Naročnina mesečno	^MHMM^. .^aam^.	a^M	A i^HHBH^^ ^^B^ črk. rnčnn: ljub-
J» Din. z« mozera-	JBUff tt	WgM	^ ANV ^ # jM^^I ^^ liana št.
ttvo 40 Din - ne-	^H^ w ^^M	■ MBff	M 10.349 za
izda), c©-	H	^B ■	rn Bv""^ ^THIfh g ASHV
loletno 96 Din, za	^HHk Sf H	— H	^ fl» I ^Al H Zagreb
inozemstvo 120Din	^^BjB M	JHV HMM	J^OT 0 ^I^HV ^HB Praga-Dnnaj 24.797
Uredništvo je t	flilHHMtfP ^^^^^^ U prn v a: Kopitar-
Kopitarjevi qL fa/lll	jeva 6, telefon 299»
Telefoni nrednlštvni dnevna alniba	— nočna »96,	ln WW»	■ Izhaja v*ak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznika
f?
Komunizem pod novo masko
Komunizem že davno ni več teorija, ampak je dejstvo. Sovjetska Rusija eksistira od 1917. Živi sicer slabo, a vendar živi. ln čisto pravilno sklepajo komunisti vsega sveta, da je že samo bivanje komunistične države močno propagandno sredstvo za komunizem, posebno še, če gre za državo, ki pokriva šestino zemeljske celine. Ima pa seveda komunistična država tudi za same komuniste mnogo senčnih strani, ki niso v prid boljševiški propagandi. Mnogi komunistični ideali, ki so se od Marxa dalje dedovali, od roda do roda, v skrivnostni lepoti in očarljivi privlačnosti, so konkretizirani in reali/.i-zirani v življenju komunistične Rusije, privzeli dokaj oduren izraz. Tako je n. pr. malo videti od človeške enakosti, bratstva in svobode, ki jo je komunizem obetal kot vrhovni oilj svoje revolucije. Res, komunizem je osvobodil človeka bremena lastnine, osvobodil ga je etičnih in nravstvenih vezi, ako je človeka tozadevno sploh mogoče osvoboditi. Osvobodil ga je tudi Boga in vsakih religioznih odnosov do njega. Toda enakosti in svobode mu ni dal, ampak ga je vklonil nečuvenemu tiranstvu stranke, vsemogočne države in tajne policije. Vzel mu je dušo, zato pa ga je tem hujše oklenil v materijo. Sovjetski delavec živi slabše kakor njegov tovariš v kapitalističnih državah, pri tem pa je popoln suženj države in njene birokracije.
ima ne svobode besede, gibanja, združevanja; v popolni oblasti je stranke in njenih eksponentov. Gotovo je pravilna trditev, da je komunistična tiranija toliko let mogoča samo nad narodi, ki nikdar v svoji prošlosti niso poznali človeka vrednih svoboščin.
Teoretični komunizem je dalje obetal, da bo prišlo človeštvu odrešen je od novega kolek-tivističnega gospodarstva. Odrešenje človeka po materiji, — ta obljuba stoji sploh na prvi strani komunističnega evangelija. Toda čeprav je komunizmu za njegov eksperiment na razpolago najmanj izrabljena in najbolj deviška zemlja, ki jo ima svet, čeprav obsega prav vsa prirodna bogastva starega in novega sveta v neizmernih količinah, vendar tudi z golimi materialnimi dobrinami ni znal osrečiti svojega prebivalstva. Poznana je gigantomanija bolj-ševiške tehnike, ki je privzeta od Američanov, poznane so sovjetske petletke s svojo ogromno proizvodnjo: toda neprestana lakota, za katero umira milijone ljudi, dokazuje, da je problem porazdelitve dobrin komunizem .še mnogo slabše rešil, kakor kapitalizem Tudi v Rusiji, in še prav posebno tamkaj, je resnica, da imajo eni vsega dovolj in preveč, ko drugi od lakote umirajo. Da je tudi v sovjetiji uvedeno rekordno delo. da tudi poznajo v tovarniški pisarni črne table, da je tudi tamkaj velikunska razlika med plačami in nepregledna kategorizacija delavstva, ki se plasira po produktivni sposobnosti in donosu — to so vsemu svetu znane »tvari, čeprav ne preveč primerne za komunistično propagando med svetovnim proletaria-
S čim naj se torej ruski komunizem postavi pred svetom? Nekaj let je grmel proti za-pacfnim državam, češ, da so militaristične in da tonejo v oboroževanju. Danes je komunistična Rusija najbolj militaristična država na svetu. Njena armada je v službi sovjetskega imperializma, stane milijarde rubljev in je najbolje oborožena. Einisarji kominterne v tem pogledu nimajo zapadni buržuaziji kaj očitati. Sicer pa je med tema dvema tekmecema od včeraj nastopilo precejšnje premirje. Njuni diplomati v frakih in cilindrih si pogosto izmenjavajo prisrčne obiske. Vzhičenost nad obojestranskimi vrlinami je že skoraj ginljiva. Izmenjavajo pa si tudi posojila, vojne stroje, tehniko, strokovnjake, sedeže in predsedstva na mednarodnih zborih. Kapitalizem in boljševizem sta v prisrčnem objemu. To so vse stvari, ki jih komunistični proletarec v kakem bolj oddaljenem kotu Evrope morda nekoliko težko razume, kje in kod se v neoskrunjeni podobi kaže vseodrešilna komunistična ideja, ki naj privede ubogega proletarca v zemski paradiž?
Ne mislimo, da je komunistični propagandni arsenal res že izčrpan. Drži se načela, da je vsaka nevolja, vsako nezadovoljstvo, slehe-ren nered, vsako ljudsko gibanje voda na mlin svetovne komunistične revolucije. In resnica je, da je takšnega netiva po svetu še vedno dovolj in preveč — in povsod je komunizem, ki piha v ogenj, da bi čim višje gorel.
Ako pregledujemo zapiske kominterne. ki se tičejo naše države, in navodila, ki jih daje svojim podrejenim organom, ni nobenega dvoma, da polaga največjo važnost na razna nacionalna stremljenja. Uvidela je, da s svojimi revolucionarnimi gesli ne uspeva, ker je Rusija preslab zgled zanje. Komunizem se je po-tajil in menjal obleko. Mesto rdečega socialnega revolucionarja, ki z jakobinsko čepico na glavi žene mase na barikade v boj za socialno revolucijo, ga vidimo zavitega v nacionalne trobojnice, kako pobira najbolj radikalna nacionalna gesla in zahteva takojšnjo in totalno rešitev celotnega nacionalnega problema Prt tem seveda skrbno pazi, da vsako stvarno delo v narodovo korist onemogoči, osumniči ali vsaj kompromitira. Poznamo mlade ljudi, ki so med nami še včeraj cinično govorili o slovenskem narodu in slovenski narodnosti. Za nje kot in-teruacionalee kaj podobnega ni obstojalo. Toda kar naenkrat so se znašli v drugačnem razpoloženju. V njih je zagorela ljubezen do slovenskega ljudstva z visokim plamenom. Njih ogorčenje nad »političnimi in strankarskimi kompromisarji« je brezmejno. Že širijo letake proti tistim, ki »hočejo pobirati drobtine«, ki ne vidijo »strašnega gospodarskega gorja slovenskega kmeta in delavca«, ki so pozabili »vse krivice, ki so se narodu zgodile«. Slovensko narodno vprašanje je treba rešiti v celoti in sicer revolucionarnim potom. Že se rinejo v ospredje takozvane »slovenske fronte«, ne šte-dijo z očitki na levo in desno, propagirajo nove fronte in nove politične kombinacije, itd.
Avstrijska senzacija, ki pa postaja že mednarodna
Protihabsburški zakoni ukinjeni
Avstrijski zunanji minister miri	f">*> '»'i««
BaB^^^aaBa^MMaaaaJaaMHMMM^^^HMi čuvale svoje pravice glede Avstrije
Naš poslanik priLavalu
Pariz, 5. jul. AA. Havas poroča: Predsednik vlade in zunanji minister Laval je sprejel jugoslovanskega poslanika Spalajkoviča. Govorila sta po vsej priliki o avstrijskem sklepu, ki razveljavlja dosedanji habsburški statut. Kakor je znano, je Laval 15. marca izjavil o habsburškem vprašanju, da se francoska politika v tem vprašanju sklada s stališčem Male zveze. Pooblaščeni krogi smatrajo, da se francosko stališče v tem vprašanju ni izpreme-nilo. Čeprav pa razveljavitev habsburškega statuta ne povzroča posebne diplomatične akcije, smatrajo politični krogi, da bi ta avstrijski ukrep utegnil ovirati sklenitev podunavskega pakta.
Razlaga avstrijskega zunanjega ministra
Dunaj, 4. julija.
Debata v državnem svetu je prav za prav šele razkrila namene vlade glede vprašanja Habsburža-nov in v tem pogledu so izvajanja zunanjega ministra barona von Berger-WaJdenegffa izredno poučna, čeprav v inozemskem tisku dozdaj niso bila komentirana. V debati o ukinitvi protihabsburških zakonov se je oglasil namreč k besedi tudi zunanji minister in v svojih izvajanjih podčrtal dvoje dejstev, ki so z zunanjepolitičnega stališča izredne važnosti.
„Restavracija ni pereča"
1.	Zunanji minister je dejal, da predložena ukinitev protihabsburških zakonov nima ničesar opraviti z obno-vitvijo Habsburžanov kot vladarjev v Avstriji in da teh dveh vprašanj nikdo ne sme mešati. Restavracija habsburške vladarske hiše ni aktualno vprašanje za Avstrijo, med tem ko je »poravnava storjenih krivic za krščansko državo pereče vprašanje«.
„Iz inozemstva ni protestov"
2.	Nadaljeval je, da je dobil od merodajnih mest v inozemstvu pomirljive odgovore in da je »po-vsed v zunanjih ministrstvih tujih držav glede omenjenega zakona našel polno razumevanje. Inozemstvo točno ve, da je vlada, ki je sedaj v Avstriji na oblasti, poštena in odkritosrčna, ki drži dano besedo. Inozemske vlade so poučene, da avstrijska vlada ne bo predlagala zakonov, ki bi povzročili nove mednarodne komplikacije, in vedo, da se na besedo avstrijske vlade lahko zanašajo«.
»Avstrijska vlada si je bila v svesti, da bodo nekateri te zakone vzeli za povod in razvili proti nam hujskaječo propagando. Bila si je tudi v svesti, da bi lahko nekatere inozemske vlade postale nemirne in merda celo oziovoljene. Vse to sino premislili in vse pravočasno uredili in pretehtali. Lahko se zanesete na moje besede, da smo storili vse potrebne korake v inozemstvu in da smo na podlagi razgovorov, ki smo jih imeli z inozemskimi vladami, sedaj popolnoma pomirjeni in tudi zadovoljni, ker od inozemskih vlad ne bodo prišli več nobeni pomisleki niti proti zakonu samemu niti proti okoliščinam, v katerih se je uzakonil.«
Časnikarji so zunanjega ministra pri odhodu iz državnega sveta vprašali, če bi morda hotel svoje izjave še nekoliko bolj pojasniti in če pomenijo njegove besede to, da je avstrijska vlada dobila od vseh držav, ki prihajajo v poštev, torej v prvi vrsti od sosed Avstrije in od velesil, dovoljenje,
Skratka, nihče ni tak Slovenec, kakor so oni, tudi »Korošec je odpovedal in izdal svoj narod« . ..
Namen teh komunističnih agitatorjev je docela prozoren. Zanesti hočeio nad smotreno delo za narod in državo zmedo in nezaupanje, ustvariti bi hoteli kaos, v katerem upajo za sebe požeti žetev. Mislimo, da je naša dolžnost, da na te »borbene Slovence« z vsega početka naše ljudstvo opozorimo, da bo vedelo, odkod piha veter in kam je njegova smer. Komunistom je naše narodno vprašanje samo plašč,
Rod katerim bo rudi zakrili svoje temne cilje, arodnostna politika sovjetske Rusije nam je dovolj prepričevalen dokaz, kaj more katerikoli narod od komunizma pričakovati. Komunizem je že po svojem bistvu absoluten sovražnik vsake narodnosti, ker uničuje religijo, ki je vendar bistven atribut vsake še tnko nrl-mitivne narodnosti, razbija družino, ki je osnovna celica družbe, podržavl ja otroka in s svojo umetno proletarizacijo postavlja vse in vsakogar pod centralizirano diktaturo komunistične stranke. Nacionalitetnn politika komunizma ni drugega, kakor nadaljevanje razrednega boja z drugačnimi sredstvi. Je boj proti vsemu, kar tvori bistvene osobine narodove duše, je boj proti duhovnosti, religiji in svobodni zemlji, na kateri narod živi.
Našim, najnovejše nacionalno prepleskanim komunistom svetujemo, da gredo reševat narodnostno vprašanje v komunistični paradiž, to je v sovjetijo, kjer bodo našli zelo mnogo dela, Kar tiče nas Slovence, smo že davno po veliki večini organizirani v »slovenski fronti«, ki ie izraz našega duha, vere, jezika in kulture. Kot doslej, se bomo tudi v bodoče na tei ironti zvesto in pogumno borili. Nismo pn eksklnziv-ni. Sodelovanje vseh tistih, ki pošteno in iskreno grade svetišče narodovega duha in njegove kulture, ki s svojim stvaritelinim delom pospešujejo narodovo rast, je vedno dobrodošlo.
da ukine protihabsburške zakone in če je avstrijska vlada dala kakšna posebna jamstva, da s temi zakoni ne misli uvajati restavracije Habsburžanov sploh. Baron von Berger-Waklenegg je odgovoril, da svojim izvajanjem v državnem svetu, ki da so enostavna in jasna, nima ničesar več dostavljati. »O d inozemskih vlad ne bo nobenih protestov, o tem ste lahko uverjeni in to nam zadostuje,« je dejal zunanji minister, »na hujskanje interesiranejra časopisja pa nimamo vzroka, da bi se ozirali, ker smo poštena vlada, ki drži besedo.«
Torej le v Taboru?
V zvezi s tem je treba spomniti na nedavno potovanje Berger-Waldenegga v Tabor na Češkoslovaškem '	in bivanje , na Dunaja. Takrat torej so nenatere države dale svoj Velesile pa so privolile ob prrffla Schusclmiggiovlh obiskov v Parizu, Londonu in Rimu. Ing. Sch.
Reuter o nadvojvodi Otonu
Bruselj, 5. jul. c. Reuterjev dopisnik je v zvezi z vestjo, da prihaja v Stenockerzeel, kjer prebiva bivša cesarica Žita s svojo družino, avstrijski državni podtajnik Karvinski v posebni misiji, obi-
skal nadvojvodo Otona in ga vprašal, če se misli kmalu vrniti v Avstrijo.
Nadvojvoda Oton mu je odgovoril, da prihaja Karvinski k njegovi materi samo v zvezi z vrnitvijo imetja habsburške vladarske družine, ki je bilo ob revoluciji zaplenjeno. Avstrijska vlada bo vrnila družini vse imetje, razen Schonbrumia, liofburg-a in nekaj gradov, ki pripadajo invalidskemu fondu. Karvinski bo pogodbo v imenu avstrijske vlade podpisal. Kar pa se tiče njegove vrnitve v Avstrijo, je nadvojvoda Oton dejal Reuterjevemu dopisniku, da je pripravljen zasesti avstrijski in m a d j a r s k i prestol samo tedaj, če bi ga poklicale vse plasti avstrijskega in madjarskega ljudstva. Dokler se to ne bo zgodilo, se ne bo vrnil v Avstrijo. Razumljivo je, da z velikim zanimanjem spremlja delovanje nekaj društev, ki si prizadevajo, da bi se staro stanje obnovilo, toda sam od svoje strani ne bo ničesar storil, niti tem društvom pomagal za nekaj, kar bi bilo proli njegovemu lastnemu prepričanju ali proti volji obeli narodov.
Reuterjev dopisnik jc vprašal princa, če je s»-stematično pobiranje častnih občanskih diplom po vsej Avstriji, ki je posebno živahno zadnje čase, v zvezi s pripravami vseli ljudskih plasti za njegov poziv nazaj v Avstrijo? Nadvojvoda Oton na to vprašanje ni dal nobenega odgovora.
Živahna delavnost dunajske vlade
Zbliževanje s Češkoslovaško
Dunaj, 5. jul. SE. V zadnjih tednih je zunanjepolitično delovanje Avstrije znatno oživelo. Predvsem zanimivo je zbliževanje s Češkoslovaško, ki je dobilo poseben izraz v potovanju dunajskega kardinala Innitzerja na praški katoliški shod, kjer je bil sprejet z. najvišjimi časlmi, ki pripadajo inozemskim dostojanstvenikom. Zdi se, da je v avstrijskem vprašanju tudi Češkoslovaška vedno bolj nagnjena, da pride dunajski vladi nasproti in širijo se celo vesti, da je češkoslovaško zunanje ministrstvo v tem pogledu postopalo
zveznih držav v vprašanjih zunanje pomike. Tudi Italija za enkrat podpira to zbliževanje, ker je mnenja, da bi s tem dobila v Podonavju protiutež proti Balkanski zvezi. V tem pogledu so uradni razgovori med vladami v polnem teku.
Avstrijsko-nemški razgovori
Tudi se šepeta po Dunaju, da je prišlo nedavno do neobveznega sestanka med nekim neznanim avstrijskim in neimenovanim nemškim diplomatskim zastopnikom. Sestanek je bil nekje na avstrijsko-švicarski meji (v Lichtensteinu?) in je bil sklican
na željo Nemčije. Za enkrat je znano le toliko, da je Nemčija predložila načrt za sporazum v petih točkah. Ukinitev 1000 mark lakse za potovanje Nemcev v Avstrijo in ukinitev obojestranskega časopisnega napadanja je v teh petih točkah predvideno. Nadalje govorijo poučeni ljudje, da je Nemčija predložila desetletno premirje po zgledu nemško-poljskega desetletnega pakta. Kot protiuslugo je Nemčija zahtevala, da mora pri t i v vlado zastopnik avstrijskih nemških nacionalistov, ki pa ni treba, da je narodni socialist. Avstrijski zastopnik je moral predloge odkloniti, ker Nemčija še vedno meša avstrijska notranje- in zunanje-poii-tična vprašanja. Sestanek je bil brez uspeha.
Avstrija „večno nevtralna"
Končno je treba še omeniti zanimiv predlog, ki ga je avstrijska vlada predložila angleškemu zunanjemu ministrstvu in ki se je zadnje dni živahno razpravljal v Foreign Officu. Avstrija namreč vprašuje Anglijo, če bi podpirala avstrijsko željo po »večni nevtralnosti« po zgledu Švice. Znano je, da tudi dr. Beneš z veliko vnemo zagovarja takšno rešitev. V kolikor je stvar prišla v javnost, danes stoji, da se zamisel zdi Angležem zelo simpatična, toda oni odklanjajo, da bi prevzeli obveznosti vojaškega značaja za čuvanje avstrijske nevtralnosti.
Angleški tisk o stališču Male zveze k avstrijskemu habsburškemu zakonu
London, & jul AA. »Manchester Guarjian« priobčuje od svojega dunajskega dopisnika poročilo o ukinitvi zakona o izgonu Habsburgov iz Avstrije in dodaja tale komentar:
Čeprav je bilo pričakovati zadnjih 12 mesecev, da pride do tega sklepa avstrijske vlade, je vendarle napravil globok vtis i v Avstriji i pri njenih sosedah. Države Male zveze niso izpremenile svojega prejšnjega stališča o obnovi Habsburgov in ukinitvi zakona o njihovem izgonu iz Avstrije. Zato bo ta zakon globoko odjeknil v njih. Ni dvoma, da bodo države Male zveze vzajemno zahtevale pojasnil o zakonskem načrtu za vrnitev Habsburgov v Avstrijo, vendar je pa treba počakati, da bo objavljeno besedilo tega zakona. »Manchester Guardian« misli, da se bo morala Mala zveza s svojimi demaršami požuriti, ker bo po poročilu njegovega dopisnika avstrijsko zakonodajno telo imelo sejo že prihodnji teden in na njej sklenilo, da se sedanji zakonski načrt o Habsburgih izpremeni v zakon.
»Timesov« dunajski dopisnik pa pravi v glavnem da naglašajo v uradnih dunajskih krogih, da vladnega sklepa o ukinitvi protihabsburških zakonov ni treba v nobenem primeru tolmačiti kot kakšen političen načrt nadvojvode Otona, to je, ni treba misliti, da bi bil prišel trenotek, da se nadvojvoda Oton vrne v Avstrijo. V dunajskih uradnih krogih, nadaljujejo »Times«, mislijo, da sklepu avstrijske vlade glede vrnitve Habsburgov v Avstrijo ni pripisovati nikakega političnega pomena.
Starhemberg v Rimu
Pariz, 5. jul. TO. Med tem ko so še snoči v italijanskih krogih trdovratno zavračali glasove o kakšnem bližajočem se obisku avstrijskega pod-kanclerja kneza Starhemberga, je ponoči prišlo poročilo, da je knez Starhemberg snoči prispel v Benetke.
Kaj je počel Bedi v Berlinu
Nemčija pripravlja napad na Litvo
Poljski zunanji minister pa tega noče
Berlin, 5. julija. SE. Zdi se, da bo po Evropi pripisovali vendar le preveliko važnost obisku
5oljskega zunanjega ministra Becka v Berlinu, čividci pravijo, da o kakšnem navdušenem sprejemu v Berlinu ne more biti govora, Tudi časopisje tako na Poljskem kakor v Nemčiji je hladno. Nemški listi poudarjajo, da je ta obisk samo nadaljevanje duha, med tem ko poljski pišejo, da Beck izvaja samo Pilsudskijev duh. Bolj res bo, da je poljski zunanji minister suhoparen politik, nedostopen za kakšna čuvstva, hladen računar, ki ima samo eno pred očmi, da se ne pusti vlcviti od nikogar, ampak da v mednarodni politiki ohrani Poljsko kot neodvis-no velesilo, ki skrbi samo za svoje potrebe. Poleg razgovorov o vzhodnem paktu, v katerega francoska diplomacija želi spraviti Poljsko in Nemčijo, a v katerega sta obe pripravljeni vstopiti le pod posebnimi pogoji, je bilo najva4nejše vpraSanie, ki sta ga Hitler in Beck razmotrivala, najnovejši sunek sovjetsk« diplomacije na Baltika, Sovjetska diplomacija jc nahujskala Litvo, da je v Londona,
Parizu in Rimu vprašala, £c so te tri velesile Se pripravljene držati besedo in braniti litevski značaj memelskega ozemlja, ki ga Nemčija sedaj ogroža, vprašanje, ki je bilo vsem trem velesilam silno neprijetno. Litvinov še ni odpustil Lavalu, da pri irancosko-ruskem paktu ni hotel zajam-člti nedotakljivosti drugih meja na evropskem vzhodu, kakor samo ruskega. Litvinov jc takrat silil v Lavala, naj raztegne francosko garancijo tudi na lltevske meje, česar pa Laval ni hoteL Nemška vlada je torej hotela dobiti sedaj od polkovnika Becka pristanek na to, da, ali skupno na. •topita proti Litvi, torej tudi proti sovjetom, ki se za Litvo skrivajo, ali pa da Poljska pusti Nemčiji svobodno roko, da z Litvo obračuna sama. Beck je predlog odklonil. In menda je to vzrok, zakaj j« ozračje ob njegovem obisku v Berlinu poslalo naenkrat tako mračno in hladno in da se je tako hitro odpeljal s Bvojo družino v Bad Nauheim. Poljski zunanji minister je realist, tudi napram Nemčiji.
