1ZB. Itnllta. i mm, i m*H* i. rati mz. i. leti .Slovenski Narod* Ttlja »• p«Mli za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28*— pol leta „ „ . . . 14 — četrt leta „ • •. • 7— na mesec m m . . . 2*50 | za Nemajo: I ćelo leto naprej . . . . K 33*— I za Amerfko in vse druge delele: I ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem giede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraT-olfttro (spođaj, dvodiče levo). Inanora mliei ftt, 9, tttolon *L 89. hka|a vmk 4aa svtćtr tsvfttavM ■•4«1(« te pratalk«. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: t mm visok, ter 63 mm strok prostor: enkrat po 8 vi tu, dvakrat pa 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (eaak prostor) 16 vin., parte in zahvale (ftnak prostor) 10 vin. Pri večjia inserdjth po dogovoru. Na pismena naro'ila brez istođobnt vpoilatve naročnlne se ne ozira. „NaroAaa tlslttraa* teteloa ftt. 83. UpravniitVLi naj se poiiljajo naročnine, rekla nacije, tnserati i. t. J-; , fr60 | na mesec „ . m%. . 9 2*20 POMuneina itorllka volja 10 rlaarjev. Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. Ur«d-il3tTO: Kaallovj nllea šL 9 (v pritHčju levo,) telefon at. 34. Cesar in cesarica pri soški armadi. V petek popoldne se je po Ljubljani raznesla vesela vest, da prideta cesar in cesarica v soboto v Ljublja-no. Takoj, ko se je raznesla po mestu ta novica se je Ljubljana začela pripravljati, da svečano sprejme svojega vladarja in njegovo soprogo. Ve-čina hiš je razobesila zastave, cesar-ske in Slovenke in je le obžalovati. da ljudstvu vsled prepozne obvestitve ni bila dana prilika v še večjem ob-segu pokazati svoja patriiotična eu-stva. Dejstvo je namreč. da mnogo gospodarjev Se v soboto zjutraj ni vedelo za prihod cesarja in cesarice, vsled česar so sele tekom dopoldne-va razobesili zastave. Cesar in cesarica sta se pripe-Ijala v soboto zjutraj pred 7. uro z dvornim vlakom v Ljubljano. Kmalu po prihodu vlaka e je cesar odpeljal ob en četrt na 8. zjutraj v avtomobilu naprej proti fronti. Cesarica y Ljubljani. Cesarica se je pripeijala v Ljub-Ijano z namenem, da obišče v tukajš-njih bolnišnicah ležeče ranjence izza zadnjih vročih bojev na jugozapadni fronti. Iz tega vzroka, ker je njen obisk v Ljubljani veljal v prvi vrsti le ranjenim vojakom je cesarica sama odklonila osak oficijalen sprejem ter pri svojih vožnjah po Ljubljani ni izstopila nikjer niti ni sprejela ni-kogar v avdijenci. Kmalu potem, ko se je bfl cesar odpeljal proti fronti, se je cesarica Žita odpeljala ob V48. zjutraj v zapr-tem dvornem vozu po Dunajski cesti, Prešernovi !n Stri+arjevi ulici v stolno cerkev, kjer je priso-stvovala sv. masi ter sprejela sv. ob-hajilo. Ko se je cesarica peljala v me-sto, je bila Ljubljana še zavita v roe-glo^ na ulicah pa je bilo že živahno, ker so dijakf hiteli v sole Dasiravno večina ljudi ni vedela za prihod cesarice še manj pa je bil znan spored njenih voženj, so se zbrale ob križi-ščih čest in na trgih velike tnnožice ter cesarico pozdravljale z viharnimi krici »Živio« in /. mahanjem robeev. Med ten!, *o se je cesarica mn-dila v stqlnt cerkvi. se je :ia*>rnla Pred škofijo sto in stoglava množica, ki je čakala, da se cesarica vroe iz cerkve. Ko je cesarica prišla iz cerkve ter sedla v avtomobil, so iz sto in sto grl zadoneli klici „Živio" in na dvor-ni avtomobil se je vsulo z vseh strani cvetje. Ljudstvo, ki je stalo na obeh straneh ceste, je vdrlo proti avtomobilu cesarice, da so mogli avtomobili le zelo poČasi skozi gosto množico, ki je neprestano sipala na pot, po kateri se je cesarica vračala na kolodvor. Ob 9. dopoldne je cesarica zopet zapustila salonski voz dvomega vlaka ter je bila tu sprejeta od deželnega predsednika grofa Attemsa, dvorne dame grofice Attems in njene hčerke, ki je Njenemu Veličanstvu izročila krasen šopek rož. Cesarico so priča-kovali na kolodvoru generalni Sef-zdravnik soške armade dr. Thoman, ki se je cesarici javii ter izročil cesa-iici pod asistenco podpolkovnika Sehnab 1 a krasen šopek rož v imenu soške armade. Cesarica med ranjenim! vojakt. S kolodvora se je odpeljala cesarica v sprem5tvu policijskega ravnatelja grofa Kanigla, pobočnika erofa Hunvadija, deželnega predsednika grofa Attemsa, dvorne dame grofice Attemsove in generalnega šefrdrav-nika dr, Thoman a najprej v gfr-nizijsko bolnišnico, kjer se ji je predstavil generalštabni zdravnik dr. i Geduldiger kot sanitetni poveljnik ter štabni zdravnik dr. Lusenber-ger. Iz garntzijske bolnišnice se je cesarica odpeljala v bolnišnico Rdečega križa v Leoninumu, kjer je pričakoval cesarico predsednik deželnega in go-spejnega društva Rdečega križa okrajni glavar v p. Del Cott s predsednico tega