112. ttsvflka. ——— - _____ WtUm WWU4> — ------------ iBMrall x Proctor I m/m X 54 m/m za male oglase do 77 m/m viltnt 1 K «ad to visino vsi oglas! I mjm X 54 rn/in 1 I? 50 v U^^ralrSL SI poslana ter notice isti prortor po 2 K, ženitne ponudbe ln poroke Mvšalno SO K. — Pri naroeuih nad 10 objav poptttL Vpnšanjm giede Inseratov naj se priloži znamka a odgovor. Wprawmmw+ »ater. Haroda" ia „Harate« Tlsfcarao" Ssallova ■Itea «. 5, prtOloao. — Talcfo* at S04. —— — ___________.__ Mabam^I aa^^^^h^i ^aaaMaV w ■ l^^hiia ■ M ■ a^ «a a^JUi m AAHalaH^B^BtB^BmM a^aa^aVHa^r ■■■■ W Ml^^HDAHl Ham Hav Hb^b^b^bI I v AajaMlav^ti celoletno oapcej ptočtu . K i«0 — poUetno. ....... 90-— 3 mesečao......„ 45*— 1 - ......« 15 — cclotetao .*•••• K240*— poUetao • •••••• Ml20— 3 lacaačao •••••• M 60"— ..... „ 2fr— Pri morebitnem povifanju se ma dalji« naroftrfaa dapjafirti. Novi naroćaikl nij poiljejo v prvlč. naročnioo vedaa aMT po nakaznid. Na samo pismena naročita brez pfelatve dentrfe se ne moremo ocfrttL _____ _ ._____________________________trn m ______________ .______ . _ _ _.________________________ flaaBB^aaVflB)4a%B^BBaB\ flKfaaaaal— VH^u^^h^^b^^^m aaa^^^^^AVBj^^^^^_^ ^^flA^a^Bk ^bb\ fll aT aak^&^^^Baa^^^^^^A^k * Vaflaaaa aliv •^ Piawiaiw MavIMia volja 1 krone. aV^aattaaaaVal aaflaalaaBaai av aaa^Aa^aftaal w^^P^P*™Ww*a> ^BFaaaap^^Paa^Vv^^Ba' ^aT ^^■^a^^v^^aV^v^^a^a^VV ■ -^ Seiifa držaonfh Stipendistom se nadalluje. Kdor pozna ozke prijateljske in politiške vezi« ki vežejo sedanjesra predsednika deželne vlade za Slove-nijo dr. Brejca z zdravnikom dr. Antonom B r e c 1 j c m , ta je vedel, da se slednjemu pripravlja v Ljubljani gorko grnezdo. Ako preuđarimo, da je bii dr. Breceli v Gorici primarij bolnice usmiljenih bratov, da se je od tam izselil in da je svoje delova-nje prenesel v Ljubljana bi nazadnje razumeli, ce bi se mu tu preskrbeia primerna zdravniška služba, ako-ravno imajo brez dvoma prav oni. kf trdijo. da je bilo premožnim in neodvisnim osebam. kakršna ye dr. Bre-eelj, najmaiij treba, izseliti se iz za-sedenega czemlia. Kako naj ohrani-mo slovenski značaj Gorice, kako naj pričakuiemo. da ostane naš živelj tamkaj. če ga kot prvi zapuščajo njega naravni voditelji in tako spretni politični agltatorji. kakoršen je bil dr. BreceU? Prva nakana, imenovati dr. Breclja takorekoč v zadnjem trenot-ku, ko je še poslovala tedanja dr. Brejcu vsekdar poslušna deželna komisija in brez vednosti deželnega zdravstvenega sveta ravnateljem deželnih dobrodelnih zavodov na ICranjskem, se je izjalovila vsled čuječnosti in objektivnosti slovenskih zjdravnikov. Za to službo dr. Brecelj. ki naših dobrodelnih zavodov skoraj prav nič ne pozna, tuđi gotovo ni bil usposobljen. Poznaval-ci so vedeli. da dr. Breclju vkliub temu ne odide dobra služba, ne toliko radi niesrovih zdravniških sposobnosti, kakor radi njegove stran-karske gorecnosti. Toda imenovanje, ki so ga te dni priobčili dnevni-ki, je vsakogar presenetilo. Dt. Brecelj je bil imenovan za sefa invalid-nega ođdelka r>overjeništva za socijalno skrbstvo in priznan mu je bil V. činovni razred državnih uradnikov. S tem imenovanjem se je ustanovila nova sinekura in pomnožila se je serija državnih štipendistov. institucija, kf smo io iz ozirov na nepristranost In na dostojnost naše uprave že opetovano grajali. To imenovanje bo pa tuđi v uradniških krogih rodilo hud odpor ter mu bo vzelo vsako vero v objektivnost naše vlade. Pred vsem se služba ni razpisa-la. Deželna vlada sama je svoj čas proklamirala princip, da ie treba vsako službo razpisati. Saj tuđi edl-no to odgovaria današnjim demokratičnim nazorom in koristim države, da se iz večjega števila različ-no kvalificiranih prosilcev izbere najsposbbnejšega. Vlada je torej sa- __._________________..^^■.^^^^^^^^^^Mi^^H^^^HBM^BBaBHHBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBB^B^BBBa1 ma prelomila princip, ki ga ie postavila, da je mogla strankarskemu pristašu dati varao zavetje. DruglĆ dr. Brecelj za to službo ni prav nič usposobljen. Kajti poslovati nima morda kot zdravnik, recimo kot ortoped na kaki bolnici za invalide. Pa niti za to bi dr. Breceli ne bil sposoben, ker je po svoji izobrazbi zdravnik za otroške bolezni in ker je pozneje vodil notranji oddelek bolnice usmiljenih bratov v Gorici in to-raj z ortopedijo in kirurgijo nikdar ni imel opravila. Toda šef invalidne-ga oddelka nima poslovati kot zdravnik. on ima voditi in opravljati oskrbo invalidov sploh. torej važno socijalno vprašanje. Vsakomur pa je jasno, da bi bil za to službo v Drvi vrsti poklican jurist, ki pozna obsto-ječe zakone in naredbe, ki je vajen konceptnega dela in uradniškega poslovanja sploh, posebno iurist. ki je bil že zaposlen na socialnem polju. Takega sposobnega moža bi ne bilo težko najti med državnimi urad-niki in v nizjem plačilnem razredu. Gotovo pa je za to službo naimanj poklican zdravnik. toraj zastopnik srroke. ki ima z invalidnim vpraša-njem kvečjemu odđaljene stike. naj-manj na more fmeti za stvar zanimanja zdravnik za otroške bolezm. Nasprotno. v svojem novem pokliču bo imel sam prestati še marsikatero težko otroško bolezen in ne na korist države. Največja krivica pa fe, da se tako nepoklicanemu mož«, kl doslej sploh ni bil v državni službi, prizna kar V. činovni razred držnv-nih uradnikov. Že to dejstvo samo dokazuje, da se crre za srofo sinekuro. Le ničlo število uradnikov. ki se skozi desetletfa nožrtvovalno trudi-io v državni službi, more doseči V. činovni razred. Uradn? zdravnlki, ki so svoie moči in sposobnost! od vse-pra pričetka posvetili državni si^zbT, dosežejo kvečiemit ^T. čfnovnf razred, le eden ali dva boliše kvalificirana priđeta v VI. razred. Sef zefrav-stvenega odseka sam, ki zastona rro-tovo dosti važnejŠo fn obsežnef.^o panogo. kakor je invalidni pododde-lek sociialnega skrbstva. je le v V. razredu. Da se tora! možu brez vsa-ke kvalifikacije in usposoblienostl, ki sele vstopi v državno službo, prizna kar V. činovnf razred, mora v uradniških krogih vzbudit! hudo ogorčenje. Na^Iašali smo že. da bi se bilo z lahkoto dobilo usposoblie-nega Jurista v nižjem. VIH. ali VII. razredu. Da se toraj nekvalificirane-mu možu prizna kar V. činovni razred. Je potrata državne Imovine. Organizacija državnih name-ščencev se je v opetovanih resolud-jah izjavila proti takozvanim političnim uradnikom. želeč. da ostane uradništvo čisto in nepristransko in da ga ne tangirajo politični preobrati, ker sicer trpi enotnost in nepristranost uprave. Slučaj, ki šino ga navedli, je odgovor na te težnje uradništva — vrinilo se je v status državnih uradnikov in bogato nagradilo le radi tega, ker je vesten strankarski pristaš. Casnikarska dolžnost nas sili, da smo objavili ta slučaj, ker je po- sebno kričeč in ker mora biti te prakse enkrat konec, če naj narod ne izgubi vse vere v nepristranost na$e uprave. Dobro nam je znano, da skuša SLS v zadnjem času v najraz-ličnejše resorte in oddelke spraviti svoje rnože, ker pač ve. da se bodo poverjeniki kvečjemu še enkrat imenovali in da je politične vlade potem konec. A dotJej bo imela na mnogih vodilnih mestih svoje zaupnike. Iz-med teh slučajev je eden najznačil-nejših oni dr. Breclja, državnega stipendista prve vrste! Kako ie u soDfefskf Rusiji? (Dopis uglednega ruskega rodoljuba!) Soditi bi morali ljudi po njih de-janjih, ne po njih frazah. Komunistom je prihajalo do sedaj v dobro dejstvo, da se njih teorije nišo nikjer preizkusile in da so si vsled tega ohranije nekak čarobni sijaj in blesk. Vsakdo je po svoje sanjal, kaj se lahko razvije iz teh teorii. Sedaj je praštana generalna iz-kušnja. Rusija je bila dežela, kjer se je napravil eksperiment in danes imamo pred očmi uspeh triletnejra komunističnega režima. Da si je tz-bral prav Rusijo za ta poskus, to je bila velika napaka »znanstvenega« socijalizma, ker je socijalni prevrat mogoč samo tatir, kler so za to zreli gospodarski odnošaji in samo v tem slučaju, če so res zreli. Ce Anglija in Nemčija še ništa bili zreli za tak prevrat, kako naj bi se bil obnesel v deželi s tolikim azijskim vplivom in l večinoma malokmetiškim prebi-valstvom ? Poskus pa se je kljub temu moral izvršiti .Toda kako je bilo mogo-če vsiliti komunizem ljudstvu, med katerim šteje proletarijat samo 7%, kmetiški stan pa 85%? Moralo fe priti do diktature proletarijata. Razrednih neenakosti ni bilo mogoče od-praviti z dekreti, zato je moral sedaj privilegirani razred s strogostjo krotiti veliko večino. Tako je nastal teror, ki ni morda posledica Lenjino-vega ali Bele Kunovega razpolože-nja, marveč je produkt nenaravnih komunističnih razmer. Zato komtmi-stično gibanje tuđi ni kratek vihar. kakor je bil franeoski teror leta 1793„ marveč traja že 3 leta. Komunisti so obljubili kmetu zemlje. To je kmet razumei seveda tako, da bo zemlja potem njegova last. Ko pa je zemljo obdelal !n požef. so prišli komunisti in mu vzeli, kar je po njih mnenju pridelal preko lastne potrebe in preko potrebe družine. Vsakemu delavcu so obljubili polni fzkuofček kot plačilo za njegovo delo. Kmetu pa so plačali in pla- čujejo samo četrti del in manj tega. kar bi stalo njegovo žito. Industrijske izdeike pa mora plačatu če jih sploh dobi, po polni ceni. Zakaj se kmet temu ne upre. zakai ne ugo-varja proti takemu postopanju? Ker komunisti nišo uvedli svobodnih in enakih volitev, marveč so uveljaviii volilno pravico s štirimi voltlnimi stopnjami tako, da ne more niti en kmet priti v veliki delavski sovjet. Svobode tiska že dolgo ni več. ker je to predsodek buržuazije. Kmetiška zadruga, mir. je prišla ob vsako ve-Uavo vsled terorizma vohunov vse-mogočnih komisariev. Vsak, ki protestira, je protirevolucijonar te^ga uničijo. Če pa to očitate komunistom, se izgovarjajo. da so carji ugo~ nobili še več ČIoveških življenj. Će je temu tako. potem je komunistični režim samo novo izdanje režima carja Ivana Groznega in mi smo se s tem režimom povrnili daleč noter v srednji vek. Uničevati sovražnike z ognjem in niečem vendar ni nika-kršeri napredek, marveč praveški sistem. In kaj imajo od tega prijatelji? Kalcšno korist ima od tega privilegirani razred. — meščanski delav-ci? Privilegirani so zares, saj dobe krušne karte !. razreda, kruha pa samo, če priđe do mesta, sicer si ga morajo iti sami iskat tja za Vofeo. Komunisti so obetali svobođo dela. Danes pa ruski delavec nfma pravice, da bi zapustfl svoj poklič ali mesto, kler dela. Vse delo je strogo ureieno in vsak delavec stoji pod strogim nadzorstvom specijalnih ko-misarjev. Svobode pogodbe ni več. ker imamo samo enega posestnika In enega podjetnika v vsi deželi iti to je država. Tuđi svobodnega združeva-nja ni več, ker bi se zadruge« družbe, organizacije sploh mogli upreti. Zato so vse organizacije sumljive. V Novoro-sijsku n. pr. je moral sovjet tiskariev zborovati na prostem v gorah. Stav- ke so strogo prepovedane. Na Alek-sandrovski žeieznici (Moskva* Brest) je prišlo leta 1918. do stavkfc. Stavkajoče delavce 50 zaprlf. voditelje ustretili. Gotovo se je kaj takega zgodilo tu pa tam tuđi pod starini režimom, toda za kaj je bila potem vsa revolucija? »Buržuazna svobo-da* komunistom ni zadostovala, sedaj so svobodo sploh pregnali. Ali pa je vsaj plačilo pravično in enako? Nikakor ne. Dobri prijate* Iji gotovih komunistov dobe dvojno, trojno, večkratno plačilo. kakor na-vadni delavec. Tako dobivajo neka* teri uredniki boljševiških