273. številka. Ljubljana, vtorek 28. novembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, lzvzemši ponedeljke m dneve po praznicib, ter velja po pošti prejetnan za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. A sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glU., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje nar dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba**. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
—i     i i------ ----- ■ -   - .
Rusko domoljubje.
Iz Peterburga je došel ta le za vsacega Slovana in prijatelja krščanske pravične stvari veseli telegram: „Pri posojilu 100 milijonov rubljev (ah emisiji bankovih biljetov), na katero se je 18. novembra začelo p o dpi šaranje, bilo je samo v Peterburgu in Moskvi več nego potrebnih lOOmili-jonov podpisanih. Koliko je pa podpisanega po provincijalnih mestih, to se še ne ve."
Tedaj nij se zmotil car, ko je dejal, da računa na požrtvovalnost svojega naioda, nijso praznih besedij govorili Moskovci in drugi zastopniki zemstev, ko so rekli: „Reci, car osvoboditelj, in mi damo vse za rešenje bratov po veri in po krvi." Rekel je, najprej dajte 100 milijonov iz proste volje domovini posoditi. In evo jih, precej so bili tu in še več nego treba.
Fa samo dve mesti, samo prestolnici sti dali kolikor je trebalo in še več ponujati. Rusija pak ima na jugu in na severu še mnogo bogatih mest, gotovo so podpisali tudi tam velike svote in tako osvetlili rusko ime in osramotili klevetnike in sovražnike Rusije in Slo-vanatva.
Še pred par dnevi namreč smo morali v nemških listih brati, kako da ne bode mogoče v notranjej Rusiji posojila skupaj spraviti, kako Rusija nema denarja itd. Samo dve ruski mesti so te obrekovalce, angleške in nemške osramotili in pokazali domoljubje in požrtvovalnost, katera sta priča velike bodočnosti tega naroda.
Griška Otrepjev.
(Po Petrušovskem in drugih spisal J. Steklaaa.)
Pred smrtjo carja Feodora IvanoviČa (leta 1598) so ga popraševali patrijarh in bojarji, komu bode on zapustil carstvo. Car je odgovoril: „v vsem carstvu in za vas naj bode vo|ja božja, kakor se bode Njemu dopadalo, tako naj tudi bode." In komaj je umrl car, začeli so prisegati njegovej ženi, carici Ireni. Ali Irena se je podala v Novodjeviči samostan ter se dala postriči za nuno. Za njo je šel tudi njen brat, Boris Godunov.
Feodor je bil poslednji iz carske rodoviue, treba je bilo tedaj izbrati novega carja. Zbravši duhovstvo, bojarje in mnogo drugih ljudij, podal se je patrijarh Iliob v Novodjeviči samostan prosit Godunova, da prevzame cesarstvo. Godunov je to ponudbo odbil. Sezvali so zemeljski zbor; patrijarh in Borisovi privrženci
Iz državnega zbora.
Z Dnnaja 26. nov. [Izv. dop.] Zopet slišimo govoriti o ministerskej krizi, a da resnico povem, tolikokrat se je uže reklo, da hoče ministerstvo odstopiti in vselej je vse pri starem ostalo, da je tudi zdaj tacim glasovom malo verjeti. Ko bi tak ustavni duh pri nas vladal, kakor n. pr. na Angleškem, Francoskem in drugod, potem se ve da bi ne bilo dvomiti, da more svoje mesto zapustiti ali ministerstvo ali pa zdanji državni zbor razpuščen biti in nove volitve zanj razpisane. Ministerstvo so je, ne da bi se poprej zagotovilo večine za svoje predloge mej lastno nemško ustavoverno stranko, kroni in oger-skemu ministerstvu nasproti zavezalo, da dožene nagodbo v cislejtanskem parlamentu pod uveti, o katerih sta se naše in ogersko ministerstvo dogovorila. Ustavoverna stranka pa neče sprejeti teh u vetov, zlasti ne naprave nove dualistične nacijonalne banke. Še celo bankino vodstvo odbija predloge obeh ministerstev.
V kacem položnji je tedaj ministerstvo in v prvi vrsti finančni minister Depretis. Ker ne more rešiti svoje ogerskej vladi dane besede s tem državnim zborom, mora po parlament ar ne j šegi ali sam iti, demisijouirati, ali, po drugej parlamentarnoj Šegi, razpustiti državni zbor. Res se je pripovedovalo v poslanskih krogih in to od zanesljive strani, da je vsled bankine odpovedi minister Depretis svoj portefeuille položil v roke cesarjeve, a cesar nij hotel sprejeti demisije. Ministerstvo bode torej skušalo se svojo stranko se pobotati.
Jutri se zopet vsi ustavoverni poslanci
so govorili pohvalno o Godunovu in zbor ga je izbral za carja. Ali Boris je hotel, da bi ga še bolj prosili, zatorej se je drugikrat zahvalil. Patrijarh je šel v tretjič s procesijo v Novodjeviči samostan. Klečeči na kolenih so vsi jokali, nekateri se ve da na videz ter prosili carico, da blagoslovi Borisa za carja. Carica se je usmilila, blagoslovila, in Boris se nij nič več branil, nego je pristal na prošnjo.
