: velika snežna ne-, ihta od Eevcra je zajela tudi primorfe, kar se je dogajalo le redkokedaj. A sedaj je na velikem hodniku bolnišnice tiho in toplo ter blago razsvetljeno z veliki svetilkami iz belega stekla. R&zgovarjajoč tc. je pogledal v daljna vrata, odkoder jc prišla Madina mati, ki je stala ravno pred njim, kakor da mu hoče za£raditi pot, oko bi hetel Se naprej. Glava in roke so ji drhtele, menda od razburjenja in nespanih noči. — Mnogo .bolje ji je, In sedaj fj je začel prijemati ppanec, a videti je ne bo«le mogli te dni nikakor — mu je govorila starka. — A, ko mine ta »traSni čas. pcjdemo v Dubrovnik — lam je tudi sedaj kakor s p« mladi — a jaz Ji porečero o vas, kar treba; ali ne seda), oe seda>... — Ah, prosim vas, »ecit« fJ čim pfe;... Recite ji... da jo nitem nikdar pozabil... atti prenshal.. — Pustite za sedaj to... je Se .iračno slaba... In »olze «o ji začele kapati po starem, ianučenem obrazu. — A ravno poprej — je reW» eopet — sem prejela od Beatrice p*eei#... Pisala ie o vas... A kaj samerjate vi — V Dubrovnik ttn prej... ho fe ec morem... — Da, pojdite... No, eeda| vaa moram eapuetitf, ker sem. 9» itak predolgo pooiuMt, Z Bogom... I — Na svidenje — in oprostite mi — je rekel Stanko iuilostno, nudeč ji roko ia pogledavajoč na vrata -Madine sobe. Poslovil sc je, toda počakal, dokler ni tUrka vaicpila, pokimala mu z glavo in zopet zaprla vrata ko&kor je mogla liho, — Mati! — je poklicala M ada, Ico je starka vstopila — kdo je prišel k tebi? — Nikdo, dušica, aaapi*.. Razgc-var^la »jem se nekoliko s eestro Rozai^jo — Petem -sem sanjala ,.. Samo sanjala sem, mati! — je rekla In se n&koliko vzravnala, pri-vedsgmvii reko k čelu, da pepravi razsute lase. ali ni« dotaknila sc jih m, ma^eč Mh apuetila lahno na edejo. Zalem je sedla in začela gledati v mater