listov po 150.000 rubljev na leto, sloviti pevec Šaljapin ceio 900.000 rubljev meseč-no! Morda pa hočejo nagraditi talent? Zakaj pa ne nagrade resnično koristnih organizatoriev in trgov-cev? Ti so prokleti in pregnani \z Rusije. Zato propada tuđi vsa gospodarska organizacija. Komunisti so dali natiskati ćelo vrsto lepih dekre-tov. a ti so ostali na papirju in imaio samo namen, da slepe evropske socijaliste. V resnici stoji 90% vseh tovaren, vlaki vozijo počasi. redko in brez pravega reda. Ves ustroj ne funkcijonira in naj važne jše stvari, kakor sladkor. sol itd .so danes tak-sus. AH je to produkcijski napredek, ki so ga socijalisti obetali? Socijalizern ]e moral vse pove-riti svobodno iz voljenim oblastttn. V ruski komuni je vse izrečeno komi-sarjem, nobene samouprave ni več, nobene svobode; konijsarje pošilia vlada po svojem preiidarku kot nove satrape. Oni so dobro plaćani, dobro plačana je tuđi ogromna mno-žina uradnikov neštetih komlsarija tov. Tako n. pr. v glavnem mesta skoraj ni inteligentnoga človeka, ki bi ne bil u radnik. Samo v oddelku za aprovizacijo je 33.000 uradnikov. In kdo plača vse to? Kmet, ki mora Dlačati poleg navadnega davka še kontribucijo 10 milijard rubljev v čast komune. In ta nova birokracija je boli pokvarjena in boli nepoštena, kakor katerakoli prejšnja. Pogosto čitamo v boljševišklh fistfh, da jo 1e tak komisar aH nradnik popifial z ljudskim denanem. Kadar Je hotela velika carica Katarina II. potovati po svoji "državi, ii je Potemfcin na poti postavljal lepe dekoracije, da bi ji predočit nekak sijaj; to delajo sedaj rudi komunisti. če prihajajo učeni htspoštovani tujcit da se poduče o razmerali na Ru* skem. In s tem se mora Evropa za-dovoUiti. Ves komunistični režim v Rusbi je varljiva zunaniost. za kate-ro se skriva azijsko despotstvo, hi-navstvo in izkoriSČanie. AH je to resničen socijalizam? R«msa«tt Fran Govekar: 51 Siritanle. (Dalle.) Zlasti je neugodno vplivalo na Ljubljan-čane, ko so zagledali tmme begtuicev iz Trsta in Oorice, kričeče Italijane in javkajoče Itall-janke. Kočija je pridrevela za kočijo, vsaka nabita polna žensk, otrok in prtljage. Vse je bežalo skozi Ljubliano na Štajersko mimo Sv. Petra cerkve. na Zalog: in dalje, dalje ... Drugi so podfli upehane konje skozi Kurjo vas In Rudnik ter dalje in dalje na Hrvaško. tretji pa so bežali Ie na Dolenjsko, ker so upali, da izgine franeoska povodenj prav tako naglo, kakor prihrumi ln se razlije. Vojaštvo v Ljubljani Je prevažalo iz smodniščnic smodnlk in streljivo iz mesta. Vozili so ga previdno m počasi na Ježico ter ga shraniU najprej v cerkev sv. Jurja, Vse bol-nike in ranjence so pred šentpetrsko vojašnico In bolnicami naložili na sanltetne lestvane ter jih odpdlaJi v CeUe in MJ^*-^<*?*e vjetnike so odpravllivZagreb. Iz Idrffe in »Vrh-nike so prihajali težki tovorni vozovi « svinče-nimi čebri in zabofl, pdntei «v«a srebra in c*. ntibr*. Spravili so blago dalom* to WMb mn te odv^iaU I n$m at Hw«ft^ 4tafft B^----- — - ■---------------- ------- pa so Ka odpeljali z vozovi ki jih je vlačfla ćela vrsta konj po cesti proti Gradcu. V par dneh pa je začelo pritiskati še be-žeče vojaštvo. Ćele brigade so prihnimele skozi mesto in drevele dalje brez prestanka. S krvavečim srcem so gledali Ljubljančanje ar-mado, hitečo nevzdržno po Tfžaškl cesti in dalje skozi Šiško na Koroško ali pa po Dunajski cesti čez Savo na Cmuče. Ali se ne utrdijo na gradu in na Gotovcu? Ali se ne pripravijo za obrambo glavnega mesta Kranjske, nego ga prepuste sovražnika brez boja in upora? Ljubljančanje so bili ogorčeni, zakaj žanje In za LJublJano se ni zmenfl nlhče. Cšta-fete so fezdarile pač na vse strani in prihajale od vseh plati, a zvedeti nišo mogli ničesar, ka] se godi okoti njih. Tuđi pošta ni prihajala več z juga, ćelo iz Celovca in Oradca Je ni bflo več. tako da Je bila Ljubljana odrezana skoraj od vsega sveta. V ponedeijek, 27. marca zvečer so ljubljansko pošto zaprli ln metlo Je ostalo brez novic. Končno so prijezdili v skoku buzarji, ulanci in klrasirjl s prsnim! oklopi: Generali Renss, KbeloL Hoheozoflenu Mercantta ta Se-ckendorf ta JA vodffl. to ustavili so sto na trav~ nikih pod Turnom ln v šifti Za njtai }e prflt<^ i rt il »Hiiii ftalaltna Umtm*M m Jt ***** ril na Mirju, ter nato še — z Vrhnike Terzov bataljon pod poveljstvom polkovnika Stadlerja, ki pa se Je umaknil čez Savo ter se ustavil pred Črnučaml. Ponoči je bilo Iepo videti ne-številne ognje, ob katerih so si vojaki kuhali in se grelf. Po hribfti, poljih in po cestah so stale straže, imenovane piketi, in se klicale med sabo, da nlso zaspale. V Ljubljani ni bilo več mirne noči in po vseh hiSah Je vladala največja razbnrjenost Mestna htša Je bila vedno razsvetljena, župan in mestni svetovald so uradovali brez prestanka, ker eštafete ln kurirji so prihajali drug za dragim z novim! zahtevami in ukazi. Cesarskl so zahtevall kruha, mesa in vina. BIH so lačnl ko volkovi in slasti Hrvatje so tožffl, da fe pet đul nišo jedlL Mahoma so bile ispražnjene vse pekarne ln mesnice, iz go-stflnfc in žganjaren pa so voziti na mestne tro-Ske velike sode vina. igatija ln sadievca na Mfrje in pod Turu. Petnajst eskađronov kuni se Je paslo po senožetfii. V par ctoeh Je Wla po-mtiliena trava do poalednjt bfflte in koufcka kopita so razkopala tfa v samo blato. Potem pa so zabtevaU zobi ta Uaje pa slame ta stelje. UnHIanganle ao d^Jafi koUkor so rocjA a ttttto Je — awBralr> V—m, ta ettnikijo pod5aat> nirl ao pokajali oaonA ta itaoirL Bili so sami MHHL ^■■■■Lr iJH^H^L ^^HVHOflHBH -Ui, OinK Cesar Jim nišo dali izlepa, so Jemali siloma, brez zahvale in brez plačite. Kakor sestradatte kobilice so planili ti netnški vojaki že par dni po prihoda po ljubljanskih gostflnah ter ond) Jedli in pili ne da bi se brigali za račune. »Vse plača mesto! Župan je plačnik!« so kričali ter si dajall strcčU dokler so mogli pozirati. »Bog pomagaj! Kakšni pa bodo Franoozi, če so že cesarskl talđ!« so vzdlhovali Ljubljančanje. »SovraSnik ne more biti htijši od prijatelja. Oh, vojne ta potresa varuj nas, o Gospod!« Eden pa Je bffl, ki Je oimzoval vse voja-ške nasilnosti in sirovosti z največjo naslado. CAm huje so postopaH, Om odurneje ta brei-obrazneje so se vedH avstrijskf vojaki, tem za-dovoUneje se Je režal ln posmefcovai. UnbUan-Čanje so kleli tiho ta na glas ter skrivaj stiskali pesti, on pa se je ob' tej togotf ta ohupanosti zabaval ta vesdB. Bi Je Ortgor Daa». V gottOni »Pri ćSvJem moiti« f# aaM ne^ kega večera, ko Je fla ura že^na \U U m m<> govarfal s hotol&riem Riich Wlfgi. Kar ste prftnmiela dva mfaMJa^gastniot BSas«»tared-no dobre voUe. KfoHMaiB sta a§ nMpmi sa mizotakrtfaU: ; , ■.:."-■ - .n^kal ■■liiM^ifi MU^^^^ŠUŠb 9imšm *'l^Wpy^taMttatHiitMMMhi 2. stran. »SLOVENSKI NAROD«, ra§an5e, za katero se mora zanimati Avstrija prav tako i totffOT FrangHfe vpr 9$ pačaU m z*m> lio obdeBi 2emiji% W Harala pf^ti a*, pet v rfp prejšnjff ji ^>liiil uf; VsM tega dtgm ie zavl«4a|# ^Hko razbarj^ nje in JrfHšlo ponef|i |» nemirov. Mm minister m agrarno njmm Ie to o4r«t>o bivšega fgfelstra sis«nd Hr odio«, da ostane afOtia v pot«si dabrovolfpfv in zakupnikom do defiaMmo rtiitve VfjnUanj* agrarne vtforme, ki M bo Irvršila v kon-stituanti U to jes«. tirvatakML lagr^K 1& OMla. J«fodo* venski reformisdčnl pokret zavzema na Hrvatskem od dne do dne večje dimenzije in se Je na zadnjem sestanku sklenilo, da ne bodo duhovnik! podpisali izjave, ki jih zahteva od njih zagrebškl episkopat in ki se glase: Izjavljam pred Bosom, da ho-čem ostati zvest vsero naredbam svete Stolice, da nočem imeti nobenfli stikov z organlzacijami, Id nišo odobrene od ordinarijata, izjavijam, da nočem Čitati in raz-širjatl nobenih listov, ki nišo odobreni od ordinarijata, osobito ne: »Reformo«, »Novo reformo« ta »Preporod«. Obsojam vse nakane, naperjene proti celibatu in za demokratizacijo cerkve. — Današnja »Narodna Politika* poroča, da se nahaja reformistič-no gibanje na Hrvatskem v razpadu in da Je fe mnogo pristašev tega gibanja preklicalo svoj prtstop k reformistični organizaciji In podpisalo izjave, kl jih zahteva za* grebški episkopat — !z krogov reformlstiC-nega svečeništva se proglaSa to vest »Narodne Politike« za tendencijozno in naper-Jeno proti gibanju reiormistov. = Gibanje proti papeževemn delegatu na Rekt. Zagreb, 1S. mala. Iz Reke T>oro5aio: Dohod paoeŽevega delegata na Reko se smatra za dokaz, da stoji rimsM ppež v sluZbi Df Annunztja in talijanskih imperMalistov. To se sklepa tn tlotk Tnmm% energiteo Maje na vzpo-stavttvi po vojni tako hndo prizadttegl dtUwwm* dala. Pomoč prftaja pa tedl od zunat Tako si hoče ceia vrsta angleških mest vzeti v tvoje varstvo po eno pomle-nih francosldh mest ta |im pomagati do novoga rascvita. ss.Kdu mtm Mi ii POM1 ako bi i# posvečall n/^finj^TT" tntpottofifc^" ma, socijalnemu ta kulturnemu delovanju, neste 4ft otrožajo dtfili sloranMI ■»-rodtfTdt Tako Je vzkMnt dr. GUtonhl t Lvam v ftasovom t poročevald Uslor o letobtf l^M. RavnaHU def. ftfep. zcvo-dcar Qlalowskl pravi, da Je bila aetev latoa Jate mala, torej bo tndl žetev nmataa. Goaaodaratvo Je naravaost kataatraialno. Kmattlstvo pv\ zlastl na ponttikanja koaf* tako da se placa za par tad že 80 tisot kron. Vse je rekvirirala potiska vlada aa armado, Morda bos ta glad m boda poučila Poljake, kam vode imptrijallzem. Tabor o Pltbsrkn In plebiscit. Ljubljanski dop. urad je kratko poročal o taboru slovenskega kmet-skega ljudstva v Pliberku dne 13. t. m. ,Ker vladajo v naši javnosti tako različnl pojmi o položaju našega Korotana in ker bije odločilna ura, ne bode odveč, ako izpregovorimo par besedi o taboru v Pliberku. Pred vsem moramo konstatirati, da se ni nameravalo prirediti v Pliberku kmetskega tabora, arapak samo zborovanje v malo večjem obse-gu. Zato se ni delalo nobene reklame. Le v malih dveh lokalnih časopi-sih je bilo med oglasi priobčeno kratko vabilo krajevnega odbora narodnega sveta in podružnice ženskega društva na shod. A kaj se je zgodilo? Že v ranih urah so začeli priha-jati bližnji okoliČanl s slovenskim! znaki peš. Iz oddaljenejše okolice pa so drdrall voz za vozom, vsi okra-šeni z zelenjem In slovenskiml tro-bojnlcami proti Pliberku. Iz njih pa so se razlegale vesele pesml naših žen in deklet, fantov ln mož. In vse se Je zgrinjalo na glavnetn trgu te nekdaj tako nemške trdnjave. Tako je množica rastla in rastla, a še vedno so prihajal! novi došleci pe$ In na vozovih. Rastlo Je pa tuđi veselo raspoloženje med njo, kljub temu, da se je držalo vreme nekam kislo. Po sv. maši na prostem pa so se ti-soč! zgrniH okoli govorniške tribune tako na gosto, da je bilo nemogoče se preriniti med množico. Kakor pribito je stalo ljudstvo in poslušalo z velikim zanimanjem In odobravanjem Izvajanja temperamentnih go-vornikov in govomic. Med zborova-njem je sicer parkrat poskusal naga-jati dež, a kdo se je zmenil zanj? Nihče. Kdo bi se brigal za dež, če se je pa tukaj razlagala stara in nova pravda našega Korošca, kl je bil Že stolnstoeltja mnogo bolj zatiran, kakor katerikoli njegov rojak v bivših avstrijskih deželah. Nad dve uri je trajalo zborovanje, a nikdo ni odš*el. In ko se je zaključilo in je zaoriJa »Lepa naša«, mislite, da so se tisoči ganili? Ne. Samo malce so se raz-maknill, da so zadihali prosteje ln razlegale so se naše pesmi še dolgo. Naposled je pregnala množice večja ploha, A nebo se je kmalu