Car Boris je bil milostljiv in usmiljen, zmanjšal je narodu davek, ter je tudi zdaj kakor za carja Fedora preganjal razbojnike, grabežljivce in krivičnike. Da ne bi vlastelini in graščaki preveč tlačili kmete, zatorej je on odredil, koliko jim imajo kmetje plačati od zemlje in koliko tlake delati. Zraven tega pa se je Boris mnogo zanimal, da bi Rusi sprejemali ptuje nauke in učili ptuje jezike. Zatorej je pošiljal Ruse v inozemstvo, v Rusijo pa zval ptujce, da mu podučujejo narod. Sploh je bil Godunov razumen in vešč gosudar; v tem času nij bil nobeden drugi izmej znat-
snidejo; pridejo tudi ministri, da odgovarjajo na vprašanja, katera jim je stranka uže napovedala. Odvisno je samo od tega shoda, kako se razvije sedanji zamotani politični položaj. Ako resu 1 tat shoda še o pravem času pozvem, vam ga hočem telegralično naznaniti, če bo telegrafno vodstvo dopuščalo, da se telegram odpošlje.
Pred nekojimi dnevi sem vam namreč bil poslal daljši telagram za „Slovenski Narod", a telegrafno vodstvo je našlo, da bi vesti po telegrafu naznanjene utegnile vznemirjati ljudstvo, torej telegram nij bil odposlan,
Minister Lasser je slabe volje vsled v t d-nega pikanja v lastnem taboru zlasti od dr. Giskre. Uže lani ko je zbolel, se je teško dal pregovoriti, da nij izstopil iz ministerstva. Mogoče da to letos stori in potem izgubi res zdanje ministerstvo svojega pravega voditelja. Saj skoraj v vsakem govoru omenja naslednika in slednjič se je uže na zgodovino skli-caval, češ da ona bode pravično sodila, ali se mu ne sme oponašati, da nij bil ves čas zvest ustavoverec.
Namestnik Weber iz Prage se je nenadoma na Dunaj pripeljal in to je zopet dalo povod govoričenju, da ima on dobiti nalogo novo ministerstvo sestaviti in sicer uradniško ne iz parlamenta.
Iz govora dalmatinskega poslanca Pavlinovića
v seji državnega zbora 25, nov.
Ko je navzlic neopravičenemu volilnemu redu, hrvatski narod z večino stopil v dalmatinski deželni zbor, začelo se je po Dalmaciji strašno proganjanje. Pri tem se je pa z vitež-
nejih Rusov za vladanje tako sposoben in uren, kakor on. Mogoče je bilo nadati se, da bode Rusija proživela pod njim srečne in mirne dneve in da se bode oddahnila od poprejšnih svojih bed in neredov. Gotovo bi se bilo to tudi dogodilo, ko bi bil Boris rojen vladar. On bi potem z mirno dušo upravljal zemljo, ne bi pričakoval zla od nobene strani niti se bi bal za svoj carski prestol. Ali Boris je prišel do carstva prevejauostjo in lukavostjo ter je samo mislil, kako bi se mogel vzdržati; bal se je bojarjev, vsaki čas je slišal o njihovih zlih namerah. On je začel poizvedati od bojarskih robov, da li njihovi gospodje nameravajo kakšno zlo proti njemu. R«bove, ki se nijso hoteli svojih gospodov izdati, mučil je Godunov, zapiral je po stolpih, rezal jim jezike, a zle ovadnike je nadari z denarjil in zemljami. Vsled tega so se pomnožile lažnjive ovado: obrekovale so se imenitne osebe, ova-dovali svećenici, mnihi, mož in žena, otroci in starši. Nedolžna kri se je prelivala, nekrivi
kim počenjanjera odlikoval posebno poslanec iz Brna, kateri se bode gotovo spominjal še besed, ki jih je z ministerske klopi govoril dalmatinskim poslancem: „Bodite vse, kar hočete, samo ne Slovani, samo ne Slovani!"
Da, dr. Giskra si ostaje dosleden; kajti kakor sovraži svoje slovanske rojake v svojoj deželi na Moravskem, tako sovraži tudi Slovane v nehvaležnej Dalmaciji. Ako je o tem govorjenje, da bi se za dodelanje kake ceste ki so jo uže Francozi začeli, dovolilo kakih dva tisoč goldinarjev, takrat vstaja dr. Giskra ter pravi: „Ne more se dovoliti!-4
Kadar se ima kakemu ubogemu župniku dati podpora, da si sezida hišico na strmej skali, vstane dr. Giskra pa pravi: „Ne more se zgoditi to I"
Ako se ima majliena cerkvica sezidati, da se ljudstvo popolnem ne podivja, takrat vstane zopet dr. Giskra in kriči: „Ne more se dovoliti!" in res se ne dovoli.
Da, dr. Giskra si je vedno, kakor v mnogo drugih stvareh, tako tudi glede Dalmacije vedno dosleden. Ali je večina te hiše dosledna, ali je ministerstvo dosledno?
Ko so se kraljestvom onstran Litve ropale stare pravice, takrat so vsi ustavo verni časopisi proglašali Dalmacijo za slovansko zemljo, katerej nasproti ima država dolžnost, pomoči jej iz starega zanemarjenja.