društva baronico Schwarzovo. Vodja te bolnišnice polkovni zdravnik viadni svetnik dr. Šlajmer je prevzel vodstvo cesarice v bolniških sobah ter cesarici pri vsakem ranjencu razložil način ranitve. Po Ljubljani se pripoveduje zelo mična, dasiravno zelo tragična epizoda iz Leonišča. Tam je pristopila cesarica baje k postelji nekega ranienega Hrvata. Hrvat je bil zelo težko ranjen ter je bilo pričakovati, da v kratkem umre. Govoriti ni mogel več, a ko g^a je cesarica v svoji ljudomilosti lah,io prijela za roko, se je ozrl na njo ter je bilo videti, da je spoznal cesarico, o kateri se je že ves doooldan govorilo, da obišče to bolnišnico. V tem trenotku pa je hrabri hrvatski junak izćihnil. To pripovedovanje je znak elegične fantazije, a ne odgovarja res-nici. Ob navzočnosti cesarice v Leoni-Šču ni umri noben ranjenec, pač pa je tam umri malo pred njenim prihodom neki hrvatski vojak, katerega pa cesarica ni mogla več videti. Cesarica je nato obiskala še hon-vedsko bolnišnico, kjer sta S2 ji predstavila višja štabna zdravnika dr. Tćt in kirurg dr. Pfan. Cesarica si j e dala v vseh teh bolnišnicah razložiti od zdravnikov na-nitve vsakega posameznega vojaka ter je nagovorila vsakega, ga vprašala, kako se počuti, ali čuti hude bolečine, kake so njegove razmere v civilni službi, oziroma s čim se je bavil, predno je moral k vojakom, ali je oženjen in ali ima đeco. Niti enega ranjenca ni cesarica prezrla ter jih to-lažila in jim prigovarjala, da naj vda-no prenašajo svojo kruto usodo. Mnogo oči se je orosilo ob tolažečih be-sedah presvitle cesarice in srca vseh si je pridobilo njeno ljubeznivo in lju-domilo nastopanje. Cesarica je obdarovala vrhu tega vsakega ranjenega vojaka z molitvijo v njegovem jeziku, z rožnim vencem, dozo za cigarete s cigaretami in sve-tinjico ter razdelila v vsaki bolniški ?obi tuđi po več orgljic. Ranjenim častnikom, s katerimi se je cesarica razgovarjala kakor z vsa-kim drugim vojakom, milsotno je podarila v spomin na osrečujoči obisk cigaretne doze z vtisnjenim cesarskira grbom. V honvedski bolniŠnici je cesarica nagovorila tuđi ranjene italijanske vojake. Iz honvedske bolnišnice se je cesarica vrnila zopet na kolodvor v salonski voz dvornega vlaka. V Zvezdi. Dasiravno je bil vsak oficijalni sprejem izključen, si ljubljanska mladina ni dala vzeti prilike, da dokaže presvitli cesarici svojo ljubezen. Oinlji-va je bila manifestacija, ki jo je pripravila mladina vi ada rici. Dolgo pred drugo uro popoldne 50 se te zbirali otroci v Zvezcfi, da napravijo Spalir dvornerau avtomobilu in na izrecno ieljo dijakov so se zbrali dijakt in di-jakinje vseh ljubljanskih šol v prazničnih oblekah, dcklice s šopki vrtnih in poljskih cvetlic, da pozdravijo pre-svttie cesarico. Ob V«3- popoldne se je odpeljala cesarica s kolodvora obiskat ranjence v rezervni botnišnić v c kr. obrtni soli. Vso pot jo je v špalirju postavljeno prebivals^vo pozdravljalo z bur-nimi „Živio" - klici in ji stlalo s cvet-jem na njeno pot Vse pa je preko sila spontan:i manifestacija mladine v Zvezdi. Avtomobili so so v ^-ijpofas-nejšem tempu peljali od Šci burgove ulice proti Wolfovi ul*ci in mimo deželnega dvorca po Kongrcsnem trgu do uršulinske cerkve, kjer so zavili v Gradišče. Vriskajoči pozdravi radosti prckipevajočih mladih src, da se jim nudi prilika, zreti ljubljeni mladi cesarici v obličje in ji izkazati svojo Iju-bezen in vdanost, nišo hoteli pone-hati. Neprestano so doneli uglušjjo^i klici ^Živio."* vladarici nasproti, ki s^ je neprestano zahvali evala na vse strani za izkazme izraze ljubezni in vda-nosti. Cvetje vseh barv iz vrtov in polja se je zgrinjalo nad cesaričinim avtomobilom in nasilalo njeno pot kakor s preorogo na potu usmilienja in človekoljubnosti. Matere so vzdigovale otročiče, ki nišo mogli stati v spred-njih vrstah, da vidijo njo, ki se ob strani Ijubljenega soproga in milost-Ijivega vladarja. trudi končati grozote in trpljenie ljudstva in pnnesti narodom skorašnji tako zaželjeni mir. Kakor sicer ni bila dana ljubljan-skemu prebivalstvu ookszati svoja čustva zvestobe in udanosti, tako je tu z neukrotljivo silo in temperament-nostio izbruhnilo vse čustvovanie pre-bivalstva. Cesarica v obrlnl soli. V Obrtni soli je sprejel cesarico bolnišnićni poveljnik šttibni zdravnik cfr. Fantl s polkovnim zdrav"(ikom dr. Herz manom. Cesarica si je takoj o^!edala kirurgični oddelek. kjer se ji je predstavi šef oddelka polkovni zdravnik dr. Fibich ter jo vo-dil po sobah in razlagal cesarici način rane vsakega posameznega ranjenca. Cesarica je segla vsakemu ranjencu v roko ali pa mu položila roko na ramo, tolažpč ga in se z njim razgo-varjaioč. Vsakega je vprašala, kakor po drucrih bolnišnicah, kje