Italijansho-abesinski spor »e širi
Francija v precepa
Sodbe o vladni izjavi
Paril, 5. jul. SE. Diplomatski uvodničar »Echo de Pariš* pribija danes, da se je Anglija odločila, da z vsemi sredstvi prepreči, da lii Italija kakorkoli oškodovala Abesinijo. Sedaj se angleška vlada samo še trudi, da za to pridobi tudi Francijo, ki jo hoče postaviti pred izbero, da gre ali r. Italijo ali z Anglijo.
Anglija jc pripravljena po 25. avgustu, če bi italija lic prišla pred Zvezo narodov in tam svojega spora poravnala, seči po represalijah gospodarskega inačaja. Takrat se mora Francija odločiti, s katerim se bo vezalo. Ako Francija izbere Italijo ter s tem pristan« na to, da se Zveza narodov potlači in pakt Zveze narodov ne uveljavi, bo angleška vlada tudi zu pozneje odbila vsak nudaljni priziv Francije na Zvezo narodov, kadar bi to bilo i njen prilog. (Anglija misli na nemške zahteve po oborožitvi in po kolonijah.)
>Echo de Pariš« trdi, da se francoska vlada nahaja v nezavidljivem položaju. Ako gre z Anglijo, se l>o Italija brez dvoma vrgla v nemško naročje. ako pa gre z Italijo, bo Anglija začela proti Franciji vihteli pakt Zveze narodov. List trdi nadalje. da je Anglija nevoljiia zaradi nedavno med francoskim generalissiniom in Mussolinijem sklenjene vojaške pogodbe, ki dovoljuje Italiji in Franciji. dn izpraznita vse vojaške gornizije vzdolž Dvojih skupnih meja ter laku na obeh straneh osvobodita armade po Ž50.IKJ0 mož, ki jih bosta »porabljali drugod, Italija t Abesiniji, Francija pa na nemški meji. »Echo de Pariš« priobčuje tudi besedilo razgovora med Mussolinijem in sir Au-
z Italijo? z Anglijo?
»len Cbamberlainoni leta 192(5, ko je takratni angleški zunanji minister Italiji predlagal, naj si vse Iri velesile Abesinijo mirno med seboj po-razdele — in to navzlic danes tolikanj podčrta- j nem paktu Zveze narodov.
Milan, 5. julija. AA. Snočnji »Sera« piše, da j je angleška vlada s podpiranjem Abesinije tako okrepila odpor abesinskega cesarja proti Italiji, da volite ni moči preprečiti vojne med Italijo in Abesinijo.
Abesinija Ameriki
Addis Abeba, 5. julija, c. Abesinska vlada se je danes v posebni noti obrnila na ameriško vlado in zaprosila za njeno pomoč v smislu določil Briand-Kellogovega pakta. Abesinska vlada izjavijo, da se ne more več sama braniti proti nevarnostim intervencije s strani Italije in zato zahteva obrambo po določilih Kollogovcga pakta. V ameriškem zunanjem ministrstvu je zaradi te prošnje nastala silna zmeda in zadrega, ker se Amerika nikakor ne mora zameriti Italiji, še manj pa posegati v vojne zapletljaje t Evropi ali pa v Afriki. Zato je verjetno. da s« bo ameriška vlada postavila na sta- | lllie, da vendarle še ne obstaja nevarnost vojnega izbruha. Ob izbruhu sovražnosti pa se bo ameriška vlada lahko opravičila, da je že prepozno, i ker si je Italija sama začela krojiti pravico in , spadajo taki slučaji pred ZN, kjer pa Amerika ni članica.
Domači odmevi
Vlada, ki pripravlja splošni narodni sporazum
»Politika« prinaša komentar k deklaraciji »lade dr. Stojadinoviča iz krogov prijateljev te vlade. Pravi, da se še nobena vladna deklaracija ni tako živo komentirala kot ta. Dr. Stojadinovič |e dejal, da je osnovni pravec notranje politike njegove vlade določen po ustavi iz leta 1931. Nekateri s tem niso zadovoljni, toda oni morajo pomisliti, da je ustava podlaga vsake notranje politike in da mora tudi Stojadinovičeva vlada delati po ustavi in jo čuvati. Nadalje je dr. Stojadinovič v svojih nadaljnih izvajanjih naglašal potrebo reforme politične zakonodaje, in sicer v prvi vrsti volilnega zakona, zakona o tisku in zakona o društvih. Naravno pa je. da se morajo, dokler se obstoječi politični zakoni ne izpremeni-jo ali dopolnijo, spoštovati oni zakoni, ki so^ do sedaj v veljavi. (Kar se tiče narodnega in državnega edinstva, je to samo ob sebi umevno načelo, ki je naletelo na opozicijo le zato, ker so ga bivši režimi tolmačili popolnoma napačno v smislu pro-tiprirodnega unitarizma ali integralizma, tako da bii bili morali izginiti narodna in kulturna individualnost sestavnih delov države. —• Op. ured.)
Vlada dr. Stojadinoviča — tako nadaljuje svoj komentar »Politika« — ima namen, da ublaži politične ostrine v državi, ki so jih bili ustvarili prejšnji režimi. Sestava te vlade daje možnost za konstruktivno sodelovanje. Na tej podlagi so se znašli ljudje, ki so istega mišljenja in zalo se ne sme pričakovati, da bi ti politiki sestavili deklaracijo, katera bi odgovarjala opoziciji, ki je izven parlamenta. Mislimo, da jc zadosti, če deklaracijo te vlade pove, da bo bazo za sodelovanje razširila in da ne bo zaprlo vrat za poznejše razgovore, ki bodo mogli opozicijo pritegniti k sodelovanja. Izvenparlomentorno opozicija ni smela in ni mogla pričakovati več. Saj to še ni vlada takozvanega sporazuma, kateri še ni dosežen, ampak je vlada, ki naj tak sporazum pripravi s tem. da pomiri politične strasti in odstrani obstoječe politične ostrine, do katerih je prišlo pod prejšnjimi režimi. Če bo reformirala glavne politične zakone, bo ie storilo zelo mnogo na poti k temu cilju. I<e tako bo prišlo do širokega političnega sodelovanja, ki je vsem na srcu.
Najgloblji vtis pa je napravila izjava dr. Stojadinoviča, da geslo pokojnega kralja, da naj čuvamo Jugoslavijo, ni bilo dano v eksploatacijo nobenemu posamezniku in nobeni posamezni politični skupini, ampak je bilo sporočeno vsemu jugoslovanskemu ljudstvu kot takemu. Te besede vladne deklaracije so bile adresirane na ono skupino poslancev, ki je v minuli volilni kampanji vezala čuvanje te oporoke na gotove osebe in stranke. Dr. Stojadinovič pa je mnenja, da pravilno izvajanje te oporoke ni vezano niti z njegovo osebo ali stranko, ampak da je njega no-sitelj vse ljudstvo, oziroma ves državni narod. Ta izjava je bila v skupščini splošno simpatično sprejeta od vseh in javnost je mnenja, da je dr. Stojadinovič našel s tem edino pravilno formulo.
Opozicija je vedno nezadovoljna
Obenem prinaša »Politika« komentar iz krogov izvenparlamentarne opozicije, kakor se razširja iz Zagreba. Ta opozicija pravi, da z deklaracijo ni povsem zadovoljna. Opozicija bi bila rada videla, če bi bil dr. Stojadinovič svoje stališče glede perečih političnih vprašanj opredelil bolj podrobno. Opozicija misli, da bi samouprava, o kateri je govoril dr. Stojadinovič, ne pomenila rešitve hrvatskega vprašanja, kakor si jo Hrvati iele, ako bi ta samouprava pomenila samo razširjenje načela decentralizacije, kakor so jo na-glašali na primer tudi bivši režimi. Opozicija je mnenja, da ni mogoče govoriti o notranji reformi, ako bi se le-ta postavila na osnove sedanjega sistema, ki bi se le nekoliko preuredil z oziroin na notranjo upravo. Opozicija je tudi pričakovala, da bi bila vlada nekoliko bolj opredeljeno povedala, v kakšnem duhu namerava izpreminiti volilni, tiskovni in društveni zakon. Kar se tiče volilnega zakona, stoji opozicija na stališču, da naj se uzakoni stari volilni zakon, ki je najbolj odgovarjal potrebam ljudstva. Dasi se opozicija strinja s tem, da je položaj tak, da vlada dr. Stojadinoviča ne more preko izvestnih mej, jo je deklaracija kraljevske vlade zadovoljila menj, nego je od nje pričakovala. To tolmači opozicija s tem, da mora vlada delati s sedanjim parlamentom. Ker se vlada v svoji deklaraciji — tako zaključujejo opozicionalni krogi svoje mišljenje — ni izjavila bolj opredeljeno o onih vprašanjih, ki predvsem zanimajo opozicijo, zato ho opozicija ostala na svojem dosedanjem stališču, da ho namreč čakala rezultatov njenega dela. Nadaljnje zadržanje opozicije je odvisno od tega, kako ho vlada izvajala svoj nadaljni program.
Ta kritika zagrebške opozicije se naslanja na predpostavke, kakor Jih postavlja opozicija sama, ne da bi mogla dokazali njihove stvarne upravičenosti. Saj ODOziciia n» ve. kakšne bodo
politične reforme nove vlade ui na kakšnih osnovah bodo slonele, zato bi tudi s to svojo kritiko lahko počakala. Na vsak način je lahko vsak, kdor je dajal duha nove vlade in objektivno sledil njenemu političnemu pravcu, mogel uvideti, da gre z vso potrebno previdnostjo in upoštevanjem realnih razmer odločno po poti, ki jo narekuje iskrena volja, da se naše politične razmere po dolgih letih vladnega monopola ene ljudski volji ne odgovarjajoče maloštevilne klike zopet v demokratičnem duhu normalizirajo in da se tako na edino pravilni bazi ustvari pameten sporazum, s katerim bodo mogli biti zadovoljni tudi zagrebški krogi.
Kaj hoče „Politiha"'t
Kakor znano, je bila »Politika« prinesla te vest, da se skupna slranka, v kateri bi se zvezale med seboj narodna radikalna stranka, SLS in muslimani, sploh ne bo osnovala. Ker so vodilne osebe narodne radikalne stranke to vest takoj demantirale in jo označile kot intrigo, je »Politika« izjavila, da njena vest ni bila mišljena tako, kakor da med imenovanimi strankami ne bi že delj časa obstojalo tesno sodelovanje na podlagi enakih nazorov o naši državni politiki, ampak da je hotela samo reči, da ena skupna stranka še ni tako aktualna, kakor se je trdilo, ampak da je to stvar, v katori bo imel svojo besedo nadaljni politični razvoj. Na to je sledila energična izjava dr. Laze Markoviča, ki je dejal, da tudi tako mišljenje ni pravilno in ne odgovarja naziranju in nameram vodstva narodne radikalne stranke, ampak da to naziranje »Politike« izhaja od strani, ki želi tako skupno stranko preprečiti. Tak je namreč očividni smisel izjave dr. Laze Markoviča.
Zdi se pa, da »Politika« želi tudi nadalje biti glasilo onih krogov, ki so proti vezanju narodne radikalne stranke s slovensko ljudsko stranko in s stranko dr. Spahe iz nam neznanih razlogov. Koga predstavljajo ti krogi, nam ni znano, na vsak način pa je brez dvoma, da ne predstavljajo mnenja odgovornih voditeljev narodne radikalne stranke. »Politika« danes to vprašanje zopet pogreva in dasi se očividno nahaja v umiku, skuša kalili vode naprej. Pravi namreč, da zaenkrat sploh še ni mogoče jasno govoriti o tem, kakšne nove politične stranke se bodo izcimile in na kakšen način se bo to zgodilo, ker zakon, ki še i obstaja, sploh ne daje možnosti, da bi se oblikovale nove stranke, kakor to želi ljudstvo in kakor je tudi nujno potrebno. To vprašanje bo postalo aktualno le, ko se bo društveni zakon iz-premenil. Na vsak način vlada kot taka ne bo snovala novih političnih strank, ker to tudi ni njen posel. Vlada vodi splošno državno politiko v smislu izmirjenja in normaliziranja političnega življenja. Izpremenila bo sedanji društveni zakon, ki je monopoliziral politiko za eno samo stranko, oblikovanje novih strank pa bo stvar politikov samih in pa razpoloženja ljudskih množic. Kar se tiče osnovanja Jugoslovanske radikalne zajednice, je to vprašanje, ki je odvisno od mnogih činiteljev in od razvoja splošnih političnih prilik v državi. Zato pravi »Politika«, da se hoče varovati preveč kategoričnih zaključkov, posebno ker gre tukaj za problem opredeljenja politikov in političnih skupin, kojih nazori in razvoj so podvrženi stalnim spremembam.
To beležimo samo kot kronisti, ker priča o nekem odporu, ki prihaja očividno od ljudi in struj, ki stoje izven narodne radikalne stranke in ki želijo normaliziranje političnih razmer nekoliko zmešati ali pa zaobrniti v svojo smer. Na vsak način to njihovo mnenje ne odgovarja pravemu razpoloženju tako politikov kakor ljudskih množic, ki sloje za narodno radikalno stranko, oziroma za slovensko ljudsko stranko ali za politično orgnizacijo muslimanov, ki so bile že davno opredeljene v smislu najtesnejšega skupnega sodelovanja na osnovi skupnega programa in primerne strankarske organizacije.
Obisk čsl. železničarjev
Belgrad. 5. jul. AA. Danes se je pripeljalo iz Brna 25 češkoslovaških železničarjev, ki so priSli v Jugoslavijo, da se poklonijo spominu kralja Aleksandra L Zedinilelja. Na belgrajski železniški postaji je češkoslovaške železničarje sprejela in loplo pozdravila skupina naših železničarjev. V imenu generalnega ravnatelja državnih železnic jc goste pozdravil g. Stevan Waller, načelnik splošnega oddelka ravnateljstva. Nato je gostom želel dobrodošlico v imenu združenja jugoslova.ilskih železničarjev g. Dušan Kozič, šef računovodstva belgraj-skega ravnateljstva. Železniško pevsko društvo »Dti-nav« jc pod vodstvom dirigenta g. Dobrovoljskega zapelo češkoslovaško in jugoslovansko državno himno. Češkoslovaški železničarji si bodo ogledali Belgrad, nato se bodo pa odpeljali na Oplenac. Poleni bedo nadaljevali vožnjo po Jugoslaviji čez Sarajevo, v Dubrovnik in na Bicd. čehticiovaki se h«-do čez Jesenice vrnili domov.
Vladno izjavo odobravajo
Belgrad, B. julija, b. V političnih krogih mnogo komentirajo deklaracijo vlade in jo spremljajo s precejšnjimi simpatijami. Posebno zadovoljivo so bili sprejeti tisti stavki deklaracije, ki govore o tisku, o reformi volivnegn zakona in o zakonu o zborovanjih, združevanju in dogovorih. Obveščeni krogi zatrjujejo, da bo vlada te zakone, ki jih v svoji deklaraciji omenja, narodni skupščini predložilo šele oktobra, ker mora imeti več časa, da zakonske predloge pripravi.
Hodžera o vladni izjavi
Belgrad, 5. jul. b. Vodja Jugoslovanske narodne stranke dr. Svetislav Hodžera je dal izjavo o vladni deklaraciji in pravi, da se iz deklaracije more čutiti, da se dela na zbi ran ju narodnih sil. V kaiteri smeri se bo vršilo to zbiranje, se ne more vedeti. Ne verjamem v možnost ustvaritve enotne skupine, oziroma stranke Ace Starvojeviča, dr. Korošca in dr. Spahe. S svobodo grupiranja bo nastalo politično valovanje, ki bo trajajo določen čas, preden se pojavijo nove politične stranke.
Tudi opozicija jo hvali
Belgrad, 5. julija, ui. Tukajšnji politični svet, vladni kakor tudi opozicionalni, še vedno komentira vladno deklaracijo. Posebno v opozicionalnih krogih je naletela na veliko zadovoljstvo, ker v njej stoji kategorična konstatacija kraljevske vlade, da oporoka pokojnega kralja Aleksandra ni prepuščena na čuvanje eni osebi ali eni vladi, ampak vsemu jugoslovanskemu ljudstvu. Opozicionalni krogi so danes zatrjevali, da o tem ni mogel podvomiti do danes nihče od njih. Na tem stališču je bila tudi združena opozicija pred in po volitvah. Toda z raznimi ukrepi jim je bila vzeta možnost, da bi se branili pred vsakim očitkom in napadom. Narodne svetinje ne morejo in ne smejo biti monopol posameznika, one so čredo za vse in za vsakega. Radikali, zbrani okoli glavnega odbora, so zelo zadovoljni z vladno deklaracijo ter so izjavili, da nimajo k deklaraciji ničesar pripomniti, ker je to deklaracija vlade, ki uživa v vsem narodu zaupanje. Zaradi tega se ta deklaracija lahko smatra tudi za njihovo. Ona je jasna in iz nje se lahko vidi, kako in v kakšni smeri se bodo razvijale politične razmere v državi.
Konferenca ministrov
Belgrad, 5. jul. m. Danes dopoldne se je vršila v predsedništvu vlade konferenca ministrov, kateri so prisostvovali vsi člani vlade. Na seji se je razpravljalo o pred stoječem delu vlade ter Narodnega predstavništva. Seja vlade se je vršila tudi zvečer. Na njej se je govorilo o vprašanju izvolitve skupščinskih odborov, ki bodo izvoljeni na jutrišnji dopoldanski seji skupščine.
Vrvenje v skupščini
Belgrad, 5. julija, b. V skupščini vlada živahno zanimanje za volitve v skupščinske odbore. Opozicija, čeprav je majhna, si prizadeva spraviti čimveč svojih članov v te odbore. Čuti se, da ob-
stojata med poslanci dve sktrpini. Po vieraj&njl seji narodne skupščine je Voja Lazič sklenil sestaviti (»oseben klub. To vprašanje se je v teku dneva dodobra prerešetalo in je sklep narejen. V klub stopijo tisti poslanci, ki se zbirajo okrog Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug, radi česar se bo tudi imenoval »Zemljoradniški klub«. Kdo od poslancev bo ravno vstopil v ta klub, se še trenutno ne ve. Zlasti zanima politične kroge vprašanje, ali bo v ta klub stopil bivši predsednik vlade B. Jevtič.
Jevtič je imel konferenco s »vojimi prijatelji in je na konferenci razpravljal o delu narodne skupščine. Kakor poučeni krogi zatrjujejo, bo B. Jevtič s svojimi prijatelji postavil pri voiitvah v skupščinske odbore posebne kandidatne liste. Ker se vršijo te volitve tajno, vlada za jutrišnjo skupščinsko sejo, na kateri se bodo merile sile. veliko zanimanje.
Volitev skupščinskih odborov odložena
Belgrad, 5. jul. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta od 6 do pol 9, ki so ji prisostvovali poleg predsednika vlade in vseh ministrov poslanci iz vseh banovin, in sicer je bilo iz vsake banovine navzočnih po 5 do 6 poslancev. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se vladi da možnost proste izbire kandidatov ob priliki sestave kandidatnih list za volitve v skupščinske odbore. Seja se je vršila na inicijativo narodnih poslancev vladne večine, ker predsednik jugoslovanskega kluba narodnih poslancev g. Jevtič ni hotel sklicati klubske seje, na kateri bi se sestavile poprejšnje kandidature.
Volitve v finančni, upravni, imunitetni odbor in odbor za pritožbe in prošnje so bile odrejene za jutrišnjo sejo. Z ozirom na zgornje pa so odložene in se bodo volitve teh stalnih odborov iz. vršile na seji, ki je sklicana za torek 9. julija.
Jevtičevi zemljoradniki
Belgrad, 5. julija, m. V skupščinskih krogih se ne izključuje možnost, da bi skupina zemljoradniških poslancev, ki so bili izvoljeni 6. maja na Jevtičevi listi, izstopila iz Jevtičevega poslanskega kluba ter ustanovila poseben klub. Ta skupina šteje okoli 15 poslancev v najboljšem slučaju.
Klub JNS
Belgrad, 5. jul. m. Kakor smo že poročali, je imel včeraj klub senatorjev JNS sejo, in sicer dopoldne in popoldne. Seja ae je danes nadaljevala. Na njej pa se je v glavnem govorilo o novonasfa-lem političnem položaju. Po današnji seji kluba je bil časnikarjem izdan naslednji komunike: V teku včerajšnjega in današnjega dne se je pod predsedstvom predsednika kluba senatorja Koste Timotije-viča vršila seja kluba senatorjev JNS. Na seji so bili sprejeti v klub novoizvodjemi senatorji, nato pa se je govorilo o tehničnih vprašanjih glede dela v senatu in v klubu. Po razpravi, v katero so všla tudi politična vprašanja, je bilo sklenjeno, da se bo klub nanovo konstituiral na prihodnji plenarni sejf senata.	„•
Neurath pojde
Curih, 5. jul. b. švicarski listi poročajo, da je računati z znatnimi spremembami v nemškem zunanjem ministrstvu in diplomatski službi. Odpoklicana bosta dr. Lulher iz Washingtona in von Papen z Dunaja. V Washington bi prišel von Neurath. Na Neurathovo mesto bi prišel ali von Ribben-trop ali pa Hitler sam, ki bi mu bil Riibbentrop pomočnik.
„Preveseli akademiki" v Nemčiji
Berlin, 5. jul. c. Državni kancler Hitler je danes izdal naredbo, s katero je zelo občutno kaznovali prevesele akademike heidelberške univerze. To-variška bratovščina akademskega drušitva Saxejv Coburg je na dan govora državnega kanclerja Hitlerja 21. maja popivala. Med Hitlerjevim govorom je ta bratovščina pijama prihrumela v neko gostilno in neki član te druščine je tako motil poslušanje velikega govora, da je trobenta! na steklenico sekta. Vsi člani te vesele družbe so kaznovani na ta način, da jim je državna oblast črtala štiri semestre na vseučilišču.
Zbor čsl. tegionarjev
Praga, 5. jul. AA. CTK poroča: V Prago so se pripeljali češkoslovaški legionarji Prišlo ]ih je velikansko število na kongres kot proslavo 20 letnice Masarykove deiklaraoije v Ženevi. Prvi dan se je vršila seja češkoslovaških legionarjev. Prisostvovali so ji zastopniki združenja angleških, belgijskih, danskih, francoskih, italijanskih, romunskih in jugoslovanskih bivših bojevnikov, ki so prišli na kongres. Med govorniki, ki so želeli tujim gostom dobrodošlico, je bil tudi češkoslovaški zunanji minister d,r. Edvard Beneš. V svojem nagovoru je omenjal Masarykovo deklaracijo v Ženevi ter poudaril, da je ta deklaracija začela boj proti Av-stro-Ogrski v imenu obrambe pred grobo silo. Med odobravanjem vseh prisotnih je podal češkoslovaški zunanji minister kratek ekspoze o češkoslovaški zunanji politiki zadnjih 17 let; naglasil je, da je bil cilj te politike utrditev miru.
Blatno kopališče
Plsftjan:
Bolečine kot posledica nezgod, otrplosti, izliva krvi, se ublažil lejo takoj v blatnih kopelih32°R. Pojasnila Pistyan informator, Zagreb, Strossmayerjev trg l/II.