Napovedali so ministerska posvetovanja, katerih naloga bi bila izdelovanje predlogov za napredek te dežele, dežele, brez katere bi država ne bila velesila. Potem se je takozvanim italijanisimom v Dalmaciji svetovalo, naj se udajo svojej naravnej manjšini in njenim nasledkom. Takrat gospoda, je ministerstvo dalmatinskim poslancem svečano obljubilo, da bode od takrat zanaprej v Dalmaciji vladala odkritosrčna in narodna vlada, da bodo šole narodne, da se bodo komunikacije zboljšale, trgovina povzdignila, z eno besedo, da zanemarjene) Dalmaciji nastane nova doba.
A boga-mi, saj se je tudi začela.
Občine in deželni odbori so zahtevali, naj se izvede §. 19 osnovnih postav, ki obljublja hrvatskemu narodu hrvatsko gimnazijo; a ustavo verni in liberalni minister je odgovoril s tem, da je za šolskega nadzornika imenoval duhovnika, ki je po celej deželi znan kot zaklet sovražnik svojega mater nega jezika. Da minister je dalmatinskim poslancem celo od-
govoril, da bi bilo najbolje, da bi se z obzirom na mnoge italijanske familije vsaj na višji gimnaziji uvel nemški kot učni jezik.
Gospod minister hladnokrvno dopušča, da se skope svote, ki so za Dalmacijo votirane, po predlogu dr. Giskre črtajo, in ustavoverne svojce tolaži s tem, da nastaja, v Dalmaciji nova avstrijska stranka, katerej bode baron Bodic za kuma.
Potem je v Dalmaciji še druga stranka, n;'. rodna. Kaj ta hoče, je večkrat pokazala se svojimi adresami, ki jih je i/s deželuega zbora cesarju pošiljala. Ona hoče namreč dahnatinsko-hrvatsko narodno pravo, katero posvečujejo mej narodne pogodbe in prisege cesarjeve; ona hoče zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. To je lojalno, čisto avstrijsko teženje, h kateremu je Nj. Veličestvo o prvem deželnem zboru samo izpodbujalo poslance.
Sicer pa naj bode gospod minister pre pričan, da poslanci pravega dalmatinskega naroda ne bodo nikdar tekli v krog ljudij, ki obžalujejo, da je v tej deželi baje toliko no-sorezcev, in ki verjamejo, da so v Avstriji Nemci jedro, Slovani pa lupina. Ako je smer ministerijalne Avstrije nalahno in počasno po-nemčevanje Dalmacije, potem naj bode gospod minister uverjen, da se bode Dalmacija, ako se bode protivilo njenej poštenej in loa-jalnej hrvatsko avstrijskej politiki — zrinila v Srbstvo, da — iz obupanja — v Rustvo, ali pa da se potopi v Italijanstvo, a v avstro-germanizem nikoli in nikdar ne!
Angleški diplomatični prepotnik v Berlinu baje nij nič opravil. Bismark nij zoper posedenje Bulgarije po Husih. Tudi na Dunaji, kjer je zdaj in kjer hoče z velikim sijajem imponirati, ne bode več dosegel, da si ga povsod prav odlikujejo, kar je pa več udvorlji-vosti nego pomena. Iz Dunaja roma še v Rim k italijanske} vladi.
V frimcoskej zbornici je bila bud-getna debata. Pri točki „kultus" je princ Napoleon govoril zoper klerikalizein. V istem smislu so besedovali i drugi govorniki ter hoteli rubriko „kultusa odpraviti. Minister Du-faure je pa vlado zagovarjal, in reTcel tudi, la nij potrebno strahu klerikalizma klicati; vlada bode dve reči krepko vzdrževala, vero in republiko. Potem je bil predlog ki „kul-tus" odpraviti hoče se 443 glasovi proti 62 zavržen.
Politični razgled.
TVotr&aiiJ«* <t«-iol«-.
V Ljubljani 27. novembra.
O notrairjej politiki govori obširneje naš dopis iz Dunaja spredaj kot članek priobčen
V MinMtnncifi so narodnjaki sijajno zmagali. Izmej 41 voljenih poslancev je 29 čisto narodnih.
ViifttvitJ«* ilrKUve.
I*ntfskeiniM „CzasuM se piše iz Varšave, da so tudi od tam poslali nekateri me ščanje carju adreso, v katerej  pravijo: Tudi mi Poljaki sočutimo s carjem, in želimo v zjedi njenem Slovanstvu združiti se.
Iz Berlina poročajo, da utegne K ##*#/#« energično odgovoriti angleškim listom, kateri so dvom izrekli o veljavi carjeve poštene besede.
Vtii-viftt zopet v okrožnici na velesile obeta, da vstalim provincijam ne bode dala posebne avtonomije, a da bode v celej državi reforme uvela. — Torej ona vedno stare fraze pogreva in poostruje kritično svoje položenje
Dopi
181.