je bil ranjen, kaj je delal, predno je odšel k vojakom, kako dolgo služi pri vojakih, ali je oženjen ali ima otroke. Pri vsa-kem ranjencu se je pomudila dclj časa, dostiierat po več minut, ter vsa-kemu izročila v spomin malo darilce, nože, beležnice s cesarjevo podobo, svinćnike, cigarete in smGrke. Ogledala si je operacijsko dvorano ter odšla nato k invalidom, kjer si je ogledala solo za invalide in de-lavnico za proteze. V tem oddclku se je cesarici predstavil šef oddelka dr. Hibler in nadzdravnik dr. Mahr. Razgovarjala se je z invalidi ter jih tolažila in jim prigovarjala. Ogledala si je nadalje v prvem nadstropju očesni oddelek, kjer se je cesarici predstavil šef oddelka. nadzdravnik dr. Dere a ni. Posebno so čutno se je razgovarjala cesarica z ne-srečnimi slepci! jih tolažila in jim pn-govarjala, da naj s pogumom no5ijo svojo kruto usocto. V obrtni soli se je mudila cesarica poldrugo uro pri ranjencih, s katerimi se je razgovarjala v češkem in nemškem jeziku ter nagovorila tuđi tri italijanske vojne vjetnike v njih jeziku. Kakor se je presvitla cesarica pohvalno izrazila o vseh bolnišnicah, ki jih je obiskala, tako tti ni mogla pre-hvaliti lepega reda, ki je vladal v tem ogromno velikem poslopju ter se je izrazila napram šefzdravniku soške fronte dr. Thoman u, generalštab-nemu zdravniku dr. Geduldigerju in stacijskemu poveljniku polkov. pl. Kleinschrottu, da je bolntimca v ljubljanski c. kr. obrtni soli izmed vseh številnih bolnic, kar jih je videla, do sedaj ena najlepših in najboljše opremljenih. Predno je cesarica zapustila Obrtno solo, ji je pri oitarju na stopnišču v drugo nadstropje nudil momariški su-perijor spargile. Cesarica na Gradu in na Rožniku. Ob pol 5. popoldne se je cesarica po kratkem oddihu v dvomem vlaku, odpeljala na Grad, kjer se ji je predstavil poveljnik vjetniške karanten-ske postaje major v. Kern. Obiskala je kanetico v gozdu ter si nato ogledala Grad. Zelo ji je zlasti ugajal razgled na Ljubljano in okolico. Z Grada se je odpeljala cesarica s spremstvom pod Tivoli, kjer je ob-Čudovsla sprehaja!išča Od tam na Večno pot do travnika sredi gozda, kjcr je izstopila iz avtomobila ter po gozdni poti odšla do cerkve na Zgor-njem Rožniku. Spremliali so Njeno Veličanstvo dežeini predsednik gro! Attems, njegova soproga dvoma dama gro^ca Attemsova, dvorna dama p.]. Kallav, major grof Hu-nyady, grof Kunigl in polkovnik v. K i e i n s c h r o 11. Po isti poti se je cesarica nato vrnila k avtomobilu in povsod zopet z viharnimi ovacijami sprejeta v dverni vlak. Njeno Veličanstvo cesarica se je •zračila presenećeno od prisrčnega spre-jc.Tia v Ljubljani ter je opetovano izrazila naprani soprogi deželnega pred-s^dnika svojo zadovoljnest in je po-cblastila deželnega predsednika grofa Attemsa, da sporoči ljubljanskemu županu za nad vse ljubeznivi in lojalni spojem in dokaze ljubezni Njeno naj-vi$_io zahvalo. ?\adj!;e je presvitla cesarica dala Ijubijanskemu županu po pobočniku gro-u Hunvadvju sporočiti sledeče: V imenu Njenega Veličan-st\a izrekam priznanje ljubljanskemu prebivalstvu za iz-redno ljubeznji\fi sprejem ter ste, gospod župan, poobla-ščeni to Mojo zahvalo sporočiti ljubi janskemuobčinskemu svetu. Glede spontanih ovacij občinstva v Zvezdi nam je še dostaviti, da se je izrazil eden izmed gospodov iz sprem-stva coiarice, da je imel priliko na potovanjih cesarice videti že mnogo ginljivih manifestacij, tako do srca se-gajoćih pa ni videl nikjer. Cesar na soškl fronti. Cesar je izrazil žel;o, ker je v deseti bitki ob Soči prišlo do odmora ali pa ker je morda že končana, izreci vsem vrlim bojevnikom na tej fronti, do katerih bi mogel dospeti, svojo pri-srčno zahvalo, dočim je cesarica na drugi strani želela videti žrtve te ve-lii:2 bitke i:i se jim osebno zahvaliti. Cesar se je odpeljal v soboto ob '48. zjutraj z avtooiobilom iz Ljubljane preko Postojne, Senožeč, Divače in Opcin v Trst. Spotoma so bile postavljene za sprejem cesarja četeT ki so se bile ude-ležile zadnje bitke ter so trenotno bile proste, pa tuđi deputacije čet v fronti so bile dospele k sprejemu cesarja. Cesar je ogovori 1 skoraj vsakega moža ter ga vprašal, kaj je doživel v zadnji bitki, kako se je odlikoval, za-kaj je bil dobi I Že prejŠnje dekoracije. Cesar se je enako ražgovarjal tuđi s častniki in raznim! častniškimi deputa-cijami ter je neprestano vedno nagla-šal napram tem deputacijam, izbranim iz vseh polkov, ki so se udeležili bitke ob Soči, da so se vsi poiki, y knterih so bile zbrane vse narodnosti države, sijajno in vzgledno bili. Odlikovanje generalnega polkov-nika pl. Boroevlća. V stališču glavnega stana je cesar sprejel poročiio poveljnika te fronte, pri katen