Leto 1889.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LVIL — Tzdan in razposlan dne 26. oktobra 1889.
106.
Razglas finančnega ministerstva od G. oktobra 1889,
da se razširjajo pravice mali colniji v Gelsi.
C. kr. mala colnija II. razreda v Gelsi v Dalmaciji prestavlja se v oziru na splošne pravice v vrsto male colnije I. razreda.
Dunajewski s. r.
16 7.
Razglas finančnega ministerstva od 13. oktobra 1889,
da se razširjajo ocolovalne pravice mali colniji I. razreda v Bosenski Rači.
Mala colnija I. razreda Bosenska Rača v Bosni Se je počenši z dnem 1. oktobra 1889 pooblastila v ocolovanje bombaževine, volnine in svilenine številek 128, 129, 130, 131, 158, 1G9 in 170 čolne tarife od 25. maja 1882 do colnega iznosa za gl. za blago, kar se ga na enkrat uvaža.
Dunajewski s. r.
10*.
Ukaz trgovinskega ministerstva v poraznimi z ministerstvom notranjih stvari od 14. oktobra 1889,
s katerim se izpreminja ministerstva ukaz od 5. junija 1886 (Drž. zak. št. 89), o razdeljevanji kronovin in dežel, zastopanih v državnem zboru, v petnajst nadzornih okrajev za uradna dejanja obrtnih nadzornikov.
Na podlagi zakona od 17. junija 1883 (Drž. zak. št. 117), s katerim se postavljajo obrtni nadzorniki, ukreplje se naslednje:
Člen I.
§. 3. ministerstvenega ukaza od 6. junija 1886 (Drž. zak. št. 89) naj slove tako-le :
Razen tega posluje po zmislu §'1 4. zakona od 17. junija 1883 (Drž. zak. št. 117), en obrten nadzornik za ladjarski obrt na notranjih vodah po vsem veljavnostnem ozemlji tega zakona z uradnim sedežem na Dunaji.
Člen II.
Ta ukaz zadobi moč dné 1. novembra 1889.
Taaife s. r.	Bacquehem s. r.

(Sloveniuch.)
89
1«».
Ukaz ministerstev za finance in za trgovino od 15. oktobra 1889,
o postopanji z alizarinom po pogodbenem co!u za 1 gl. 50 kr. od 100 kilogramov.
V porazumu z udeleženimi kraljevimi ogrskimi ministerstvi dopolnjuje se točka XII ukaza ministerstev za finance in za trgovino od 28. decembra 1888 (Drž. zak št. 195, uk. št. 54), s katerim so se o povodu dné 1. januvarja 1889 zvršenega uveljavljenja trgovinske pogodbe s Švico od 23. novembra 1888 ukrenila neka zvršitvena določila, z naslednjim pristavkom:
Pod alizarinom pogodbeno pogodovanim, je umeti samo alizarinovo rudečico, oziroma tista štiri barvila njena, katera se v tem trgovinskem proizvodu nahajajo posamezna ali v raznih zmeseh, to je : pravi (čisti) alizarin, antra- ali izopurpurin, flavopurpurin in purpurin.
Ti alizarini so — razen poslednjič imenovanega (purpurina) — neposrednji izvodi antrahinona.
Pogodbeno pogodovani alizarin (alizarinova rudečica) v trgovini se nahaja v podobi bolj ali menj gostotekočega testa (paste) rumeno-rujave (okro-rumene do rudeče-rujave) barve, ki ima v sebi eno ali več imenovanih štirih barvil silno tanko razdeljenih, in če se poskušnja (proba) pomeša z na-tronovim lugom (približema lOodstotno zgostitvijo jedkega natrona), dâ rudeče-vijolasto raztopino.
Z alizarinovimi barvami iz alizarina dalje narejenimi (alizarinovimi izvodi, kakor so: oranževa, sinja, zelena, rumena barva alizarinova itd.) je postopati, ne po pogodbeni ugodnosti, nego po splošnem colu tarifne številke 330, kakor s katranovimi barvili z 10 gl. za 100 kilogramov.
V trgovini se nahajajo največ tudi kakor „paste“, toda, če se obdelujejo z jedko-natronovo raztopino, kažejo drugo lice, n. pr. alizarinova oranževina (svetlo-rumena pasta), raztopi se najprej rudeče ter izloči iz sebe takoj: alizarinovo rumenino (rumeno do rujavo-rumeno pasto), oborjuje rujavo-rumeno ali pa daje oranževo-rujavo raztopino; antracenova rujavina se barva zeleno-modro itd.
Duiiajewski s. r.	Bacquehem s. r.