Ir. Trat n 25. novembra. (Volitve v tržaški mestni zbor.) Nobeno leto nij bilo za volitve toliko priprav in truda, kakor letos, zdaj, ko trkajo mestne volitve na duri. Vse teka, vse agitira, prigovarja ; laški pro-gresisti trosijo novce, kakor bi jih iz zemlje kopali. Vse upliva na svoje področne, vsak vporablja, sredstvo ki mu pod roko pride, samo, da pripomore k ostri borbi, katera obeča letos važna biti, ker si stojita nasproti dva močna elementa, katera odločita, hoče-li na španski rezidenci v magistratovej počeni kolibi vladati še dalje ona stranka, katera si prisvaja ime „Progresivna", pa bi jej spodobno bilo, da postavi raka v svoj grb. To je ona stranka, katera je okolici vzela vse pravice, ter jej hoče vzeti še nuli materini jezik. To je ona zaznamovana stranka, katera si je na svoj prapor zapisala lažnjivi liberalizem, pa zatirala naš narod v okolici, ter ga frivolno lašči. Tržaški Slovenci! ako še nijsmo spregledali, zdaj odprimo oči, ozrimo se v preteklost nazaj, ako ne dalje, vsaj do leta 1868, ko nij bil človek, ako je slovenski govoril v mestu, svojega življenja varen; v divjosti so lovili okoličane, ter jih po ulicah po živinski pre tepa vali, uboge žene so bile preplašene, ker so jim perilo iz jerbasov in vozov metali ter žugali z vsakimi sredstvi. Kdo da je to in katera stranka, tega nečemo praviti, saj je dovolj znano. Slovenci v Trstu, ki nas je naj-menj 30 tisoč, zdaj pokažimo, da Brno tudi mi važen faktor in da se brez nas računiti ne da, tudi mi plačujemo davke, zato moramo tudi pravice tirjati. Res da smo Slovenci radi pre-
Ijudje so umirali od muk, druge so s smrtjo j kaznovali, one pa preganjali v daljne kraje; vrh tega so še vsem hiše podrli. Tako jih je ' mnogo zaglavilo, a med njimi, tudi unuki ca j rice Anastazije, Romanovi.   Starejega Itoma-! nova, Fedora Nikitiča so postrigli za nmiha ter ga imenovali Filaretom; postrigli so tudi ; njegovo ženo.   K tem bedam ovad pridružile so se Še druge: nerodo vito ost, glad in kužna bolezen.   A potem je prispelo novo nečuveno zlo: raznesel se je glas, da je carjevič Dimitrij živ in da se pripravlja pregnati Borisa s carstva.   Pripovedovali  so, da   so v Ugliči mesto Dimitrija careviča nekoga druzega ubili. Le to je bila bojarska izmišljava ; bojarji so mrzili Borisa ter mu zato  podvrgli sleparja, da bi ga pripravil v zadrego in s prestola pregnal.   Rusi tega Časa so govorili in v letopise zapisali, da se je carjevičeni Dimitrijem proglasil — odstavljen mnih Griška Otrepjev.   On je bil sin bednega služabnika iz G a 1 i č a.   On je bil nadaren in čezna-
vadno smel, pa tudi lehkomišljen in san-jarsk. Od svoje mladosti je živel prav nemiren život; v 15. letu je stopil mej mnihe, menjal mnogo samostanov in nazadnje ostal v Čudovem samostanu v Moskvi. Tukaj ga je opazil patrijarh Hiob, ter se mu je jako do-pal; zatorej ga je posvetil za dijakona in vzel k sebi radi tega, ker je bil Otrepjev dober dober in vešč pisar. Ker je bil večkrat s patrijarhom pri carju na dvoru, pazil je pozorno na vse običaje carske, poslušal rad vse besede posebno pa še, če se je govorilo tajno o car-jeviču Dmitriju. V kratkem se je začel hvaliti čudovskim mnihom, da bode v Moskvi carjem. Glas o tem je prišel tudi na dvor carja Borisa, in on je zapovedal, da se pošlje Griška za te ohole in nespametne besede v koji daljni samostan pod ostro kazen. Ali vidno so mu pomogli imenitni ljudje Borisovi sovražniki. Otrepjev nij šel v prognanstvo, ali bežal je iz Moskve, k lat a ril se po mnogih samostanih in potem šel črez mejo v Litvo.   Tukaj je
živel v raznih mestih, naučil se latinskega in poljskega jezika, pa tudi vojskine nauke; potem je stopil v službo k bogatemu in znamenitemu knezu Višnjeveckemu. Tukaj se je storil jako bolnega, poklical k sebi duhovna, ter mu na spovedi povedal, da je carjevič, ali ga je zajedno tudi prosil, da tega nikomur ne pove, če bode ozdravel. Svečenik nij mogel vstrpeti ter je povedal knezu Višnjeveckemu, a ta je razglasil povsodi po sosedstvu. Ko je Otrepjev ozdravel, skazovali so mu Višnjevecki in vsi sosedni vlastelini veliko spoštovanje kakor carskemu sinu. Začuvši o tem tudi Sigismund kralj poljski in litovski, poželel je videti ruskega carjeviča, sprejel ga prijazno ter za-zapovedal, da se mu da velik dohodek za život.
Tako se je začel čin, kojega so osnovali bojarji, Borisovi sovražniki. No to bi se morda ne bilo dalo tako lepo izvesti, ko ne bi bili pomogli lukavi latinski mnihi jezuiti. Oni so bili  pripravni Rusiji zadati vsako zlo,   da bi
ponižni, da ne delamo nemira, to smo vedno kazali, da hočemo z vsemi narodnostmi, ki so v Trstu, v miru in slogi Živeti, ali zaničevati, grditi in zatirati se ne bodemo pustili več, kajti čas je pretekel, ko smo bili sami svojega stališča v socijalnem in političnem živenju nevedni in dvomljivi. Resnica je tudi, da se nahaja mnogo naših rojakov, ki so celo premožni in nečejo ni duševno niti ni materijalno narodnej stvari koristiti. Z zaničevanjem se obračajmo od takih dobičkolovcev, take narod vlviii/.i z imenom „narodni Židi". Kar se pa tiče vstrajnosti, moramo stati neustrašljivi ter se boriti s pravičnim orožjem, z orožjem resnice in postave.