zopet zjasnilo in prostorni trg je zopet oži-vel in ž njim vse ulice. To je kratko poročilo suhih dej-stev, iz katerih si lahko vsakdo sam napravi svojo sodbo. Vemo dobro, da se Iz posameznega veselega pch java še ne smemo udajatl iluzijam. Lahko se preokrene. A realen raz-motrivalec upošteva take pojave samo toliko, kolikor so upoštevanja vredni. Fakt je, da raste ugodno raz-položenje med našim ljudstvom kljub vsemu pritisku od nasprotne strani od dne do dne. Tako je bil n. pr. 18. aprila v Velikovcu občnl zbor »Zveze ženskih društev«. Kljub zaradi stavke ustavljenemu prometu in brez vsake reklame se je zbralo takrat nad 2000 (dva tisoč) slovenskih žen in deklet ter skoro ravno toliko mož In fantov. Nad vse vese! po]av pa je delovanje ženskih organizacij, ki obstojajo komaj pol leta, a se njih upliv kaže povsod. Ta tolikanj po-srečena akcija je pritegnlla pred vsem vse naše kmetske žene in de-kleta k delu in jim ustvarila novo torišče, kjer se vrši veselo tekmova-nje med njimi. Take organizacije ne premore nobena naša pokrajina, In velik del ugodnega uspeha prf plebiscitu bode treba pripisati zavednf slovenski KorošicI v zaslugo. Stvar merodajnih faktorjev Je, da vzdržijo ugodno razpoloženje med ljudstvom, kljub vsemu terorizmu od nasprotne strani, ki tud! raste od dne do dne. Glasovanje mora biti največjf praznik in triumf slovenske misli. Naša javnost Izven pleblscltne-ga ozemlja pa naj razprši meglene pojme in podpira z vsemi sredstvl odločilno borbo za zibeljko našega naroda, za naravno tako lepi In bo--gati Korotali. V informacijo o nepoučenost! naše Javnosti o Koroški pa naj ome-nim še nekaj. O Koroški govorljo In pišejo v Časopisju večinoma takl, kl poznalo samo en njen del, ali pa še tega ne vsestransko. Odtod tista ne-orijentiranost naše javnosti. Na tem Je pa krivo tuđi naše časopisje samo, ker si ne preskrbl dobrih vsestran-skih poznavalcev razmer kot dopis- • nike. Večina časopisja pričakuje slu-* Čajnostnih poročil. Tako n. pr. ni bilo o ženskem taboru 18. aprila v Velikovcu niti besedice v širši javnosti, dasi je bil to pojav, o katerem bi pisali nasprotniki ćele kolone ćele tedne. (O tem taboru ni bil noben list obveščen. Poročila o tem taboru ni bilo, ker je bila takrat žel. stavka. Ured.) Kompoljskf. Hngliia ln soetounl trg. Medtem ko se trudi Franclja v obnovitvi svojih pred vojno najfrodo-vitnejših pokrafin in ko italijanska industrija vsled pomanjkanja prenio-era nikakor ne more naprej, pripravila njuna severna zaveznica Velika Britanija brez posebnfh težkoč svoji trgovini pot v šimi svet. Ugodna lega in neizmemo pod-zemsko boffastvo koristita danes Angliji več nesro razne klavzmle v versailleški mirovni pofirodbi. Ves vet potrebuje bla^ra vsake vrste in Vnglfja hiti z zalaganjem na ta način, da pomnožuje produkcijo svoffli tovam do skrajnih mej, ki so možne vsled nedostatnesra števlia strokov-nega delavstva in relativnega do* manjkanja gotovih surovin. Gotovo je. da se anjdeški trgovini za enkrat ni treba več bati nemške konkurence, toda Anjrfija ni edi-na država, ki si prizaderva pridobiti one tnrovske kraje, ki so po vojni Ha SlooaSheni. V Modri- Modra ie ponosna na to, da Je sprejela Štura, ko so ga Mažari iz-gnall iz Požuna. Štur je bil romantik. Studiral Je kakor mnogo drugih slovaških dijakov na netnški univer-zi v Halli, od tam se je vrnil v Po-Žun, in je postal učitelj na stolici za slovački Jezik ln literaturo, ki je bila na požunskem liceju od 1. 1803. Ta je vzgojil Štur novo mlado generacijo. Ker je videL kako začenja mažarska vlada pritiskati na slovačke kraje, le spozna!, da je edina rešitev, ako se proti mažarski agitacija postavi slo-vaško narodno prebojeaje. Tako je izdal L 1844. oklic na mladino, da se združi v obrambo narod iezika. Za-čel je izdajati liste. »Narodnie Novi-ny, in »CN-el Tatransky«. Vsled te-ga Je IzffubO službo na liceju, Pisal je posni in prebujal narod. L. 184a Je bil na slovanskem kongresu v Praši Po svojem delu nas spominja Stanka Vraza. Slovak! so imeli takrat Isto vpraSanje kot ml Slovenci. Kultura v narodnem Jezl-U fb Mictttui motda reUtl od frotuj- Nekateri Čehi so Šturu zamerili, da je Slovake odtrgal od čeSke kulture, toda misel njegova Je bila prava: pomislimo, koliko bi bfli Izmibfll Slovenci, ko bi bili pisali narodu no ilirsko ali hrvatsko! L. 1848. Je sto-vaški narod drajro plačal svoje slo-vansko prepričanje. Sila mažariza-cije je navalila na uboge Slovake, bili so odtrgani od Čehov in doma-ča knjiga je bila njfh edini zaklad. Štur Je bil izgnan iz Požnna, prISel Je v Modro in je ondi umri Stal sem ob njesrovem jarrobu in premišljal to veliko tragedijo, kl se je vršila na tej zemlji. Zdaj je vse dingače: kar Je bilo prej ločeno, se bo zdal združilo; slovaška literatura se je razvila ln okreplla strna v šdri in zdaj se bo razvijala vzporedno s češko. Sturovo Ime bo v rrji obranilo spomin na čas najtežjih bo|ev, kar Jfli Je prestal slovački aarod. Obiskal sem tndl ravnatettco evamceUske ženice Sole. kl so Jo Mažari prav lepo sezidall« da so v nji potuičevall žensko mladino. Rav-natdjica Je bila svoj čm v Rtmskfli Toplicah hi Je poznala nale krali. Služila Je prej nekje Južno od Bađlm* mov, da postavi žensko vzgojo na narodno podlago. Po sobi vise slike češkfti mož, v sredi njih je Komenskv, veliki narodni pedacrosr in zadnji biskup prega-njanih evangelikov, kl so po Beli Gori bežali v te kraje. Pogovor je nanesel na naše in slovaške razme-re: s solzami v očeh mi je pravila ta vneta SlovakJnja o onih, ki hujskajo med narodom proti državi. Razume! sem njeno bolest: naročila ml Je mnoso poždravov na vse dobre Slovenke ln na naše lepe gore ... Zvečer ie bila skupna večerja v dvorani Po vsem, kar smo videli smo si imeli mnogo povedati. Krasno Je govorfl evangeljsld biskup o vell-kem dehu ld so ga IsvdHli Slovaki med slovanskiml narodi ker so bili dolgo Časa prava vez med severom hi Jugom. Za njim so sledili govori od naSe in slovafke strani: med tem so na odru nastopali pevskl zbori: iz ede okolice so prišli: skoraj vsaka vas Ima svoj pevski zbor: vodi ffh oBitelJ ali organlst; fantje ln dekleta, možje hi žene: vse poje. ln kako lepo! PM so naše, fugoslovnske in tvttfe domače, narodne. PeH so tndl teije ddaAe s čudovito dovrfenost-hk NK mm&m m> ffltt i aimL Bto so polne galerije. Da, ta narod ima bodočnost. On je rojen umetnik: v njem živi slikar in pevec. V njem prevladuje čustvo: on živi po srcu in ker je to srce tako polno dobrega in lepega, bo izpolnil svoj veliki poklič, ki ga ima tu pod Tatrami v sre-dišču zapadnega slovanstva. Bilo je že pozno zvečer, ko smo sedali na avtomobile, da se odpelje-mo na kolodvor. Poleg mene Je sce Ia ona slovaška kmetica, ki smo se zjutraj z njo seznanili na kolodvoru. Noč je bila temna% ko smo drčali po široki cesti. 2ena mi je pripovedova-la o vojni in o Srbih. »Me žene«. Je rekla, »smo dobro vedele, za kaj gre: prfeovarjale smo možem, na] gredo k Rusom. Možje so se Izgovarjali na prisego. Tako je padel rudi moj mož. In potem. vidite, kako Bog čudno vse uredi! Nikoli nlsem prej slišala o onem srbskem profesorju. Nisem niti vedela, ali bom mogla priti do njega. Pa pridem v Bratislavo in najdem hiSo in ko sem stopila po stopnicah, se nam je zdelo. kakor da se davno pomamo. Tako) smo se seznanili fai smo si vse pove-dall: bilo Je. kakor da so me priča-! kovali Jaz san bfla vesela, da sem 1 nvte tad itorttitMitak Kaj akUtob naš župnik je bil mažaron in bila sem v vedni nevarnosti! Kaj bi bflo, ko bi me bili zaprli? Dvoje otrok in pose-stvo, kdo bi skrbe! žanje! Pa je vse dobro izteklo. Meni je tako rekel no-tranji glas, da je tako prav: njč se nisem bala. Naši listi so strašno lagali in nekateri so jim verjeli: meni pa je vedno srce reklo, da bo drugače. To je bila taka živa vera. In Srbi so tuđi verovali. Srbi nišo nikoli obupa-li Bili so zelo srečni, da so imeli vsaj eno dobro hišo, kamor so priha-JalL Vsako nedeljo jih je bilo polno. In zdaj je res vse tako. Veste, ni vse lepo pri nas. So tuđi še stari ljudje, a jaz si mislim: bo že boljše; potrpeti moramo.c Niti ne vem, kako smo priSH na kolodvor, tako prijeten in zanlmiv Je bil razgovor s to pošteno slovaško ženo. Na kolodvoru se Je paslovtta od nas in se je zahvalila, da smo Jo vzeli s seboj. Mi pa skoraj nismo imeli besed zahvale za vse, kar Je storila dobrega našim IJudem. Bilo nam je, kakor da smo imeli sestro s seboj. Utrujenl od lepote tega daeva smo polegli po svojih kupejih, in vlak Je z nami odpihal v noč. Ud. štcv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 20. maj« 1920. 3* stran« zopet odprti trfirovskenni derovanfo. Važnost konkurence Zedinjenih dr-zav ln JaDooske zlasti v Aziji in ro-manski Ameriki je za Anjdiio veiike-gra pomena. Hiter razvoj izvoza daje po zadnji statistiki Anglljl upanje — če ne pnde do kakih resnih socijalnih za-pletljajev, kl se pojavljajo v vseh dr-žavah kot posledica vojne — da za-vzame Velika Britanija v svetovni trgovini prvo mesto kakor za časa neposredno pred vlado kraljice Vik-torije, ko je prihod »dobe strojev« in jzčrpanje bogatih premogovnih za-kladov obosratil Angrlijo tako, da niti strasno pustošenje v svetovni vojni nj morfo uničiti njenesra bogastva. Prvi trgovski uspehi Anj?li.fe v prekmorski trgovini nišo posledica kakih srečnih slučajev, ampak modre in previdne trgrovske politike. Medtem ko se trudi finančni minl-ster, da obnovi finančno moč svojega naroda, si prizadeva njegov koleba v Board of Trade — trsrovski mlnister — da pospešuje izvozno delovanje angleških trjfovcev. Pod njegovim pokroviteljstvom je bila letos v Londonu razstava vzorcev na najširS! podlaci Trgovci iz vseh delov sveta so se ob tej priliki lahko prepričali o veKfcanskern napredku anjjle-ške industrije. Potujoče razstave krožflo po celem angleškem imperi-Jn. V Inozemstvu oa se množi števi-lo trg-ovskih atašejev. ki so pred-straže naoredujoče traovske vojske Deln vlade in slavnih tnrovskih hi-stitucij stoji zvesto na stran! teidjati-va industrijskih finančnikov m ma-gnatov, ki imajo dovolj Dosruma. da se ne strašijo nobenih zaiorek. k\ bi ovirale napredek angleške industrije. V zadnjem časa je Anglija realizirala tri velikanska podjetja. Med vojno si je zagotovila Anglija veliko množino lanenega platna v Italiji v svrho izdelave zrakoplovnih krti. To Platno je sedaj kupila za sto milijo-nov italijanskih lir, kar pomeni za Anglijo velikanski dobiček z ozirora na močno razliko med angleško in {talijansko valuto. Takoj nato pa je kupilo neko prvovrstno podjerje za izdelovanje zrakoplovov ves zrakoplovni materijal ki je bil namenjen v vojne svrhe. Neki angleško-ameri-kanski inženir pa je kupil za skoraj sedem milijonov šterlingov ogromno avtomobilsko skladišče, ustanovljeno med vojno za angleško vojsko. Sedaj pa se govori o nekem ve-likem finančnem manevru, ki spomi-nja na pridobitev akcij Sueškega prekopa, ki je pred leti vznemirila vse evropske zbornice in države. Angleški časopisi poročajo, da se je posrećilo Angliji dobiti kontrolo nad »Oi\ Shell Company«, ki ima v po-sesti ogromne petrolejske zakladnice v Mezopotamiji in v katerem je zastopan rudi holandski kapital. Ta kontrola je uspeh previdne politike angleškega admiralata, ki je stremel I že par let za tem, da pridobi angle- I ški vojni mornarici neobhodno potrebne zaloge petroleja, ki bo v do-glednem času nadomestoval premog na lađij ah. I? vsegra je razvidno, kako se I vladna previdnost strinja s privatno I inicijativo. Pač sreČen narod, ki si 7na postaviti svoj delovni program in ki dela složno v dosego skupnega cflja. Angrlija bo kmalu ozdravila svoje vojne rane In dosegla v trgov-skem svetu mesto, po katerem je vedno hrepenela. ljubljanski občlnskf soef. Ljubljana, 18. maja. Podžupan dr. Karol T r i 11 © r otvori ob 5. popoldne sejo. konstatira Ffclepćnoet ter imenuje za overovatelja zapisnika občinska sretnika gg. Pra-protnika in Zupančiča, Nato se pod-žnpan v toplih besedah spominja žrtev požara na glavnem kolodvoru, srasilcev M. Lercain A. 2 ar g i J a. V svojem govoru naslasa podžupan, da bo mest-na obdina storila za svoje žrtve vse. kar je v nj€td moči Občinskl svetniki se v znak soialja dvigneto s sedefcev. Obdinskl svet Izrasi nato na podžupan, predio^ simpatije vsem jE^silcem, ki so bili ob priliki tega požara ranjeni. — Podžnpan pozdravi na to nanovo vsto-pivšega o-bcinskega svetnika g. J a k -I i č a. — Naio odgovori g. T>odžupan na razne Interpelacije i* zadnje seje. na-kar pr©čita dopis, v katerem »e zahte-va, đa dovoli mestna občina prodajo mleka po oeni 6 K do 6 K 50 v Bter. PpeAsedstvt) 5e na ta đopds odgovorilo, da nikakor ne more dovoliti prekoračenje maksimalne oene, to Je 5 K «a 1 1 j mleka. (Odobravanje. — Zapisnik wui- ; nje seje se ođobri«y j Dr. R. Fnx poroCa nato o raznlfc ; proSnjarh «a podelltev domovinstva in se njegovi predloži sprefmejo. PoroOlo odsekov. 