r.riiiki je odlikoval cesar g e ;i c 7 n 1 n e g a polkovnika Boroevića s komanderskim križem reda Marije T e r e z i j e ter je izrekel njegovemu generalštabnemu šefu iznova svoje najvišje priznanje. Cesar v Trstu. Na Opčinah je cesarja pričakoval tržaški namestnik baron Fires Skene. Dasiravno prvotno ni bilo določeno, da cesar obišČ2 Trst, se je cesar ven-dar odločil posetiti tuđi to mesto. Te-lefonično se je v Trst sporočilo, da dospe cesar tja. Prebivalstvo je v vsej naglici po-skusilo pripraviti cesarju dostojen spre-jeTi. Razobesenih je bilo vse polno zastav, vse vejastvo in vse prebivalstvo je bilo na cestah ter je cesarja burno pozdravljalo m vrvelo k avtomobilu, tako da je bila pot dostikrat zastav-ljena in so mogli avtomobili le s te-žavo skozi mtiožice, ker je vse hotelo vhdarja videti. Tako je šla vožnja v najpočasnejsem tempu do namestni-stva, kjer je pričakoval cesarja dvorni svetnik baron Glanz z uradništvom namestništva. Cesar je obiskal tu na-mestnikovo soprogo ter stopil na teraso palače, kler ga je množica zopet z viharnimi klici pozdravljala. Žc med vožnjo v Trst je bilo prebivalstvo obsulo cesarjev avtomobil s cvetiem med odmorom, ko je čakal avtomobi! na cesarja pa je ljudstvo spontano okrasilo vse konture avtomobila z rožami in drugim cvetjem. Cessr je izrekel ginjen nad takim dokazom ljubezni s strani prebivalstva Trsta in njegove okolice svojo zahvalo ter je naročil, da se sporoči prebivalstvu Trsta in njegove okolice za dokaze požrtvoval-nosti in patriotičnega čustvo-vanja, prinešene v težki uri, kakor tuđi za ljubezen, izka-zano mu povodom njegovega prihoda ter za čustva zvestobe in udanosti najprisrčnejša zahvala. Od namestništva se je odpeljal cesar v pristanišče obiskal pristanišče samo in pristaniške naprave ter se je odpeljal nadalje v Prošek. Pogled na Miramar. Spotoma se je cesar ustavil na tibem mesiu, kjer se je nudil krasen razgled na grad Miramar. Cesar se je delj časa pomndil tam ter se oziral na grad, kjer je prcživel svojo mladost. Jadransko morje temno modro z jasnim razgledom na Gradež in proti izlivu Soče se je nudilo pogledu ob prekrasnem vremenu. Srebrno se je svetila obal ter vzbujala spomine na sele nedavno pretekle dni. Cesar na Krasu. Preko Prošeka se je odpeljal cesar čez Komensko planoto tja v Vi-pavsko dolino ter pregledal spotoma zopet čete in deputacije. Ćelo iz poljskih bolnišnic so prihiteli ranjeni vo-jaki, ki so mogli hoditi, da vidijo svojega cesarja, svojega Ijubljenega vojnega gospodarja. Frenetično pozdravljen je dal cesar veČkrat ustaviti ter delil odlikovanja. Vsi višji poveljniki so dobili od cesarja odlikovanja, enako pa je cesar razdelil tuđi med moštvo mnogo zlatih hrabrostnih svefinj ter hrabrim braniteljem ižrekal svojo zahvalo in jim segal v roko. Kjer je bilo prebivalstvo pravo-časno izvedelo za prihod cesarja, je postavilo slavoloke ter posulo cesto, če ni bilo cvetlic, s travo in zelenjem. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 4. jnnija 1917. 126. štev. Ponekod so prepevali cesarsko pesem, povsod pa je bil cesar sprejet z glu-Šečimi klici „živijo*. Cclo pot, zlasti pa ob vbodih v razne krije se je bilo postavilo prebivalstvo in vojaštvo na obeh straneh ceste in župani, mnogi z odlikovanji, so pričakovali cesarja. Povratek v Ljubljano. Preko AJdovščine in Postojne je Šla pot nazaj v Ljubljano. Povsod je bil cesar z nepopisnim navdušenjem sprejet, povsod ga je pričakovalo ob cesti prebivalstvo in vojaštvo. Skozi kraje se je vozil cesar počasi, da so ga mogli ljudje, ki so dostikrat prišli iz mnogo ur odbijenih krajev, tuđi videti. Povsod so mu sipali cvetje na njegovo pot. V Ljubljani. Ob 8. zvečer se je pripeljal cesar zopet v Ljubljano, pozdravljen od pre-bivalstva z nepopisnim navdušenjem in pod pravo točo šopkov. Cesar o soškl armadl. Vedno iznova je cesar naglašal, da je to, kar je soška armada izvršila brez vsake primere ter je hvaležno pnznaval, da so vse Čete enakoraerno deležne zasluge, da se je bitka zrna-govito dobojevala. Vedno je tuđi naglašal, da je posebna zasluga pri za-vnvtvi sovrainih napadov v idealnem sodelovanju pehote in artiljerije ter v sknpnem delovanju vseh panog in branš v armadi. Naknadno poroča korespondenčni uradt da je izdal cesar povodom svojega obiska pri soški armadi armad-nemu poveljniku pl. Boroeviću tole povelje, da je razglasi svoji armadi: Moji solki armadi! V najtežji, večdnevni borbi ste zavrnili dolgo pripravljene, s posebno mogočnimi silarai izvršene sovražne napade ter ste sovražniku zopet pokazali, kako junaštvo je v Vaših prsih. Čutilsem potrebo, da pohitim k Vam, da se Vam v Vaši sredi zahvalim za Vašo hrabrost, vztrajnost in vdanost. Iz