Tržaški Slovenci! letošnja volitev prinese i nam boljšo prihodnost, ako se vsak po svoji moči potrudi ter stori, kar mu narava, postava in blagi čut ukazuje, zmaga bode naša IH hvaležni bomo zastopnikom, katerim damo glas. Da pa se volitev izvrši dobro, nij dosti, da samo dobro želimo, ker želja ostane vedno želja, treba je, da gremo na volišče sami in nesemo sami zapitane naše kandidate v pu-šieo. Mestni volilni odbor je poskrbel za vsako stvar, drugega ne manjka, no žive agitacije in prigovarjanja za poštene naše zastopnike, kateri tržaški občini zopet vtisnejo drug neobhodno potreben značaj, da ne bode toliko pritožeb od davkoplačevalcev proti magistratu in mestnemu zboru kakor doslej. Okolica zopet v skrbnejše roke pride, reši se lahonskega pokroviteljstva; nje pravice, vzlasti narodne se ne bode kratile, ampak pričakovati je miru in sloge mej obema narodoma, gospodarstvo občinskih novcev v bolje roke pride, nove povoljne volitve obetajo krah vsemu lahonskemu sistemu, ki je sedaj absolutistično sedel na mestnem prestolu. Grozoviti polom onim, kateri so do sedaj zametovali pravične prošnje okoličanov, onim, kateri so hoteli hipoma po 100 novih meščanov z namenom narediti, da bi jim pomagali še dalje vzdrževati troblji vi prestol. Dosedanja laška stranka je dala legalizi-zirano spričevalo nezmožnosti svojega absolutističnega vladanja, zatorej jo tudi ne bodo podpirali volilci, kateri imajo blagostanje vsega komuna na srcu in žele v resnici, da se v občinski upravi vse drugo živenje uvede. Le s tem Trst svojo čast reši in pokaže pravo svojo notranjo in zunanjo podobo, da pri volitvah jasno razodene, da je v njem velika večina pravih Avstrijcev, kateri se ne brigajo
le njeno pravoslavno vero podkopaii in svojo rimsko uveli. Oni so tolmačili Otrepjevu, da ne bode imel sreče niti pomoči od Poljske in Litve, dokler ne bode obliubil, da hoče v moskovskem carstvu mestoj pravoslavne vere latinsko vpeljati. Otrepjev je vse obečal, ter tudi sam tajno sprejel rimsko vero. In da bi mogel prikriti svoje samozvanstvo, nazval je Gregorjem Otrepjevim necega pijanca-mniha, ki je v njem živel.
Posle tega so se jezuiti trudili, da hi dal kralj Otrepjevu vojsko. Sigismund pa se nij hotel vplesti v vojsko z Borisom, ali nij hotel tudi jezuitom pomoči odreči. On jo poklical k sebi Sendomieskega vojvodo, Jurja Mniška, in dozvolil mu nabrati prostovoljcev, ter ž njimi iti s samozvanceni v Moskovsko carstvo in sicer po svojej volji, a ne na kraljevsko zapoved. Le tega mniška je poznal Otrepjev uže poprej; njegova lepa hči, Marina se je samozvancu silno priljubila in dopala. Otrepjev jo je zasnubil iu Marijna mu je obljubila, ali
kar se v bližnji Italiji godi, ampak skrbe brez tihotapnih zvestih nakan, ko zvesti Avstrijci, za prave svoje potrebe. Za to, slovenski volilci ! stojite na dan volitve vsi na strani mestnega odbora in volite od njega priporočene kandidate. „Ed.u
Iz lliisifc [Izv. dopis.] Dijaki Moskovske univerze pošiljajo svoj pozdrav dijakom Buda-Pešte! Sotovariši po nauki! Novine so nam prinesle neverjetne izvesti. Vi, omikani sinovi svobodne Magjarije, sklicujete zbor, in delate komitet mej drugim za to, da bi napravili baklado v čast Turkom. Vi sestavljate pozive in razpošiljate telegrame, kateri govore, da je mladina vaše domovine „ poklicana, postaviti se v prve vrste, da bi z besedo in delom izjavila svoje sočuvstvo hrabremu turškemu narodu, borečemu se za evropsko civilizacijo." Mi nemamo uzroka, ne verovati virom teh izvestij, no mi verujemo jim teško, teško.
Baklada v čast Turkom! Menda pač ne za to, da bi s plamenom vaših bakelj osvetili polja mnogotrpeče Bulgarije, polite z nedolžno krvjo, pokrite z desetinami tisoč kristijanskih trupel? Magjarska mladina — incredibile dictu! — je poklicana v prvih vrstah izjaviti svoja sočuvstva z besedo in delom turškemu narodu ! Menda pač ne za iste viteške čine, katere je uže tako slavno opel v svojih epopejah korespondent Daily Newsa, Skajler in celo Baring!