0bčiii3fci svetnik g. Smole pow^-$a nato v imenu flnančnega ođaeka o ra5unskem sklepa mestnega saklada «a prora^Tinsko dobo 191^19, kl izkaznie K 5.736.386*06 v đohodkov, 5,734.840 fe 99 tr izdatkov, torej K 1545*07 preblika. Cisto premoren je dne 30. jnnlja t. I znaia K L408^3*20. Uboini «aklad i«-kazrd© K 340.728*15 dohodkov, 386^24 kron 26 v iBdatkor, torei 3898 K 89 v prebitka> Cisto premoženje đne 30. jn-nija t L mada K 846.911*34 v. Zaklad mešćaneke imoA-ine lzkaznje K 77.909.61 dohođkov. K 63513*71 izdatkov, prebit-ka torej K 14.395*90. Ustanovni *aklad , izkasnije za dsn 30. fonifa t. 1. K 3682*82 j probitka. Rafinnski rider> loterijfi&ega poeojila izkazuje K 383.289*89 đohođ-kov, K 233.037*27 lađatkov, tawj pre-bitka E 100.252*62. Bačcmskt aUep mectoe pebotne vojadnlce iakasuje K 51.186*06 dohođkov, K 72.571*82 iz- I datkov, torej primanjkljaja K 21-888*26. ObMnAi »vetnik g. PUninšek poroča v rmeim upra^-no^a odbora mestnega vodovoda, elektrame in pli-narne o poeazneznlh raftanskih sklepih. Radmiflki aklep mestne elektrane sa proračunsko dobo 1918/19 iskazuje K 1^12.807*55 dohođkov, K 1^26.948^1 izdatkov, prebltka K 85.359*34. Bafian-6ki fiklep meetnega vodovoda lzka«oje K 604.394*99 dohođkov, K 521.842*07 izdatkov, prebitka K 83.052^2. Računski sklep" mestne plisarne izkazuje 454.235 bon 97 ▼ doliodkov, K 479.14T59 isđat-kov. tortj K 24.91102 primanjkljaja. ObčlMki svetaik g. M a 11 j poroda v imenu upravnoga odbora mestnega pu tega pUje«a, kl izkastie 888.484 K 04 v dohoAov, K 25t01Ti8 lsđaikor, torej prebitka K ffl.46T66. Občinski Bvetnik g. F r a n o h e 11 i poroca v imenu upravnei»sTeta iuit-ne sastavljalnioe o raounsfcBm w^n tega podjetja, ki irfcaeuje K 54.864*54 đoho^ov, K 89.721*50 lsdatkor, towj prebitka K 15.148*04. 0Winaki sretnik g. 8KttIlP2S*-6a t imenu upravnoga odbora »nnlh voienj o ragunakem sklepa, "J^SS je K 409.41434 dohodkor, K 4^.01^0 izđatkov, toni K 59.604*96 primanjk-Uafa. ObOnstil svetnflc g. Kjk^^il jf ne klavnice porodilo o računskom sklepa tega podjetja. ki izkazuje 86.415 K 09 v dohođkov. K 129.328*31 -zdatko-v, torej K 42.913*25; nriroanjkljaia. Konchio je podal v imenu đirektoriia mestne^a nntninV^etra zakupa občin-ski svetnik g. Likozar poročilo o računskem ^klepu. nakar Je određil g. podžnpan generalno in specijalno debato, nato pa glasovanje o sprejetju teh računskih zakljnčkov in so bili vsi ra-čimski sklepi soglasno sprejeti. Ob^inski svetnik g. Likoear fe poročal nato v imenu finančnega odse-ka o dopisu deželne vlade, poverjeništ-va za socijalno skrtetvo. glede sklenje-ne opustitve mestne zastavljalnđce in se je sklenilo. da se dovoli poslovanje zaotavljalniee še za dol>o enega leta, to je do 30. ranija 1921 pod pogojem, če se vlada zaveže pokriti eventualni deficit. CSpreieto.) Nato poroča o prošnji upravnoga odbora dnevnih zavetiSS za izplačik> subvencije in predlaga, *3a ee dovoli izplRčilo tretjega obroka v iznosu 10.000 K. Obanski svetnik gosp. D i m ni k predlaga resolucijo. po ka-teri naj se revidira natančno ohiek teh zavetiš^. ker se gode baje »lorabe; ob-rineki svetnik £. Kocmur pa predlaga, da naj občina posreduje pri vladi, da se izenacijo prejemki nadzorovalnih organov a prejemkl vrtnaric. Isti poro-oevalec po^oea na to. o profaji gasiln^-ga in reševalnega drnžtva za isredno pođporo za popravo orodnega voza in predlaga v ta namen kredit 3600 K. (Sprejeto.) Nato poroča o prošnji gaeil-nega in rese valu ega društva zapodporo svojcem ponesre^nih ga«ilcev in pred-laga v imenu odjeka, da se dovoH vdo-vi M. Levca miloatna pokojnina t ls-D06H 200 E in po 80 K za vsakega ne-dora^lega otroka, skupno torej 680 K mesečno, sa ostale po A. Zargijupa enkratni znesek v iznosu 3000 K, kateri zneaek se odkaže drufttvu v razdelitev. (Sprejeto.) Porocevalec poda na to v imenu osakonodaji€. V tem poverjeniš. so zadnji <5as skovali tuđi že dru*?e naredbe, ki so docela ne-rabne za življenje. Tako čujemo, da so v boju zoper alkohol nameravali izdati I izkaz znanih pivcev, katerega. bo dobil | vsak kreraar z naročilom, da tem zapd-sancem ne srne dati pijace. Ali bodo zraven fotografije, nismo izvedeli. Na-daJje so skovali nacrt >zakonuc, ki preko obrtne postave kratkomalo uva-ja plačane dopuste. Posveto van je pri vladi je menda imelo za posledico, da za enkrat ta socialno areća ni še zasi-jala našemu potrpežljiremu prebival-stvu. Pri nagi osrednji vladi bi morali vsaj nekoliko pozornosti posvetiti gelova nju« raznih poverjenikov. Č© poj-de iako dalje, kmalu nihče ne bo- več veroval v resnoet vlade in svetoat postave. — Ali so naredbe stanoranjskega arada zakonite? Na Puna ju imajo našemu oradu slično korporacijo, ki posluje v bistvu enako, kakor naš star novanjski urad. O poslovanju te stano-vanjske oblasta je izreke! vseu&li&ki prof. dr. J. Hupka tole sođbo: >Rekvt-ranje kakšnega stanovanja ali fitano-vanj. dela je poseganje v sfero priv. prava, ki je sorodno razlastitivi in v danih okolnostih §e občutnejSe kot raz-lastitev sama. Da se takšna r&slastl-tev srne v ustavni državi dovoliti samo I na temelju sakona, je VBvadeno nad I vsak dvom. Rekvizicije stanovanj pa ne temelje na zakonu, marvefi na vlad-nih naredbah. Ker se te naredbe ne opirajo na zakonito pooblastilo in ker jih ni odobrila narodna skupSoina, bo te naredbe prothistavne in so vsled tega vse izvršilne odredbe, razglasi, itd^ ki so biU izdani ali ki se izđalajo na temelju teh naredb, prott*akonite. Pro-tizakonite ao torej tuđi vse rekvifltdje stanovanj. Takiato 00 protipootavni tbI pregledi stanovanj, ki se uradno i»vr-šujejo proti volji imejitelja »tanovauj. Eer njihovegA namena — rekvizicije — ne priznava noben zakon, tvoTijo- ti pregledi krftenje Usne pravice in na-sprotulejo Clenu 9 đrf. tem. aakonac To pravno nariranje dr. Hupke velja io pičice sa nad stanovanjaki urad, ka-terega poslovanje je od vsega zadetka protin9tavno in protfzakonito«. Pod tem naslovom priob&uje nemflđ Itet to - le vest x Dunaja: »Oeneralitabni pođ->olkovn& Stevo Dtrić. tedaj na Dimajn. ?tv§i ief seneralnega Štaba pri lasti (era-m) infanterljskl diviziji, je lani nananfl rojnemu nrinistrn v Beograda tvoj tzttop Iz jogosiovenske vojske. Svoj aklep ttte--neljuje « tem, teer se ntoo đrfale obljube, lane tvolofiMno t strani š«fa ^sneralnega Itaba ▼ zagrebikem Narodnsm vi|ećn btv-ilm avstro - o^rsklm častnfkom, kl $0 bflf >revzetl v ingosloreotko voltko. Isto le ;torfl pred kratkim stotnfc OolTromir baro« Hosovac, ker ]e bfl kot vitez reda Marije TerezUe vedno izpostavljen tnmnlčenln In »rl katerem so fzvrffl! ćelo hltoo pretska-ro.« — Kdo naj razmne to »medeno vest? fem se zĆL da sospoda Dnlć fn Glogova« tploh ništa bila sprejeta v naio voislpt) In lelata sedaj samo reUamo za svoji ne-matnl oseblef s tem, da bobnata v nen-Mta Ilstih, kakor da M hfla bstopflft h fn-Eosiovenske vojske. Mota pafi mtslita, da Ih bodo sedal kar z odprlunl "^ifft1! spre-en* t avstrijsko armado, katera, kafeor ▼• res svst sedal sptoh nt tsC Slcer p« prav adi prfvoSčlmo Terszflna ^Hsai nsJbn Ndrim nemizJBJt so—domt — 2atr»rjeafk je ▼ tjooljaĐi te mšoo okro#; 15 gostlhu *bsr ao se oa-0 dotlfcii obrtoiki im^nllM proti iađnt piepofedi točenja »ikAimiMrih *t*& Zapora trafa že ts« tedno>r. rpraftamot taooL *H ee hode doMn* dvteike gz«otDO ijnifiitt? Poteni se flsa ka] luđi davfcor ne predpisoj«, kar Je mi nedosiadno, da vlada nhlou, đatif d autti katerhn sama zabranfaje ottra- I oranja r svrbo yswrnf1ra. Sloer pa t«- I so, da ne Todtjo portrfeolitvm sa no-ranja dela nobeni stvarni isutogl, > njeftui— postopanju proti gotovim [oetilničailem, marre« zgoU straakar-kl osM. Moiem, U prlpadajo porer-mikovi stranki so po ttsM is otro-ili c^tUne, pripadnike dntgOi ssrsak * i&aslraio U psisljs. los* fh* bs*s- | svaka .si]a do vremena in ta čas bo pri-šel prav skoro tuđi za gospoda, ki se sedaj vedri in oblači pri poverjeniStvu za noirpnja dela! — EnođlnarsfcJ bankovd. Pri nas )e naravno v prometu precejšnje število eno-dinarskih bankovcev. Stranke so prav po-gosto primorane sprejeti ta denar v pla-| čilo. Čiovek bi mlslil, da more ta denar zamenjati ali vložiti pri bankah, kakor te to mogoče pri tiijah valutah. Toda ne. liro, lepto, morda tuđi Jene sprejemajo, denar, veljaven v naši kraljevini, pa se zavrača. Greš na poSto, dožrviS isto. AH nfti državni uradi nišo primorani sprejemati naJeira denarja? — OrašU vir modrostL Pred tednom so v$i hrvatski listi poročall o nameravani fuziji Hrvatske tploSne kreditne banke z Jadransko banko v Trstu, s Primorsko I banko na Sušaku in zagrcbSko Industrijsko banka Tuđi naš list je že pred dne vi za-• beložil ta'zanimlv dogodek ▼ našem denar-nlStvu. VčerajSnl! »Vefierni list« pa Je l»to veat prinese! kot prvovrstno novico po — graSk! »Taflrespoštf«. AH gospođje pri >Ve-černem listu« ne Citajo domaCfli, ra^reb-ffdh fn ljubljanskih fiasoplsov ali Jlm ]e vir ▼sefa novosti In modrostf Se vedno Dunaj fn Gradec? — Za 500 mvstrijskih kron niti ene $n& kave! V avetrijski narodni sknp-SMni dne 17. maja je izjavil poslanec đr. Sdiopfer kot prsdsednik državne komisije za vojne ujetnike dobesedno: »Uvatevati Je treba, da se nekemu Člana narodne fikupS^ine ni niti posre« čilo, da bi kupil v Buchera (v 5\icl) za 500 K skodelico Srne kave, ker v 8viei arsirljskega denarja sploh ne spreje-majo«. To izjavo avgtrijskega poslan-oa dr. Schopferja naj si dobro zapom-nijo oni Korodci, ki se se vedno navdu-Šujejo za Avstrijo in dSavajo proti Ju- gOSinvljl. -— 4MstBlosj sjssjđkjssja ScsMfverelna. Na Dnnajv ao đne 16. t m. priredili velike slavnosti v proslavo 4Wetnlce obstoja nem-Skesa Scfanhrereina. Proslavo le zakUuSfl slavnostni tprovod po mesta, pri katerem I se le manifestiralo za pcidruiilerv Avstrijt k sosednf NemčiJL Pred magistratom je došlo do bornih đamonstracij proti msstal obOnsk! upravi, ker ni dala okrasttt masi- I stratnega pozlopja s zastavamL Posebna I deputacija )• posetna lupana Reumanna ter lahtevala naj da na mestni hiH rax-obstitt muva, fnpan je odgovorit, dri le ScfatdvBrslosfca slavnost strankarski prf-redHev, pri strankarsklh pitredltvah pa ni oblčamo, da bi Jtt pozdravljala mestna nprava, k) fe zatiopnica vsega prebtval-ttva brss rssUks strank. Ko fe mooclca lx-vsdeia sa ti toanor odgovor, fe priredila Urupoe demonstfidft prod Rstimanus n •ođjataodraokritriđ stnnJdL — Isid ljudskega Stetja nt nem-SIdbb 9ta]erskem. Po podatklh jjadske-ga Stetj& rebiv*14e*i Od teh jfh Je 487.766 mo-Akffi fn 479JS67 teiA. Pri llnđskem fitetju 1910. Je Smela Štajerska 1580 ob-čln io M44.107 prebtvaloev. K Jugo-slavitt je tore] pripađk) 500 oWStn in 476^22 prebivalcev. — trn arzavnssi saravmsoBj v kjds> SrtssM to raspisano začasno mesto zdravt-liikega blagsinflnt Prošnje le vtagatf do 8L maja t i pri povetisnlitvn za Javna đsim v LtubUant Podrobnosti so razvidne Is tosadevnega Mzplsa v llnbDajizkein Uradnsm Ustn. — Poziv nssdklsosaL M«Scmci to ms-đlcthkm vfJJIb semssUuyt kateri W bfll prV previlenl v pofl micala soddovmtf ptf poW-fanhi spldemlj. nsl nsznanffo svol naslov to itadUzkl ssmestsfl> ZOtvmivmimuu odse-ka sa SlovsnJJo m Istro ▼ LjubUant — šTwjtMsjlna pcfafrisga Ansosm Orsta, rerrizorfa Sadrotne Sveze ▼ Ltnbljanl to knpiU Dobrjanska univer-za 1a svojo slavlstlčno biblioteko filozofske fakultete. 