Izjava grške vlade
Atene, 5. julija. AA. Atenska brzojavna agencija poroča: V začetku včerajšnje popoldanske seje velike narodne skupščine je predsednik vlade Caldaris prečital vladno deklaracijo. Prva naloga novega parlamenta bo v tem, da izdela novo ustavo, ki je zanjo že imenovana posebna komisija, j Razen tega ima parlament izvršiti tudi vse redne posle za konstituiranje in poznejše posle, ko se bo vršilo redno zasedanje. V zunanji politiki, je nadaljeval g. Caldaris, bomo nadaljevali delo za mir, na čigar podlagi smo sklenili dva pakta, in sicer pakt s Turčijo in pakt Balkanske zveze. Z Bolgarijo vzdržujemo prijateljske zveze in se vzajemno prizadevamo, da na prijateljski način uredimo vprašanja, ki še niso likvidirana. Prav tako so dobri tudi naši odnošaji z Albanijo. — Ko je odpravil še vsa druga vprašanja notranje politike, je g. Caldaris obrazložil vprašanje ustavnega režima in poudaril, da je srditost, ki je načelu lo vprašanje, priueljala do marčevske vstaie
n
Novt italijanski poslaniki
Rim, 5. julija. AA. Za italijanskega poslanika v Berlinu je imenovan Bernardo Attolico, dosedanji poslanik v Moskvi. Dosedanji poslanik v Berlinu Vittorio Cerutti je premeščen v Pariz. Za poslanika pri Sveti stolici je imenovan dosedanji poslanik ▼ Parizu Pignatti Morano di Custozza. V Madrid pojde dosedanji poslanik v Santiagu v Čilu Orazio P»-drazzi. Za poslanika v Moskvi je imenovan Pietro Arone de Valentino.
Kongres knjigarnarjev
Zagreb, 5. jul. b. Danes se je pričel kongT« knjigarnarjev. Precejšnje nasprotje je nastalo med založniki in knjigarnarji. Knjigarnarji so namreč za to, da se zabrani prodaja knjig s pomočjo agentov. Na kongresu je prišlo do cepitve in bodo založniki ustanovili novo stanovsko društvo. V odbor so izvoljeni dr. Andrič kot predsednik, Bruk-ner kot tajnik.
Športne takse znižane
Belgrad, 5. jul. b. Pristojbine za športne prireditve se bodo znižale. Zadevno zakonsko določilo pride v finančni zakon. Pristojbina bo znašala namesto dosedanjih 20% le 6%. Obenem se seveda znižajo tudi banovinske in mestne doklade. Vesl je v športnih krogih močno odjeknila. Splošno prepričanje je, da bodo znižanja pristojbin znatno pripomogla k dvigu nivoja našega športa.
Osebne vesti
Belgrad, 5. julija: Odlikovani so: S srebrno kolajno za zvesto službo Josip J o š t, mojster jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d. v Litiji, Josip Ribič, Leopold Berlog in Ivana Resnilc, vsi delavci iste tvornice.
Postavljen je v dravski finančni direkciji v LJubljani za katastrskega geoinetra sedme skupine Franjo Ternovec, geometer osme skupine.
Belgrad, 4. jul. m. V 4. pol. skup. je postavljen direktor drž. trgovske šole v Ljubljani Josip Gogala. Napredovali so še: v 4. sk. Vasilij Mirk, profesor v Mnriboru, v 5. sk. Trdina Jožica, učiteljica v Ljubljani, v 7. Veras Alojzij, učitelj v Mariboru, Svetek Filip v Dolenji Lendavi, Rejs Angela v Celju, Tičar Marija v Mariboru, Černuta Janko v Mežici, Rom Viktor v Slovenski Bistrici, v 6. sk. Žitko Ana v Toplicah, Mendl Matilda v Dravogradu, Smidlehner Ljudmila v Kapeli, v 7. skup. Msdič Avgust v Puščavi pri Mariboru, Er-ženjak Franc pri Sv. Martinu pri Mariboru, Češko Emilija v Ljubljani, Tajerš Frančiška v Šoštanju, Tomažič Zora v Žatelah, Tegl Antonija v Reki pri Mariboru, Soršak Alojzija v Prevaljnh, Zupančič Dragotin v LJubljani, Fakin Ivan v Boštanju in
Fakin Dragutin v Boštanju.
*
Dunnj, 5. julija. AA. Nn Donavi se je potopil neki vlačilec. Človeških žrtev ni bilo. Komaj uro nato se je pa neki čoln zadel ob vlačilec., ki je molel iz vode. čoln se je prevrnil in vse štiri osebe, ki so bile v njem, so utonile.
Zagreb, 5. julija, b. V nedeljo se v Makabi dvorani srečata boksarja Slivak in Italijan Cu-liati. Borba bo trajala S rund; sodi! bo sodnik
Berlin, 5. julija. A A. Poiskusno letalo tvrd-ke Siemens je v Neukrilnu treščilo na tla. Sest oseb je bilo na mestu ubitih. Ogenj je nato z letala planil na sosednjo hišo, kjer sta nato našli smrt še dve osebi.
Dunajska vremenska napoved; Pretežno jasno in zelo toplo vreme.
Zdravniška služba na kongresu
Udeleženoi kongresa so strmeli nad vzorno izpeljano organizacijo zdravniške službe ob priliki kongresa. Sodelovulo ie 60 zdravnikov v stalnih in letečih ambulancah ter na prenočiščih, kateri so se točno po razporedili menjavali' Njim v pomoč so bili dodeljeni samari-tanči in samaritanke in sicer 130 po številu. Dalje 8 sester zdravstvene zaščite in 15 skavtov, tudi reditelji so jim bili v pomoč.
V 66 slučajih so zdravniki nudili prvo zdravniško pomoč. V tej številki pa ni všteta prva pomoč, katero so nudili samaritanci in samaritanke. Z rešilnim in higijenskim avtomobilom je bilo pripeljanih 84 bolnikov iz sta: dionskih ambulanc v centralno ambulanco, ki je bila nameščena v Vzajemni zavarovalnici na Masarykovi cesti. 9 bolnikov je bilo oddanih v bolnišnico, 9 pa prepeljanih na domove. Na interni oddelek v bolnišnici so sprejeli 5 bolnikov. To so bili slučaji slabosti. Na kirurgiški oddelek je bilo oddanih 6 bolnikov. Ti slučaji so lahkega značaja, ruzen dveh: ena udeleženka se je vračala s kongresa ter padla z vlaka, vendar ni nevarnost za življenje, drugi slučaj pa je bil zlom desne roke, ki ga je povzročil kolesar pred Stadionom.
Povdariti moramo, da so se udeleženci strogo držali zdravniških navodil ter so bili zmerni v jedi in pijači, radi tega tudi m bilo obolenj in ni bilo opažati vinjenih ljudi, kar je treba posebno povdariti.
Ambulanca je posredovala, da so se zgubljeni otroci izročili staršem v roke, in to v 150 slučajih.
Povdariti moramo še enkrat vzorno Izne-ljano zdravniško službo, zahvaliti se moramo zdravnikom, samaritancem in samaritankam, ki so vršili to službo brezplačno iz ljubezni do bližnjega.
Zdravniške pripombe h kongresu
Še nikdar ni bilo pri nas na enem mestu zbranih toliko slovenskih in drugih ljudi, ki jih je sklicala evharisti&na misel, kakor ob zadnjem kongresu. Umljivo je, da je zahtevala sanitetna služba pri tolikih množicah obilo naporov, vendar se je sploišno vzorno vršila. Dobro in koristno pa bo, da zberemo m shranimo vse važne izkušnje pri vseh vejah organizacije te velike proslave, da ta opazovanja uspešno uporabimo v bodočnosti, s tega stališča priobčujem svoja osebna zdravniška opazovanja.
Najprej naj opozorim na to-le dejstvo: tik pred kongresom je vladala huda vročina. Celo zvečer, ko je solnce že zdavnaj zašlo, je bilo v sobi okrog 30° C. S skrbjo smo mislili na to, kako bodo ob taki eoparici v času kongresa zlasti težči otroci in Šibkejši utrujeni odrasli padali na tla in kako bo mogoče v takih okolnostih sanitetno službo redno vršiti. Ako bi vročina tudi med kongresom nezmanjšana trajala, bi zdravniška služba imela obilo opravka; zmanjkovalo bi nosil, zasilnih postelj,
sanitetnega osebja bi bilo premalo. Slovesnost bi v takih »kalnosti zelo trpela. Bilo je res nekaj posebnega, ko je v noči med petkom in soboto padlo nekaj dežja, ozračje se je ohladilo za 3—4" C, začel je pihljati hladen veter, ki je vzdržal vse kongresne dni.
Najvažnejši prostor za zbiranje onemoglih je tik pod tribuno. Tu ®o množice najbolj gosto zbrane, tu je nedorasla mladina, tu utrujeni zastavonoše, godbeniki itd. Vse oči gledajo v smeri k tribuni (oltarju) Slovesna ubranost bi bila zelo motena, ako bi nastale pri nudenju prve pomoči težave ali zastoj. Med kongresom je dobro služil široki leseni hodnik k tribuni. Pod njim je bilo zbirališče oslabelih, samaritanske intervencije so tu bile prav pogoste (okrog 150 primerov) Le bolj šibki so bili odnešeni na postelje V pravih ambulancah vrh stadiona. Nehote se nam porodi misel, da bi bilo dobro — v skladu s celotno arhitektoniko — urediti stalen prostor za ambulanco v spodnjem delu tribune ali tik pred njo. Čim hladnejši je prostor, tem bolje. V njem naj bi bilo prostora za 20—30 postelj, nadalje za 4 lesene klopi z naslonjalom, Na razpolago bodi stalen vodovod ter električni tok (n. pr. za ventilator). Na prostoru pred tribuno naj bi se za aplošmo rabo med prireditvami postavile na vsaki strani arene po 1 vodovodna pi-pa, cvent. ograjena z leseno ograjo, tako, da reditelj nadzira točenje. Tudi streha nad vodovodom bi dobro služila, da se pod njo zatekajo ljudje, ki so v vročini blizu slabosti. Mogoče se da takšno senčno zavetje izkopati naravnost v breg, oporne stene pa bi bile iz betona.
Nič kaj ni primerno oslabele z nosili nositi po pobočju mimo tribune, ravno pred očmi tisočerih gledalcev. Potrebno bi bilo odpremljati onemogle skrito po posebnem pokritem jarku ali rovu; najboljši prostor v ta namen je v kotu severno od tribune. Rešitev teh vprašanj naj se naravno izvrši sporazumno z arhitektom, ki je naš lepi stadion idejno zgradil (prof. Plečnik).
Sedaj pa še nekaj psihološKih opazovanji Slabost je največkrat napadla liudi, kadar so pod solnčno pripeko bili duševno manj zaposleni, dočim so bili napadi slabosti med hojo, glasnim petjem ali molitvijo, med poslušanjem bučne godbe redki. Za pojavljanje onemoglosti najbolj ugodni momenti so bili: v tišini med povzdigovanjem in obhajilom, med daljšimi govori. Po opazovanjih na evhari-stičnem kongresu sodim, da je pri takih velikih prireditvah v hudi vročini že dvoje govorov (po 20 minut) zadostna obremenitev telesnih in duševnih sil. Pri tretjem in četrtem govoru slabotni ne že več. Več ko 1 uro in pol naj prireditve množic / hudi vročini ne trajajo. Raje krajše, pa bolj zgoščene, da bo poslušalstvo duševno čimbolj zaposleno: s petjem, molitvijo, napetim gledanjem, vzklikanjem, sviranjem glasbil itd. — Ne bi prav zaključili, če bi opustili posebno priznanje požrtvovalnosti in ročnosti vsem samaritanom in samaritankam, skavtom, rediteljem ter naravno zdravnikom, ki so '""šili sanitetno službo pri kongresu. To delo ima c^ejanjsko najmanj zveze s 'rogramom takšnih prireditev, pa je bilo eno najlepših točk kongresa. Najlopša jim hvalal — Dr. Fr. Debevec.
jl/lti a£&Ll od,
ni videti no Vaših rokahA ^ če uporabljate
ALBUS
terpeniinovo milo.
Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vaše perilo.
Kdaj bomo regulirali Dravo?
Markovci, 5. julija 1935.
Kdor gleda razdejanje, ki ga povzroča Drava na ozemlju naše fare, se mora upravičeno zgroziti. Tako rafldrapancga obrežja, toliko različnih tokov m vijugastih slnig, toliko različnih otokov in prodnatih otočičev, ni najti na vsej njeni poti nikjer. Kdor še pozna stanje pred kakimi dvajsetimi leti ali pa leto za letom opazuje velike spremembe, mora nujno zahtevati, da sc to uničevanje plodne zemlje omeji. Posest privatnikov se tu ugonablja v takem obsegu ,da mora vzbuditi pozornost vseh onih, ki jim je v interesu naroda in države poverjeno čuvanje narodne imovine.
Če se čudite, zakaj je prav pri Sv. Marku, t. j .pri vaseh Zabovci, Markovci in Novošanci (Nova vas) največja -nuja, vam bo to kmalu razumljivo. Od Ptuja navzdol preide namreč Drava v izrazit tkzv. srednji tek in v veliki obilici odlaga iz goratih krajev prinesene snovi. S tem si po-plitvi strugo in se zato skuša razliti v Sir. Ker so bregovi iz njenih predzgodovinskih naplavin: gline, peska in proda, se globoko zajeda v produktivno zemljo. Polagoma se izoblikujejo manjše struge, ki tvorijo zdaj že celo mrežo. Glavni tok se menja skoro vsako leto in si na račun obrežja prikraja svojo strugo. S kakšnim zadovoljstvom gledamo mnogokrat prav radikalno »preurejanje«, to si lahko vsak sam predstavlja.
Zastonj bi si kdo mislil, da je navedeno stanje zgolj začasnega značaja in je treba le potrpeti, da se stvar sama uredi. Iz krajevnih zgodovinskih virov in iz formacije tal lahko posnemamo, da je Drava pred stoletji tekla daleč na jug od sedanje struge. Ko je prodirala proti severu, so se ji morale ! umakniti cele vasi. (Nova vas je prav zato res
nova!) Danes preti enaka usoda spodnjim Markov-cem, toda prepričani smo, da nas bo oblast obvarovala te nesreče, čeprav se do sedaj še ni nič storilo.
Ugotoviti moramo, da je pomoč nujno potrebna. Nekatere hiše so že tako ogrožene, da bi sc dalo v mesecih izračunati, kdaj jih bo požrlo valovje. Ceste, ki je vodila do novega broda, ni več in nemogoče jc napraviti drugo. Promet se vrši skozi sosednje Zabovcc. Da jc s tem prizadeto vaško gospodarstvo in da je korist broda padla najmanj za polovico, to je vsakomur jasno.
Res sc zadnje čase že pripravljajo na papirju, da bodo nevarnost res odstranili. Hvaležno bomo sprejeli vsako pomoč, čeprav je vsota ,ki je padla z mize fonda za javna dela tako smešno majhna. Krivda, da sc tako resnična potreba ni hotela upoštevati ,pa leži na času, ki jc vrgel na površje ljudi, ki so bili (drugod) zaposleni. Ko sc delo sedaj projicira, imamo le to glavno željo, naj se napravi enoten načrt in naj sa Drava na ogroženem mestu res regulira. To se pravi: naj se uredi enoten glavni tok, se poglobi in zajezi. Vsak laik v vodnih zgradbah namreč spozna, da nas le nekaj takega more trajno obvarovati škode, dasi nima prilike, da bi to povedal komu drugemu razen samemu sebi.
Da se zahteva enotne regulacije v večjem obsegu poživlja in prinaša na ušesa merodajnih ljudi, predlaga tukajšnje javno mnenje, ustanovitev posebnega kluba, v katerem bi bili zastopniki oškodovanih posestnikov. Ker jc stvar aktualna in v interesu naroda in države ,to idejo vneto odobravamo in bomo storili vse, da pride do realizacije.
Cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku
V nedeljo bo blagoslovljen temeljni kamen
Hrastnik, 5. julija.
Z veseljem se naša dolina pripravlja na blagoslovitev stavbišča. Požrtvovalne žene in dekleta pletejo vence, možje pripravljajo mlaje, tako da bo prostor za novo cerkev ves v mlajih.
Spored svečanostih: V soboto ob 5 popoldne sprejem premil. g. stolnega prosta na prostem.
Med sv. mašo poje cerkveni zbor s spre-mljevanjem orkestra. Po sv. maši je pa procesija na stavbišče, blagoslovitev, pridiea. Blagoslovitev se zaključi s himno Kristusu Kralju.
Zvečer ob pol 8 koncert cerkvenih pesmi v zasilni cerkvi. Vsi prijatelji delavcev in častilcev Kristusa Kralja ste na slovesnost vabljeni!
Sv. Marko pri Ptuju
Ta teden smo pričeli žetev. Nekateri so jo le hudo potrebni. Lani je bilo tako malo žita, da morajo zdaj celo premožni kmetje kruh kupovati. Mlini na Dravi se oddihavajo, da bodo potem bolj temeljito in naglo mleli.
Požarov je pri nas na splošno malo. Le iz očitne neprevidnosti se tu pa tam pripeti nesreča. Pretekli torek je gorelo v Stojncih pri Št. Šter-balu. Zgorel je le prednji, z opeko kriti del, dočim so slamnato streho domači gasilci s svojo mo-torko obvarovali uničenja. Na pomoč so prišli tudi Bukovčani in Novaščani.
Jesenice
Jeseničani, ki so se v tako velikem številu udeležili evharističnega kongresa, so še vsi v slavnostnem razpoloženju.
Že se pripravljajo Jesenice na drugo slavnost, ki ho jutri, prvo nedeljo v juliju: nova maša jeseniškega rojaka dr. Pavla Robiča. Prav za prav bo le ponovitev nove maše, kajti g. Robič je kot gojenec rimskega Germanica daroval prvo daritev že na praznik vseh svetnikov lansko leto v baziliki sv. Pavla v Rimu. Danes popoldne bo mladega g. doktorja pripeljal na Jesenice tudi ger-manik g. dr. Mihael Opeka, stolni kanonik, ki nni bo ludi govoril na novi maši. Zal se oče novo-mašnika ne bo mogel udeležiti tega prelepega praznika, ker je že nad dve leti privezan na bolniško postelj. Jeseničani želijo svojemu rojaku najiskrenejšo dobrodošlico ter prosijo, da se jih pri. jutrišnji sveti daritvi spominja v molitvi.
Tudi turisti bodo jutri na Golici proslavili 110 letnico rojstva prvega planinca Kadilnika, obenem pa tridesetletnico otvoritve planinske postojanke na Golici. Slovesnost ho pričela ob enajstih s sveto mašo.
Tvrdha Bata in mojster Kristan
Cerknico
Desetletnica gasilske godbe v Cerknici. V nedeljo, dne 7. julija, proslavi gasilska godba desetletnico, pri kateri se bo lahko s ponosom in zadovoljstvom ozrla na dosedanjo pot. Pred-poldne bodo slavnosti v krogu čete in godbenega odseka. Popoldne ob 15 pa bo slavje na senčnatem Jagenškem vrtu. Pri tej priliki pokaže godba svoje znanje s slavnostnim koncertom. Na to slavje je priglasilo svoj prihod več godb. Obenem pa se izvrši tudi sestanek gasilskih čet in bivših žup Cerknica in Lož.
Ljubljana, 5. julija.
Mnogi gospodarski krogi, zlasti usnjarji in čevljarji, so se zanimali za tožbo, ki jo je naperila tvrdka Bata, jugoslovanska tvmica gume i obuča, d. d. Borovo, po svojem zastopniku dr. Franu Frlanu proti čevljarskemu mojstru Franu Kristanu v Ljubljani. Kristan je bil tožen dveh prestopkov in sicer žaljenja časti in nelojalne konkurence. Tvrdka Bata je tožbo vložila pri ljubljanskem okrajnem sodišču. Preden je prišlo do pruve glavne obravnave, je bil toženi Kristan pozvan, naj predloži v I obrambo svoje predloge. Toženi Kristan je podal sodniku g. Jožetu Rusu obširen obrambni spis, v katerem ie navajal podrobnosti o Bati. njegovih tovarnah in tudi, kako je Bata dobil pri nas koncesijo za ustanovitev tovarne v Borovem. Obrambni spis navaja, da je koncesijo za gumasto obutev podelil Bati takratni trgov, minister dr Albert Kramer. Ta omejena koncesija pa se je molče razširila tudi na usnjeno obutev.
Sodnik g. Jože Rus je, ne da bi se spuščal v obravnavanje spora, te dni izdal sklep, s katerim je bila tožba tvrdke Bata zavrnjena, češ, da tvrdka ni legitimirana za tako tožbo.
Tvrdka Bata je vzela za podlago svoji tožbi govor čevljarskega mojstra Frana Kristana, ki ga je govoril lani 17. oktobra v unionski dvorani. Iz tega govora je tvrdka mnoge odstavke inkriminirala ter jih subsumirala pod člena 297/2 in 301/2 kaz. zak. kot prestopek zoper varnost časti pod čl. 10 zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Tožba je bila v prvi vrsti zato zavrnjena, češ, da tvrdka Bata d. d. Borovo, kot taka ni legitimirana zato. ker ni bila v govoru nikjer dobesedno omenjena, marveč se je govor pred vsem tikal fizične osebe Buta. Tožiteljica v besedilu govora ni imenovana, ni tain označb, izrazov, niti miselnih zvez, po katerih bi bilo nujno ugotoviti, da se je obdolženčev govor nanašal v celoti ali le v poedino-stih na zasebno tožiteljico. Iz izražanja olito-ženčevega nihče ne izve za pravno osebo tvrdke »Bata«, nasprotno izražanja določno kažejo, da je govor veljal Bati. Gre za osebo Bata, ki je tujec in posega s tujim kapitalom v gospodar-
Novosti
o sv. Cirilu in Metodu
Slovanska apostola sta delovala v tako razburjeni dobi in sta 9 svojim izvirnim delovanjem tudi sama, seveda brez svoje krivde, povzročila toliko razburjenja, da je še do danes v presoje-vanju njunega življenja in delovanja mnogo nejasnosti in nasprotij. Slovani, ki ju časte kot svoja apostola, 60 po cerkvenem razkolu tako razcepljeni, da ta razcepljenost bistveno vpliva na pre-sojevanje cerkvene usmerjenosti svetih solunskih bratov. Eni ju prestavljajo kot odločna nasprotnika patriarha Fotija, drugi pa kot zvesta Fotijeva pristaša. Odlični slavisti in zgodovinarji Miklošičeve in Jagičeve šole, vmes tudi nekateri ruski zgodovinarji (Golubinskij, Voronov) so že pred 50 leti poudarjali, da je resnic« v sredi, da sta namreč sveta brata predstavitelja nerazdeljene vesoljne cerkve iz dobe pred razkolom.
To tradicionalno mnenje najboljših slavistov sem dopolnil z mnogimi bogoslovnimi razlogi. Dokazal sem, da sveta brata kot miroljubna meniha nista posegala v tedanje razburjene boje med Rimom in Carigradom. V teologiji sta bila prav tako samostojna in izvirna kakor v misijonski metodi in v slovanskem bogoslužju. Samostojno sta zajemala iz starejših vzhodnih tradicij iz dobe velikega razmaha vzhodnega krščanstva in vzhodnih lilurgij. Letos pa se mi je posrečilo to dokazovanje dopolniti s lako trdnimi zgodovinskimi in literarnimi dokazi, da so mnoga važna vprašanja končno razjasnjena ter da se delo in življenje slovanskih apostolov kaže v novi jasnejši luči. Nekoliko teh rezultatov sem objavil v »Bogoslovnem Vestniku« 1935, str. 1—32; večina pa je še v tisku.
D življenju in delovanju svetih solunskih bratov najtočneie poročata dve verodostojni ataroslo-
venski žitji (legendi): Žitje Konstantina-Cirila in Zitje Metodija.