Hrabri turški narod, boreči se za evropsko civilizacijo! — V Tatar-Bazardžiku? V Batoku — ali v upepeljenem Zajčaru in Knja-ževcu? Kje? Menda pač ne borbe, katera se kaže v oskrunenji kristijanskih žen, v popolnem iztrebljenji mirnih naseljencev brez razlike spola in starosti, v nasilji Žen in devic, v ubijstvu dojencev, kateri se mečejo na droge; borbe, katera premenja v gole puščave cele provincije, nekdaj cvetoče in plodorodne; borbe z jataganom v ene j, z petrolejem v drugej roki; borbe, v katerej odirajo kožo z živih, mečejo v ogenj trpine brez obrambe, jim režejo roke in noge, jih prodajajo strašnim nravstvenim in fizičnim mukam, kakoršne koli more izmisliti divja fantazija „ sorodnega" vam naroda; borbe, v katerej ne prizanašajo ranjenemu sovražniku, no palijo ga po časi na ražnju: menda pač ne nazovete take borbe po ma-gjarski borbo za evropsko civilizacijo!
Sotovariši!   Četiri veke uže umira kri-
svatba se je odložila do tega časa, ko bode ženin sedel na moskovskem prestolu.
Boris se je silno prestrašil, ko je začul o vseh teh nakanah. Poslal je v Poljsko in Litvansko pisma, o katerih je dokazoval, da je carjevič Dmitrij uše davno umrl in da se je njegovim imenom prozval Blepar, pregnan mnih. Patrijarh je javno proklel Griško: knez VasiliiŠujski je objavil, da se je carjevič sam zaklal v Ugliču, a v Litvi da se je njegovim imenom proglasil varun, zvodnik. Ali vse to nij nič pomagalo; narod si je namreč tolmačil da Šujski in patrijarh tako govorita v stiski ker se carja bojita, a Borisu se nij smelo druzega nič govoriti. Mej narodom pa sta na tihem razširjevala vest, da je bil carjevič spasen lekarjem, ki ga je spravil mej pope, a zato ubit bil v Ugliču Le to basno je splel za se v Poljskoj Gregor Otrepjev; po njegovih besedah so govorili tudi v Rusiji; govorilo se je sploh o čudnej rešitvi carjeviča Dmitrija. (Dalje prib.)
stijanska raja, da bi zvrgla raz se tlačenje, katerega prenositi nij bilo več moči, i le z orožjem v rokah domogla seje do prava na življenje — da ne rečemo, prava na svobodo. Sovršivša množino brez smrtnih činov ona lije svojo kri v nejednakej borbi, s sovražnikom kateri jo davi s svojim mnogočistjem. Dobri in pošteni ljudi celega sveta s trepotom gledajo za razvojem te borbe, se strahom in upanjem pričakujejo njenega konca; z besedo i z djanjem zajavljajo svoje sočuvstvo mučencem XIX vka. Samo vi Magjari, in celo v podobi najboljše mladine ploskate z rokami tiranam in snujete ovacije njihovim barbarskim viteškim činom! Sotovariši! Vi ste pri istem viru človečnosti in svobode, kateri se zove znanost. V imenu poslednje, v imenu višjih principov človečnosti, v imenu bratske ljubezni, vezoče v eno rodbino vse svobodne narode evropske, obračamo se k vam ostro in strašno besedo grajamo vaša dejanja. V imenu teh višjih principov sklenili smo opo-meniti vam, ka nesrpčna raja ravno tako ima pravo na človeško bitje, kakor plemenita magjarska nacija. V imenu tih višjih principov mi svetujemo vam resno prenesti svoje simpatije od tiranov k robom, od rabljev k trpinom. More biti, da nam vi odgovorite, ka vaše dejanje ima svoj izvir v visokem čuvstvu patri-jotizma:* „domovina je v nevarnosti" vpijete. No ste li pomislili, kako strašno sodbo ste izrekli nad svojo domovino? Vaša domovina je samo zato v nevarnosti, ker sosedji narodi žele zdrobiti verige suženjstva a ruski narod goreče pomaga svojim sorodnikom z besedo in dejanjem v blagorodnih težnjah! Nij mogoče, sreča i blagor Magjarije kupuje se za krvavo ceno porobenja in nesreč druzih narod nosti j V Mi ne mislimo tako. No če je vse tako, Če sočuv-stvujete in pomagate upijočej krivici, če z rokami ploskate viteškim činom bašibozukov če vam veleva to dolg za vašo domovino: — jako nam je žal za vas, Magjari! Gorje tistemu narodu katerega prosvetanje je odvisno od pogina druzega naroda! Če jo vse to tako, zgodovina izreče nad vami strašno sodbo; če je vse to tako, zaplavilo bode vas slovansko morje, obdajoče vašo domovino krogom, s svojimi mogočnimi valovi.
Domače stvari,
— (K o nfisciran) je bil zopet »Slovenski Narod" od nedelje, zavoljo dopisnega članka „iz državnega zbora", kateri nij nič tacega govoril ali poročal, kar bi drugi listi tudi ne bili uže prinesli. — Da ne bi bili naročniki ostali dva dni brez lista, naredili smo v nedeljo jutro drugo izdajo, izpustivši okrivljeni in zapečateni članek.
— (Za Idrijo) je v proračunskoj debati v odseku nasvetoval nemško-ustaverni poslanec Siiss 100.000 gld. menj za prih. leto pokritja, češ da je cena živega srebra pala. Nasvet je bil v odseku sprejet.
— (Skozi Ljubljano) se je s posebnim vlakom iz Dunaja v Italijo ali Carigrad peljal angleški diplomat Salisburv z 18 oso-bami svoje družine in slug.