8 tem ee Je Ispotnila selj* pokojnikova, da se knflge, ki jih Je zbiral s tako rjnbeznijo, ne razprge zopet nm vse -vetror^ luanvefl oetanefo sknpaj t kortot narodn, kl gsi Je Bir bil 1 vsem ognjem arrofe idealne đoia — Naše ITepUse pnjsas Homfdm nP lastoflc tepUo Sfanon Tlser na Bor na|n fe prodal svoje pođfede as> 50O000 kron nekt sagreMki đraibt. Nova Ia-stnfoa bo toplioe preatdala, sa kar bo porabOa, kmkor Je ptoratenjeno, 8 mft-Hfone kroa. Preslđsfvo bo izvrCl ee||. ski stevbsttOt FfeA Nenc vod vođstrak Sjsgieiifl nps draiabnlka Breuiftsvfa. — ▼ ssMsen ee m&k* «*va w*w-t0k m Isfln fnssaoai »dr. IpstIoc Da ae bo sepnrrsbsjiga iNiipiaisvaato ji j^f? ^ đrssls^ cbisvOamob ds ouPnlim spetiafltt 9 Oosaja sa Senske bosssss si iuwkLJstfo dr. Bsakussi Ipevfc v Oospozzl nfid tt 46. wto*nđk dr. Karei Hm*c m v Csataurtavl sftdit L — XL psvstee sweeta|e ee pritee dae 9b> t m PredssdBik: & Anton Pa-I ni iiiiisnilsilr deieL sodii5s> Pred-'Sjss*ntsss*vfi ■sjzseesBJfttj Uresi BsseiEKVt • ■__________________________ Ua, Fran Vedemjak, viiji deielnoeod-ni svetnik, Alojzij Zebre, viftji dežemo-sodni svetnik, Fran Rekar, deželnoeod-ni svetnik. Glavni porotniki: Hodevar Ivan, pose&tnik, Zagorje; Hostnlk Le-opoM, poeestnik, Brezjej Lenar^lo Jakob, posestoik, Breat; LervarČič Fran, poeestnik, Log: Eupar Jakob, posest-nik, Badovlje; Burger Fran, posestnik, Zg. Siska; Cvenkel Anton, poeestnik, Ljubno; Suhađolnik Fran, posestnile, Borovnica; Hodnik Ignacij, mesar, Vrbnika; Drofenik Ladovflc, restavrsr ter, Toplice; Rob i da Anton, poeeetnik, Zgornji Kažolj; Braaeerj Joeip, poeestnik, Gor. Brezovica; Dolenc Edvarđ, tr^ovec, KranJ; Mariniek Fran, poeee*-nik, Smerjene; Leskovec Ivan, trgovee, dmartno; Bricelj Fran, gostilničar, Dobro va; Peršin Fran, poeestnik, Brestf Černe Jakob, trgoveo, Kranjska gora; Modic Anton, poseetnlk, Vrbljene; Skerlj Ivan, trgovec, Vifi; BoinAr P&-vel, trgovec Pristava; Kertifl Janez, mlinar, Kamnik, Vrbnika; Mejao Fran, posestnik, Zalog; Đrailer Anton, re-stavrater, Borovnica; Kotar Josip, mesar, Rudnik; Rogelj Ivan, poeestnik. Jezero; Pležec Andrej, trgovec, Šora; Sajovic Fran, poeestnik, Velesovo; Križnar Anton, trgovec StrasiSĆe; Lap Anton, vrtnar, Kamnik; Lončar Josip, poseetnik, Ljubljana; Svetic Fran, fr-^ovski poslovodja, Ljubljana; Burgar Josip, posestnik, Hraše-. Kunstler Fran, lastnik parne Žage, Liti ja; Kajman Anton, trgovec. Skofja Loka; Opeka Andrej, posestnik, Vrhnika. Namest-niki porotnikov: Kos Fran, trgovec, Olup Josip, trgovec, Ravhekar. Anton, trgovec, Krapež Milko, urar, Potkosig Josip, trgovec, VoDc Avguat, trgovec, Miklič Fran, trgovec, vsi v Ljubljani. — Delegacill finančnega mtnl-strstva v LJnbllaol. Trafikante v ffornii Savinjski dolini že S e 8 t ted-nov nišo Iz LfubLjane dobili nobene-^a tobaka. Drugi Skandal so pa prf-tožbe naših flosarlev, ki ▼ Srbijo splave vozijo. Nazaj grede si flosarfl tam nakupijo kako malenkost duhana, ker g*a doma ni dobiti A grle); vojaki do Zidane^a mosta vse popot-nike na vlakih preiščejo ter vsako trohico srbske^ra tobaka konfiscirate in še občutne denarne kazni nalasra-jo. Kateri birokratski Iftnef le nek! ta ukaz vofaJcotn daL da 1 naJtmr lludmi tako strogo postopalo, kakor niti ne z inozemskfrn citatom? AH naši flosarfi ne sp^dajo v njeđmjeno državo SHS? — To Šfkanlrairje S16-vencev na Jujroslovanskih iederatcad se mora takoj odpraviti ^- Mnoffo Savtnlsldh flosarfa^. — Vesti ls Amerike, V Oreot FWL sn sta se sovraJila Hrvata Fran Sabof in Marija PazarM. Prvi Je nap^đel <*ro-ge?a in gs. pobil na tla. PmaHA je p>6-grabil no* In snnil BabcH* frnneh*-krat. Sabol Je obležal nnrtev. — V 01-kagu je umri Jotrtp Bohte, 0tar 54 let I dema is Vavtevast na Dolenlakem. V^ Cikadu je iivel 80 let. — primorski Sloveneo Joelp Bettc v ClkaA doma » Krasa, Je neki dan popfvallo •© vmil pozno domov. Benca so nađH drago fofc to mrtvog* v krvi % veliko rano na vratu. Prijeli so ^o«podar)&, pri kste-rem Je stanova! — li CUragnJe o£po-tovala na Dunaf neka gospe, Ko^id w namenoni, da prlpeHe s sobof 800 *i-najekih deklet, irvešbanlh v radnih gospodarskih poslih. Minimalna plaJa sa Ounajeanke bo znaftala na teđen 10 dL> lorjev. — Porotefi smo io, t kAp fe-loetoem stanju so se vn4Jl v Ameriko jtigoslovanskl prostovol|ci. VrnUo se jih Je 694r £ n£mi 56 iensk tn 10 otrok. Vsi so bili brez denamlh sredatev, < najalabfiih obl^kah, Iatef te boaL Ame-ridki Rdeći križ se Je iavtel tanje, lih oenaftl, |im dal jesti in preskrbel oblv Čila. Poekrbljeuo je dalje, da 00 mogli cdpotovati na delo in ae morejo prostor voljd vrniti k starenm rednenm fttvlje-nftL Samo greško Je bilo fiakacje ▼ Dabrovnikn in vrnltev v Amerfkck. StraSni spomfni {lm oettnejo na viojni ča«. Ameriški EdeHH krit |e posrosll a nje c*oli 4000 dolarjev. ^ Pla^e poljskih «*ssik»i>r. V Varsavi ae je vršila skupMina foeok-karskegs slnmkaia jja sastopnikov nrecfei8tev. Debatiralo se fe o rasmer^i pl&S duševne«?* In fisli'nega oela ter sprejelo na5e!o. da mora maisil naf-manJ9a plača delavoa v uredništvu s> liko, kolikor snaia najvećja plafla tipografa ter po vrhu Ae ato Tpmfu |las> merje plad urednikov ostnae sađers* đoslej. -* PoroA^e Je VL t n> goopođ kapetan Albert Gvitkjović m goapo Miro Zorko, roj. Aantan. Obilo •TSfol (857g — "Ba iif*WM »Bratnega drnftrra na Zidah pri Breiieak« Je rodoljubna đroiba >prl belem vo0ttt< v L|nl>l]ani na intelfatrvo gospoditee WdL eLotb*-toms,darovala 00 kron.v — VTVB JMassTt V DRV pOSWP«V >Hb-rapi^tka< v Dralkovi6svi vdUA M • sn>|iiui prakrafnind obednicaoBnL dra-tottatod vrtniml loiaint tor vrlo Zrinskic. Pozneje je pel v ltaHji, j kjer so bile njegove najbolje vloge \ Rigoletto v istoiinenski operi, Jjuua ▼ i >I1 Travatorec. Tonijo v operi >Pagli- i acci< itcl. Od 1. 1917 sem jo angažiran kot prvi baritoni?t hrvatskoga narod-nega gledaliSSa v Zagrebn, kjer se je v dobi treh let ođlikoval v velikem Ste-vilti najrecjih del svetovne operne literature. Ri^roletto spnda med njegove najboljše vloc:e. — Shakespeare. — San kresne bo-«. Prevel Oton Županji?. 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 8° 12$ strani, oena K 22. Po posti pripo-ročeno K 1 več. Oton Žtipančif se je znova lotil prerafanja S hnkespearje-vih. đram. od katerih ho6e rjrevesti 5e nekatere najveće in najvažne|5e, ki jih doslej se nimaroo. Tzda, jih Tiskovna zadruga v 10—12 knjigah. Prvi zve-rek je prav izšel in prinaša dramo >Sen krcane uoči«, ki ee je pri nas že igrala r Župan(Mčevem prevodu. Ta prevod je pesnik zdai temeljito predelaJ ozir. ga je povsem nanovo ppesnil. Novemu pre-vodu je napisal uvod in đodal vse potrebne opombe vseučilisc. prof. Jak. Kelemina. Ni potreba onvenjati, da je Župsnčižev prevod v^ten in vzoren. Pa tuđi oprema knjige je prav lična in knjiga 3e tiskana na jako- lepem papirnu. >Sen kresne noeic toplo priporoča-ina. Naroča se v Tiskovni Ka&nigi v "Ljubljani. Sodna ul, 6. Več v kratkem. SofltDlStDO. — Pokrajinski slet Sokofekega 8%-veza v Mariboru. Opoearj&mo, da «e vrsi pokrajinski a let Saveza Letoe 2^. i avgusta v Mariboru. Opozorite takoj V£a društva na ta zlet. Maribor je v naM državi najsevernejša in najbolj ispostavljena točka, kjer je do prevra* {sl neomejeno vladalo nem^kutarstvo — naš največji narodni s»ovraži>ik. Na? pokrajinski zlet v Mariboru n&jj bo dostojna večja manifestacija jugoetovan-skega Sokolstva. Na5 nastop mora biti | VKoren. Tebnični odbor je razposlal i vsa potrebna navodila. Držite se jlh j toftao in nadzirajte društva, da Jlh iz- j vr§e. Javite nam Badnji čas do 15. ju- j lija t. 1. število udeleženoev po draštvili ? Tn za župo. (k) | — Cnotni zaaki, čepiće. Enotni zna- • ki za pas in 6epice so naročeni. Kdaj ; >>ođo izvršeni, če ne vemo, kakor hitro .; pt pridejo, }fh razpo§ljcmo na vsa društva. Računati pa moramo z danaž-njimi razmerami in s splošniro pon>anj- < kanjem materijala — vsled tega neko- | liko potrj>li©nja» Nove čepiće so v delti • in bodo v kratkem na razpolago. Vpli- \ vajte na društva, da jih povsod vpelje- ? 30. Skupni sokolski znak za dvllno ! obleko je tuđi naročen. (k) j — I. redna glavaa ekupitina So- | kolskega Saveza se vrši dne 30. av- i grusia t L v Mariboru. Glasoin pravil posije na glavno skupštino vsalea žapa ; tm> enega zastopnika z3 vsakih započe- : tih 500 članov v žitpi združenih dru-štev. Prifitop k glavni skupštini z raspravno pravico imajo vsi člani sokal-skih društev, združenih v župah, Klaso-valno in volilno pravico imajo pa samo izvoljeni zaetopniki žup. Tem za- { stopnikom eo enakopravni SLani 8tare-šinstva. Glavna skupština je sklepčna, če Je navzoCa vsaj petina vseh »astap-nikov iup. Odloća nadpolovična veflirla glasov. Vsak zeetopuik ima «n glae. Pr\^i skupština Saveza bode velike važnosti za ćeli razvoi Saveza, ker boda odložala zVa^ti o eelotni reorganizaciji Saveza. Pravila Saveza, žup in druStev pridejo na raspravo, dalje odločati ]el bode o orgaaiB&oiji v&eh odaikov itd. Z ozirom na ta yažaa vpradaoja naj vse župe in društva 2e seđaf rnc^rAV-ljajo o vseh' predmetih, ki so vaSni za našo organizacijo ter n*j stavijo toza-devne predloge. Predlogi ihip hi dra-štev se morajo pravo^usno poslati st&-rešinstvu Saveza, zadnji Cu pt 14 dtt pred skupštino, poamcj« podani prođ- j logi se pripuste k rasprajrl 1» tođajt J ako o tem »klene starefiinetro ali oo jim t prizna nužnost. Na glavni «knp*Hn! •• isrvrše tuđi volltve slarešlnstva, djmI-BOtrMva in načelnika 3aT«on#^a iaoJNra-ževalnega odseka. 00 — Porobila sa Sokokki WmvIK. pozlvliamo Sokolske župe, da nam po-Sili&jo točno vsak meaee poiodlla a* Sokoli! Glasnik. PotoHla nal bođo krsOpi m ail obeamio detoranie Y»d» ^^^^^^^^K S: ■HL ^BH^^HII^^^a ^H^^^^B H^HF : i % nlkoT aa Sokolaki Olaanik. Zabadajmo •a. kako velikanakaga pomama ja naš tisk za aokolako atvar. 