Zitje Konstantina-Cirila (Ž. K.) pripoveduje, da je Ciril že kot mlad deček izbral sv. Gregorija Bogoslovca iz Nazianza za zaščitnika in da si je v sanjah izbral božjo Modrost (Sofijo) za nevesto. Oboje je verodostojno in v medsebojni zvezi. Na idealnega dečka je res vplival sv. Gregorij Bogo-slovec iz druge polovice 4. stoletja, ki o 6ebi pesniško pripoveduje, da so ga nočna videnja potrjevala v ljubezni do deviške čistosti. Sv. Ciril v posvetilni molitvi v čast sv. Gregoriju dvakrat poudarja, da je sv. Gregorij kakor angel v Človeškem telesu. Na obliko pripovedovanja o mistični Cirilovi zaroki pa je odločilno vplivala svetopisemska knjiga Modrosti, ki v 7. in R. poglavju na podoben način opisuje zaroko z Modrostjo, kakor Z. K. Slavisti in historiki so to prezrli, ker niso opazili skritih bibličnih citatov v Z. K. Odločilni biblični citati namreč niso doslovni.
Cirllova zaroka z božjo Modrostjo »bseea dvoje: obljubo deviške čistosti (oziroma odločitev za devištvo) in ljubezen do svete bogoslovne znanosti v zvezi s krepostnim življenjem. Resnost te zaroke z božjo Modrostjo (Sofijo) je Ciril dokazal, ko je sredi razkošja bizantinskega dvora študiral na carigrajski visoki šoli. Ogibal se je razuzdanih tovarišev in vztrajno živel krepostno in nedolžno. Odklonil je krasno in bogato nevesto, ki nni jo je ponujal njegov očetovski pokrovitelj Teoktist. »Prizadeval si je, da bi iz telesa izletel in z Bogom živel.« Zanimiva novost je dokaz, da je sveti Ciril v Carigradu posnemal svojega vzornika sv. Gregorija. Slaroslovenski životopisec je to poudaril na ta način, da je v opisovanju Cirilove kreposti in vzornosti v Carigradu skoraj d oslov no povzel več stavkov iz Gregorijevega govora v spomin sv. Baziliju, kjer Gregorij opisuje, kako je skupno z Bazilijem krepostno živel v Atenah, ko sla skupno študirala na atenski univerzi.
Sv. Gregorij iz Nazianza je bil sv. Cirilu vzor v krepostnem deviško čistem življenju in voditelj v bogoslovju; vzor mu je bil kot angel v človeškem telesu in kot globok teolog o sveti Trojici. Njegov vpliv na Cirilovo življenje je trdno dokazan; prav tako tudi vpliv na Cirilovo bogoslovje.
Najvažnejši odlomek Cirilove (in Metodove) teologije je ohranjen v 1. poglavju starosloven-skega Zitja Metodija (Z. M.). Obširno 1. poglavje Z. M. namreč v treh delih obsega važen odlomek iz katehelskega ali bogoslovnega pouka slovanskih apostolov:
1.	Nauk o stvarjenju in o sv. Trojici,
2.	pregled biblične zgodovine,
3.	seznam vesoljnih cerkvenih zborov.
V	prvem in drugem delu se očitno pozna Gregorijev vpliv.
Trdno je dokazano, da je 1. poglavje Z. M. do-slovno povzeto iz Cirilovih zapiskov, ali pa iz zapiskov Ciril-Metodovih učencev na podlagi Ciril-Metodovega bogoslovnega pouka. Vprašanje je, je li Ciril pri tem imel za podlago starejše vzhodne vzorce. Glede tretjega dela (namreč o seznamu cerkvenih zborov) je dokazano, da je sv. Ciril rabil starejše bizantinske sezname, a jih popolnoma samostojno prenaredil v duhu starejše izven bizantinske tradicije z odločnim poudarjanjem papeževega prvenstva in z očitno stilistično zvezo s pregledom biblične zgodovine.
V	2. delu prvega poglavja, torej v središču poglavja, je stilistično in bogoslovno vzorni pregled svetopisemskih zgodb. To je pravi biser krščanske književnosti. V njem se spaja Izredno poznavanje svetega pisma in jedrnata pesniška oblika. Zgodbe se pripovedujejo skoraj s samimi svetopisemskimi izrazi, n v tako jedrnati in izvirni sestavi, da po vsebini in obliki daleč presegajo vse podobne poskuse. Latinski prevod teh zgodb sem poslal prvini patrističnim strokovnjakom, da bi poiskali podobne sestavke v starejši krščanski književnosti. A zdi se. da so staroslovenske zuod-
stvo naše države. Tako opredeljena oseba more biti le fizična osebn. Utemeljitev dalje med drugim poudarja: Bata je res tujec, tuj državljan, ki tudi res v naši državi posega v gosptt-durstvo s tujim kapitalom. Sodnik dalje ugotavlja, da se obdolženčev govor ui nanašal na zasebno tožiteljico.
Obtoženčev govor naposled nima kaznji-vega značaja v smislu §25. zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Kaznjivo dejanje je»i po tem določilu dejanje, ki ga kdo stori konkurenci zarodi preslepitve ali pridobitve mnteri-jalne koristi za se ali za koga drugega. Obdolženec pa je govoril nn zborovanju »Narodne odbrane«, prirejenem v okviru gesla »Svoji k svojim!« Zborovanje je imelo narodno-gospo-darski obrambni značaj, tak je bil tudi obdolženčev govor, ki izključuje pri njem koristo-Ijul ni nagib preslepitve ali pridobitve materi-jolue koristi v smislu zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Tudi v pogledu tega prestopka je bilo tožbo zavrniti.
Šmarje pri Jelšah
Gasilska slavnost. Gasilstvo je v tukajšnjem okraju razvito v tako velikem obsegu kot malo-kje. Za ta veliki razmah gre v prvi vrsti zahvala župnemu vodstvu. Sedež okraja in obenem sedež gasilske župe je Šmarje pri Jelšah. Zato je tudi ta četa ena izmed najbolj agilnih. To nedeljo 7. julija praznujemo prav lep jubilej: tridesetletnico slovenskega poveljevanja pri naši četi. Obenem bo tudi odkritje spominske plošče hlagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. in blagoslovitev traka na društveni zastavi. Do 1. 1905. je bilo tuk. gasilsko društvo popolnoma v nemških rokah z nemškim poveljevanjem. Po zelo burnem občnem zboru v tem letu pa je poslal načelnik g. Skale Miha iz M. Pristave pri Šmarju. Z njim je nastopil temeljit preobrat v slovensko smer. Zato mu je za njegove gasilske zasluge tuk. četa izročila na letošnjem žtipnem obč. zboru diplomo častnega članstva. Želimo, da bi nedeljska proslava čim lepše uspela.
be izvirno Cirilovo delo. Bogoslovni in književni umotvor prve vrste, ki zasluži vso pozornost slavi-stike ter znanstvene in praktične teologije.
Kakor v dogmatičnem uvodu o sv. Trojici, tako se tudi v svetopisemskih zgodbah pozna vpliv sv. Gregorija Nazianškega. še očividnejši je Gregorijev vpliv na staroslovenskegn Metodovega živ-Ijenjepisca. Ko se je namreč trudil, da ugladi zvezo med odlomki Ciril-Metodove teologije (1. poglavje) in med Metodovim življenjepisom, je do-slovno povzel nekoliko stavkov iz sv. Gregorija Prav tako je v zadnjem poglavju ?.. M. navedel nekoliko stavkov iz istega velikega Bogoslovca. To so očividni novi dokazi, ki jih slavisti doslej niso opazili in ki bodo bistveno vplivali na slavistično in zgodovinsko predstavljanje velikih likov sv. Cirila in Metoda.
S tem so končno zavrnjeni novejši poskusi proti izvirni samostojnosti sv. Cirila in Metoda. Največ zmešnjav je povzročil Fr. Dvornik, profesor praške bogoslovne fakultete. Z velikim bizantinološkim znamenjem je z odločno samo-svestjo zanikaval izvirnost Ciril-Metodovf teologije; slovanska apostola je predstavljal kol vneta Fotijeva pristaša in kot predslaviteljn tedanje teologije. Izvirno 1. poglavje Zitja Melodija je proglašal za značilno bizantinsko teologijo 9. stoletja, kakor se srečuje v tedanjih bizantinskih svetniških žitjih. Toda zgoraj navedeni in drugi še neobjavljeni trdni dokazi jasno dokazujejo zmotnost Dvornikovih hipotez. V bogoslovnih in slavističnih vprašanjih je zagrešil toliko velikih zmot, da je potrebna stroga revizija njegovih teorij. A končno je s svojimi zmotami pripomogel, da so se mnoga važna vprašanja nanovo razjasnila.
Trdno je dokazano, da sla sv. Ciril in Metod velika predstavitelja vesoljne krščanske edinosti iz dobe pred razkolom, velika apostola krščanske ve-soljnosti in edinosti, velika svetniška vzornika onih krščanskih kreposti In idej, ki so posebno potrebne naši dobi.	Fr. Grivoc.
Stran t
>SIX>VENEOc, dne a Julija 1936.
Stev. 152.
Obrtniška razstava na liceju
Ljubljana, 5. julija.
Sredi težkih gospodarskih prilik, ki jih skupno s svetom pretžilja tudi slovenski obrtniški stan, se je nenadno poživeia delavnost svobodnih obrtniških organizacij, ki hočejo z velikimi obrtniškimi prireditvami okrepiti življenjsko silo in dvigniti kakovost izdelkov naše domače obrti. Po vseh obrtniških središčih prirejajo razstave obrtniških izdelkov in — četudi v kratkem razdobju - pomeni vsaka nova prireditev korak dalje v njihovem napredku. Nekdaj še zelo oddaljena arhitekt-umetnik in rokodelec ustvarjata danes skupno, kar daje sodobnim izdelkom izraz največje vrednosti in odpira slovenski obrti znatno konzumno polje tudi izven ožje domovine.
Ako pomislimo, da dela v več ko 20.000 slovenskih obrtniških delavnicah do 100.000 obrtniških rokodelcev, in ako prištejemo k tem še njihove svojce, vidimo, da pomeni za četrt milijona slovenskega obrtniškega življa velik del našega gospodarskega interesa in da pomeni dobrobit obrtniškega stanu tudi dobrobit našega skupnega gospodarsckga življenja. Obrtniške delavnice so istočasno narodova socijalna moč, saj pomenijo bodočnost številni mladini naiših delavskih in kmet-skih domov. Pri motrenju slovenskega obrtniškega naraščaja j« razveseljivo tembolj dejstvo, da se kot rajenoi sprejemajo v obrtne delavnice večinoma že
Zalo, Ker otvori D. 1.0. f Noslali, jutri ob 10. url svojo prvo
RAZSTAVO
v tamosnjl Soli.
Razstava vsebuje izdelke vseh obrtniških panog. — Ista traja do vključno 21. VII„ odprta vsak dan od 8. do 19. ure.
Oglejte si solidno delo naSIh obrtnlhov!
0 Ordinacije. Jutri zjutraj ob 7 bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja podelil prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman red inašniškega posvečenja 31 diakonom, od katerih je 16 svetnih klerikov, 15 pa redovnih.
0 Četverni jnbilej na Barju. Jutri, 7. julija na nedeljo sv. Cirila in Metoda bo proslavila narodna šola na Ljubljanskem barju četverni jubilej: 100 letnico, odkar so se začeli naseljevati na dotlej še neobljudenem Barju prvi prebivalci, 1864 je bila ustanovljena prva zasilna šola v zasebni hiši (torej 60 letnica), leta 1876. je bila otvorjena redna šola tudi še v zasebnem stanovanju (50 letnica). Leta 1895. pa so sezidali sedanje šolsko poslopje — 40 letnica. Te jubileje bodo slavili Bar-jani v nedeljo s službo božjo pod milim nebom in z lepo šolsko razstavo. Začetek bo ob 8 zjutraj s sv. mašo in govorom. Maša bo na prostornem šolskem dvorišču. Po sv. maši ogled razstave v šoli, ki bo pričal, kako se to najmlajše naselje kulturno lepo razvija in čezdalje bolj druži v duševno enoto sredi največje ravnine ob Ljubljani.
© Zegnanje pri Sv. Petru bo v nedeljo, dne 7. julija z dovoljenjem škof. ordinarijata. Prav lako (jo tudi ta dan celodnevno češčenje. Mlaji še vsi stoje od zadnjega kongresa in pričakujemo od svojih župljanov, da bodo prišli. Vabljeni so prav vsi, ki naj pridejo obiskat patrona sv. Petra. Darovanje za cerkev bo zjutraj ob 6, dopoldne ob 9 in ob 2 popoldne.
© Praznik bratov sv. Cirila in Metoda. Ta praznik je bil državni praznik, zato je delo po vseh državnih uradih počivalo. V Ljubljani so državni uradi, tako sodišče, financa, pošta in bnnska uprava imeli le dopoldne dežurno službo. Tudi na mestnem magistratu niso uradovali. celo mestni delavci so bili prosti. Po privatnih i>odjeljih je šlo delo normalno pot. Mnogim je padlo v oči, da so j>ri OUZD na Miklošičevi cesti vršili vsi uradniki popolnoma redno uradno delo. V četrtek zvečer so ponekod goreli kresovi na čast sv. Cirilu in Metoda. Velik kres je gorel na Gradu. Na grajskih utrdbah so akademiki napravili kres in primerno slavje.
© Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka.
Dr.Nilan Pcrfto
do 28. julija ne ordinira
absolventi meščanskih šol, kar bo znatno dvignilo njihovo vrednost in dalo istočasno zmiselni pečat meščansko-šolski izobrazbi. Ako je kje potrebno vsaj delno znanje pisma, računa in fizike, je to potrebno pri obrtniškem rokodelcu, kar mu omogoča uspeh. V organizatoričnem delu, ki se je prikazalo med slov. obrtništvom zadnja leta, je jamstvo, da stopa naša obrt v novo delovno dobo.
Sočasna razstava v velikih dvoranah licejske šole v Ljubljani, ki jo vodi obrtnik g. Košak in ki jo je aranžiral arhitekt g. Mesar, kaže posebno lice v tem, da razstava ni več sejem, ampak razstava kvalitete posameznih tvrdk. Kratka doba od velesejma ni zadostovala, da bi mogli z novimi izdelki natrpati obsežne prostore liceja in je to le znak zadovoljive kupčije prejšnje prireditve.
V t is razstave ni vtis sejma, ampak izraz volje in dela slovenskih obrtniških stanov. V predmetih, ki se vrstijo vabljivi in lepi pred teboj, so sicer zakrite ure težkega ročnega dela mojstrov, pomočnikov, vajencev in njihovih družin, čutiš pa, da stopa slovenska obrt v najtežjih dneh prepričevalno pot do samopomoči, do krepkega organiziranega dela v svojih svobodnih organizacijah, ki naj pripeljejo obrtniški stan do boljšega gospodarskega in socijalnega obstanka. Rast in obstanek lastne obrti pomeni učvrščenje hrbtenice domačega proizvodništva in jedro naše gospodarske neodvisnosti	A. K.
O Kongregacija Marije Pomočnice pri sv. Jožefu v Ljubljani se udeleži s svojim praporom pogreba svoje članice gospe Ane Fabijanove danes, v soboto, popoldne ob 5 od hiše žalosti v Studentovski ulici 3 (Vodnikov trg). — Sv. mašo zadušnlco za pokojno članico bo imela kongrega-cija v ponedeljek 8. t. m. ob pol 7 v kongregacijski kapelici. N. v m. p.l
© Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu bo odprta še v nedeljo 7. julija. Ker dosedanji obisk priča, da razstave še mnogi niso obiskali .vabimo vse, da si še zadnja dva dneva ogledajo prireditev, na kateri razstavlja 39 umetnikov 146 slik, kipov in grafičnih listov. — Vstop 6 Din. — Zadnje vodstvo v razstavi v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo, 7, julija ob 11; vodi gosp. J. Zorman.
Zobni zdravilih dr. PllhCr
ne ordinira do 16. avgusta.
© Poklicni gasilci. Naš list je že poročal, kako požrtvovalno so mestni poklicni gasilci delali za evharistični kongres. Najprej so okrasili vsa mestna poslopja (razen Kresije in Mestne hranilnice, za kar baje meščanska imovina in hranilnica nista imeli kreditov 1), nato pa so bdeli noč in dan ter bili tako pripravljeni za primer večje nesreče. Takih nesreč ob kongresu k sreči ni bilo. Včeraj pa bi se jim po tolikih dnevih napora kmalu pripetila huda krivica. Včeraj ni delal noben državni ali mestni urad in tudi vsi mestni delavci so imeli prosto. Le poklicni gasilci so morali na državni praznik sv. Cirila in Metoda trdo delati v svojih delavnicah. Mestni gasilci, ako ne rešujejo ter ne gase, izvršujejo v svojih delavnicah mnoga koristna dela. Ko so delavci drugih mestnih delavnic videli svoje gasilske tovariše pri delu tudi na dan državnega praznika, so se obrnili na mestni magistrat in vprašali, zakaj vsi delavci počivajo, edino mestni gasilci so izjema. Ob 10 dopoldne je dal mestni komisar Čehun vsa dela v gasilskih delavnicah ustaviti. Poklicni gasilci sicer radi s svojim delom koristijo mestni občini, umevno pa je, da žele biti enakopravni z drugimi mestnimi naslavljenci in zato so uvidevnost magistrata pozdravili.
© Žepar svoje vrste. Po raznih parkih prenočuje sedaj v toplih nočeh kar na prostem na travi mnogo brezposelnih. Tako je v noči na včeraj trdno zaspal na mehki travici pred sodno palačo neki brezposelni mož. Mimo je prišel drugi brezposelni, ki prav tako ni imel niti božjaka v žepu ter si je mislil, da bo pri svojem spečem tovarišu kaj iztaknil. Pričel mu je preiskovati žepe. V njih pa ni našel drugega kakor zamazan koledarček. Neka ženska, ki je šla slučajno ponoči mimo, je opazila, kako se sklanja pred sodno palačo en moški nad drugim ter je mislila, da je to kakšen nov umor. Odhitela je do stražnika pred Evropo in mu povedala, kaj je videla pred sodno palačo. Stražnik je takoj odhitel in svojevrstnega žeparja še zasačil, ko je brskal sjiečemu žepe. Oba, žeparja in spečega, je stražnik takoj odgnal na policijo, kjer so nepoštenjakoviča obdržali in ga bodo izročili sodišču, njegovo žrtev, ki ni mogla biti okradena, pa takoj izpustili.
Mariborske vesli:
Tuja lastnina v slovenske rokel
V naših poročilih smo se že nekajkrat bavili z vprašanjem stanovanjskih hiš >Občekoristne splošne stavbne zadruge na Dunajut, katere last je največji mariborski stanovanjski objekt — 48-stanovanjska hiša v Betnavski ulici ter veliko poslopje s 14 stanovanji v Kacijanarjevi ulici. Zadnjič smo poročali meseca februarja, da se je dosegel na pritisk banske uprave sporazum ter je mariborska mestna občina po naročilu banovine poverila za upravo obeh hiš posebnega upravitelja. To rešitev 90 pozdravili takrat tudi stanovalci obeh hiš — mariborski člani zadruge; kmalu pa so uvideli, da nasvet banske uprave ni bil najboljši in da tudi z imenovanjem posebnega upravitelja pereče vprašanje še ni rešeno. Polagoma je namreč vodstvo zadruge na Dunaju odvzelo upravitelju vsako samostojnost, tako da danes samo še inkasira najemnino ter jo oddaja pravnemu zastopniku zadruge, drugih pravic pa nima več. Kam gre potem ta najemnina, ali ostane pri j nas, ali pa gre v Avstrijo, tega mariborski za- I
Gostilniški obrat
v planinskem letovišču
PENSION LOBNICA na Smolniku (Pohorje) — otvorjenl
□	Poslednja pot Vilka Berdajsa. V četrtek popoldne se je vršil pogreb blagopokojnega vele-trgovca Vilka Berdajsa. Izredna udeležba vseh slojev mariborskega prebivalstva, med njimi zlasti številnih trgovcev ter odličnih predstavnikov javnega življenja, je pričala o priljubljenosti pokojnega. Ob odprtem grobu sta izpregovorila predsednik trg. gremija Ferdo Pinter in dr. Jos. To-minšek.
□	Pol joha gozda je uničil požar na nadar-binskem posestvu pri Starem trgu. Ogenj je nastal iz neznanega vzroka ter so ga z velikimi težavami omejili.
□	Suša se že občutno kaže v mestu in okolici in ljudje prosijo blagodejnega dežja. Že nekaj dni se pripravlja nebo k dežju, pa vedno se znova zjasni.
□	Huda nezgoda je zadela znanega mariborskega brivskega obrtnika g. Boštjana Ulčarja. Ko se je v Pekrah skušal na kolesu izogniti vozu, je zašel na kup gramoza. Pri padcu si je zlomil levo roko. Kljub težki poškodbi je sam prišel v bolnišnico.
□	Ribe na trgu. Prodajale so se včeraj na trgu le sardele po 12, borboni in jegulje pa po 24 Din za kilogram.
□	Maribor v vencu kresov. V četrtek zvečer pred praznikom naših blagovestnikov Cirila in Metoda so žareli vsi vrhovi okrog Maribora. Stotine kresov je obkrožalo mesto. Goreli so kresovi na Kalvariji, na Piramidi, na Stolnem in Melj-skem hribu, na Pohorju cela vrsta, zlasti mogočen je žarel pri Sv. Urbanu, kjer je kresovalo veliko Mariborčanov. Vmes je od vseh strani odmevalo streljanje možnarjev. Toliko kresov, kakor letos, ljudje skoro ne pomnijo.
□	Enoten slog bodo imeli letos vsi razstavni in prodajalni paviljoni na Mariborskem tednu. Zopet napredek napram prejšnjim letom, ker bo izginila dosedanja mešanica.
© Obsojen goljuf. Trgovski potnik Maks Weiss, izraelit, doma iz okolice pri Murski Soboti, je bil zaradi raznih goljufij, ki jih je izvršil v Osi-jeku, Novem Sadu, Belgradu in Ljubljani, obsojen pred ljubljanskim okrožnim sodiščem na osem mesecev strogega zapora in v izgubo ča9tnih državljanskih pravic za 2 leti. Pri raznih strankah je nepošteno inkasiral večje zneske za naročeno blago. Stranke je opeharil za približno 15.000 dinarjev.	.....
© Za romanje na Sv. Goro pri Gorici dobite točna pojasnila brezplačno, če takoj sporočite svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
© Kino Kodeljevo. Danes ob 20.30 »Zgodba ene noči« (Gustav Diessel, Liane Haid, Paul Kenvp).
© Na Rožnik. Kakor vsako leto, bo tudi letos ob priliki jutrišnjega žegnanja postregla gostilna na Rožniku svoje obiskovalce s priznano najboljšimi krofi in drugimi rožniškimi specialitetami.
družniki ne vedo. Člani zadruge iz Maribora tudi niso bili obveščeni, da ponuja dunajsko vodstvo obe poslopji v zakup, do katerega samo zaradi previsokih pogojev še ni prišlo. Tudi se zadnje čase govori o nameravani prodaji teh hiš. — V Mariboru je bilo že pred vojno znatno število članov omenjene zadruge in mariborska stanovanjska poslopja so se gradila z njihovo jximočjo. Od teh starih zadružnikov jih je še sedaj 51. Po prevratu je bilo sprejetih še 40 novih članov, katerim pa dunajsko vodstvo članskih pravic ne priznava, dasi je to banska uprava pri sklepanju letošnjega sporazuma striktno zahtevala. Mariborski člani so že kmalu po prevratu pokretiili akcijo za osnovanje lastne zadruge v Mariboru, ki bi obe hiši prevzela od dunajske centrale v svojo last. Vsi napori zadružnikov pa so bili dosedaj zaman. Morda bi se dalo vendarle s podporo oblasti doseči, da pride do osnovanja take zadruge ter preide končno ta tuja lastnina v domače roke.