— (Most črez Kokro) pri Kranji je bil 22. t. m. v navzočnosti deželnega predsednika g. Vidmana poskušan in odprt. Železna konstrukcija se je baje izvrstno izkazala.
— (Brizgalnica.) Banka „Slavijau je dobila iz Prage brizgalnico, katero bode po-
delila občini Dizavik pod Ljubljano. Brizgal-nica stane nad 700 gld. in se bode prihodnjo nedeljo oočini slovesno izročila.
— (Beseda v čitalnici) ljubljanskej v nedeljo nij bila posebno dobro obiskana. Nekoliko krivo temu je brez dvombe to, da so udje premalo vedeli, da sploh bode veselica, ker nij bilo vabilo vsem poslano.
— (Iz breške okolice) se nam piše : Z veseljem smo prejeli novico, da je sevniški nemškutar Kautschitsch izgubil pravdo zoper gosp. A. /venkelna, katerega je zavoljo po-skušane moritve tožil. Slavna celjska porotna sodnija je bila pravdo uže enkrat zavrgla a mali možiček nij bil zadovoljen s tem, napel je vse strune da bil bil Z v. spravil v luknjo. Hvala bogu, nij se mu posrečilo, rekuriral je Bicer i. g. Zv. jo stal 24. t. m. pred porotniki — a bil je za nekrivega izpoznan. — Kautschitsch se je pa zopet kakor ponavadi blamiral. Živela pravica!
— (Ranjen) z nožem je bil v TVstu oni ponedeljek popoldne sin necega krčmarja T neki mestni krčmi, in sicer v trebuh Policija je bila precej na mestu ter ugrabila hudobneža, ker pa je hotelo vse hudobnežu pomagati, morale so straže meče potegniti in se braniti razuzdanih i'ak i no v, kateri so v Trstu prava nadloga mirnim ljudem. Prej ko bode list končan, Bog ve kaj se še vse prigodi. Trst je o tem oziru naj slabje mesto«v Avstriji. Mestno svetovalstvo bi bilo moralo mesto magistratov« palače posilno delalnico zidati, to bi dalo Trstu več časti, da bi se o takih hudobijah ne čulo in bi javna varnost boVl cvetela.
2ti. novembra i %   Pleško ii Gornjega grada. — Centa
iz Celja.
r'ri Slonn.* Proainak iz Vrhnike. — Končik iz Dolenjskega. — Wanko iz Dunaja. — Polak ji Krškega.
Pri «t»»i*l: Kaiser iz I.juhna. — Mali iz Tržiča. — Sclmlcr iz Dunaja. — ilauser iz Maribora, — GUndel iz Dunaja. — Sclireiner iz Gradca. — Fabek iz Za.;reba.
Pri Zamorci : Uorak iz Dunaja.
Dunajska borza 27. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih      61 gld. 10 Enotni drž. dolg v srebru 1860 dri. posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcije London Napol
C. k. cekini . . Srebro •   •   .   . .
kr.
66	80
109	—
823	._
139	30
126	60
10	11
6	20
112	80
nem bolnim moc in zdravje brez le k a in  brei stroškov po iz v ratni
Malesciere dn Sam
«a«t.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
V konferenci ustavoverne stranke je uri nister Depretis rekel, da bode vlada po poro-čitvi bankinega odbora z ogersko vlado in z nacijonalno banko obravnavala, da to zadevo tako reši, kakor vsi intersi zahtevajo. Mini-sterski predsednik izjavlja, da njemu nij nikoli na misel prišlo kroni nasvetovati, naj državni zbor razpusti.
30 let lie je aij beleiai, ki bi Jo ie bila oidra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih otrocih brez medicin in Btroskov; zdravi vse bolezni v tolodco,  na livoih, dalje prsne, i nu jetrab; ileze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre OHvljeuje, zaprtje, preblajenje, uespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, m-zlico, vrtogiavje, silenje krvi v glavu iu-uenjo v ušesih, slabšati  in blovanje pn nosečih otoinost, diabet, trganje, shujšanje, bledičioo in pre ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz is mej 80.000 spričo nI zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Suvala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra rega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru f.travilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandu Ur. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle stoart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitni) »sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaatcnj
Kratki Izkaz is 80.000 spričevalov.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Frealo je v Se sedem mes« cev, od*>ar sem bi) v Vreiupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i a čut ničnih bolečinah, in sicer tako, da sam od dne d< dne * ldno g nil, in to **pre6ilo je dolgo časi moji itn dlje. Cul sem od V »Se čudapolne Revaleaeičre pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku V*še tečne in okusne tteva leaciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega trest nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem   bolnim to primerno prav eer.6 in okusno
hrano,  kot taj bo'j Si pripom 6ek,   ter ostanem V a*
a dani
Gabriel Teschner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje Btanje hujšanja in bolečin ' sake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogU niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljeuje, vedno nespanje, ter sem ti pola vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki posknsili so vae, brez da bi moje bolečine zla j šali. V poknej obupnosti poskusila sem Vašo Bevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila t stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja.
Markize de Brehan, St. 65.715.  Gospodični de Montlouis na neprebavljen j i, ne spanj i in h uj sanji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji-dušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Bevalesciere je 4krat točnoj ša, nego meso, ter n pri odraščenih in otrocih prihruui 50 krat več na orni, ko pri zdravilih.