2attbaie Ja ie na tisooe Sokolov, ki noča|o irtvovaii ubogih 36 K n* loto sa naš čaaopi*. Pri vaaki župi mora biti rafarant aa naše čaeopiae, kl naj ima v aviaanoi Tae nar rofinike ▼ župi in ki naj vodi agitacijo aa naž list. (k) — Vaje *• araaUjI. Iiala ja v Za-loffi Sokolskoga Sa^asa SHS knjiga: »Vajo na bradlji<. Opora in ismana. Po Pehovi knjigi ja priredil I. Bajželj — cenft £ 6. Opocorite vse članstvo na lo odlično stvarno knjigo, ki jo naj naro- i fiujeio in uporabljajo. Narooa ae pri 8o-kolskem Savezu v Ljubljani, Narodni dom. k Na svatovSttnl teatre Maste In br. Maksa Cerne pri br. Hočevar Krtfdvniška ulica 6, nabrali za zsn-adbo Sokolu L 800 K. Bratska hvala I k Turlstlha In sport. — Goriška podruzniea Slov. plan. | društva priredi na binkoštoi ponede- ljek izlet v Biače. ~ Goričani, Trža-?ajii, pohitite z nam i med brate Koro-Š5e! — Prepričajmo jih, da je ni aile na svetu > ki bi zaioogla odtrgati slovensko zemljo Oil naše mile, svobodne domovine. —~ NaAa mila rodua gruda ječi pod nasiljem tujea. Naš rod bo I strl to nasilje in naj si bo fce tako silno, £e tako kiiito. To zavest v svojo mod i u ta ponos v svojo slovensko kri vce-pimo in zaiiesirao v koroška srca! Na-tančen spored izleta bo pravočaeno objavljen v oknu kavarne >Slon«. — Skupinsko vožnjo nft pro|?i T4ul>-Ijana - Krani - Kamnik - Ljubljana priredi v nedeljo 23. t. m. ob i. uri popol-dne klub kolesarjev in roofcoeiklistov T!ii*ija v Ljubljani. Vozijo lahko samo skupine po štiri kolessjrji, katere naj si udoleženci sami se^ta^jo in kot ta-ke prijavijo. Vozita dva oddelka — oJ-delek z dirkalnimi in oddelek z navad-niml turnimi kolesi. Vožnja ima manj dirkalnt smačaj, kot značaj skupne- so-Hdame in vztrajne vožnje ter bode tuđi maksimalni čas jako ugodna nastavljen. Kikakor ni potrebno, da so ude-leženci dirkao!. ker je vožnja itak le bolj vztrajna. Po^oj je. da priđe vsaka skupina vsaj s tremi vozači in, da se ista med vožnjo absolutno ne razkroin. Prijave treba odposlati do petka 21. teg-a meseca. k VinliSta afera pred sodilCem. Danee, 19. maja t. L ob 9. dopoldne »e je privela pred kazenskim senatom ijubljanskega deželnega sodi^ča zani-miva. na dva dni odrejena kazenska rasprava političnega značaja. Razpra-va bi se imela vršiti pred novomeškim okrožnim sodiščem, pri katerem je tuđi novomeško državno pravdništvo dvig-nilo obtožnioo. Razpisana je že bila v februarju že ćelo prva razprava, toda zagovornik 12 obtožencev je vložil predlog na delegacijo drugega sodi-^ča, voled česar je bilo poteni delegi-rano ljubljansko deželno sodišfie. O vinižki aferi smo svoječasno lan-ako leto obširneje poročali. Državno pravđništvo obtožuje 721etnega župnika Jurija Koeniga in 11 kmetov na Vi-nici protidržavne gonje in hujskanja, Kazenski senat obstoja: prvomest-nik v. eod. avetnik Fr. Vedernjak, prisedniki: dvorni evetnik Fran A n -d o 1 i © k in vss. T. Einspieler ter 9od. avet. Fran Hekar. Zastopnik javne obtožbe: drž. pravdnft dr. Modi e. Zagovornika: đr. J. A d 1 e 1 i fc in dr. C e s n i k (Noto mesto. Za Koeniga.) — 2e pred raspravo je na hođ-nilra zelo živahno. Vlada ono, ▼ takih momentih snačilno napeto raspoloženje. Belokranjaki kmerje ab prišli skoro vsiT izoetal Je samo Flov. MaleMć, ker nima za potne stro^ke. If ostal je pa tuđi župnik Koenig. Na hodniku je oko-H 20 pri«. Pivotnestnik Vedernjak otvori rae-pravt> ter ugotovi, da se vabiki k raspravi nlsta ods val a župnik Jurij Koe-nig in posostnika sin Florijan Maleiift, proti nfima se tuđi vrsi obravnava. Po generalijah predsednik čita ob-toinieo. Obtofteni so: 1.) Juri) Ko«nlg,r, leta 1848- v Starem logn, župnik na Vi-nici; 2.) Petar Balkovec, kolar in posestnik na Vlnioi; 8.) Ivan Kob A, posestnlk na Vukoreih; 4.) Malija Stan k o, poaoatnik v Pođklanen; 5.) Petar Zugelj, posearaik v Podklan-ou; 6.) Petar ĐalkoTaa poaaatnik v Dol. Ziljih; 7.) Florijan MaleliA, poaaetnika sin v Podklancni; 8.) Fraa-ce Vlahori6, poflottnik na Vinici; 9.) Janea Bene, poceatnik na Pod-klanoo; 10.) Joie Juriinič, poseat-nik na Pem^ni; XX.) Janko G#«t-nt k, poaaatnlk in sidor na VinM; 19.) Fimnot Oatrovi4> poaostnik na Vi-nlot Obtoinica drtavnag* pravd* niitva t Novtm inatta Isnjat L Iv«a Ko U o»Ma ti} a Stanko in Frtor 2ng#l| ap 4d# 81* april* m9 na Vinioi krioali prad prooajaiDO Jurila. Steric*: »Dol i alta, dm go borno graaaH in aodili! Udarita ▼ ureda-ialno in telto blago toqI Veo raabUtok Zvgali to lorej marku i poakojormr 4m m ttvljtoju ta lmottn, ^ IL Ivm £ob# Jo tef U. «|Ktltš 1919 u« Tlulot gOTerfi ibraol dmoIIoI o deielsl vladi so SJoroniJ©: »Nota go* •poda io pooUviU mvdo mk* nm »koto somHe, ne đa bi kaj poprej TpraM« narod. Tej gospodi jo bilo aamo 4V> to-g% da ol odgura, oV^taro ahilbo, t* narod ao po nt briga. HMoB ti bm pfov doli Srbiji, ml po hotemo *mm tofav TaljaTO driavaa mre&im te ispoatavljal vlado mrinji in preaininj«. III. Petar Balkovao i* Viniee ] ja 21. aprila 1919 prod pošto na Vinici | govoril zbra ni množiti: >Mi no rabimo kralja Petra, mi ne rabimo Aleksandra! Mi hoćemo rapobtiko. Tuđi Srbi faooaio \ republiko, Srbi ne marajo kraljac ter \ pel peaani: *Šta se tamo auti, kralja Petra tiraj© rekruti.« — Zakrivil je tn-di ialjenja vladajooega kralja in pre-itolonaalednika. (i 91 b II. sr. k. «.) IV. Peter Balkoveo iz Viniee ! je dne 26. aprila 1919 na Vinici brez- i uspešno rekel došlim vojakom: >V rzitf \ puško proč ia idite domovlc — Posku \ ^al je toroj zavesti vojake k pobegu. » C§ d7 III sr. k. b.) i V. Florijan M a 1 e š i č je dne 21. j aprila 1919 na Vinici pred pošto vzkli- ' kal; >Dol z Aleksandrom!« — Žaljenje j prestolona8lednika. \ VI. Jurij Koeoig je dno 2G. apri- i la 1919 v cerkvi na Vinici kondal svojo | pridigo, fcujskajoo vi nisko prebivai stvo proti Srbom: »Vatrajajte v vihar-ju proti našim eovražnikom.* — Huj-tikanje enega sloja prebivalatva proti drugemu, torej pregrešek po § 1030 sr. kaa, tak. VII. Ivan Kobe, Peter Balko-v e e iz Viniee, Peter Balkovee iz 2ilj? Peter Z u g e 1 j, Janez Bene, Jože J u r 6 i n i čt Franc Vlabovie, Janko C e & t n i k in Franc Oatro-n i 6 ao ae dne 21. aprila 1919 skupili na Vinici, ali na občin-ko sejo, navalili v občineko piaarno, kričali nad županom in prisilili odbornike, da nišo izvršili občinske seje — tedaj uradnega po&la. Zakrivili so Bkupno pregreček aoper ssakon in javni red rx> § 94 s. k. «. Obtoanica na to slika dogodke tako - le? >Kmalu po driavnem pre-obratu se je jela siriti po viniaki fari protidriavna ffonja, naperjena v prvi \TTati zaper Srbe in vladajoco dinastijo Kara^orgievićev. Oceta te gonje ee je aplošno smatralo ohdolženca župnika Koeniga. Nastal je ta *=um med ljudstvom xa to. ker se je obnašal župnik Konig od ustanovitve naše države sem vedno boli rezervirano naprain novi državi in kor »e je vežkrat saničljivo izraial o našem kralju Petru I. Tako je deial učiteljici Luoiji M e n c i n -cjerjevi koncem leta 1918, da je on sicer za monarhijo, vendar pa ne za ta-kega »Harambaao«. (Petra I.) Velikono^na demonstracija. Na Veliki ponedeljek dne 21. aprila 1919 po prvi maši okrog 7. zjutraj ae je abralo pred prodajalno Jurija Sterka na Vinici do 150 ljudi, ki so vzklikali: >Dul i njim, da ga borno svezali in so-dili! Vderite v njegovo trgovino in dajte blago ven!c Xajbolj glaani so bilj Ivan Kobe, katerega obtožnica označuje za nevarnega agitatorja in hujska-ča* ki je že pred Veliko nočjo razširjal \>o Vinici RadiČev program, dalje Ma-tija Stanko in Peter Z u g e I j, ka-ieri vsi ao osnačeoi kot kolovodje demonstracije. Za iati dan je župan Mihellć Fran sklicaJ občinsko eejo. Ivan Kobe pa je pred občinsko hi5o aranžlral zbi-ranje občanov, kl so potem navalili v pisama. Taui so deiali hrup in kričali nad županom, da ne grade Srbom 2elea-nice. Na dnevnem redu seje je bil želez-luški projekt Crnomelj-Ogulin. Od župana so razsajači zahtevali tuM obSin-ski žig, ki se je neprestano vporabljal za ži^osanje bankovoev. Kojim je župan dal pojasnilo, j© Peter Zugelj pri-jel župana sa roko ter ga posval. da mora iti ž njimi k Petru Malicii, ki da je hranil iig. Občinaka eeja Je Kla prekinjena. Dcmonatrantje ao ćelo na-meravali odstaviti župana in voliter novega odbora. Glede obdolženca Jurija Koenl-g a omenja obtoinica, đa je bll Smmik Konipr b streljanjem in nemiri na Vinici o Veliki no« 1919 v zveei in da je ma-cilno ,da ni KOnig prav niS pomirjevAl-no vplival na razhurjeno množlco. Na velikonočno nedeljo je končal ovoj kratki cerkveni govor s pozivom na ljudstvo, da naj »vztraja v Tinarjo p»i>-ti naSim sovntinikom.« Obtoznioa koncoje: »Glede na državi aovražno politično mišljenje Jurija KCniga in na mrinio, U po jo že prej netili Balkovee is Vintoe in drugi zoper Srba, ni nobenega dvoma, da ne bi bil hotel Jurij KOnlg Muvati na borbe in pokolj atoper Srb© In Srbom prijazno prebivaletvo Viniee. TV> |e tem-bolj verjetno, če se uvaluje, kako ottt-no in strastno se je vodila prtd Veliko nočjo protiarb«ka agitacija po Vinici. Hnjakači so fle pri protldržavnili agita-cijah po?1uževali vsakomofcnih sred-stev, kakor: razftirjenje Radićevega programa, hujskanja a be««đo ter na> bijaijt letakov na javnih krmjia.c UtliiiaH ijtlolrtfnv. Po areSlteirf obtoJteld BoUlte preisa*. nfli Vederajftk M nrtfi «ar Jft oporni sa trtaost »riaata. Pola« pfttBa s lasaJa-njem obtoSencev. Pnrf !• wuMtom tamo* ramentsl ftadskl gavDrnft, ttar9 atrolas kmet Iran Kobe. — Preda. Vidafiak; »Alt se ««tHe Icrtves*?« ObtoiaaaBt »W aeai MMel . . . Zacetija fwnpariunan*aH« oMHraa z*9*r<* o Taah datooalh od a? a-«pata daHa . . . Prtds. Vajcrafk^ »P^ Ttfta* ali at Stiflts kflteitf« mm CMil8i§» mc: »Jat M aa Mtonf« ... OtMtni KoM ■no Bof vnam ooomai ifi«wwK po •voja arom ajogotifes bo jBtraan nam im VelflEoaoOBt aaaaaVlfak pred obemake tf-amfao. Oralo at |a okoH ** 1|na1 ▼ f«pe-aatl UR m prad Uša oMI Mi V ltpeaV ■on ovioKraHianai arasa niov^ vaavw ■ajs pol are, 1% ^*^tpw sovotv phi ptaaV •ww» Timrmx p»o*«^' ■>ww""»^"' |aa«aav* v ■aajnm ia pajt**" P»* ▼■a* OhtoJanec Kpb#» Oomod prartieiitT IFrtC mptiiog tati pili m povortrt »*h jhh " aji flHiaj "*H^b a^H^i h^hp "^tB^Ptt^BB;' ! aavi aa, da le aai paoat aa fUwatva. ] ; Saoituita vm, ie cicaaa aa cesti. Spoitaffci I . dffiavo, vlado, vtaf« Postane sato ocrni««* | ko govori o Avstrtil n stari vladi. — hnt-. rtsantna it bila debaU o novi viadt o ujedinjenju. Obtolenec pravi: »Nisam va-< de! za novo vlado.« — Preds. Vtdernlak: ; »SaJ niste na )u£nem tolnife — Obt satr- flHt, da ne čita niti časopisor. NasroesJ Sadte. Na zagovornJkovo vpraianje, Vf^ }e \ % Radićovo propagando in njegovim pro-; gramom, odgovarla obtoženl Ivan Kobe: ' Radićev program ral ni znan. Kafel sem : na mostu na Kolpi samo en Hstck. Nckateri ; so velell, da Je tako pisano, kot smo hoteli ■ leta 1918. prvega novembra. (Repabnkof) ž — Predsednik Vedemjak: »To veste, kđo \ je Rftdić?« Kobe: »Ne veni Vem zanj i tol'iko kot ta kaktga Indljtna!« \ — Preda. Vadernjak: »Ta nesrečni človek ! Radić, Id bi rad pobunll ves svet In ljudi I n&srečne stortl,« ZasllSevanje obt Kobeta Je trajalo okoli eno uro. Sledi zasIlSevanle drugih obtoiencev. Opoldne ie bilo zasHšanje obtofencev končano. Rasprava se ob 4. popoldne nada-Hule. na!noDeIša poroflla. VSTOP ŠVICE V ZVEZO NARODOV. LDU Benu 18. maja. (DKU) švicarska brzojavna agentura javlja: Zvezni svet je obvestil tajništvo Zveze narodov o iziđu ljudskoga glasovanja v švicL Obenera je dal tajništvu na znanje, da ie s tem vstop Švice v Zvezo narodov po-stal končnoveljaven. PROCES MUNA, LDU Praga, 18. maja. (CTU) Zaradi zaslišavanja novih prlč se je proces proti Muni odgodjj za nedo-ločen čas. ZOODOVINAR FOURNIER UMRL-LDU DUNAJ. 