□	Proslava zadružne misli. Včerajšnji praznik sv. Cirila in Metoda je bil ves v znumenju impo-zantne proslave mednarodnega zadružnega dneva, ki jo je priredila tukajšnja Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev. Popoldne so se jeli zgrinjati zadružniki s svojimi družinami na Rotov-škem trgu, ki je bil končno kljub prostranosti pretesen za vso množico. V impozantnem sprevodu so nato krenili s tremi godbami, vojaško, Dravo in poštarsko na telovadišče v Koseškega ulici, katerega je zadruga preuredila s šotori, mizami in klopmi v širni veselični prostor. Predsednik zadruge g. Rehar je imel lep nagovor o pomenu mednarodnega zadružnega dne, član savezne uprave Ikonič iz Belgrada pa je govoril o pomenu zadružne misli. Pevski zbori Glasbene Matice, Jadrana, Drave in Poštnega roga so priredili zelo uspel pevski koncert, vmes pa so nastopale vse tri godbe. Deca zadružnikov je imela svoje veselje v posebnem kotičku ter je bila obdarovana. Zvečer je bil velik ognjemet in druge atrakcije. — Mednarodni zadružni dan je proslavila tudi že-lezničarska nabavljalna zadruga z otroško prireditvijo, ki je lepo uspela.
□	Z lestve je padel pomožni tekstilni delavec Hubert Virfel ter si pri padcu zlomil nogo v gležnju. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
□	Mesec dni ga zaman iščejo. 15 letnega begunca Viktorja 2agarja, ki je 12. junija pobegnil od doma, še sedaj niso našli nikjer, dasi ga išče tudi policija. Kdor bi o fantu kaj vedel, naj takoj sporoči bližnji orožniški ali policijski postaji.
□	Ljudsko gibanje. V juniju so se rodili v Mariboru 103 otroci (46 dečkov, 57 deklic), umrlo je 54 oseb (37 moških, 17 žensk), poročilo se je pa 60 parov.
Celie
0 Apostolstvo mož in fantov ima jutri, prva nedelja v mesecu juliju, svojo običajno mesečno pobožnost. Ob pol 7 pridiga, nato skupno * pveto obhajilo in sv. maša.	> u C
JS Brezposelnim v okoliški občini! V okoliški občini bivajoči brezposelni se pozivajo, da se javijo zaradi popisa v dopoldanskih uradnih urah v občinski pisarni na Bregu.
S! Mizarski tečaj bo v Celju oh priliki razstave in to 11. in 12. avgusta pod vodstvom strokovnega učitelja za Dravsko banovino g. Ivana Kregarja. Tečaj se bo vršil v Obrtnem domu.
■0" Ustanovni občni zbor podružnice nar.-, obrambn. organizacije Branibor je bil pred dnevi 1 v Narodnem domu. Izvoljen je bil prvi odbor, ki ga tvorijo sledeči: dr. Bavdek, preds., prof. Ko-vačič, podpreds., A. Luznik, tajnik, dr. Mravljak, blagajnik, Jagodič, Roš in I, Zupančičeva, odborniki; namestniki: dr. Flajs, Milan Orožen ml. in V. Prelog, člani nadzornega odbora so pa ravn. černelč in Reya ter Sepejeva. Istočasno je bila tudi izvršena likvidacija podružnice Jugoslovanske Matice.
0 Dar za mestne uboge. Rodbina Vogg-Mayer je darovala na mesto venca na krsto ge. Ranzin-gerjeve 200 Din mestnemu ubožnemu skladu.
Ptui
Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla sta se poročila Simon Petrovič, odvetniški koncipijent pri dr. Slugi, in Marija Krajnc, zasebnica iz Ro-goznice. Bila srečnol
Kulturni obzornik
ObtOOletnici Čopove smrti
(t 6. julija 1835)
Na današnji dan pred sto leti je Prešeren za-plakal kot otrok in nekdo drugi — poznejši du- . najski profesor Fister — je pred stolnico bušnil v J jok. Mogel jim je samo odgovoriti: »Čop je utonil.« Taga dr.c je v valovih Save pri Tomaževem aaScl i
smrt varuh Licejske knjižnice v Ljubljani, profesor Matija Čop.
V Save dereče valov tam vertinčenih smrt ga zasači,
Glas mu zapre besedi,
'z rok mu potegne per6.
Morda se je malo ljudi zavedalo tedaj, kaj je slovenski narod izgubil z njim; Prešeren si je bil svest, da je izgubil vse, in mali krog slovenskih književnikov ob Kranjski Čebelici je občutil, da ie mlada, pravkar se razvijajoča slovenska lepa umetnost izgubila svojega mentorja »v deželi duhov«. Zato so ti tembolj globoko občutili nenadomestljivo izgubo, ko so ostali sami v slabem čolniču na viharnem morju brez krmarja, ki jim je kot »drugi Palinur« končal v valovih.
Matija Čop, ki se je rodil pri Ovsenjakovih v Žirovnici 26. januarja 1797, je bil namreč v svojem času brez dvoma najizobraženejši Slovenec, s katerim se je le malokdo v Evropi mogel meriti. Bil je »velikan učenosti«, ki so mu bili znani vsi evropski jeziki, sedanji in antični. Profesor Kidrič jih našteva takole: poleg slovenskega nemški, latinski, grški, francoski, laški, hebrejski, španski, provensalski, portugalski, staronemški, angleški, poljski, ruski, več orientalskih jezikov (sanskrt), novogrški, cerkveno-slovanski .bolgarski, srbsko-hrvatski, češki, srbski ter albanski. V tem redu si jih je prisvajal. Toda ni se jih učil iz filološkega zanimanja, kot večina naših učenjakov pred rojim, temveč želel jih je poznati kot posodo njihove književnasti, besedne umetnosti, katere navdušen ljubitelj je bil in jo hotel uživati v izvirnikih iz vseh časov in narodov. Kot pravi romantik in prvi slovenski književni estet »arbiter elegantiarum« je s svojim duhom objel vse evropske književnosti, navdušujoč se pravtako ob trubadurjih in minnesangerjih kot Calderonu, Danteju, Goetheju, Puškinu in Mickiewiczu, ob španskih romancah, angleških baladah, kot ob klasičnih odah in Petrarkovih sonetih. Toda ni jih užival samo kot »literarni goitr-mand«, temveč jc zasledoval v njih zakone estetike. harmoniju vsebine % obliko in notranjo grad-
njo umetnin. Kot tak je imel samo en življenjski cilj, da bi mogel dobiti na Dunaju ali v Padovi na univerzi stolico za estetiko in književnost, kar mu pa ni bilo dano. Služil je kot suplent na Reki, pozneje v Lwowu, kjer je tudi začasno nadome-stoval profesorja zgodovine na univerzi ter pomagal na klasično-filološkem oddelku. Ali s tem se svojemu cilju še ni približal. Tedaj je prišel za profesorja v Ljubljano, kjer se je v početku čutil osamljenega radi kulturnega siromaštva, ki je takrat vladalo med Slovenci, zlasti še v naši književnosti, ki ni poznala čiste umetnosti v smislu evropskih literatur, temveč le »molitvenike, slovarje in abecedarje«, ter komaj Vodnikove verzi-fikatonske početke. Kmalu pa je v Ljubljani dobil družbo, najintemnejšo v Ribičevem doktorju iz svoje domače fare, pesniku Prešernu, Temu je odslej postal umetnostni mentor, ki mu je šele pokazal umetnostne probleme, katerih se je zavedel in s svojo genijalnostjo uresničil. Brez čopa bi nikakor ne imeli takega Prešerna, kot ga imamo. In to je ena največjih zaslug njegovih.
Nasprotno pa je Prešeren hotel, da pritegne Čopa, ki po naravi ni bil tvoren duh, v delo za narodno kulturo. Znan je njegov epigram, ki mu ga je prijateljsko posvetil:
»V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige,« Medtem je Čop postal varuh Licejske knjii-I niče, ki jo je z ljubeznijo izpopolnjeval in urejeval. : Toda v književno aktivnost ga je zvabil šele Kopitar, ki je za Šafafika iskal med Slovenci primernega človeka, ki bi mu mogel napisati slovensko književno zgodovino za njegovo nemško Zgodovino flovanskih jezikov in literatur. Čop se je sicer ! branil, toda končno je vendarle proti volji prevzel delo in napisal biblijografski pregled vseh slovenskih knjig do svojega časa, ki jim je dodal žlvlje-njepisne pripombe o pisateljih, vendar pa njegovo estelsko-kritično gledanje radi snovi ni prišlo do veljave, komaj ob njegovih sodobnikih. Tako je , postal Čop prvi pisatelj celotne slovenske književ-' ne zgodovine In znanstveno točne (kar Pohlinovn ! ni bila) ter je prvi naš estetski književni kritik, i Kot takega sc jc posebno izkaza! v pismih, v ka-
terih je izmenjaval svoje sodbe o evropskih umetninah in jih dopisoval z italijanskimi in poljskimi prijatelji. Prav njegova ocena o največjem slovanskem epu Mickiewiczevem »Panu Tadeuszu«, ki je seveda ostala v rokopisu, je ena prvin pravilni.li ocen tega slovanskega veledela. V slovenski književnosti pa se je kot kritik uveljavil šele ob pesniškem almanahu »Kranjska Čbelica«.
Čop sam sicer ni bil ustanovitelj Čebelice, niti Prešeren, ampak Čopu podrejeni urednik Kaste-lic, vendar pa je z veliko ljubeznijo sodeloval pri nji s kritičnimi nasveti ter ji kot cenzor uliral pot skozi soteske državne cenzure. S prihodom Čopovim v Ljubljano je slovensko leposlovje dobilo šele pravi smisel, da jc iz utilitarnosti prešlo v čisto oblikovanje lepotnih doživetij. Ob njem se je zbiral ves krog Čebeličarjev, takratnih naših edinih literatov ;po Zoisu je ustvaril novo »Aka-degmijo«, katere vodnik je bil on in Prešeren nje najsočnejši plod. Prešeren je to čutil in v p osmrtnici zapisal:
Ti nam otel si čolnlč, si mu z jadrami kčrmo
popravil,
Ti mu f>okazal si pot pravo v deželo duhov. Skrita nobena bila ni zvezd ti neba poezi;e, Polno si znanost imel njih, Čop! velikan
učenosti,
Sebi zročeno mladost, druge si z njim bogatil, čopu je bil cilj izobraziti slovenski pesniški jezik do take višine, v izrazu in obliki, da bi mogel slovensko narodno dušo zajeti v popolni . evropski višini. Po njegovih smernicah je pel Prešeren, ki je italijanske tercine in sonete ter španske romance in severne balade napolnil z najčistejšo slovensko narodno snovjo in občutjem, tcT tako slovensko poezijo takoj v njenem začetku dvignil na svetovno višino, v vrh, ki ga komaj kdo doseže. Zato bo po Prešernu večno živel tudi Čop. Pripravljal se je celo, da s prvo slovensko kritiko potrdi poslanstvo pesniškega zbornika »Čebelice« in ob njej pokaže veličino Prešernove I pesmi, ki se je tedaj Slovenci niso zavedli, toda | prehitel ga je Čeh čelakovskf. čop jc z veseljem 1 prevedel njegovo oceno, ki ji jc dodal več kot I polovico svojih pripomb ter tako dal z niim smer
Szžs^ čokolada kakao bonboni
Učitelji meščanskih šol zborujejo
Ljubljana, 5. julija.
Ljubljana postaja Eimdalje bolj kongresno mesto za Jugoslavijo in letošnje leto je posebno bogato raznih zborovunj in kongresov. Danes se je pričel kongres vseh jugoslovanskih me-ščanskošolskih učiteljev.
Kongres je danes ob 9 dopoldne, pri polni udeležbi, začel predsednik Združenja učiteljev meščanskih šol za Jugoslavijo g. Josip Rukavi-na iz Zagreba. Kongresa se je udeležilo 83 delegatov, ki so predstavljali 780 članov. Vseh zborovaleev pa je bilo prisotnih okoli 500. Predsednik se je toplo spominjal smrti pokoj nega kralja ter nato vzkliknil novemu kralju Petru II., kateremu je kongres odposlal uda-nostno brzojavko. Pozdravna brzojavka je bila odposlana tudi prosvetnemu ministru. Predsednik je nato pozdravil kraljevega zastopnika, poveljnika 40. pehotnega polka polkovnika Ži-vanoviča, zastopnika prosvetnega ministra prof. Breznika, zastopnika diviz. poveljnika podpor. Gregoriča, mestnega župana dr. Ravniharia, zastopnika odbora Jadranske straže dr. Gognlo, predsednika društva »Šola in dom« dr. Lončarja, zastopnika Jug. učitelj, združenja Kumlja, zastopnika profes. združenja prof. Grafenauer-ja, zastopnico Higijenskega zavoda dr. Amalijo Šimenčevo.
Kongres so nato pozdravili župan dr. Ravnikar, prof. Breznik, prof. Grafenauer in Ku-melj v imenu svojih funkcij.
Sledilo je dvoje zanimivih predavanj: upravitelj mečanske šole na Viču Anton Fakin je govoril o temi »Državljanska vzgoja «, še bolj zanimivo in stvarno, še bolj utemeljeno je bilo predavanje meščanskošolskega učitelja Branka Sučeviča iz Zagreba o temi »Zadružništvo in meščanske šole«.
Sledilo je poročilo glavnega odbora, ki ga je podal tajnik odbora g. Atanackovič in ki se je nanašalo na delo Združenja v društvenem letu 1934-35. Med važnejšimi točkami poročilu omenjamo, da je društvo doseglo sklep gluv-negu prosvetnega sveta, po katerem so absolventi meščanskih šol dopuščeni tudi v učiteljske šole. Združenje je večkrat interveniralo pri prosvetnem ministrstvu v raznih stanovskih in prosvetnih zadevah. V ozkih stikih je bilo združenje z meščanskošolskimi učitelji Češkoslovaške, s katerimi je izmenjavalo misli in časopisje. Združenje je sodelovalo pri narodni žalosti za pokojnim kraljem. Združenje je predložilo ministrstvu za prosveto točno izdelan načrt za pouk na meščanskih šolah.
Združenje ima trenotno 918 članov, od teh v Sloveniji 216. Več jih je le v Savski banovini, kjer jih je 287.
O stanovskem tisku je poročal Božidar Ve-sič iz Belgrada, urednik lista »Gradunska ško-la«. O stanju blagajne je poročala Milena Ko-linič iz Zemuna, ki je navajala, da ima društvo 77.900 Din izdatkov v preteklem letu in približno toliko dohodkov. Pasive ni nobene, pač pa 25.000 Din aktive. Proračun za prihodnje leto znaša 93.000 Din.
O poroftilih odbora se je razbila nato živahna in mestoma srdita debata istopil je tudi bivši referent za meščanske šoie pri prosvetnem ministrstvu Lokaš, ki se je branil pred ostrimi očitki stanovskih tovarišev, ki pa ga je večina zborovaleev ostro zavračala in mu vpa-dala v besedo. Končno so bili. poročilu odbora sprejeta.
Popoldne so si zborovalci ogledali ljubljanske zanimivosti knkor Grad, nebotičnik itd. Popoldne so zborovali razni odseki Jutri dopoldne se zborovanje nadaljuje.
strelov, štirje streli so zadeli, tako da je Tone v hiši mrtev obležal. Ves dogodek je opazovala že 7 let hroma sestrn Marija. France Rupar se skuša izgovarjati na silobran, češ du sla se ruvala in da gu je brat Anton držal in davil z» vrat.
— Zemljevid Gorenjske v merilu 1 : 75.000 (v velikosti 94 X50 eni), poraben tako za turiste, kolesarje in avtomobiliste. Sega na jugu od Škofje Loke — in Hude južne ter na severu mnlone do avstrijske meje. na vzhodu od Cerkelj in Grintov-ca in na zahodu do Mangartove skupine in Krna na italijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo po nasi lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risali natančno, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah ter Triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in gostiln nu Gorenjskem. Cena je jako nizka — saj stane le 5 Din. Založila ga je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
kako je Bog dober, da je našo nininn v/i-l v nebesa.« Želela je, da bi duhovnik molil pri njeni smrti, ta želja se ji je spolnila. Dobro pripravljena je mirno zaspala v Gospodu /a njo žalujejo tri hčerke, katerim je preskrbela dobro vzgojo.
Višnja gora
— Nosečim ženam iu mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« greuSica do urejenega želodca in črevesja.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zlutral na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentice.
Rofftstrirano od Min. soc. pol. in nar. idr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Koledar
Sobota, 6. julija: Izaija, prerok; Bogomila;
Dominika.
Novi grobovi
Ostale vesli
—	La/niki na delu. Na razne govorice, da so znašali izdatki za kardinala legata in spremstvo nad 100.000 Din, 9e je uredništvo informiralo pri Pripravljalnem odboru v Ljubljani. Odbor je izjavil, da sta kardinal legat in njegov tajnik prišla v Ljubljano na lastne stroške in nista dobila niti dinarja povračila. Za spremstvo so bili povrnjeni le potni stroški.
—	Sv. maša v planinah. Sv. maše bodo v nedeljo, dne 7. julija na sledečih planinskih postojankah: na Kredarici ob 8, v Vratih ob 10, na Kofcah ob 10, v Kamniški Bistrici ob 10 in na Zabreški planini pod Stolom ob 9. Aljažev klub ponovno prosi gg. duhovnike, da se prijavijo in prevzamejo službe božje ob nedeljah na onienje-
-)- Ana Fabian. V Ljubljani je umrla gospa Ana Fabian, roj. Carli, poseatnica na Vodnikovem trgu. Fabianova družina uživa v Ljubljani velik ugled, še poseben ugled pa je uživala dobra siara Fabianova gospa, ki se je sedaj poslovila od tega sveta. Pokojnica je bila vrla krščanska žena, velika dobrotnica reveižev in skrbna vzgojiteljica svojih otrok, od katerih je najstarejši sedaj gospodar Fabianovega doma, drugi pa so v uglednih položajih. Odkar »Slovenec« sploh izhaja, je
bila Fabianova rodovraa stalna ^tltST ddŽSI i "nih Postojankah. Vse informacije daje tajništvo naročnica , tore nad 60 lrt.:'e bl »TAljaževega kluba, Ljubljana, Miklošičeva cista 7. leta zvesta iitatelpca našega lista. _ Pokojn.ca ,e	_ ^	in knjižieo naj gg
djihovniki čimprej pošljejo denar po položnici ali pa ga osebno prinesejo v glavno pisarno odbora, Miklošičeva cesta 7.
— Praznik sv. Cirila in Metoda. Vnanje praznovanje sv. Cirila in Meloda je preneseno na nedeljo dne 7. julija. To je glavni praznik Apostol-stva sv. Cirila in Metoda. Vse cerkvene nabirke te nedelje naj bodo namenjene za namene ACM. Navodila o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda in vse potrebne tiskovine se dobivajo v pisarni ACM v Ljubljani, Napoleonov trg 1.
bila dolga leta načelnica Elizabetne konference za sotlno župnijo. Kot taka je zvesto služila krščanski ljubezni do bližnjega. Njena dobra dela so šla I z njo! Pokojnico spremljamo k večnemu počitku v soboto ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Študen-tovski ulici 3 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo polože v rodovinsko grobnico. Pokojnici naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Fran. ArnSek. Na Tržaški cesti 27 je včeraj po kratki in mučni bolezni umrl zasebnik gosp. Franc Arnšek. Pokojniku ohranimo blag spomin, žalujočim naše sožalje! Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne iz hiše žalosti,
■j- Valentin Sever, hišni posestnik na Viču št. 79, je umrl 4. julija. Pokopali ga bodo danes ob 6 popoldne na viškem pokopališču. Naj počiva v miru! Žalujoči družini naše sožalje!*
Osebne vesli
— Imenovan je za inženjerja-poročnika zrako-
?lovno-tehnične stroke uradniški pripravnik Ivan odboj.	. » . .
= Diplomirani so bili 1. julija za inzenjerja kemije na kemičnem oddelku ljubljanske tehnične fakultete: Modic Roman, Morel Adolf, Povoden Vili, Rehar Rihard in Ulm Franc. Cestitamol
pravi slovenski umetni poeziji.
Na čelu Prešernovi generaciji pa se je postavil Čop odločno in zmagovito ob tako zvani »Abecedni vojski«, ki je bila po Prešernu »boj za oslovo senco«, po Žigonu pa »borba dveh generacij«. Ob malenkostnem problemu novih črk se je uprl Kopitarjevi diktaturi in slovenski prideriji ter zmagal na obe strani. S to zmago je potrdil notranjo svobodo leposlovne umetnosti, ki so jo odkrile zopet šele poznejše generacije. V tem boju se je izkazal Čop odličnega znanstvenega publicista.
Čop se je tako postavil v središče kulturnega življenja; pripravil je veliko gradiva, ki ga je imel namen čimprej objaviti. Tedaj pa ga je zajela smrt sredi valov:
»Komej zastavil ,rojak, si pero pred praznuvajoče.«
Ob stoletnici njegove smrti se klanjamo ma-nom Matije Čopa, velikega učenjaka in prvega slovenskega esteta, teoretičnega voditelja pesniškemu geniju Prešernovemu, kateremu je še s svojo smrtjo dal pobudo za največje slovensko pesniško delo »Krst pri Savici«. Zdaj leži pri sv. Krištofu, v našem bodočem Pantheonu, »Hramu slave« in na kamenitem spomeniku so vrezani verzi Prešernovi:
Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene mu ble so ure, ko njim služil ni; Mladenčem v Reki, v Lvovu in v Ljubljani nevtrudin učenik jc um vedril; ako bi daljSi časi bil mu dani, svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave buditi rod, — odnese val ga Save!
Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak! ne pozabi, dokler tebi drago v Krajni slovenstvo živi! t<L
— Končni izpit na Ant. Rud. Logatovem eno-letnoin trgovskem tečaju v Mariboru. Od 82 kan-didatinj (kandidatov), ki je bilo pripuščenih h končnemu izpitu, so položili pred izpitno komisijo: « z odličnim uspehom, in sicer: Novaček Danica, Ostrouška Marija, obe iz Maribora; Penič Gizela (Konjice) in Širea Slavomir iz Pobrežja; 12 s prav dobrini uspehom, in sicer: Gregorc Justina, Gorica pri Pragerskem, Ivančič Olga (Maribor), .lurša Pavla (Gor Radgona), Kramer Valtraute (Maribor), Krampi Ana (Ruše), Lenarčič Hilda, Paušič Olga, obe iz Maribora, Rupp Rihard (Slo-venjgradec), Seredi Marjela (Murska Sobota), šker-lec Danica, Škerlec Josip, Zebe Kristina, vsi iz Maribora ; 11 z dobrini uspehom, in sicer: Bozi-čevič Barioa (Duga Resa, sav. banovina), Flis Ka-rolina (Hrastnik), Kerhlanko Danica (Pobrežje), Krampercer Marija (Maribor), Krašček Josip (Rog. Slatina), 'Mule Marjeta (Ruše), Tajzel Marija (Studenci), Witlaczil Valter, Wudler Marjeta, oba iz Maribora, Žitnik Ivan (Poljčane), Peitler Avgust (Rače). Z zadostnim uspehom ni |K>lozil izpita nihče. Ponavljalni izpit ima 5 kandidatov. Za vse leto ni bil odklonjen nihče. Uspeh je torej tudi letos dober. — Novo šolsko leto se začne 9. sept. Vpisovanje je dnevno samo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4, in sicer od 10 do 12, Šolski programi brezplačno.