vseh delov ljubljene domovine ste stali z zdru-ženimi močmi skupaj ter ste izvršili občudovanja vredne čine in si z a s 1 u ž i 1 i zahval o domovine. Ne morem izreci vsake-mu posameznemu izmed Vas iz obličja v obličje svoje zahvale. Komanderski križ vo-jaškega reda Marije Terezi je, ki ga p r i penjam danes na prsi Vašemu mnogo preizku-lenemu poveljniku, gene-ralnemu polkovniku pl. Boroeviću, naj ne dokazuje samo armadnemu poveljniku Mojega priznanja, marveč naj pokaže tuđi Vam vsem, voditeljem in borilcem, Mojo globoko hvaležnost, Mojo ponosno zadovoljnost. B o ž j i bi a go s 1 o v je bil z nam i. Molimo kVsemogoČ-nemu, da nas spozna tuđi še naprej za vredne svoje mi-lostljive zaščite ter nam da končni in po pol ni uspeh! Postoj na, 2. junija 1917. Karei. Večer na gradu. Po povratku cesarja sta se Veli-čanstvi nekaj časa sprehajali pred dvornim vlakom. Pred kolodvorom zbrana množica je cesarsko dvojico zapazila ter ji prirejala burne ovacije. Cesar in cesarica sta se odločila, da v lepem večeru obiščeta še ljubljanski Grad ter sta se odpeljala z avtomobi-lorn s kolodvora in dospela na vrh Grada, kjer je v lučih žarel na strani proti kolodvoru od poveljnika Grada majorja Kerna aranžirani napis. Nekako ob pol 10. zvečer sta cesar in cesarica zopet zapustila ljubljanski Grad ter se odpeljala preko Šentja-kobskega mostu, Vegove ulice, Kon-gresnega trga, Selenburgove ulice in Dunajske ceste na aj na kolodvor. Kljub temi je mnogo ljudi spoznalo cesarsko dvojico ter jima klicalo pov-«od .Živela!" Cesar in cesarica v Po stoj ni. Cesar in cesarica sta prenočila v spalnem vozu dvornega vlaka ter se v nedeljo zjutraj ob 7. skupaj odpeljala iz Ljubljane. Kljub rani uri so ljudje spoznali cesarsko dvojico ter vzklikali cesarju in cesarid ne samo v Ljubljani, marveč tuđi v vseh krajih, skozi katere sta se vozila, svoj navdušeni pŽivio!" Nedelja je bila slavnosten dan za Postojno, nekako ofidjalni sprejemni dan. Mesto se je bilo okrasilo z xa-stavami, obeliski so bili postavljeni, drogovi z vena in giriandami, skratka, Postojna si je bila odela praznično obleko. Pota, po katerih se je vozil avtomobil, so bila postlana s travo in cvetlicami, na cestah je bilo vse živo prebivalstva in vojaštva. Pred cerkvijo, kjer se je avtomobil ustavil, so čakale cesarja in ces*» rico deputacije, sole in društva, de-ttioe v Mita oblekah so posdrivtiite cesarja in cesarico s cvetljicami, krattca pot do cerkve je bila v enem tftmen cvetju in neprestano se je sipalo cvetje na vladarsko dvojico. Med tem, ko j# bila cesarica v cerkvi, je prebivalstvo okrasilo cesarifin avtomobil z rdečimi rožami in listjem. Cesarica v Trstu. Po božji službi sta se cesar in cesarica ločila. Cesarica se je v sprem-stvu generalnega polkovnika Boroeviča, ekscelence grofa Hunvadija in dvorne dame Kailaveve odpeljala v Trst. Spotoma je cesarica obiskala več bol-nišnic. V Tntu je bila tuđi cesarica, kakor prejšnji dan cesar, vi harno pozdravljena. Tam se je mudila na kratkom zajuteiku pri soprogi nametnika baronici Fries Sk^ne ter se je vrnila proti večeru v Postojno, da tam po-čaka cesarja. Cesar v Pulja. Preko Št. Petra se je odpeljal cesar s svojim spremstvom skozi vso Istro v Pulj, da obišče tam sloječe ladje vojnega brodovja. Iz vseh krajev na Kranjskem in v Istri so prihiteli prebivalci k cesti, da vidijo svojega cesarja. Daloma je prihitelo prebivalstvo v narodnih nošah, deloma v prazničnih oblekah. Tuđi na tcj poli je imel cesar priliko spoznavati gin-Ijivo zvestobo in udanost jugoslovan-skega ljudstva. Cesar se je vstavil v mnogih mestih in krajih ter zapustil avtomobii in se nepnsiljeno raz^o-varjal z ljudstvom. V Pulju je bi!o brodovje pripravljeno za sprejem cesaria. Tu je cesar obiskal tuđi teđ strpno in vendar ^inljivo potrpežljivo je vztrajalo prebivalstvo rt?, svojih mestih in zlasti pri kolodvoru so osta'e množice dolge ure ter pričaVovale cesarja in cesarice. Toda zmračilo se je in tema legla na ljubljanske uilce a vroča želja čakajočih se ni hotela iz-polniti. Sele par minut pred 11. po noči sta dospela cesar in ce^rica na kolodvor. Gromoviti klici „Živio" so jima za done! i iz vrst ljudstva, ki je bilo pričakalo njenega prihoda, nasoroti in še dolgo, ko sta bila cesar in cesarica že v saionskem vozu, je bilo sli-sati radostno vsklikanje odhajajočih. Gdhod. Cesar in cesarica sta med tem že zapustila Ljubljano in kranjsko de-želo. Danes, v ponedeliek zjutraj ob 4. in 20 minut je bil definitivno do-ločen odhod drornega vlaka. S seboj nosita gotovo — to pri-čakujemo z vso zavestjo in z upra-vičenira ponosom — spoznanje, da živi tu na jugu odločen, hraber narod z zvestim srcem, ki je kljuboval sto-letja in