19. maja, (DKU) Listi poročajo. da je včeraj dotk>1-dne nenadoma umri znani zgodovi-nar dvorni svetnik Fournier. PONAREJALEC BANKOVCEV, LDU Dunal. 19. maja. (DKU) Kakor porocajo listi, %o zaprli Hen-rika Weinbergrorja, besrunca iz Oali-čije, enega Izmed rfavnih ponareje-valcev ž\gov za bankovce. IMETJE BIVŠEGA ĐOLGARSKE- GA KRALJA. LDU Pfcrta, 18. ma!fa. (DKU) »Petit Parislen« lavlja iz Londona* da so ansrleška sodišča pred neka] meseci prisodila arurleškemu kralju premoženje 400.000 funtov šterlin-rov. naloženih v AnglijL last bivšega botearskega caria Ferdinanda. Bivši car Ferdinad je sedaj vložil priziv proti tej odločitvi z motivacijo, da za sodnega sklepa ni bil več vladar Bdgarske in da ni nJkdar despotično uveliavljal svojih vladarskih pravic, da ga torej zato. ker se je njegov narod pridružil osrednjima državama, ne morejo pozvati na odgovor. Premoženje je dobi! ie od svoje matere in se to premoženje zaraditega ne more likvidirati kot last Bolgarske. Kakor javlja isti list, si je sodlSče pridržalo pravico, proučiti te argumente. Rftssođba se objavi kasneje. POGODBA MED AVSTRUO IN MADŽARSKO. LDU Dm|> 19. maja. (DKU) Kakor javlja »Neue Prele Presse«, se sedaj vrše pogajanja o sklenltvf nove kompenzacijske pogodbe med Av-strtlo in Madžarsko za dobo treh mesecev. Draitocme ocitl In prtredltoe. %mdbb tetovadao dn&tm v Ljvbltasl priredi v sredo, dne 19. maja 1920 ▼ vVOđ dvorani hotela »Union« ob pol a sveCer t sodelovanlen gođbe dravske divizije telo-vfidni nastop pod vodstvom načelnice fdfi. Vhlmarleve. Spored: 1. Proste vaje malih 2. Vale % fogainl (ddđilkl narmSčaj L). a Proite vale (dekMU oaraSča] IL). 4. Nogometne prosit vale (dečki). 5, Telovadnl ples (fojenko). 6. Đradrja (deOd). 7. Orod-na telovadba dekHc. VaJ« s« protevajajo prvfč. Sestavila gdč. Vldrnarleva. — Cena proatorom: ?edeft v dvorani 1S kroo: bal-, konsfcl sede« 10 kron; 8toJM5e 6 kroo. — Predprodtla vstopnk v trsrovfnl Skof, Do-nijska cesta, tn oa vefier telovadbe prt Ma-sarm. PreplaOla se hvalcZno aprejamajo. K obilni adettžbi vmbl odbor. k ■inroolUK^k *+ PraiaJ« pa^vpMa. Petrolej «« nfMlaja na A, B hi Cf petrolefpke ii-kamlep. Dobi m t^oj po objavi tpga raiglaM. Iiter p#trolej» stane 19 K hi at prodaja v atodeMli trgovinah: Ka A l^acslea sa roMnc* •• doM 1 Hter pe-trolela in rioar: V V. okt«^: H 1 A> W0 pH Oai-ttorarj^ lt Wl Ao MS pri tople!, 6t. frUi eV 1M0 pH V«rtai«ii, it 1051 do 1100 PH iMMtt«. TTIi «kM|K: it 1 «© 175 prt U-MH it m 4o 890 prt mwnm, *.pUL aaaaavaViBam. m. I . V vn. *j*tm: U. t do tm prt Mav karjii, il 176 do 86a pri fflmoiiilia. it. 861 do 535 pri Tala«**, at 586 «o 600 pri Kotatirz. V vm. okrmim: ftt. 1 do 185 pri aV r&bonu, Z«k>&ka oeala, St XSB do 945 pri Sarabomi, Marttoova. ceata, it 846 4» 400 pri RojctL T IX okralai it 1 đo 96 prt H»- rendetu, 3t 96 do 430 pri Oeinomju. Na Đ - likanUoe za mmm m dobi pol litra petroleja In sioer: V L okrajn; et 1 do 240 pri Cer-mak & Valu, št 241 do 400 pjTRftffLP-karju. V IT. okraja: it 1 do 140 pri SSorak 5t 141 do 500 pri Sknbicu. V HL okraja: št. 1 do 180 prt Jt> lačinu, Rlmeka cesta, St. 181 do 500 pri Leakovca, Opekarska eeata. V IV. okra|n: It. 1 do 140 pri Krfv-ea, št Ul do 600 pri Elberfo. V V. okraja: St. 1 do 180 pri Zora, št. 181 do 600 prt StanotrjiL V VI. okrajn: at. 1 do 890 prt 8* mončiču, št 231 do 600 prt Jerdetn. V Vn. okriio: Jt. 1 do 150 pri Zo* maniL V Vm. okrajii: fit 1 do 190 pri §» rabonti, Martinova cesta. V IX. okrafn: it 1 do 100 prt F karju. Na T - izfcajEnioe sm obrtnika 9* fo* H 3 litre petroleja in sioer: V L okrm-ju: &;. l do 58 pri Cerničo, it 59 do 116 pri Zirkelbachu, Št. 117 do 174 prt CHp* rižu, št. 175 do 250 pri Černak & Vafc v n. okrajn: žt 1 do 58 pri Severju, it 59 do 116 pri Deržaju, St 117 do 150 pri Zorcu; v m. okraja: St. 1 do 58 pri Je-lafinn, Cojzora ce«ta, št 59 do 116 pli Bogataju St 117 do 174 pri Skala, DL 175 do 200 prt Jelačinu, Rlmaka oootan t IV. okraja: St. 1 do 58 prt Staealn; St. 59 do 150 pri Krivcu; r V. okrajn: St 1 do 116 pri Sarkn, It. 117 do 900 pri Zorcu; v VI. okrajn: St 1 do 116 prt Ant. Mencingerju, St. 117 do 120 pri Si-mončiču; v VII. okra|o: St Iđo 58 pri Zagradnikn, St. 59 do 116 pri KoSirjiu St. 117 do 160 pri Zormann; t VHI. okraj«: št 1 do 58 pri Prerorovn, St 59 do 70 pri Sarabofra, Zaloška cesta; v IX. okrajjo: št. 1 do 116 pri Klemenca, St 117 do 200 pri Marončata. 4* Prodajalel slađkorja, kl so MM objavljeni v dnevniltih, dobe oakaani* ce sa aladkor na magistrata od 8. do 12. ure, in aioer: iz I. do V. okraja, dna 20. maja, iz VL do X okrajei dne ŽL maja. Sladkor se plača in dobi piri ili' nem zavoda. Trgovci prodajoia alađkor le na b e 1 e iakaznice. + Prodaj* sUdkorJa, Na vmk o^ resek St 1 se dobi po 40 đkg aladkor]*.; Kilogram sladkorja atane 26 E. — Tri-' 6ioe ae računa jo posebej. t AproTizačoe stranke dobe na aioifre Lzkarnice s Stevllkaini slađkor na PoUassld cesti St 15, in sicer; dne 20. mala; aa It 1 od S do Vi9, na It. 2 od %« đo %1*...... - 1, ■•'/•'•------' Glavni oredftflrt Rasto Pastosl^mšek. Odgovorili «ređnftt Božlđar Vodeh. Poslano/ floepoAi dopisnik« »9ofoe peaireibe«« DopianOc ▼ >JnsoaIavliic ■ tee S8b i m. at 118 očita neki reelavradji v lihUjanaki okolici netočno poetrelbo te; drn^e opaska. — Preteklo aoboio 1 m. — je vriil v omenjdni reeUvradJi kon- otrt kakor je bil ^Po^Sv^^^* benra. vremenu« toda natmmu'f ejiBga goapoda dopisnika ni«no videll pri prlreditvi. V nođeijo 3« bil tuđi napo-vedan koncert, toda de* se je ime* vsak &ae ▼liti. Vsled tega je umljivo, da ae koncert ni mogel vrftlti na> nroatam, radi teg* »e ie preloiil na prĐiodnJo to« bolo 22. in nedeljo 28. i m. Taknl ee koncert vrši ob vsakem vremeim. Gospoda dopimlka omoajejioa> članka pa proaimo vie v naprej, da nam ne pči* pila posebnih etroikov aa arof more-bitni ptramodeni klobuk. ' * '^ 9UI TaattfaM IJMaV aBiaaS aV VltaaaV 113. štev. .SLOVENSKI NAROD', dne 20. maja 1930. 6* stran« Kina Zdenata fin le%.SE*' I pusaiski cesta, krcpča malokrvne, ner-I vozne, osiabele odrasle in otiokfc. Naro-I čila proti povietju. 1080j ficetilenski aparat fc *r« ■ ^eno proda. Kje, pove upravništvo Slov. I Naroda. 350g I Io«foiipr (!U2!CI2 s *? •*«*«"«. » I LKSlBilcl elektnko, pripraven za ccr-I kev ali velik salon, se proda pri Jes. I Triboč, na Gliocah 37. 3523 I IsndaDOr skorai n°v. se proda pri J I LaĐUOBgf, Tribnč. oa Olincih 37. 3S22 I nnfnndifnsi 8tareis» mo* z ve-ietno I UUJilUllIlUlI, prakso za pisarniSka deia I ; manufakturni trgovini na debelo se I ^;e:me, istotam fudi sluga za trgovino. I Sediet * ^orltalk, Ljnbljaaa, 3545 no.frninntnr 30°— 400 volt/2-4 I H?, se kupi. Dopisi pod t,l0l." na I Anočno ekspedicijo Al. Mateli^ Lfub liana. 3S46 n«nH«s fn v blizini Ljubljane in želez-PlUUd « niske postaje hiša, hlev itd - vrtom in njivo VpraSati pod Št. 9. Do_tna lei.-e. Ježići. 3495 Kapi n popolDO mošKo sedla. "cnudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod #0. B. 3496" 44*6 fnhn • hrann ali brez hrane v sredm! )W i DfflHU mesU išče gospodična .: atakoj. Ponudbe pod .Soba 3347" na upravništvo Slovenskega Naroda. Z3 privatnoga tajoika se M 5S_r mlad mož ali gospodična, perfekten stenograf in stiojepisec. Ponudbe na jnravništvo Slovenskega Naroda pod: ,6. B. 3497" 3497 tffittn 7 »a** za prevoz kotlov. zelo flUtu L IU tu masivna, se prodasta. — onudbe na upravništvo Slovenskega Varoda pod „Solid 3526*. Gospod \iti staDmaBja i bran ali brez hrane v rnestu ali zunaj mesta Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Gospod 3529". l/rmriniinnt_ P° možnosti substituđj-iiUilll|jl|cIlla sko pravico, kakor tuđi popi Inoma izvežbano stenografinjo, stro-jepisko, prvovTStne moči išče za takoj-5r.ii nastop odvetniška pisama dr. Novaka dr. Kobala t Ljubljana, Dalmatinera nlica št. 3. Plača po dogovoiu in uspo-sobljonosti. 3479 m slBžbe M sobarica iE__2r V5e, Vajena sem tuđi nekoliko Kuhanja. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pol „Gorenjka 3509". Itroieplska ju stenografima M__ Nastopi takoj. Naslov pove upravništvo | Slovenskega Naroda. 3499 j Đinnrf lotl ^ KoSi pri Koimki rllllin LBI! reki se bo prodajalo 30. t m. približno 2000 dre fes črnega lesa Trgovci se vljudno vabijo. 34-2 Hnnim nnpnrrun okrog 20 oraiov, v llUPlul POSeSIfO Sloveniji ali na Hr-vatskem. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod »20 oralo? S484' 34 $4 ntH teP^ *• *>t>f0ohnm|eiie, m-Ulll, dam. U—li« *Mlt »OtaM. 354« " "™ I-Ml M *»&*££? dov. Naslov pove vpravntttro Slovea-skega Naroda 3553 D&frTUlrajnoMttoUismi. Kje. pove upravatitvo Slovenske« Naroda. 3555 MeHnan timiakTj?%* sobe i5če nrnren par za taVoj ali oozne-je proti dobremu pMČilu Ponudbe na urrav. Slovenskega Naroda. 35S4 i a rUfUOID 1K lovski škornji. Kje, pove C unrav Slov. Naroda w%"■ >. ---------------------' ________2__ 5 HilM ?* llilN!an'Wem PO'fa za topn'. frlfU č^r«krt voJaSnfco, oibrim1 poenfi tuđi proda. a Naslov pove upr. S'ovenskeea Naroda ?S60 e — — —_______________ _ ?t0MlliiP0 ^rame p« 7/10 litra k'mu'p m MCniUlJlC v v's^ki nno?in' tvrđka Br j NnvaVovfC, Ifobilana. rKoMzef). 3388 _ RDlrtnnii Zi mesro Kr*k0 se prnd» f L^^HffrrM ali se da strokovn!*kn v najem. Pro^a se tuđi nekat ma*eriia!a. Ponudbe n* Elektrarn« v KHKem »h Sa»». š Proilafla se dw !wi'ii«Vrnii imii:ffri i oV^dve enski. 3 letn star», r'avf barve, t 150 cm visi ki. Sposobni za vo?nin k«-j kor tuđi za težo Eventualno *e proda Htdl tema pHmeren voz z onremn — . Polzve se v upravnfStvu Slov»nske?a Naroda. 3443 1 nfAffam sVoro nonrinoma nov nisa^nr , rl'"!0HI stro i M»>non. Ponudbe na upr. Stov. Naroda rod .K TOOO^SGIV , Tnžlni »loj^lm! HWn k$*f* ^osrod'e i druee m'injp poslove ob*v-! ha. Nastup odmah. Ana Romanić, Slatina, Slavon'fa. 3562 Kratka damska bliza lB_?_iffir Naslov pove uprav. Slov. Naroda S573 RllhSlrift ^arelš?» poStena, ki ie v nilUui'lu, kuhaniu in STOsnođinfstvu izurjena, dobi službo v Beogradu, Pla-*a dobra. Obrne se nai na naslov: Oossod ničniirtic Moravee Beofrad. m?nf-strstvo tr^OTine Tn industrije. 3563 i«i1i¥_ftiiat! f^MS^ Pragi, se proda. Lahka se oeleda v kolodvorski restavradfi v Kraniu. Po-nuđbe s ceno se prosijo na naslov: M Rant, Kranj, 3485 flimi-M M samostojna dobro fzvež-đUlCjHlC SC bana pisarnica mo.. Sta-novanie in hrana v hi§J; pla?a po do govoru. Ponudbe naj se po5Tjefo na Kendovo graščtnsko uoraviteltstvo, Bled. 3577 Krano .alemio uleilalo s! proda. Naslov pove npravniStvo Slovenskcpa Naroda. 3581 Zenitna ponudba! Stara sem 23 let, imam lepo po-hištvo, mnogo lepega perila, denana v gotovini 25.000, sem dobra gospodin ja in se želim spoznati z gospodom od 35—45 let starim z gostilno, ker sem izvežbana v tej stroki ali pa z gospodom s pokoinino. Le resne ponudbe s sliko pod .Nepričakovaaa sreča 3520" na upravništvo Slov. Nareda. 