Soinčne opekline
zdravi najsigur-
neje KAMILA krema in olje. Za solnčetije neprekosljivo.
—	Duhovne vaje za duhovnike. V Donui duhovnih vaj v Ljubljani pri sv. Jožefu se bo vršil prvi tečaj duhovnih vaj za duhovnike od 8. do 12. julija. (Glej Glasnik Srca Jezusovega št. 7.)
—	Prošnja avtomobilistom in motociklistoni. Avtomobilski klub kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, sporoča: Dne 7. t. m. starta v Ljubljani ob pol 9 dopoldne izpred sedeža kluba zagrebški športnik ing. Oskar Hugo k nonstop-vožnji Ljubljana—Zagreb—Belgrad. Iz Ljubljane bo vozil proti Zagrebu čez Novo mesto in Kostanjevico. Av-tomobilisti in motociklisti, ki bi se nahajali v času vožnje na tej cesti, se naprošajo, da ne delajo ovir pri srečavanju ali prehitavanju z vozilom ing. O. Huga. Obenem 6e vabijo, da po možnosti prisostvujejo startu.
—	Maturanti mariborske gimnazije 1. 1895 so v sredo 3. t. m. obhajali v Gradcu 40 letnico mature. Ker živi polovica še živežih takratnih šolskih tovarišev v Jugoslaviji, polovica pa v Gradcu, zato so si za letošnjo proslavo izbrali Gradec. Od gospodov, ki 90 takrat maturirali, so prišli k proslavi razen enega vsi, in sicer: Vogrinec Ivan, župnik pri Sv. Frančišku Ksaveriju, Žičkar Marko, župnik v Ločoli, Malajner Karei, župnik pri Sv. Florijanu pod Bočem in dr. Anton Dolar, ginin. prof. v Mariboru; od tovarišev v Avstriji so prišli k proslavi obletnice: Julij vitez Stejskal. general, direktor pošte na Dunaju, dr. Minarik Alfonz, odvetnik v Gleisdorfu, Haus, vladni svetnik pri pošt. ravnateljstvu v Gradcu; notar dr. Grossnigg v
——— ROM AY	1
Kr. DVORNI FOTOGRAF iz BELGRADA izdeluje
umetniške: portrete
od 1. jul. do 1. sept. NA BLEDU, vila »Sosnovka«
Brucku ob Litvi ni prišel, ker je bolan. V čelrtek zjutraj je bila pri usmiljenih bratih sv. maša za umrle tovariše, ki jo je daroval g. Žičkar. Vseh maturantov je bilo na mariborski gimnaziji 1.1895 20. K proslavi je prišel tudi g. dr. Steinwent, bivši ravnatelj mariborske gimnazije, ki živi danes kot 84 letni starček v Gradcu.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popusta Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
—	Obravnava proti Francctu Roparju. Pred velikim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča se bo 19. julija pričela glavna obravnava proti samskemu 30 letnemu posestniku Francetu Ruparju zaradi umora brata Antona. Ponoči 6. maja letos je France na brata Antona oddal pet
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča:
Fischer, Katholische Krankenseelsorge. 354 str., vez 112 Din. — Hagel, Pfarrei und Plarrer, nach dem Codex juris Canonici. 272 str., vez. 174 Din.
-	Heun, Altar und Leben. 160 str. kart., 32 Din.
—	Kother, Vom Gehoimnis der Papstkirche. 20B str vez. 96 Din. — Krapf, Fremdenverkchr und Seelsorgte. 93 str. kart., 36 Din. - Meisner, Katholische Wirklichkcit. 80 str. kart., 36 Din. -Poppe. Fjueliaristische Pfarrseelsorge. 135 str., nevezano 24 Din. - Schulte, Priesteriehen und Pne-stervvirken. 296 str., vez. 120 Din. - Wild, Aul den Holieinvegen der christlichen Mystik. Em Burh fiir Seelenftihrer und fiir alle, die nach vvahrer Vollkommenheit streben. 253 str. kart., 56 Din. — ZeitgemSsse Aufgaben der Pfarrseelsorge. 64. str., nevez. 23 Din. - Katholische Aktion und Seel-sorge. 173 str., nevez. 30 Din. - Die Icbendige Pfarrgemeinde. 111 str., nevez. 25 Din. - Land-
jugend lind Scelsorge. 58 str., nevez. 20 Din.
Rakek
+ Ge. Frančiški Beričič v spomin. Rakek:
Dne 4. julija ob pol 2 popoldne je nehalo biti zlato srce gospe Frančiške Beričič. roj. Matičič. ki zaradi krščanskega življenja zasluži, da se jc spomni tudi »Slovenec«, na katerega je bila veliko let naročena. Rojena jc bila dne 3. decembra 1879 v dobri krščanski Žlincovi družini na Rakeku. Trgovine se je izučila pri ki Mekinda v To])ohi pri Begunjah. L. 1909 se je poročila z Andrejem Benčičem, ki je imel trgovino na Rakeku. Bog jima je dal tri hčerke in sinčka, ki pa je kmalu za očetom zapustil ta svet. Mož je bil priden in podjeten trgovec in skrben družinski oče. V zasebnem in javnem življenju je bil odločen katoličan. L. 1912 je bil na svetovnem evhar. kongresu na Dunn»- '..m je dobil nove pobude za katoliško življenje. Veliko je pomagal pri zidanju Ljudskega doma in pri Prosvetnem društvu. Pri vsem delu ga je podpirala pokojna gospa. A srečo družinskega življenja sta skupno uživala le dobrih pet "let. Takoj ob začetku svetovne vojne je bil moz poklican k vojakom. Kakor da bi bil slutil, da se več ne vrne, je vse svoje zadeve uredil in poskrbel za družino. Res je že v začetku septembra 1. 1914 padel v Galiciji. Pred smrtjo je ženi napisal lepo pismo, polno udanosti v božjo voljo in polno tolažbe za ženo in otroke. Moževa smrt je pokojno gospo hudo zadela. Odslej je sama vodila trgovino in skrbela za otro-ke. Pomoči je iskala v molitvi, sv. maši in sv. obhajilu, ki ga je prejemala, kadarkoli je le mogla. Ljudem je rada pomagala Vse. kar je bilo dobrega, je vneto podpirala. Kako je želela, da bi na Rakeku dobili lastnega duhovnika! Kako se jc veselila načrta za novo cerkev! A ni dočakala, da bi se ji bile te želje polnile. Rada je sprejemala pod streho cerkniške gospode duhovnike, vabila je pa tudi druge, da so prišli na Rakek Nekdaj je rekla: »Pri Katoliški akciji sem, pa ne morem drugega delati, zato pomagam ,da morejo ljudje biti pri sv. maši in prejemati sv. zakramente.« Res je s svojo gostoljubnostjo nasproti duhovnikom innogo pripomogla, da so ljudje mogli večkrut biti pri sv. maši. Ob njeni smrti je nekdo rekel: Umrla je duhovna mati naše vasi«. Pokojna gospa je več let bolehala na pljučih. Dvakrat je iskala zdravja v Rakitni, obakrat se ji je zdravje zboljšalo, a popolnoma ni ozdravela. Zadnji praznik Kristusa Kralja je bila zadnjič pri sv. maši. potem ni mogla več iti. Pač pa je doma veliko molila in večkrat prejela sv. obhajilo, posebno vse prve petke v mesecu. Mnogo je molila za popoln uspeli evhar. kongresa, zanj je darovala svoje trpljenje. S kolikim veseljem je poslušala poročila o njegovem lepem uspehu! Ruda je prebirala nabožne knjige in liste. Dolgo bolezen je prenašala vdano v božjo voljo. Da bi je ne motile svetne skrbi, je že jeseni premoženje izročila hčerkam. Z zaupanjem je pričakovala smrti, katere se ni prav nič bala. Tri ure pred smrtjo je reklo hčerkam: »Ne jokajte zu uicnoj, ampak recite.
50 letni jubilej in razvitje prapora gasilske čete v Višnji gori. V Višnji gori bo C. in 7. julija lepo slavje. Mesto se pripravlja na proslavo 50 letnega obstoja gasilske čete. Bilo ju 1. 1885. Železnice še ni bilo v dolini pod mestom. Vse višnjegorsko življenje je bilo osredotočeno ob edini prometni žili, državni cesti, ki je vezala Ljubljano, Trst in Beljak s Karlovceni in Zagrebom. V onih časih so je še kaj rada šopirilu jio naših krajih nemščina. V tisti dobi je zbral okoli sebe g. Oi!ly Peter ml. 6 mladih pevcev, ki so pod njegovim vodstvom zasloveli po višnjegorski dolini kot jako dobro izvežbani pevci. Ta mala a agilna pevska četa je bila kader poznejšega požarnega društva naše doline. Na šoli v Višnji gori je služboval takrat — danes že pokojni — Skrbinec Janko, ki se je tem mladini idealistom pridružil. Tako se je po malem začela orati ledina. Lepota in milina naše slovenske pesmi je zvezala te ljudi v neločljivo celoto. Med temi je vzklila zamisel, ustanoviti si v Višnji gori požarno društvo. Najprej je bilo treba seveda pomisliti na pravila, katera so dobili od požarne brambe v Kamniku, ki je bila ustanovljena 3 leta preje. Tu pravila je razmeram v Višnji gori prilagodil g. Gilly Peter ml., kuligratično jih je pa napisal učitelj Hočevar Janko, doma iz »Pajždbet pri Višnji gori. Sklicali so ustanovni občni zbor, ki se je vršil v »FaturlevU hiši. Takoj pri ustanovitvi je štelo društvo ze lepo četo 40 navdušenih sodelavcev, ki so si na čelo postavili nadučltelja Skerbinea Janka. Namestnik tega je pa bil ena najuglednejših višnjegorskih osebnosti Gillv Peter starejši. Glavni trobentač društvu je bil Pajk Jožef, njegov namestnik pa Mišinaš Jože!. Društvo pa ni imelo prav ničesar, kakor le dobro voljo. Člani so si v najkrajšem času nabavili svoje lastne paradne uniforme. Se isto leto se je za društvo kupilo bivšo mesnico Nandetovega Janeza in jo preuredilo za svoje namene. Višnja gora je imela v tistih časih ročno brizgalno in 2 berg-lovki. To je prevzelo novo društvo, ki je bilo od tedaj naprej kot organizirana celota vedno in ob vsakem času na straži ter vsakemu za slučaj požara ali kake druge elementarne nezgode neprestano in nesebično v pomoč. Večina tistih mož je odšla v večnost in današnja mlajša generacija samo iz pripovedovanja starih in osivelih veteranov zazna, da je živel nekoč v Višnji gori »Hraj-del«, »Hmčov Tonček«, »Bartelj« in drugi. Družine: Perko, Pajk, Vovk, Koricki, Kamenčan. 1*1.-»-ninšek, Vidic, Turk, Sevšelt, Starcer, Zaje so bile dolgo dobo kader gasilnega društva v Višnji gori. Od prvih članov žive še: gg. Gilly Peter, viš. poštni oficial v pok., Pajk Nace, Planinšek Franc, Ka-stelic Jožef in Zaje Matija. — Naši predhodniki so hiteli na pomoč že skoro pred polstoletjpni v Vel. Pece v fari Št. Vid, kjer je eden največjih požarov, kar jih je doživelo društvo, upepelil vso vas. Ostala je od vsega le cerkev. Gašenje je bilo radi pomanjkanja vode popolnoma onnfno-čeno; reševali so le živino in druge premičnine, v vedni nevarnosti za svoje življenje. Po daljši dobi je prevzel vodstvo društva škufca Jože, za njim pa mladi višnjegorski trgovec in župan Perko Anton. Pod njegovim vodstvom se je življenje v društvu poživilo. Velika škoda za društvo je bila da je smrt vse prezgodaj pokosila to mlado življenje. Za tem so vodili gasilce: Zavodnik Anion, Sevšek Alojzij, Oinnhen Mio, Bregar Ignacij, Voli; Jožef, Praznik Josip. Danes predseduje četi Skuf-Josip, posestnik v Višnji gori. Danes ima gasilska čela dokajšnje število lastnih oblek tako paradnih kakor delavnih. Ponaša se z eno prvih inotork, ima raztezno lestvo in dokaj drugega orodja. In letos v dneh 6. in 7. julija praznuje četa Višnja gora svoj zlati jubilej — svojo 50-letnico. Ob tej priliki razvije tudi svoj prapor. l<i bodi glasnik poznejši generaciji kot simbol ljubezni do domovine in svojega bližnjega.
Višnja gora se z vso svojo okolico veseli teli dni ter v radosti pričakuje številnih svojih prijateljev od blizu in daleč.
Na&nanlla
Ljubljana
1 Kino Kodcljcvo. Drevi ob 20.30 Zgodba one noM* (Gustav Diessel, Lian« Haid, Paul Keurp).
1 Nočno služb o imajo lekarne: nu. Snftniik, Mari-
iin trg 5; uir. Kuralt, OoenposveUika c. 10 in mr. Bo inec ded.. Kimska c. 31.
Maribor
m Izlet v Ljutomer priredi godbeno drufttvo »Danica« (prej KatoliAka oniladina) v nedeljo, 21. Julija z avtomobili. Cona vožnji som in tja 30 Din. Prijavo so sprejemajo v Orožno v i ali pri posameznih godbenikih
Cerkveni vestnih
Kriianslta moška in mladeniSka Marijina druibn ima jutri v nedeljo 7. julija pop. ob 18 redni meset-ni »hod, pri katerem se bo udeležencem kongroganustom podelil novomažniški blafipvsloiv.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, d. julija: V2.no V pihajte, uganite i.n pravo jiogodito (ploftče) l'J.45 Porodila, vrome 13.00 Ca«, ob-vostila 13.15 Ugibajte, uganite in pravo pogodite (iplofi»>e) lflJHI Z veselim korakom v »ol>otui ve.er, ni dijaki orkester 18..VI Zunanji politični pregled (dr. .Ing) 10.10 Cat*, vreme, porodila spored, obvestila 10.30 Nnc. ura: Ob stoletnici Čopove smrti (prof. France Vodnik* prenos v Zagreb-Belgrad 20.00 Večer v Kpouuin MnMJe Capa: recitacijo — petje — radijski orkester 21.1.') Prenos Internac. konicorta i/. Belgrada.: .Tenko : Dljijo — uvertura KrstlS : Scherao v d-molu Stojanovie : Sava. flinton.ska pese>m Izvaja orkester kraljeve garde immI vodstvom Dragutina Poikomya 21.45 Cas, vreme, poročila 22.00 Nekaj resne, nokuj plesne. KadijsJd or kester in radijskd — Ja-z/z. Konec ob 2B.
Drugi programi»
Sobota. 6. Julija; Belfjra/t: 20.00 Vokal.ni koncert 30.30 Viollnlstlfni koncert 21.15 Orkester kraljeve gardo — Zagreb: 20.15 Belgrad — Dunaj: 17.50 Angb-ftkt mornarske pesmi 18.30 Plošč« 10.10 Glasl>ena revija 20.00 Igra 22.10 Radijski orkester 23.50 .Jazz — Hudim-pešta: 20.30 Iz Luniuparka 23.00 Ciganska glasba MiJan-Trst: /7.05 Plesna glasba 20.40 Igra 21.30 Cerkveni koncert — Ilim-liari: 20.40 Mali Marat, opora, Masoagni — Praga: 19.15 Voja&ka godba 20.15 Zabavna glasba 20.45 Zgodovinske slike — V ar Sava: 20.10 Iz Leharjevih operet 21.00 Orko-tralna glasba 22.30 Lahku ln plesma
Lokomotiva z imeni živali
Afriški ekspresni vlak
Iz Djiboutija v Addis-Abebo
Imeli smo vozovnice prvega reda po 600 frankov. Radovedni smo zlezli v vagon, misleč, da dobimo ondi same mreže zoper moskite. Pa ničesar takega! Preden smo se odbijali, sem si hotel ogledati še abesinsko lokomotivo. Kako sem se začudil, ko je bilo na njej zapisano ime »Lev«. Železniška družba Djibonti-Addis-Abeba ima namreč 48 lokomotiv, ki imajo živalska imena, prav tako, kakor imajo vsa abesinska mesta in kraji imena rek in cvetic! Abesinsko glavno mesto Addis-Abeba se imenuje po naše: Nova roža. — Pripravljeni smo bili, da se bomo vozili tri dni in dve noči brez vsakršnega jedilnega ali spalnega voza. Imeli stno s seboj le nekaj čokolade, konjaka in obilno slatine in cigaret. A kako smo se začudili, ko smo čez šest ur vožnje zaslišali klic: »Izstopite! Kosilo je pripravljeno!« Francoska uprava železnice je poskrbela, da potnikom ni bilo treba stradati. Tudi drugi in tretji dan smo dobili ob istem času kosilo, prav obilno, izvrstno hrano. Prav nič nismo pogrešali jedilnega voza. 7.e prvega dne smo popoldne zaslišali klic: »Vsi izstopite!« Nosači so planili k vlaku: »V katerem hotelu želite bivati ?« Dejal sem uradniku, da bi rad v Addis-Abebo. »Pa ne danes,« je odvrnil, »ponoči vlaki ne vozijo.« Ko sem vprašal, kako da ne, mi je pojasnil: »Ponoči prekoračijo živali železniško progo, ker se pričenja deževna doba in priliruinijo iznenada hudourniki in je taka vihra, da je časih uničena železniška proga in so podrti mostovi in bregovi. Zatorej je ravnateljstvo tako odredilo, da spijo potniki rajši v hotelih pod mrežami zo|ier moskite, kakor pa v rekah in vodah. V poletni dobi pa vozijo vlaki seveda tudi ponoči in tedaj prevozi vlak progo od obale do gorovja točno v 24 urah.«
Vsi smo bili zadovoljni po teh besedah in smo z nekaj praški kinina v telesu zlezli v hotelu pod mreže zoper moskite. — Drugi dan nam je bilo v vlaku ko doma. Potniki smo bili ko ena sama, d«»t
dokaj pisana družina in sicer so bili z nami: francoski vojaški ataše, pa laški kurir in neki francoski učitelj, ki je ustanovil na svojo roko v Addis-Abebi šolo za črnčke; dalje neki švicarski bankir pa še francoski založnik orožja in ameriški pisatelj in časnikar Halliburton, ki je spisal knjigo »Leteča preproga« (štiri slike iz nje bomo videli to nedeljo). Ta nam je pravil, da prihaja baš od kralja Ibn Sauda in da potuje v Abesinijo na razgovor s cesarjem Haile Selassijem (glej sliko!).
Ko smo bili poslednjo noč na potu, se kar nič nismo odpočili. Moški ti so bili v kraju Aonaehu navzlic mrežam neznansko tečni. Pod mrežo so se zalezli in tako brenčali in cvilili, da nista zalegla ne luč ne muhovnik. Pa smo omagali v borbi in smo sc oborožili s kininom in z upanjem, da so to moskiti števila 90, kar pomeni: Tisti, ki ne prenašajo malarije... Tako smo bili zjutraj utrujeni, da bi bili kmalu zamudili vlak. K sreči pa je tudi ravnatelj železnice vso noč lovil moskite in še ni bil pozajtrkovai, a brez njega se vlak ne bi bil odpeljal. Mimo tega je moral pa še prej vršiti službo sodnika in je nekega Somalija obsodil in so ga uklenjenega poslali v Addis-Abebo. A kaj vse to, ko smo se pa zagledali v prekrasno pokrajino! Prelepe črede gazel so se pasle kraj proge, dalje je bilo polno opic in bivolov.
Veličastno so krožili orli nad nami in za dolgo časa spremljali vlak. Čudoviti, spreminjajočih barv polni in blesteči se ptiči so tu in tam vzfrfotali iz grmičja. Vse živali pa vlak ni prav nič molil in zdelo se je, ko da so te živali udomačene. Tu in tam so pristopicale črede kamel, goveda in koza, ki so jih preganjali zamorci s sulicami v rokah. Tretjega dne smo se zares peljali po paradižu. V 30 urah smo prevozili 780 kilometrov in smo dospeli v abesinsko glavno mesto Addis-Abebo. In »Nova roža« nas je sprejela po evropsko in spomladansko...
Josče Laval, hčerka Irancoskega ministrskega predsednika, ki je spremljala svojega očeta na potih v Waschington, Rim in Moskvo in je zato znana javnosti, se je poročila s pariškim odvetnikom grofom de Chambrunom.
/a to imamo posebne aparate. V opazovalnici za potres je najprej 9 stotov težka jeklena plošča, ki visi na stojalu, ki je vzidano v betonu in beton spet stoji na skali kake gore. Sleherni gib zemlje pride na stojalo, na katerem visi jeklena plošča nad trakom in slehernim jeklom. S plašče štrli pisalo, ki piše po progi papirja, ki je sajast. Posebno pero počasi poganja pisalo noč in dan, ki riše črte v črno ploskev. Aparat deluje s 500 kratno povečavo. To se pravi, če se zganejo tla in z njimi stojalo za stotinko milimetra, napiše pisalo na papir pet milimetrov. — Noč in dan deluje aparat in opazovalec bere poročila na njem.
Kdo je pojedel več sladoleda ?
Mednarodna — seveda ameriška — tekma je to to v Brooklynu. Udeleženci so vsi, domačini in tujci. Zmagal bo tisti, ki bo mogel v eni uri pojesti največ sladoleda. Za zdaj je p r v i v tej zadevi Cehoslavak K a p r a s , priseljenec in kavarnar v Brooklynu. V eni uri je pojedel več kot poldrug kilogram sladoleda. Dobil je nagrado 600 dolarjev. Nemara bo maral ta denar izdati za zdravila...
Moskva - Buenos Aires
»Izvestija« pišejo o uspehu radio-prenosa iz Moskve v Buenos Aires. Postaja »Moskva - Komunistična internaciona!a< bo prenašala svoj spored za Južno Ameriko dvakrat na mesec. Stalna zveza z državno turško postajo v Ankari je tudi zagotovljena. Kot prva moskovska predavatelja bosta govorila za turške poslušalce v turščini člana akademije znanosti A. Samojlovič in P. Vavilov Otvorila bosta pregled sodobne tehnične znanosti s posebnim ozirom na zahteve poljedelske kulture v Srednji Aziji.
V mirnih dneh so črte enakomerne, a če je n. pr. na angleški obali burno, se črte na papirju koj spremenijo in so valovite. Ce so potresni sunki hudi, ko je bilo n. pr. na otoku Formozi, se črte kar zmedejo in zaplešejo. Ozka proga papirja je nenadoma polna tresočih se znakov, ki se le počasi spet umirijo. — V sleherni svetovni potresni opazovalnici imajo poseben arhiv, kjer so zapisani vsi potresi sveta. Človek koj zve za hude nesreče in brezmejne žaloigre na svetu. Vse tiste zverižene črtice na papirju povedo za debele knjige o človeškem trpljenju. Bolj na kratko in bolj suhoparno pač ne more biti nobena nezgoda popisana.
Kako sprejemajo
opazovalnice potrese?
ARABIE
} Adua	j "O fsonjlar ,Sokota
O / Q	-•;$QJ*/!L1^^
O? Mogdola	K>U^t^^^^T
f—	\ SO MALI /
J BlUo . »Addis Abebg ......(Brit.) /
S ABESSINIE
\	Genlogubi/_y i
V	„ „ . Bari. /.VI/
In.	">J°n«n .......