stoletja krutim sovražnikom, ki so pritiskali na njega z vseh strani, ki se bo vedel tuđi v bodoče vbraniti vseh svojih sovražnikov. S seboj pa nosita tuđi zavest, da bo ta narod tuđi v bodoče ena poglavitnih opor domovine in vladarske hiše. Jugoslovanski klub. (Od našega posebnega poročevalca.) D un a j, 1. junija. Jednotna organizacija, ki so si jo ustvarili naši poslanci, zavzema v parlamentu odlično mesto. »Jugoslovanski klub« šteje 33 po^ancev in obsega brez izjeme vse zastopnike našega naroda, je torej absoluten reprezentant naše narodne politike v dunajskem parlamentu. Organiziran je Jugoslovanski klub na majoritetneirj principu. V njegov delokrog spadajo vsa vpra-šanja, tičoča se naših narodnih inte-resov. Klubovi sklcpi so za vse po-slance 6trogo obvezni, ako so bili sprejeti z Vi večino, V zadevah go-spodarskegft io kulturnega značaja, ki nišo v Žrektni zvezi * nacijonalno politiko, je poslancem dana možnost, da nastopajo v zmislu ožjega programa svojih strank. Dosedanji parlamentarni klobl hrvatsko - slovenski, narodni in dalmatinski obstojajo kot nekaki pod-klubi, ki imajo mažnost, da dajo svojim članom direktive za stališče, kl ga naj zavzamejo, kadar priđe eoa ali druga zaieva v razpravo pred plenum »Jugosiovanskega klubac. Seveda pa je sklep tega plenuma, ako je bil sprejet z */» većino obvezao su vie. taft s* om, kalsrlli pod- ktab je aofda prt) skknU dm-gače. Napredna slovenska poslanca dr. Ravnihar in dr. R y b a f se nahajata v »Narodnem klubu«, kate-remu pripadala ie poslanca profesor Spinčić in dr. Laginja. Načelnik tega kluba je prof. Spinčić. Temu klubu so izročeni tuđi specijalni Interesi dr. Oregorinovefa volilnega okraja, katere?a vodiini možje so na-prosili drja. Rybafa, da zastopa nji-liovega oiisotnega poslanca. Za predsednika si je »Jugcslo-vanski klub* izvolil poslanca drja. Korošca, za p^dpreosednika pa poslanca drja. L a g i n j o. Kot prvi odiočilni oi7;an fuiigira iz 10 članov obstojcča ,-parianientarr. i komisija, kateri pripadajo slcJeći poslanci: Bi-ankini, dr. Duiibić, :aetnik Fon. dr. Jankovič, dr. Korosec, dr. K"rek, dr. l.aginja, vitez Po^jačnik. dr. Rybar in dr. Srnodlalva. V predsedništvu zbornice je za-stopan Jugoslovanski klub s pođ-predsednikom vit. Poručnikom, poslancema drjein. Ra v n i h a r -jem in drjem. L. Pogačnikom kot zaplsnikarjema ter posl. drjein. Sesardićem kot reciiteljem. Z ostallmi slovanskimi delega-cija.nii skuša vzdrz.avati Jugoslovanski klub čim najožje stike. Z?asti vln-Ja med »J. k.« in Češkim Svazom« prav ozko razmerje in oba kluba bodeta postepala čim naiednotnejše. Prinos popoldne stn v".:\\ predsed-ništvi J. k.* in WC. S." konferenco, kako uravnati nadaljno edmtno taktiku ohch delegacij. Da bo mngel J. k.< s čim večjo preglcdnostjo in energijo zaslcdova-ti razna važna aktualna vprašanja, je skienil izvoliti več pododsekov, l:i na] pripravljalo gradivo ?a klnbove skbnc. Dva taka odseka že delujeta: eden se bavi z aprovizačnimi zade-vami, druiri zbira materijal za energično akcijo, tičočo se političnih persekueij. X\::b je opr^vil tud: že več važnih ir^ervepcij. Teko so s? danes v imenu k'uba vodali poslanci dr. Koro š e c, dr. I? a v n i h a r in dr. R y-baf k železniškemu ministru baro-nu Forstnerju v za devi uvedoe tlezv. rJiJŽbenepra jozika pri železnicah ter donortacij slov. žel*zrrških uradni-glasili, da so razmere ki so se razvile v clasili, cia so razmere, ki so se v zactajem Času tako pri državni kakor rri južni železnici postale po-vsem neznosne. Napram sloven-sk'm železr/lskim nastavljencem se zlorp.hljajo sedanje izredne prilike, vsf obziri na znkonite pravrice sloven-?!-ega občinstva se puščajo v ne-inar. Poslanci so ministru predložili ćelo vrsto tozadevnih konkretnih pritožb. Earon Forstner ie odgovori] da se naredba glede službercTa jezika zlorabi ja, ako se toimači tako, da je žel. nastavliencem ce!o privatno slovensko medsebojno ob-ćevanje v rAužbi pre^ovedano in da se ta naredba na ćelavsko csobje spleh ne nanaša. Minister je prosil poslance, da naj m'u vsako tsko zlorabo sporeče, na kar da bo dal krivce eksemplarično kaznovati. Glede premeščanja slovenskih železniških nradnikov je minister izjavil, da »seveda« vlada rikakor nima namena spraviti vseh slovenskih uradnikov s slovenskega ozemlja. Službeni oziri zahtevajo, da se višje uradništvo po potrebi mesa in da ne ostane navezano na kronovinske meje, glede prometnih uradnikov pa je minister sploh negiral, da bi sistematično premeščanje Slovencev v nemške kraje odgovarjalo njegovim intencijom. Tuđi je glede vpoklicov mnogih slovenskih uradnikov v vojake po-udarjal, da temu ni kriva železnišlca oblast, ki se zaveda. da neobhodno