3520 \ Trgovec h__j__i1|_i a_ Ui_ ; sa uslanovitev velerenfebitnega hiđo-( strijskega podjetja Prednost imaf- k*h nikl poslopij, kjer te Uhko vilda pisar na in druge manrle prizdave. m*n~ senti aaj do 2a t m. cmM_# tvoj« 1*-! slove na upr. Slov. Nareda po4 .Is^lae9, nakar je mofoč osebea ratsjovor. Po-znejše ponudbe na upr. Slov. Naroda ped -KoviiC 3574. Ruskd dsins, i^ncos kega, angleškega in nemSkega jezika, daje pouk v msketn in franeoskem jeziku. Spretnija tuđi petje in violino na klavirju. Na* slov pove upr. Slov. Nar. 3565 l/zgojiteljica st išče k 9 ietni deklid v slovensko trgovsko hjšj na Štajerskem. Predno t imajo one, let «o že bile na cnak«h me-stlh ki so Vfljene gospodinova t^r zmožne še kakega tretiega jeziku in gTanta klavir ja. Predstaviti se je 21. ali 22 L tn. od 14. do )6 ure aa Re-1 sljevi cesti št. 3 I nadstr. levo. 35S51 Hotel „Sv. Janez* * ob Bohiojskem jezera se otvori 20. maja. ORODJE (ALAT) Odon Koutny _-i«M|SBflv Foletfvonka ST. Telefon gtev. 460. ______ i Valentin Maček tovarna slamnikov ^JI^Mt«UjiU 732 Sprejemam v popravHo ^ HHHniltlHHHWIIMllMllllllllliriMIII j vsmkovretne slamnfke tnctl m_Hlimi>HIMIIIMIIIIWIIIIIIIMIWIIWi klobuke za g o s p o d e In ••»••(■•■•»■■»•»••••(•••••••••••••»■••■•••••i i dame Vsako soboto na niMlH«Hui»Miii>ninintiiiHnimwi \ Sv. Jakoba trgu v Ljub- \ miMiiiMMliniiiiiiiiiiniiMHiiNtfiiiHii i UanL Oblike na vpogled. •TlltllM**MMMt!il>llll Sio-venskepa Naroda pod .SUaofaije pet-Uso, S577a 35/7 KEFIR. Naznanjam, da se prodaja kefir na Dunatskl cesti #t 6, v slašči čar ni Jo-sipin« Lavranelč. Kefir je pripoznan kot naj bol) Si pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, žclodćnlm boleznlm i*d Kefir unifuje vse v čtoveSkem organizmu škodljive bacile. 3511 EsplM cola opravo ma UfaćaTitičanko đolavalco aU poaa-aU slnlo MM) Sch2ppiogenov stroj, stroj im oblasje, skobelni stroj (Prismascbiae) ter vse orodje In materijal za avto. Ponudbe v rekomandiranih pismib na Ađ. Ba-kmwmhjf ilovi iađ9 ¥ojYO_H«av Pei6flt«va «Uea 10. 3400 Zima Koa|sko la goveje repe, grivo, kozino la ščettae kapi vsako množino po najvisjih cenah M. Hasterl IzdatovaMca thmm m llumlca^ StrafiHe pri Kranju CGorenisko). V Ealogl vMta* viakovr-ataa Vmu ta H—I—. Gosti Ina pri „Fajmoštru" Oddaja vino na debelo in sicer izvrstni cviCek (Gadova peč) Ijutomersko, haloško in še druge vrste. 3571 Brošura je izšla v ponatisu. — Dobi se v „la-roiai kRJUamr w UublNi, FrAmofa tika 7. Gena 8 po&nino K 15*—. — Naročila se reSujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej — - ■ ali po povretju. ■:■ — Tp-B ■_— !•*— ***• ImimUtV— p»i«Mii m\ U obzir dolaze samo prvorazredne i *tr^*trtrr tOa« Z_^tkya *el potpwio poznavanje slovenskoga i nftmmŠuat jSkrn itf^mmn pitno. BeMrtatrtif kori MŠmtm i krvatski imadn prednost,-—JPp-i nade obložene svjedožbama te uz oaznakii zaJiueva glew"m&f t^^»^^ ■ _______h 4___bh_b________ a__a_i 'MMH^^M^kkftau^^a. afe^____________________s__________B__Ell. ________,. _______________ lUUHlll K vpanni Bal wpiwWmmi& aj>P^*jaaaaaaaaiaaajajajp^ja^ ■^■■MPIBe . .^_„_. _, jh_. a____Mr ._M______M____i-__lK_r i'' Hoprođol Maj v areola« mtesim m promtfnaai kraju« vsi trsjovsU prostori ttfcof na fM^j_^L ^y ^ ^Aaaafaeai ta- Itat •i' i 3610 ____________________________________________________ ^^__-^->---_-_-_-______^__^ ■ *•* —i——- I tamneii ziniM io uto. I 6iorgje Grujić I 5«ogr.«, Mllettn iL 15. _____^^_ j Za zeleno krmo priporo-čamo sledeča semeno: grahoro čisto ali pomeSino z ovsom po K 4*20 za to lečo za krmo K4-6O za kg. grah 2a krmo K 3-20 sa kg. Stvar A Koaip., Linbl.aa«. Vol-_______fo-a ttiica tt. 11. 3302 Ili Ji Kil __d_4p-_____M • aaaa__iaJbf-_-_i iBRimin i mamin Ijđljau, Mb nJia ?. jmar Mirodilnlca in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščio. U-lioa. Jttp iL j. Barrlla a ableke „TEKLA*. Prala prttti. Cisttta za sUmnike „STUO-BIN-. Naclonestile toaaka. IfađoaM-stilo toaletne^ mita. „ROZMI PM-ŠEK" ntjbolfše sredstvo a liegova-nje potti. PrHit-nVa đoira sredstva proti moljem. — Parf.nl io ifftave. I Sredstva a konzerviraa)e Jaje, — I — KoBcesijontrtiia zaloga stripovi I *mro*Hm at fca hmrUm_________I JNUIHlu nlaiKMb itt mm* ■■■■■■■~_____~M-_-~« tovarna Joa. Ratofc. ijfarodna] : knjigama T£jiUjuf prefhtiotj bHci ffw* 7« ■ f priporoda ' mi kanccUisM, konceptii, dofci« M__AmI mI___»aI_X A_______l _m ■uiu» piscssKi, onfit ta tarvaai papir lune i BU£miBa doMk -v — _» I &g§v$ke kmlige v vacua voMfcoatlhp cnaav s aso afll s drema kolonama, vtsaao v pMir, pbtnoafi pohittje. OHenlM tarffflct ^^« •-» *» -_ Zabga iolskft zmbi ------^Bfa j^tr ■— lajaavmi gaaaaaaaajaaj t VBBle I --. «^ -v. I |irvt a lola Io amNalaa. I pokrajinske, umetniSke In hoaorV I stičme Ltd. I iBIaal a sUkt tat kjtaia, I ----ftatj* k^ft —J _w_u______^J __ ^^^^a_a____ ,^_ __a__L__ ■ mniuB a f mitiiM a iaw« I IIiitekskc.trflcttiiU.pikKl Irisata nv-Ra, tilt, iipfft I JMttlTh H-taUL j Betonsko železo «MU(«-_« iaton (P-^oneiseo), Ir■■■■», lafete _J w*«|« ta miti, _m_M (Legiamagen), Intat _•) teUita (Logermetall), BITM, |raife«M _l flfclillwJ •kov«, kakor iraf* |wl fraAak p»irab-n gra__^y ■■dl 1« sa vag«Hk« •_]•»• i Handelsgesellschaft fOr In-1 floslandsverkehf, Ormdt, aiactalrMM Ift, Talio« it ai Bnojavni naslov: (Jrlaaaittiir, Gradac. Zastopstvo trn Stovanlio: J. 6loboftrik & drug- UNa iOEtl da 7, T__aaaa_i __. AA___. at7J_ V-__-_-a^--i I_l ———» Dražbeni oklic Na podstavi sklepa okraj. sođišča v Trebnjem z dne 4. maja 1920 A 214/18/43 se bode po prošnji dedičev po Ivana Kanšil iz Mirne prodala na prostovoljni javni dražbi zapolčiiiska nepifr raičnina in sicer: 1.) hfša it. 7 na Mirni z gospodarskim poslopiem in z vrtom (parceli št. 28 in 75 k. o. Mirna) izklicna cena 20.000 K. 2.) palnik v Lazih parcela it 190 kat o. Mirna s povrfino 12 i 66 m1 izklicna cena 100 K- 3.) gozd v Đrezju parcela it. 1540/4 k. o. SeloMirna s rxrvrirno I ba 47 a 13 m* izklicna cena 1200 K. 4.) gozd v Blatnfka parcela št. 1511/6 kat. o. Selo-Mirna s površino 40 a 86 m1 izklicna cena 600 1C 5.) gozd parcela it 713/11 k. o. Novo Zabtttovje s površino 1 ba 15 a 16 m1 izklicna cena 3000 K. 6.) gosđ parali it 718/16 in 713/17 k. a Novo Zabukovje s površino 1 ha U a 17 mf, izklicna cena 2000 K. 7.) hiša it 42 v Tistenikn t. j. parcela it. 393 k. o. Straža a kozolćem in travnikom pate štev. 173(5/2, 1737/1, 1737/2, I78flyf iste k, a s povriino 63 a 74 a3: izklicna cena 8000 K. 8.) travoS. v Dob« parcela it 2484 k. o. Straža s OOVaVaOi 85 a ff m* hAUcna ceu« 8800 K. HJaalu se bo prodal na dražbi cn gospodarski voz in oelof pohištva. __p__^____i a_i i_a___| dno 31. malo 11. ob 8. uri dom* — Mal ■■■«-. THtmt m m ar-tto jwH—— v 1MI afcBf _B_Bt fl_B_____l ' w P pmmUmb ttao n ie proda. Polovico kupnine je plaM" takoj. drugo polovico v enem mescu. Knjižnim upnikom ostaagMf V0h aMtaviie piavkt Wes odra m pitdajao osom Piodajaitf «1 ffridrfc 14 dnevni pranMelc. da ptodlrjo odobrć. ĐnMbi pofol ^ aMMtfo vpogffditi r ftaabri po#(Hpega sod. komisarja. 11 Vi^.'->^^ r1 *■-*, ,.v*-^Ha-v*-• :;^ .' ■ - • V^'**^_?J|^K_B_____t-^ iaWif* aavjBBraMipm^^—~~^ 6. stran. ■- ______________________________________________________________________________ jtUfnsNan ruuKta-, *m to. m*j* ino. n>. «er. Etmtfno j«Hcine oQm M*L io fclkov •kstrafeft priporoCim Ickarnam, diog. x4rW ^^^BF ^ ^BI^^P B^W ^BF^B^B^B^B^B»^BBI^B^B^^^^M^ ^P^^V^^V^^F^^^^^^^^F ^v ^ fifttt aaa nasU ■ ^A Kj ^A frH H§tft4pt u mri. Izdetuft« najnoviji In naiboliil s«r«ii«ilc# Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. ______________Lasfaiika: ta!4 h—»., Taaer.__________34S0 ^^^^^^^■^^^^^^^^^^^^■^^^^^^ ■ — — — —-»----------— — — — Čevlji * ganaie, sandale vedao v vcNki izberi v salogi. Prodaja n debelo trgovcem t viaki polfobul mnoflrt. Frković i drug ■■a^PBHBBBT^BBBNMBft VBMm ^m a SVaajM^BAA^K^fe ^BMai ■*« BBBBB^PaBđ^B)1pBBBftaa\ aUai av ■ aw avavaT^^^^" aaavj a* • aBjvvjvvvvvv b^bbbt ^f* ^b^bbb vb^ ^ bb^b^^v ^b^^« ^^ * Dobre sIMo in rum kakor tuđi rx drago špecerijtfco blago oddaja na debelo m na drobno po najnižjih dnevnih cenah gcictržoglun J. Pertm v UiMlml Modni salon Slldlif - Miški I LJUBLJANA, Židovska -ti. 3« Dvor»W trg 1- Priporočam veliko izbiro najnovejših aiaialef/, svilaaili kle>bvkOTf **§im la ila—lka^ sa šmmm la eUUlce. PapravOa taaaa la ialat fcMMU vMaa ▼ dobavlja najkutoa^neje keinična tvornica firme ■• Masar, Wlaa 1^ Slsra- Zemeljska dela do vrta pUnonu ae oddajo pri gradbl 30 km đolge oskotiroe gozdne Seleznice aknpao na ćeli prad aH pa v posameznih eradbenih odaeklh. Ponndbe sprejema: •oaai arai w ■ataaB, paita ttrmta, ttrmn^ko, Hawaif. 30 km železniškega tira po možaoati U tračnic 12-9 kg ali tudl več teže na 1 m dolžine z vsem pri-tfdilnim in spojllnim materijalom ali tuđi brer nj«tga. da i je 2 parni lokomotivi po okoll 50 konjskih alt ia ve£jo množino Železniskih vozičev za 760 mm tir, vte Cetudi rabljeno vendar v porabnem »tanju, kupi: Costfal urad v totMkl paita aami«, tomja*«, aiaw—ijau 3554 Polnojarmenik (Vo1l0att«r). popolnoma nov, nerabljen, prvovrstnih tvrdk (Hoffrnann v Nemčiji in Piny ft Kai, Wicn) 550 in 650 mm odprtnine, takoj na razpolago, sa proda. Ponudbe na upravniitvo Slov. Naroda pod „F. W. tdO/MSt" Tnanišln pnhm v stdorodnem kraju, z večjimi kletmi, pripravnimi delavnimi prostori (opuščene pivovarne ali sladarne), po možnosti z večjimi ka dmi in sodi, z obratno močjo ali zmožnostjo tako vzidati se kupi aH vzame v naiiem. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod MF. W. 100/35571'. 3557 Skaboformst zopet di&ifa! Proti srbenju, svrabu, Kšajem, nečlftostim kože zahtevaite v naj-bližnji lekarni preizkttleno in zdravniško prfporočeno k. flejciri originalno Skabajormovo mazilo. Ne maže, ne pošča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo tonn. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubijano in okolico R*txf*rcl (Sušnik i ii .pri Hm** frU—" IT. MuHbi trg. ----- OelOto stooorBte irionferllske robe Is. Nenadovica Beograd (Sava) Kara4|#r#f#Ta #t-, Talal. 1S49. prtpavaAal« vtlikl liaori Bluza pariških, gotovih i po raeri, ženskog perila, žen skih prsluka, keceljica, kragnica, džepnih maramica, markizeta najfinijeg, belog, u bojama i vezenog u najmodernijim desenima, batista vezenog i u boji itd. itd, Pr&lala u me i uiff! immiMiW«ut „CELERITAS" - Juqovlavtn\hu nrtprgraniihoimportnn i pxporfno d.d, Lili^a 82 Zagreb Telef. 6-45 :i: i Prima: i I sve zbirne i vagonske otpreme iz limata •*$«§€ za cijelu | I tegosiairttu i obratno. Z P ZBIRNI PROMETI j & Wlaa—Satrap laajMfc—Mmmmm—.laajrai, Navi Mi. | | Wiae—Sairaft, Safraav-Sarafeva—Maatar. 4 1 KUPUJE 1 PRODAJEi j I sve vrsti robe na vlastiti račun kao Sto i u komisiju. \ ^^^^^^^^^^"^^ ^^^^J"""™* ŠHbBbT^^ MBF*"^"^ I tfBBEffaBKBBBBBBBB^ ^^Bb9 JU6OSLAVEM5KA TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA a 0. ■BoiMi.m* umm KARLOVAC 7mer0N ^ "• * .^^ ,aa PRIMA HA POPRAVAK "■» «• **> SMKBbjM aBV^"* B*BB^«BB) ■ JBA^B» 6RAM ^^Ai^^^^H^^ flMMBJBlBBl I tr—•ffafOiaffl—- ^BVBVBRBBBBfVJlBMFBpBH^BBBBt ^BBBFBWBBFBBWB*^^P^BFajBjajW^B' V VJB BJBrB/IV« VBBBJBaBJPB^H* PROJOTUJC f IZVADJA flLHMMta* ^■■iraBi za ondoae. aaJa I duknu fjajBBjaBBBaaBai? wnw>v aw ^p»**^p^^**p b*^pb^bj v ^b^bb^v^bv Uublianska kreditna banka v Ljubljani SIHtatia^a uKca ilav. 2. Otjganinl fonM 2OtQPO>OOO-— kroti. PmbidMce v Soliti. Cetovu. Trsta. SmlBi, tafci, Ufc Ntriboru, Borevflah ter ekspozitura v Ptuiu. vio«« na knllilc« in tokefl raiun ^_mb^BJM_A^^__H^K H^BttHaMBBBBBKBBBB^BBBB.^BBBBBBBBBBBMBft ' ^^^^^^■■^^■j^BB^^BK^B»^BBk^B|^B^BBjjMBK^B^B^B " BBBBBBB^BBBB^BBBbI ^BBBBBBBV^BBB^aiBBBBlBBa^BBBBBB^BB^BBBV ^^B^*yJbbF^V ^VBV^^B*aB"aB^ ^"^^B^BFaaBPaBBF j BBlB^^B^ ^B^BF ^B^B^ ^^PB^BMM^^BB^ ^BJB^F^B'^B'^B^B^^B^B^^B^B^^^ ^^^--- ^^ KmpbJb hi međala vn vranivrBdnoatnih paphiav, valiit Indovollui« vsakovrstne KREDITE T< iBiram ifirT -Tn—rn "-tnrfB T tr * *"