V Švici
so velike povodnji
Škot.
»Ali poznate gospoda? Zakaj pa dela take velike korake?«
»Moj sosed je in je izračunal, da si na ta način prihrani uodplate.«
Iz vseh krajev Švice poročajo — zlasti ob Stirikantonskem jezeru, iz doline reke Rhone, kako so vode narasle, ker se v gorovju naglo taja sneg — od hude letošnje vročine. V kraju Sitten se je dvigniila Rhone za 7 m 85 cm nad normalno višino vode in ondi, kjer se izliva reka Morge vanjo, se je podrl nasip in nastala je velika povodenj. Tudi pri mestu Luzern se boje poplave in bali se je, da vode prestopijo bregove tako, kot so jih 1. 1910, ko je bil de! Švice ko eno samo jezero.
Orgle brez piščali
Tudi v Franciji so sedaj po mnogoletnih poskusih izdelali električne orgle, ki ne bodo imele piščali. Fizik prof. Armand Gilvelet in pa izdelovatelj orgelj Coupleux sta zgradila godalo, ki je na zunaj podobno navadnim or-glam, le da ima namesto piščali električno napeljavo v napravljenih ceveh. Glas teh elek-
tričnhi orgel bo potem krepil poseben zvočnik. •
Tragičen konec babjeverne igre
Znani pariški psihiater prof. Pierre Vachet je predaval o modnem zdravljenju s pomočjo hipnoze in lastne domišljije ter omenil kot javno nevarnost različne vedeže, napovedovalce usode in bistrogledce. Živčno obremenjeni ljudje lahko postanejo žrtev sličnih kvarnih vplivov. Tako je v Marseile-u neka praznoverna igralka zvedela pri modni prerokinji, da bo za njo usoden neki Italijan z očmi razne barve. Istega dne je odšla igralka v večji družbi na obed v svojo stalno gostilno. Ko se je približal mizi pravkar v službo sprejet italijanski natakar, je ugotovila igralka, da ima mož različne oči: eno je bilo plavo, drugo pa rjavo. Igralka se je zgrozila, poklicala hotelskega ravnatelja in zahtevala, da bi bil natakar takoj odstranjen in odpuščen iz službe. Nato se je odigral mučen prizor. Natakar, ki je dolgo bil brez posla, je milo prosil usmiljenja in se skliceval na to, da ima ženo z otroki. Toda igralka je ostala neomajna. Hotelsko vodstvo ni maralo izgubiti stalnega gosta. Natakar je moral oditi. 900 potresov na leto
Na leto zaznamenuje potresna opazovalnica po 900 potresov na svetu. Izmed teh je po 20 nevarnih in od teh 20 jih je največ morskih. *
Meh me d Mullah-Ogli
je ime jubilantu
ki je kot dvajsetletni mladenič začel službovati pri mornariški reševalni postaji v Batu m u. Petdeset let je v tej službi in je v tej dobi rešil življenje 4020 ljudem. Sovjetska vlada je tega, še krepkega 70 letnega moža, ki še zmeraj opravlja isto službo, odlikovala z redom »delovne zastave« in zaeno podelila pokojnino. Iz vsega sveta, kjer živijo njegovi mornariški znanci, je prejel čestitke in dragocena darila.
Angleška žrtev — ki ni bila sprejeta Dšica kaže na ozemlje Britske Somalije <i jo je hotela odstopiti Angleška Abesiniji, da bi bilo Abesincem laže "lede dohoda k morju in v sporu z talijo. Toda Mussolini je v razgovoru t angleškim ministrom Edenom zavrnil to žrtev.
Abesinski cesar Haile Selassie zapušča katedralo v Addis-Abebi, kjer je bila služba božja za mir in
blagoslov njegove dežele.
Francoski oceanski in največji paroik sveta »Normandie«, ki smo že dosti pisali o njem in ki ima toliko svojskih značilnosti in lastnosti, ima še to redkost — rekord! — da vsebuje kapelico, ki je videti ko kaka podzemska cerkvica. Svod je temnomoder, luči so ko rdeče zvezde in preprostost je še podčrtana vpričo bajnega razkošja drugih delov ladje. Vendar ima tudi kapela svoje okraske in dragocenosti: na slikah, oltarju, koru za orgle — povsod je videti, da so bile umetniške roke, ki so to izvršile in da je bil tisti umetnik tudi veren. Zato je ta kapelica, ta tihi kotiček oceanskega orjaka pač najlepši, najbolj umetniški in najbolj človeški del parnika.
Letalo rešilo življenje
Ravnatelj bolnišnice sv. Ludvika v Nanhan-gu na Kitajskem je 15. maja brzojavno zaprosil rektorja jezuitskega vseučilišča v Aurori pri Šanghaju, naj brž pošlje kirurga, ki bo operiral prednico bolniških sester, ker jo more rešiti le nagla operacija. Primarij univerzitetne klinike dr. Santelli se je pravkar pripravljal, da bi odpotoval na Francosko. Pa je vse skupaj popustil in naglo pobasal svoje instrumente in sedel na trgovsko letalo, ki leta med Šanghajem in Kiukiangom. Tam mu je kitajska vojaška oblast dala na razpolago letalo, s katerim ga je italijanski letalec Martini v eni uri prenesel v Nan-hang. Tu so že čakali nanj trije kitajski zdravniki. Dr. Santelli je bolnico operiral in se drugi dan z letalom zopet vrnil v Šanghaj. Ko bi se kirurg ne vozil z letalom, bi bil za to pot potreboval več dni, medtem pa bi bila bolnica umrla.
Z brezmotornim letalom iz Berlina v Hamburg je zletel jadralni letalec Peter Niedel in je dospel na cilj v 6 urah in 40 minutah. Preletel je 270 km dolgo progo.
Daljnogled na Angleškem
Angleški poštni minister je odredil, da bo v Londonu dal postaviti priprave za gledanje v daljavo. Vsako sekundo bo videti 25 slik!
Zopet polet v stratosfero v Rusiji
Sovjetski dopisni urad javlja, da je prispel v Moskvo stratosferni balon U. R. S. S. I., da iznova paleti v vsemirje. Tega poleta se udeležijo poveljnik letailstva Kristap Sille, profesor Aleksander Verigo in M. J. Priloncki. Balon je isti, ki je z njim v septembru 1933 Prokofijev dosegel višino 19.000 metrov. Vsebina balona je 24.500 kubičnih metrov. Odslej so balon nekoliko popravili in sicer » gondoli. Kako visoko bodo Rusi dospeli zdaj ? — Zadnjič so v Tuli dosegli višino 16.000 metrov. Ko je balon pristal, je bil zunaj poškodovan, zato je naglo padal. Zato se je prof. Verigo, da bi rešil aparate, spustil s padalom z višine 3500 m, njegov tovariš pa z višine 2500 metrov. Poveljnik Sille pa je v višini 2000 metrov stopil na rob gondole in tako pripravljal varnejši pristanek, kar se je tudi izvrstno posrečilo.
Čudo biblije
Znana ameriška založba knjig Bruce Rogers je izdala sv. Pismo v enem samem izvodu. Tiskan je na pristnem japonskem papirju, ki so ga našli na Angleškem in ki ga je bilo baš toliko, da je zadoščal za ta izvod. Oprema in tisk stane 1200 funtov šterlingov — ogromna vsota v dinarjih.
Rogers išče podpisnikov po 10 funtov, da bi mogel to svojsko sv. Pismo podariti kongresni knjižnici v Washingtonn.
Avstralski ministrski predsednik pri papežu
Lyons biva zdaj s svojo ženo v Rimu in je obiskal sv. Očeta in kardinaia-tajnika. Angleški vatikanski poslanik je avstralska gosta predstavil papežu.
Rekord za rekordom
Izplačilo vlog dunajske pošt hranilnice
Spomenica Društva za zaščito interesov vlagateljev dunajske poštne hranilnice
io našteta v čl. 9 konvencije.. Razdelitev tega kritja se izvrši po odredbah 61. 10 konvencijo. Drugi del konvencije odreja, kako naj se določi višina terjatev ki jih imajo stano-
Bivša avstr. poštna hranilnica na Dunaju je liiln velik zavod, v katerem so imeli večinoma naši mali vlagatelji mnogo hranilnih vlog, pridobitni krogi (trgovci, industrijci in dr.) pa čekovne račune.
Ob sklepanju mirovnih pogodb so zato dr-žave-naslcdnice bivše Avstro-ogrske monarhije poskrbele, ilu je v čl. 215 senžermenske mirovne pogodbe prišlo določilo, da spadajo poštne hranilnice pod tiste ustanove, za katere je potrebno du se zainteresirane vlade posebno sporazumejo. Zato so vse prizadete države Avstrija Italija. Poljska, Rumunija, Češkoslovaška in naša kraljevina sklenile b. IV. DA. tako/.vano rimsko konvencijo. Ta rimska konvencija je bilu pozneje zamenjana z dodatnim aranžmajem v Uimu z dne 29. II. 1925. Obe konvenciji sta stopili v veljavo, ker so bile od vseli navedenih držav ratificirane ter je naša vlada objavila ratifikacijo v .Službenih ilovinuli« od 31. junija 1929 št. 176/LXXIV.
Rimska konvencija določa, du se za vsako dr/iivo-nusiednico ustanovi poseben nacijonnl-ni blok, v katerega spadajo vloge in čekovni računi vlagateljev odn imetnikov, ki so 26. III 1919 stanovali na teritoriju dotične države -naslednice. Kot kriije z.u terjatve iz posumez: nili nacijonalnih blokov nuj služijo aktiva, ki so našteta v čl. 9 konvencije.. Razdelitev tega k D
loč. .........	--------. j— .	j M
ilci poedinih držov-naslednic i/, navedenih naslovov pri poštni hranilnici na Dunaju. Glede hranilnih vlog je določeno, da bodo vlade pozvale prebivalce, da naj svoje zahteve prijavijo v teku 3 mesecev potem, ko stopi konvencija v veljavo. Naša vlada je tozadevni poziv izdala ter je prijavni rok potekel že 10. septembru 1929. Konvencija je tudi določila postopanje glede utrditve višine terjatev iz čekovnih računov. Vse terjatve iz naslova hranilnih vlog in tekočih računov tvorijo takozv. nacijonalni blok dotične države. Zelo važno je bilo vprašanje kritja terjatev posameznih nacijonalnih blokov. To vprašanje ie bilo urejeno v čl. 9. rimske konvencije, potem pa dopolnjeno z aranžmajem od 23. TI. 1925. Po čl. 11 tega aranžmaju je prejela naša država za krite terjatev nacijonalnega bloka njenih vla-gačev in imetnikov čekovuih računov sledeča pokritja: 1. Poštna hranilnica na Dunaju je ce-dirala naši državi svoje zahteve proti naši poštni upravi iz medsebojnega prometa po osvoboditvi. Te terjatve so po podatkih, ki so nam na razpolago, znesle najmanj 25 milijonov kron ,torej nad 6 milijonov Din. — 2. Naši državi ni bilo treba izročiti za 8,000.000 kron no-minale negažiranih predvojnih rent, katere bi morala v smislu mirovne pogodbe nadomestiti z našimi obveznicami. Vrednost tega kritja znaša torej 2,000.000. — 3. Poštna hranilnica na Dunaju je odstopila naši državi vse svoje lom-, bardne terjatve proti našim držav) ianom. ki imajo svoj domicil izven ozemlja povojne Av-1,500.000 Din. — 4. Poštna hranilnica na Dy-flfljn znašajo te terjatve cirka 6,000.000 kron — "1,500.000 Din. — 4. 4. Poštna hranilnica na Dunaju je odstopila od svoje terjatve iz čekovnega računa proti naši poštni hranilnici v Sarajevu, ki je znašala okroglo 1,400.000 kron = 370.000 Din. — 5. Končno je dobila naša država 1 miljardo avstr. kron, pretvorjenih v dinarje po povprečnem dnevnem kurzu na dunaj. borzi za čeke od 1. dec. 1924, kar znaša približno 960 tisoč Din. — Skupno je torej naša država dobila za kritje našega nacijonalnega bloka Vrednosti od 11 milijonov dinarjev.
V konvenciji je bilo tudi važno določilo, da morajo države naslednice iz prejetega kritja prvenstveno izplačati terjatve privatnikom, predno pokrijejo svoje ev. državne terjatve.
Avstrijska poštna hranilnica je že davno izpolnila vse svoje obveze iz, konvencije ter je naša država že prejela kritje za terjatve iz svojega nacijonalnega bloka Zato se je v smislu čl. 5 cit. konvencije oprostila vsake nadalj-ne obveznosti napram strankam, katerih terjatve so prešle v nacijonalni blok naše države.
Nastopila pa je dolžnost naše države; da izplača vlagateljem in imetnikom čekovnih računov pri bivši avstrijski poštni hranilnici njihove terjatve.
Po podatkih, ki so nam na razpolago, znašajo te terjatve: v 15.120 hranilnih knjižicah 13,255.100 kron, na 28^3 ček. računih 27,283.S6J3 kron, skupaj torej h6ka} preko 40 milijonov kron.
Naša država pa še do danes ni rešila vprašanja izplačila navedenih terjatev. Da se pospeši njegova rešitev, se je ustanovilo podpisano društvo, ki je dognalo na podlagi avtentične informacije naše poštne hranilnice v Belgradu od 26. julija 1934 št.5260/34, v kakem stadiju, da se zadeva nahaja. Tozadevni dopis naše poštne hranilnice se glasi:
»V smislu Rimske konvencije od 6. aprila 1922 in dopolnilnega sporazuma od 23. februarja 1925 je izvršena razdelitev ostalih aktiv bivše avstr. poštne hranilnice na Dunaju med države-naslednice sorazmerno vsoti terjatev
njihovih današnjih prebivalcev, nekdanjih vla-gačev iz hranilnih in čekovnih računov pri navedeni bivši avstr. hranilnici. Da bi se zbrali potrebni podatki o vsoti teh terjatev, so bili vsi interesenti pozvani v naši državi, da prijavijo svoje zahteve proti bivši avstr. poštni hranilnici. Kot poslednji rok za prijavo je bil 10. september 1929. Na tu način je bil utrjen blok naših nacijonalnih terjatev proti kateremu stoji blok kritja, ki je bil utrjen s konvencijo.
Avstrijska poštna hranilnica nam je izročila blok pokritja, katerega aktiva sestoje glavno iz predvojnih obligacij bivše avstro-ogrske monarhije, ki bi se morale nostrifici-rati. Da bi se že pred nostrifikncijo mogla izvršiti izplačila terjatev naših državljanov, je poštnu hranilnica, v želji, da se to vprašanje čim preje in končno reši, vložila pretečem mesec (torej junija 1934) gospodursko finančneinn komitetu ministrov predlog za likvidacijo tega posla. Kadar bo vprašanje izplačila definitivno rešeno, bodo vsi interesenti, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve v nuš nacijonalni blok, direktno in preko dnevnega časopisju o tem obveščeni.«
Stvar je sedaj kr. vlade, da to vprašanje čim hitreje in čim povoljnejše za vlagače reši. Opravičeno nevoljo vzbuja dejstvo, da je naša država že sredi 1. 1929 prejela od dunajske poštne hranilnice kritje za terjatve iz našega nacijonalnega bloka, da pa še doslej ni pristopila k reševanju vprašanju izplačila. Ta nc-volja ni nič manjša, če naša poštna hranilnica interesentom nn vprašanja odgovarja, da zadeva še ni likvidirana in da finančna plat vprašanja še ni rešena. Jo je pač treba rešiti!
Naše društvo je ustanovljeno 1. 1934 v to svrho, da zaščiti one, ki so zainteresirani na rešitvi predmetnega vprašanja. Zato se obrača s tem memorandumom na vse merodajne č.ini-telje z nujno prošnjo, da se nemudoma pristopi k končni likvidaciji izplačila naših terjatev.
Na tem vprašanju so v glavnem zainteresirani socijalno in gospodarsko najšibkejši ljudje, kajti notorično je, da so vlagali v poštno hranilnico svoje skromne prihranke največ mali ljudje, posebno nižji državni na stavi jo.iici, penzionisti itd., sodišča pa so nala gala denar mladoletnikov. Vsi ti žive danes v najtežjih razmerah. Pa tudi imetniki čekovnih računov so večinoma mali trgovci in obrtniki, ki bi jim bilo v današnjih težkih gospodarskih časih zelo pomagano, če dobe svoje terjatve izplačane.
Vlagatelji in imetniki računov pri bivši avstr. poštni hranilnici, ki so organizrani v na Sem društvu, zahtevajo zato:
t. da reši kr. vlada vprašanje izplačil čim preje in
2. da se določi čim pravičnejši obračunski ključ.
Pri določevanju ključa je treba vpoštevati pariteto avstr kron koncem 1. 1918. ki je znašala 31 švic frankov za 100 kron Če preračunamo približno vsoto terjatev vlog in čekovnih računov pri bivši avstr. hranilnici na Dunaju v znesku cirka 40.000.000 kron. vidimo, da Je bila prava vrednost navedenih terjatev koncem leta 1918 cirku 12,400.000 švic. frankov, ali (po našnjem faktičnem kurzu) nad 192 milijonov Din. Če se vzame v obzir, da so te vloge, po sebno v hranilnih knjižicah, večinoma iz pred vojnega časa, ko je bila krona celo več kot švic. frank, vidimo, da reprezentirajo samo hranilne vloge vrednost preko 13 milijonov švi carskih frankov.
Opravičeno pričakujemo zato, da bo imela naaš država pri rešitvi tega vprašanja v vidu vse te momente ki zahtevajo takojšnje izpla čilo ter pravičen ključ zanj. S tem ne bo samo zadostila svoji mednarodni obvezi ter obvezi napram svojim lastnim državljanom, temveč bo izpolnila tudi en del svojega socialnega poslanstva, olajšala težko gospodarsko stanje onih, ki pod krizo največ trpe, ter podprla zaupanje v sebe, javni kredit ter moralno podprla voljo širokih slojev za varčevanje in nalaganje prihrankov v našo poštno hranilnico.
Končno naj še omenimo, da so druge države-naslednice že davno pristopile izplačilu terjatev iz svojih nacijonalnih blokov ter so to vprašanje rešile na ta način, da so izplačale vlagateljem in imetnikom čekovnih računov bivše avstr. poštne hranilnice njihove terjatve malo da ne v zlati valuti ali pa jim vsaj večje zneske začasno akontirale.
Mednarodni ugled naše države zahteva zato, da naša kr. vlada to vprašanje končno reši.
Mnenja smo, da zamore to brez škode za svoje finance rešiti s pomočjo naše poštne hranilnice in to na ta način, da pusti del svojega čistega dobička pri naši poštni hranilnici skozi vrsto let, le ta pa, da zplača takoj celotne naše terjatve in to najmanj v višini, kolikor so bile po zlati pariteti vredne ob koncu svetovne vojne, torej 1 avstr. krona = 0.31 švic. frankov ali 4 dinarje!
V Ljubljani, v mesecu juniju 1935.
Društvo za zaščito interesov vlagateljev pri bivši poštni hranilnici na Dunaju.
znatno narastle od 5.75 na 5.8 milj. Din, čeprav
se je vsota naložb povečala od 65.0 milj. Din konec leta 1933 na 88.3 milj. Din leta 1934. Poleg postavke naložbe v denarnih zavodih je največja postavka med aktivi te panoge zavarovanja nepremičninska posest v znesku 207.5 (1933 200.8) milj. in pa dolg bolniške punoge v znesku 107,35 milj. Din (1933 108.9 milj.). — Donos nepremičnin je znašal leta 1934 9.75 (1933 to.2) milj Din. Zaradi prevelikih izposo-jil bolniški panogi si je morala nezgodna panoga najeti na posodo pri zavarovanju za starost. onemoglost itd. 26.4*milj. pri pok fondu uslužbencev socialnega zavarovanja 113.9 (105.8) milj. Din. Upravni stroški so znašali pri nezgodnem zavarovanju 12.26 (11.9) milj., niso pa tu upoštevani izredni manipulativni stroški, stroški za samoupravo v znesku 0.4 milj. Din.
Nov papir na naših borzah
Poročali smo že, da je bila dne 1. julija izdana prva transa obligacij za finansiranje javnih del v znesku 100 milj. Din. Emisijski tečaj je bil 100%, obrestna mera pa znaša 5%. Prva tranša je bila vplačana v celoti prvi dan vpisa.
Sedaj so sklenile tudi naše borze uvesti ta papir in sicer ljubljanska ter zagrebška. Obveznice so 5% ter srednjeročne ter izdane v tO serijah od št. t do II) v kosih no 10.000 in 100.000 Din nominale. Tečaj se notira kot pri drugih državnih papirjih v % nominala brez tekočih obresti, najmanjši zaključek pa je Din 50.000. Mešeturinu je ista kot za druge državne papirje.
Poštna hranilnica v juniju
Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so v juniju narasle za 8.9 milj Din na 792.7 milj. Din. število vlagateljev se je v juniju povečalo za 3.820 na 336.843. V teku 6 mesecev letos so se vloge pri poštni hranilnici povečale za 74.2 milj. Din, v teku leta od 30. juniju 1934 pa do 30. junija 1935 pa je znašal prirastek celo 127.6 milj. Din.	i
število čekovnih računov je naraslo za 114 nn 24.969. Promet no čekovnih računih je znašal 5.134.7 (v maju 5.190.9) milj. Din. Vloge so v teku meseca narasle za 86 milj. in dosegle konecjueseca svoto. 1.118 milj. Din, kar je ena j najvišjih svot vlog poštne hranilnice
* !
Znižanje diskonta v Franciji. Zaradi štabi- i lizacije razmer na deviznem in kreditnem trgu je francoska banka znižala diskont od 5 na i%.
Borza
Dne 5. julija.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Curiha, Pariza in Prage, dočim so narasli Berlin, Bruselj, London in Ne\v York, popustil pa je Trst.
V zasebnem kllringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.77—8.87, dočim je iia zagrebški borzi popustil na 8.71—8.81, v Belgradu pa je notiral 8.72—8.82. Angleški funt se je na zagrebški borzi učvrstil na 233.46— 235.05. Grški boni so notirali v Zagrebu 36.40—37.10, v Belgradu 36.50 blago. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.00 blago, v Belgradu 0.05 blago.
Ljubljana. Amsterdam 296t>.43—2977.03. Berlin 175(2.05—1765.93, Bruselj 734.18—739.24, I-ondon 214.69—216.75, Curih 14^1.22—1431.29, New York 4318.94—4355.26, Pariz 287.96—289.40, Praga 181,48 do 182.58, Trst 359.49—362.57.
Zagrebški promet je znašal 148.151 Din.
Curih. Belgrad 7__, Pariz 20.22, London 15.125,
New York 305.875, Bruselj 51.575. Milan 25.275,
Bilanca so c. zavarovanja
Prejeli smo pravkar računski zaključek Osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz Zagreba, iz katerega posnemamo naslednje podatke:
Po stanju dne 30. junija 1934 ie bilo v vsej državi 549.225 zavarovancev, kar pomeni v primeri z letom 1933 prirastek za 29.803 osebe. V naši banovini jo znašalo število zavarovancev 90.458, se je torej povečalo za 4.769. Od skupnega števila zavarovancev je odpadlo 30. junija 1934 na OUZD 82.962 (30. junija 1933 78.718), na zagrebškega Merkurja 637 (715) in na boln. blag. Irg. boln. in podp. društva 6.859 (6.256).