V plehastih puiioali 90 r»oi nnta 1 trold. v> kr p. I OBt 'J gold. oO ir., 3 mita 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 funtov io gold., M rantof dO gold.
uo40ier<i-Bi*ouit«n v pušicah in Kevalesciere-Chocolatee v prahu IS taa 1 gld. 50 Ju., ^4 iaa 2 gL o *r., 4£ uab 4 gk, M *r.. v  .»rahn M 120 ta> i J ?L toU..jo. Da Barrv i t!<»mp. na Da vaji, Wall* .'leenf(mm«e it. 8. ^akor v vseh  noatih pri dobrih ■ kurjih in epc^e Jakih tr>rovoih   vidi r*xpoli''a du-iaj«fc» hiaa na vse kraje po poimin     i.«n'a*n id p ivzedih. V iijsibljiuai JSd     <>\r, J. Svob oda,, ekar pri „zlatom onu", v Reki pri lekarju J. Produ m u, v ti-lovcu pri lekarju Birn laoherju, v Spljetu pri lekarju Al j i no viču, v Tratit pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Rocoa ia J. Hirsohu, v Zadru pri Androviču. (53)
Franc-ove esence za | življenje.
Gotovo in akuaeno srcdutvo  proti večini
boleznij z vspešnim učinkom in sicer tako, J '
da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo i r
pri hiši imeti. (53—32) * [
Jedino pravo dobiva se pri
Gabrlcl Piccoll,   ] g
lekarju, na dunajskej cesti v LJubljani.
Trinu por«>i*ilw.
ZDnnaja 25." nor. Cene so pretečem teden pale pa zopet vzdigovale se, a žita je -j precej obdržalo se pri višjih cenah, in le v spekulaciji je nekoliko palo. Sicer se pa po vseh sejmih prav malo žita proda, ker producenti čakajo ugodnejše prilike. Cene so poskočile, ker se je po morji malo blaga pripeljalo, pa tudi zato, ker je bila krompirjeva letina letos neizrečeno slaba. — Pšenice se je prodalo komaj 10.000 metr. centov: najlepše sorte so lehko dobro prodajali, za srednje so pa malo popraševali. Bila je po 12 gld. 50 kr. do 13 gld. 30 kr. — Rež so k ons u m o nt i bolj kupovali in obdržala je prav lehko cene preteklega tedna. Prodali so je 2500 metr. centov po 15 gld. 50 kr. do 10 gld. 80 kr. — J e č m e n je imel slabe kupce. Lepo blago prodajalci stiskajo, za slabo pa nihče ne vpraša; prodali so ga 4500 metr. centov po 8 gld. 80 kr. do 9 gld. 25 kr. — Koruza je malo padla, pa so je tudi malo pokupili, staro blago so prodajali po 7 gld. i kr. do 7 gld. 20 kr. — Oves je imel veliko kupcev in so ga prodajali po 8 gld. 50 do GO kr. metr. cent. — Moka, lina je bila po 25 kr. dražja, temnejša pa ceio po 30 do 40 kr.
IN»*1 III Kft.
V mesecu juliju t. 1 je bila iz Zagreba v Kanal pri Gorici na Primorskem jedna slika „Jugoslaviju" 1 zlatim okvirjem poslana, katero je tamo finjij čitalnici jeden rodoljub daroval; ker pa isti no ve, ali ju omenjena čitalnica gori rečeno sliko prejela, prosi dotičnoga g spoda predsednika čitalnice, da bi blagovolil v „Slov. nskeui Narodu" ■ dvema bes dam.-i oglasiti sel
Nova slika.
Iišla je v Beču velika in umetniški izvedena slika
Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njeguš.
Generali: 91. O. Černjajov, Itaiilto Allmplc, Franjo eTali in Košta H. Protić. — Vojvode: Petar Vukodć. lložo 1'ctrovic, Ulja 1'lauienac in Mano Vrbica, — Polkovnici: Horvat<>vit% Ore&kovie, llija C olak - Anti*-, Teia Nikolic, Valclcmar Bekcr, Ulilojko Lc&jaiftiii. — Podpolkovniki: Kava f-rujU*, Vlaj-kovlć, Koala Bućcvić, Oru j a Ifliskovle. — Major Paja Putnik in arhimandrit IV. Dučić.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Črne gore. Sliko je litografiral \. Hubert.
Slika jo 53 centimetrov visoka a 90 centimotrov široka.
3)sf£~ Cena je ©lilsi ± grl- 20 kr. ^IMS
Naručbiue se pošiljajo na ovo adreso 1
XJ. Jamiliović*, Wien, Vili., Piaristengasse Nr. 49.
Novci se pošiljajo v plačanem piBinu, ali po postnej napotnici; komur je lažje, n;ij na coriespondenc-kaiti javi, pa ho mu bo a povzotjoiu pualalo.
Prepodavci,  koji za gotov novec naroča najmanje 10 .'-omadov, dobivajo I omad po 1 gld. in Irancu pošiljanje.
Cena ove velike in umetniško izvedene sliko je tako  luajhena,  da jo vsak kupiti more.
Brez ove slike naj ne bo nijedna obitelj, koja so interesuje za rat Srbijo in 0^    Črno gore s turško carevino. (319—9)
OOOI
Izdateij in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tiBaT .Narodne tiskarne".