Bolniško zavarovanje je zaključilo I. 1934 s presežkom 7.85 milj. Din, dočim je znašal 1. 1933 presežek celo 17.3 milj. Din. finančni položaj se je nekoliko izboljšal, ker je uspelo znižati zaostanke od 175.2 milj. konec leta 1933 na 168.94 milj. leto 1934. Pri tem je Omeniti, da so se zmanjšali zaostanki pri vseh uradih razen v Belgradu in v Ljubljani. V Ljubljani se je odstotek zaostankov v primeri s predpisom za 1933 nn 1935 povečal od 30.37 na 31.59%. še slabši pa je položaj pri belgrajskem okrožnem uradu, kjer so se zaostanki povečali od 94.78 na 99.63%. Tako je absolutno izrecno zaostanek v Belgradu narastel od 52.2 nn 54 44 milj. Din, dočim je znašal lanski orerlois pri-
spevkov 54.64 milj. Din. Zaostanek belgrajske-ga okrožnega urada znaša skoro tretjino vseh zaostankov v državi, saj znaša 54.44 proti 168.05 milj. za vso državo. Poslovni pribitek izkazuje It uradov, primanjkljaj pa 9 uradov. Belgraj-ski Okrožni urad izkazuje 3.93 milj. prebitka, kar je čudno pri tako velikem povečanju zaostankov, dočim znaša prebitek sploh vseli II uradov v državi 8.4 milj. Din. Primanjkljaj 9 uradov znaša 4.8 milj.
Predpis prispevkov se je lani le malo povečal: od 258.6 na 259.9 milj. Din. Toda povečali so se tudi izdatki, glavni izdatki v bolniškem zavarovanju so bili (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 1933): liranarina 60.3 (55.1), podpore 10.0 (9.6), bolnice 30.3 (29.6). nmbulntorij itd. 9.74 (9.5), zdravila 31.8 (29.6), sanntoriji itd 19.24 (17.4), zobje 4.0 (3.64), pogrebnine 2.2 (2.3), zdravniška služba 31.64 (30.05), upravni stroški 43.9 (43.2). odpisi 2.1 (2.1), stroški samouprave 1.0 (0.9), laična kontrola 2.1 (2.0) itd.
Bilanca bolniškega zavarovanju sumega iz kaztlie zmanjšanje dolgov napram zbornici ii osrednji upravi za posredovanje dela. Polago im se zmanjšujejo tndi izposojilo pri nezgodni panogi, ki so dosegla svoj višek leta 1931 s 145.0 mili., konec leta 1934 pa so znašalo le 107.35 milj. Din.
V nezgodnem zavarovanju se je predpi prispevkov povečal od 62.4 na 64,9 milj. Din. obresti naložh v denarnih zavodih so le i
Rapid: Ilirija
Jutri bo odločilna prvenstvena tekma za |iod-zvezno prvenstvo. Ta tekma je važna predvsem zato, ker bo padla odločitev, kdo 1xj končnoveljavno prvak v podzvezi. Ce si hoče Ilirija pridobiti ta častni naslov, mora od nedeljske tekme oditi kot zmagovalka. Ni niti dovolj, če doseže neodločen rezultat. Če Ilirija ne odnese zmage, bo zasedel mesto prvaka podzveze SK Železničar iz Maribora. Tekma bo vsekakor zanimiva, borba bo huda, kar kaže že dejstvo, da namerava SK Rapid organizirati poseben vlak za jutrišnjo tekmo.
Tenis - Ilirija : Rapid (Maribor)
Tekma za državno prvenstvo
Jutri bon*) viddi v Ljubljani dve važni m zanimivi borbi za državno prvenstvo med dvema starima rivalima v dveh panogah v tenisu in v nogometu.
Po enomesečnem presledku bomo zopet i meh priliko podpirati naše simpatične tenis igralce v borbi za ponosni naslov prvaka Dravske banovine, katerega je lansko leto osvojil mariborski klub Rapid. Igralci Ilirije so se za to pomembno tekmo dobro pripravili; saj so si že na začetku sezone postavili nalogo, da morajo klubsko prvenstvo Dravske banovine osvojiti in zopet prenesti v Ljubljano. Že na turnirju v Mariboru 7. junija so Ihrijani v naše zadovoljstvo pokazali, kaj se more doseči z disciplino, požrtvovalnostjo in dobro voljo. Priborili so si prvenstvo Dravske banovine v singiu (Šivic) in juniorsko prvenstvo (Gogala). Da se še bolj pripravijo za nedeljsko tekmo, udeležili so se nekateri igralci mednarodnega turnirja v Gradcu 15 iunija, kjer ie Sivic ponovno dostojno i zastopal teniško gardo Dravske banovine in do-1 segel najlepše uspehe.
Zanimanje za nedeljski nastop je veliko in pri-; čakujemo obiska, kakršnega tako važna tekma zasluži. Prepričani smo, da bodo igralci vložili vse znanje iil ves trud za dosego čestnega uspeha, vendar ne smemo prezreti dejstva, da bo številni obisk njihovo dobro voljo in borbenost podvojil. Tudi na prijateljih beleg-a športa je torej ležeče, da se itaslov prvaka Dravske banovine v tenisu preseli v Ljubljano.
Ako v tej borni zmaga Ilirija, se bo prihodnjo nedeljo srečala v Ljubljani v nadaljni borbi za drž. prvenstvo z zagrebškim Haškoin. katerega bodo zastopali med drugimi dobro nam znani »Indijec« Franjo SchSffer in brala Friedrich, kaleri vsi so se udeležili mednarodnega turnirja v Ljubljani dne 2. junija letos.
Vstopnina znaša za dijake in člane sekcije 5 Din, za oslale 8 Din.
Ljubljana-Zagreb-Belgrad
Znani zagrebški avto-mobilist dipl. inž. Oskar Hugo, ki je v juniju vozil neprekinjeno iz Berlina v Zagreb, je prijavil sedaj neprekinjeno vožnjo na progi Ljubljana -Zagreb Belgrad. Imenovani vozi zopet s svojim malim belim sporlnim avtomobilom znamke Adler 1 It vsebine ter starta pred av.toklu-bom v Ljubljani jutri, v nedeljo ob 8.'30, cilj pa mu je avtoklub Belgrad. Vožnja se vrši po odobritvi športne komisije Avto-kluba, sekcija Zagreb in bo od isle tudi Kontrolirana. Kontroliral se bo celokupni vozni čas, elek-
Madrid 41.90, Amsterdam 208, Berlin 123.20, Dunaj i tivni vozni čas (to je celokupni vozni čas, odbivši
eventualno prisilno staianje pri železniških prelazih in njih zaprekah), dalje, da vozi samo dipl. inž. O. ilugo in končno poraba pogonskega materijala (goriva).
Namen tega, vsekakor zelo važnega podvzetjn je v prvi vrsti sportno-propagandni za našo prepo-trebno narodno motorizacijo. še bolj pa. da dokaže, kako velike važnosti bi bilo, da so centri v naši dr žavi zvezani z dobrimi avtomobilskimi cestami. Vsekakor se prav radi slabih cest in letnega časa v katerem se vožnja prireja, stavljajo na vozača in stroj maksimalne zahteve. G. inž. Ilugo želi. da postavi na tej cestni progi pri današnjih nepovoljnih prilikah rekordni čas in siguren je, da mu bo lo uspelo.
To podvzetje se mora pozdraviti in želimo vozaču najboljši usj>eh; pričakuje se, da ga bodo na celi progi podpirali v prvi vrsti avtomobilisti in motoristični prijatelji in to na ta način, do mu bo-
Vožnja bo kontrolirana po avtokliibu ter sc vsak prelaz telefonično sporoči dalje na progi, ki je: Ljubljana, Višnja gora, Novo mesto, St. Jernej,
57.60, Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kopenhagen 67.50, Praga 12.75, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.67, Buenos Aires 0.81.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila nekoliko slabša in so tudi tečaji nekoliko popustili. Čvrsti pa so bili dolarski papirji. Promet je bil srednji.
Ljubljana. 7% Inv. pos. 80.50—81.50, agrarji 45—46, vojna škoda promptna 373—375, begi. obv. 63.75—64.75, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 67—67.50, 7% pos. Drz. hip. banke 72—75, 7% stab. pos. 79—81.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 80—81 (80, 81.50), agrarji 45 den., volna škoda promptna 372.50—374 (373.50), 7„ 8. in 9. 371.50—373, begi. obvez. 63—64 (64.50). 8% Bler. pos. 77.25—78, 7%
Bler. pos. 67.25—67.50, 7% slab. pos. 79—81.50. — ______________ _______
Delnice: Narodna banka 5800—6000, Priv. agrar. | ^" nudili prosto cesto in ga pustili prehitevali, a banka 230 den., Osjeska sladkorna tov. 130—135, j v di-um vrsti tudi Hedalci Trbovlje 90—100.	1 - ■ - • 6 - '
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 81.50 do 83 (82), agrarji 46.50—47.25 (47), vojna škoda promptna 372—373 (372), 11. (371), begi. obvez. 65.50—65.75 (66.50), 7% Bler. pos. 67—67.50 (07.25), 7% stab. pos. 84 bi. — Delnice: Narodno banka 5800—5850, Priv. agrar. banka 232.50—234 (233).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 114—118, slav. 114—116, srem. 112—114, hč. 112—115, ban. 110 do 115. — Oves in rž ne notirata. — Ječmen: bč. in srem. novi 64 kg 72.50—75. — Koruza: bč. in srem. 76.50—77.50, ban. 74.50—75.50. — Moka: ne-izpremenjena. — Fižol: ne notira. — Otrobi: bč. in srem. 77.50—80, ban. 76—78. - Tendenca prijazna. Promet: srednji.
Sombor. Pšonlca: bč. okol. Sombor 112—114, gor. hč. in gor. ban. 113—115, srem. 112—114, ban. in bč. potiska 116—118. slav. 113—115. — Oves: bč. 94—96, srem, 95—98. — Ječmen: bč. in srem. 63—64 kg, novi 72—74. — Koruza: bč. in srem. 75—78, bč. in srem. za julij 78—80. — Moka: št. 7 107.50—117.50. — Otrobi: hč. 80—82. - Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca neizpreinenjena. Promet 34 vagonov.
Budimpešta. Koruza: iulij 11.08—11.30, zaklj. 11.10—11.11; avgusta ll.oi 11.11, zaklj. 11.08 do 11.04; maj 10.63—10.67, zaklj. 10.63—10.64.
Kostanjevica, Krška vas, Satnobor, Podsused, Zagreb, Dugoselo, Božjakovina, Kutina, Lipik, Pa-krac, Naštce, Osijek, Ruma, Stara Pazova. Zeimin,
Belgrad.
Proga znaša 670 km, organizacijo pa so prevzele na predlog zagrebške sekcije avtoklubi ljubljanske in belgTajske sekcije in s tem je podano do-voljno jamstvo, da bo ta športna prireditev vzorno organizirana.
•
Finale za prvenstvo delavskih športnih klubov » Celju. Jutri nastopijo v Celju na Glaziji v zanimivem prvenstvenem turnirju SK Grafika iz Ljubljane, SK Olimp iz Celja, SK Svoboda iz Maribora in SK Dobrna iz 1 rbovelj. Igrali bodo za naslov prvaka delavskih športnih klubov dravske banovine in za krasen prehodni pokal Delavske športne podzveze. Vstopnina je izredno nizka. Začelek ob pol desetih.
Maratonski tek preložen. Maratonski tek in lahkoalletski miting SK Ilirije, ki bi se imel vršiti danes in jutri, se preloži na 13. in 14. julij. Tedai se bo vršil tudi prvi del državnega prvenstva. Pri reditev sc jc morala preložiti, ker igrišče Primorji, kjer naj bi se prireditev vršila, Se ui urejeno.
MALI OGLASI
V malih oglasih vel]a »saka beseda Din twj ienttovanJsM oglasi Din T—. Najmanjši ineaek ta mali oglat Din 10-—. MaB oglasi s« plačujejo lako} pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa se računa enokolonsk«. J mm ilsoka pelilna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloittl znamko.
IfužbeHčeio
Organist
in dober pevovodja ter zmožen tajništva in knjigovodstva, posojilnice, zadruge ali mlekarne, išče službo za majhno odškodnino. Gre tudi na Hrvatsko. Ponudbe upravi »SI « pod »Organist« 7945. (a)

Pisarniška moč
poštena, se sprejme k lasni industriji. Ljubljana, Prule 8._Jb)
Služkinjo
čisto, strogo pošteno, ki zna kravo molsti, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7944. (b)
Trgovska pomočnica
se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi in ki bi imela voljo pomagati pri gospodinj, stvu. Ponudbe upr. »SI.« pod značko »Delovna« št 7951.	(b)
I

ODDAJO-.
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, se odda 9 1. avgustom. Pod-rožnik, cesta XII št. 5. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, v pritličju vile. Opekarska cesta, se odda s 1. avgustom. Poizvedbe; Stavbna pisarna, Rimska cesta 21-L (č)

Posojila
m rložns knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10
Plinski štedilnik
na dva plamena, dobro ohranjen - kupim takoj. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Plin«, k
Lister suknjiči
buret, skavt hlače, pum-parce, razno perilo, zelo poceni kupite pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Novost!
Motorno kolo znamke »Diamant«, motor F. & S. 98 m, 2.25 KS — dobite najceneje le pri tvrdki
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana Gosposvetska cesta 2
Gumijaste cevi
za vrtove, cevna vretena, brizgalne nastavke, pipe, hidrante, vrtne škropilnice, žične ogra je za vrtove in cevi za betonske stebričke, vrtnarsko orodje, škarie za živo mejo in drevje, drevesne škropilnice, sadne preše, sadne obiralnike in vse ostale vrtnarske in v železnmsko stroko spadajoče potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Letovišča
Posestva
Pritlično hišo
novozidano, z vrtom, gospodarskimi poslopji in 56 arov orane zemlje prodam. Lovko Josip, Krška va« 97 pri Brežicah. (p)
Trinadstropna hiša
v centru Zagreba naprodaj. Daje 11% rente. Potrebno 450.000 Din, ostalo ugodna amortizacija. — Vprašanja: Posarič, Fran kopališka 18.	(p)
Vnajem
Pisarniški prostori
v pritličju v Dalmatinovi ulici, se oddajo s 1. avgustom. Poizvedbe: Stavbna pisarna, Rimska cesta št. 21-1.	(n)
Tkalnica pisanega bombaž asteg« blaga i š č s za
takojšnji nastop sposobnega
tkalskega mojstra
z dobro prakso na gladkih, na karo in na žakar statvah. — Ponudbe pod »Tkaska šola pogoj« na Publicitas d. d, Zagreb, Ilica 9.
Tinčkove in Tončkove prigode
Avtomatski buffet
celo dobro idoč, se proda« Ponudbe pod zn. »Avtomatski buffet« 8t. 7885 na upravo »Slovenca« ▼ Mariboru.
Javna zahvala!
Podpisana se tem potom najlepše zahvaljujem g. dr. Rakuljič-Zelovu za dobro uspelo težko porodno operacijo, ki jo je izvršil na meni; nadalje za njegovo požrtvovalnost in trud, ki ga je pokazal za časa moje bolezni v »Leonišču«. Obenem se zahvaljujem vsemu osebju za ves trud in prvovrstno nego.
ALMA STRGAR, Ljubljana.
»Slovenčcva* podružnica
LJubljano, Tijrševa cesta
(palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tieoča se „Siovenca", in daie tozadevne informacije
Kdor gre v nedeljo
ali praznik t Poljansko dolino — ima avtobusno zvezo od turista. Avtobus vozi do Zirov. (L)
Objave
Preklic
Erzar Julijana, zasebnica v Cerkljah, Erzar Julijana, po s. v Cerkljah, Erzar Jožef, mizar v Cerkljah in Polafnar Ana, čevljar-jeva žena isto tam - pre-klicujejo neresnične klevete glede Lužovca Franca, mizarja v Poženku 28 ter se zahvaljujemo slednjemu, da je odstopil od tožbe. — Erzar Julijana stM Erzar Julijana ml., Erzar Jože, in Polajnar Ana.	(o)
Razpis licitacije
Kraj. šol. odbor Stari Log pri Kočevju opozarja vse reflektante, da je razpisal I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za novo šolsko poslopje, ki se bo vršila dne 22. julija 1935 ob 14. uri v Starem Logu. Podrobnosti so razvidne iz razglasa pri teh. odd. kralj. ban. uprave v Ljubljani, pri sreskem načelstvu v Kočevju in pri občinskem uradu v Starem Logu pri Kočevju. -Krajevni šol. odbor Stari Log pri Kočevju. (o)
Poizvedbe
Bela psička
(špicl) se je zgubila. Na-gradal — Dr. Rutar, Za gradom 1.	(e)
70.
Kako imajo divjaki nrejeno oddajno službo.
Tinček je gledal, kako dvorni telegrafist tolče po bobnu, in je neverno zmajal z glavo:
»Bučman neumni, ali res misliš, da se bo tvoje bobnanje slišalo prav do hiše moje mame?«
»Tega ne mislim,« se je dostojanstveno zarežal telegrafist. »Ali še ničesar nisi slišal o naši mednarodni Tom-tom-družl)i, ki je urejena tako, da imamo v določenih razdaljah postaje, ki sprejemajo znake in jih nato oddajajo naprej, dokler jih ne sprejme radio-postaja.«
Več kilometrov daleč od kraja, kjer sta dečka stala s telegrafistom njegovega veličanstva poglavarja Hamhama, je ležala druga takšna postaja. Telegrafist te postaje je nenadoma prisluhnil in zaklical:
»Pozorl Divji zapad kliče!«
Dolores Vieser
66
PEVCEK
Ljubezenska zaodba mlade duie
Za časek pomolči, potem si prižme roko na srce in reče globoko vzdihujoč in pretrgano, kakor da ne more več sama nositi bremena in mora nekaj od njega zoper svojo voljo odložiti srčnemu fantiču:
»Ne, Ivan — slaba podanica nisem. — Toda — če vladar zahteva od ubogega dekleta več kakor zvestobo — da, vse — Ivan — potem mora ta dekle imeti pogum, da reče ,ne' — tudi če mora zastran tega v pregnanstvo!«
Ponosno se zravna.
»Nisem slaba ženska; tudi bi ne mogla kaj takega prizadeti svoji premilostljivi gospe, presvitli volilni kne-ginji. — Rajši umrjem od domotožja.«
Prevzet od tolike čednostne veličine reče dečko:
»Ne umreti, gospodična! Boste sčasoma že videli, da na Koroškem ...«
Ah — to je slaba tolažba. — Vedel bi že za boljšo: večno življenje in ljubezen do Boga. Pa ne upa si govoriti o tem. Samo gleda je tako vroče občudujoč in sočutno, da gospodični zares postaja toplo pri srcu,.
Poda mu obe roki.
»Kaj ne bi ostal še malce pri meni?« —
Bi že rad, o bi že rad! Pa je že kasno. Do Frauen-steina je uro hoda. Drugo uro bo potreboval spet do doma nazaj. Ob pol osmih mora biti na koru. Prene-vedajoč se reče:
»Ne — bi zamudil šmarnice. Peti moram.«
»Pa, kaj bi bilo tako hudo, če te enkrat ne bi bilo?«
Ivan samo prikima in pogleda na zalo uro iz ala-bastra, ki stoji na podstavku. Kaže skoraj tri četrt na šest — Če bi tekel? — Ne, tudi tako ne opravi. Kdo ve ali takoj naleti na brzega sla.
»Moram iti,« reče odločno.
Tedaj gospodična spusti njegove roke:
»Au revoirl« zašepeta sladko in mu pogleda v oči tako pomenljivo. Ivan se globoko prikloni in gre.
V veži ga sreča strežaj. Kaj neki se tako grdo muza? Ivan se podviza, da bi bil čim prej odtod. »Lepi Edvard« pa se tolče po kolenih, da se kar razlega, se smeje in kliče tovarišu?
»Hej, Boštfe, naša milostljiva je fantička zapeljala. Ves jopič ima poln pudra!«
Za dogodkov polnim dnem pride čudno soparna noč. Dolga noč brez spanja. — Dečki spe. Mesec sije v sobo. Skozi odprto okno prodira v presledkih iz stražnega stolpa klic nočnega čuvaja. V vejah jablan šelesti. Veter zanese celo nekaj belih, hladnih cvetnih kosmičev Ivanu v vroči obraz. Ivan se ne zmeni zanje, dokler jih spet ne odnese prva sapica sama.
Svetel trak mesečine se mu razlije čez roko. Ta rjava, trda, razpraskana roka! — Njene rame so bile bele in nežne, bolj bele kakor platno, bolj nežne kakor cvetni lističi jablane. In ta hudobna in nerodna roka —. Bil je zelo drzen. Ni bila huda zastran tega. Čudno. Na srce mu je položila glavo — semkaj. Polahko in hrepeneč položi roko na kraj, kjer je počivalo njeno lice. — Zapre oči in ne misli ničesar več. Za časek kar ničesar
ne misli, samo čuti vedno spet in spet, kako mu je pri-žela mehko lice na prsi, sliši vedno spet rahli, sladki, mali »ti«. — »Ti« mu je rekla, kakor komu, ki je njene vrste.
Potem se splaši iz sanjarjenja. Čuvaj poje:
Polnoč ura je že proč! Var'te ogenj, var'te luč, klič'te Boga na pomoč!
Polnoči je žel Po vseh posteljah diha pokojno. Tudi Ivan bi rad zaspal. Toda ne more. Ves nemiren se vedno spet premetuje, zasanja, se spet splaši iz sanj.
Čez dve uri odjaha brzi sel. Ko je prišel Ivan s pismom na Frauenstein, ga služabniki spočetka kar niso hoteli pustiti k njemu. Sel da že spi, ker bo moral zjutraj spet zarana v sedlo. Ivan ni odnehal. Da mora do njega! Zijala so menila, naj kar njim da pismo, ga bodo že dejali možu v izbo. — Za kakšnega ga le imajo? Kdo neki je sploh kaj rekel o kakšnem pismu? Sam mora govoriti z njim ITedaj reče dobrosrčna dekla, ki je baš kislega obraza snažila oblateno munduro Če-hovo: »Bali, ti pokažem, kje je!< In popelje ga pred vrata, ki peljejo v čumnato zraven konjskega hleva, po-tihoma namigne: »Tu notri,« in smukne nazaj. Ivan potrka, dvakrat, trikrat — potem kratkomalo stopi noter. V razmetanem hramu, kjer je dišalo po žganju, kolo-mazu, masti za čevlje in slabem tobaku, ti smrči dedec s čmo brado — kakor konj, prav zares! Urno stopi Ivan k postelji in zakliče: »Na noge!« Mož plane kvišku — haha, zarezi, da si mu lahko videl bele kočnike, zarjuje nekaj po češko — kar bal bi se človek! Toda Ivan reče rezko in naglo: »Tiho, gospod brzi sel, pismo!t
»Kakšna pismo! Spala bi rad!«
>
« 'm
i E
0	uS »—«
» S
™ .2
:§ * 18 O
* B
1	E
.Z, C/5 °
a
co
C
o •»»
Vi
o
C
3
C
Cft
e
Q) d
K
>8 (j 5" g
° iS 2
a
r> 03
° -M
s S
jS
13 JS S
■ot
E => 'E
i -o
£ o
ro , N
>o .13
> S
3 .3
"g? a
S	a
B	u
m	a
*N	u
0	m
1	" I	S
3	«
4)	o
n
•E	2
Ža »Jugoslovan«io tiskamo« t Ljubiiaal; Kirei CeS,
Izdajatelj; Ivax> K&koveu,
Uredniki Viktor CenčiS