potrebuje v težki železničarski službi vsakega posameznika. Ker minister krivcev ni imenoval, so spopol-nili naši poslanci nicvf^vo iz.m.vo s konstatacijo, da so slovenski žclezni-čarji predmet sistematične eonje, ki jo vprizarjajo takzv. nemške železni-čarske strokovne organizacije. Fo-slanci so ministra tuđi opozorili, da je njegova dolžnost izvršavati nad-zorovalno pravico tuđi pri južni že-leznici, pri kateri so razmere ponekod še hujše, kakor i-ri državni. Po-slanec dr. Ravnihar se ie podal tuđi k ravnateljstvu južne ^eleznice, ki se pa očividno še ne zaveda, da so minuli oni »lepi čaši«, ko se je brez kontrole delalo kar se je hotelo. Jugoslovanski klub bo imel železničar-sko vprašanje v bodoćc trajno v evi-dencL Nujno in opetovano je urgira! klub tuđi nekoliko zagonetno zadevo poslanca drja Božidara V u k o t i -ća. ki se nahaja na Ogrskim kot prostak v vojni službi in še dosedaj navzlic cesarskemu ukazu, da imajo poslanci 2e od 15. maja dopust, ni mogel dospetl na Dunaj. Interveniralo se je že potom domobranskega ministra in danes so se sklenUi še drugi koraki, ki bodo, kakor je upati, konečno resili vprašanje, kje se na* hala dr. Vukotić in zakaj ne priđe. V sredo se prične v državnem ibora y okviru budf etne dcbaie ve- Utui politična diskusija. Min. pred-sednik bo odgovarjal na slovanske deklaracije, kakor se zatrjuje v nem-ških kroffih, popolnomm nefitiv-n o. Klub je določil svojega predsednika drja Korošca in pod predsednika drja Laginjo kot svoja slavna govornika, ki bodeta precizirala stališče jugoslovanske delegacije napram Clam - Martinicovi vladi. Kako važnost pripisuje vlada odgovoru ns slovanske deklaracije, je razvidno \z dejstva, da se vrši jutri radi tega posebno posvetovanje ministrov, ki bodo doloČili tekst tega odgovora. Z razpravo o budgetnem provizoriju ruutopa kritična doba Clam - Martinicovega kabineta. Do-volj je. ako konstatiramo, da vlada nima v zbornici većine. Kdo ji naj votira budgetni provizorij? 2e iz tega je razvidno, da glasovi o skorajš-njem padcu Clam - Martinicove nišo brez podlage. Usoda sedanje vlade, ki je po svoji sestavi in po svojem programu povsem nemškonacijonal* na, Jugoslovanom ne more delati no-bene preglavice. Njihova politika je postavljena na nov temelj in Jugoslovanom more biti všeč Ie vlada, ki je principijelno pripravljena razprav-ljati o njihovem programu. Mi uradno poročilo. Dunaj, 2. junija. (Koresp. urad.( Uraclno se razglasa: VZKODNO IN .IUGOVZHODNO BO.HŠČE. NiČesar novega. ITALIJANSKO BOJ1ŠCE. Davi se je ponesrečil pri Gorici sovrzžcn napad. Sicer ob Soči samo topovski boji in jako živahno letalsko delovanje. Naši bojni letalci so zbili v zračnem boju dve sovrazni letali. Na tirolski fronti so vzele meseca maja naše napadov željne čete 8 oficirjev, 728 rnož, 10 strojnih pušk in 3 metala granat iz sovražnih pozicij. Sef generalnega štaba. DOGODKI NA MORJU. Dunaj, 2. junija. (Kor» urad.) Uradno se razglaša: V noči od 31. maia na 1. junija je vladalo v ozemlju Trsta in na so-sednjem obrcž:u živahno ponoćno letalsko delovanie, pri čemur so naša pomorska letala žeiezniške naprave in druge vojaške objekte v Červinjanu in St. Giorgio di Nogaro obložila z bom-bami z opaženim nspehom. Sovražni letalski napadi na Trst in okolico so ubili enega dečka. Materijalne škode ni. Pri nočnem zasledovanju se je po-srečilo našemu leialcu poročniku linijske ladje Banfieldu, sestreliti sovražno leialo na sovražnem ozemlju. Mi nismo izgubili nikakega letala, Brodovno poveljstvo. Dunaj, 3. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. V dolini Putna je bil sunek ro-munskih čet krvavo zavrnjen. ITALIJANSKO BOJIŠCE. V ozemlju Sv. Marka pri Gorici so vrgH oddelki stotmka Sonnewenda sovražnika z rezkim šunkom iz njegovih najsprednejsih jarkov. Pustil je nam 10 eficirjev, 500 mož in 4 strojne puške. Italijanski letalci so obmetali Trst in istrske kraje z bombami. V Trstu je bila ubita ena žena in en otrok. Na južnotirolski fronti številni zračni boji. JUGO - VZHODNO BOJIŠČE, Neizpremenjeno. Sef generalnega štaba. Berolin, 2. junija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJI5CE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba-varskega. Kakor prejšnje dni se je stopnje-valo bojno delovanje artiljerije v loku Wytchaete. Na fronti pri Arrasu je bil ogenj posebno pri Lensu in na sever-nem bregu Scarpe močan. Pri izvidnih praskah so napravile naše napadalne čete nekaj vjetnikov, med temi tuđi Portugalce. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Pri Allemantu, severo - vzhodno Soissonsa, sta izvršila neki hanoverski in neki vestfalski polk, učinkovito pod-pirana pa delih preizkušene napadalne čete, artiljerije, minometih in letalcih, napad s polnim usdehom. Z nenad-nim navalom je bila franeoska pozicija v obsegu kakih 1000 metrov vzeta in vzdržana proti ponovnim protinapa-dom. Trije oficirji in 187 mož je vje-tih, Itevilne strojne puške in minometi vplenjenf. Na obeh bregovih Scarpe in vzhodno Mase je bilo ognjeno delovanje od časa do časa živahno. Armadna fronta general-f eidmarSala vojvode AN fer eh ta Wurtemberškega. V maju so na zapadu pripeljale naše ćete 237 ofcciriev, med iyimi 1 generala, 12.500 mož vjetnikov, 3 topove, 211 strojnih pušk, 434 brzo-strelnih pušk in 18 minometov kot plen. VZHODNO BOJIŠCE. Položaj je neizpremenjen. MAKEDONSKO BOJISČE. Na zapadnem bregu Vardarja so vrgli bolgarski bataljoni sovražnika iz sprednje stražne pozicije pri Malem Alčaku in so zavrnili več protina-padov. Prvi generalni kvartirni rac^ster v. Ludendorff. • . • Berolin, 3. junija. (Kor. urad.} Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠĆE, Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. V odseku Wytchaete je trajal močan artiljerijski ogenj tuđi včeraj. Med Lensom in Queantom je ognjeno delovanje tuđi ostalo živahno. Ponoči so napadli Angleži pri Loosu, ob ootoku Souchez in severno Monchv. Bili so zavmjeni. Na posameznih kosih jarkov jugo - zapadno Lensa se še vr-šijo boji. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Bojno delovanje vzdolž Aisne in v Champagni je bilo na sploh neznatno. Naše napadalne čete so pripeljale ob Chemin des Damesu jugo-vzhodno Filaina več metal plamenov, ob Aisni 15 vjetnikov. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al-brehta Wtlrtemberškega. Na desnem bregu Mase je bilo pri Raudimontu, Combresu in St. Mi-hielu več franeoskih izvidnih čet od-bitih. Ponoči na 1. junija so obmetali angleški letalci v etapnem ozemlju na-hajajoče se taborišče z bombami, ki so izmed franeoskih vjetnikov ubile enega moža, jih ranile 91. Naše letal-ske skupine so vrgle pred fronto pri Arrasu in Aisni s spoznanim učinkom bombe na žeiezniške naprave, muni-cijske in transportne zaloge. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem so na-sprotniki včeraj izgubili 10 letal. VZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Ob Moldavi so bili zadnje dve noči med dolinama Susita in Putna zavrnjeni romun. šunki- MAKEDONSKO BOJIŠCE. Zapadno Vardarja in južno Hume in pri Alčatmahu so se izjalovili napadi več sovražnih stotnij pred bolgar-skimi pozicijami z mnogimi izgubami. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Cesar Viljem cesarju Karlu in cesarici Ziti. Berolin, 1. junija. (Kor. urad.) Cesar Viljem je poslal cesarju in kralju Karlu nastopno brzojavko: V žilavem borenju pripravljena za nove boje je Tvoja soška armada klju-bovala mogočnemu trdovratnemu navalu laškega sovražnika in ga strmoglavila. Tej in četam Tvojih dežel čestitam na velikem uspehu. Bog bo še nadalje z nami. Na cesarico in kraljico Žito je brzojavil cesar Viljem: Po poročilu feldmaršala Hinden-burga je sedaj velika angleško - tran« coska ofenziva nekako zaključena. Od lanske pozne jeseni pripravljeni in od zime dalje napovedani naval, podpi-ran po ogromnih množinah artiljerije in armad, se je izjalovil po sedera-tedenskem trdem borenju. Božja po-moč je podelila našim brezprimernim četam nadčloveško moč, da so izvršile sijajna dela in prestale uspešno naj-ogromnejše boje, ki jih je kedaj vi-dela vojna zgodovina. Vsi junaki! Njihovi Čini zapovedujejo spoštovanje in zaeno vročo hvaleinost, katero jim je dolžan vsak Memec. Hvala in zahvala Gospodu za tako krasno ljudstvo ? oroiiul 126. Stev. »SLOVENSKI NAROD', dne 4. junija 1917. Stran 3. 1 ~^«Vl^n«i^M Vojna z Italijo. Italijanska ofenziva se ]e pričela 12 pr. m. z artiljerijsko pri-pravo, dne" 14. pr. ni. je prijurišala na bojišče infanterija na raznih krajih hkratu, pred vsem na levem krilo ita-lijanske soške arrnade, hoteč zavoje-vati visine nad Avčami, Plavmi in za-scsti Sveto Goro. Ko so se pa posa-raezni šunki, mestoma jako ljuti, izjalovili in je Cadorna uvidel, da po novem načinu boja tuđi ne bo dobrega sadu, je zopet zaupal svojo srečo me-haničnemu šunku v masah. Dne 23. pr. m. je pognal svoje napadalne kolone na širini 40 km od Plavi do morja na generalni naval. Dva dneva je divjala ogromna bitka na tef širini. Dne 25. pr. m. pa je že pošla sapa italijanskim napadalcem od Plavi do Vipave, to je na prostoru okoli 20 km. Ta dan se je preložila italijanska na-padalna sila na kraško visoko planoto. Naša aktivna in sijajna obramba pa je tuđi tu uničila velik del italijanske ofenzivne eneržije, tako da se je napa-dalni prostor zopet zožil in omejil na 6 km širok odsek pri morju. Po bin-koštni nedel;i je bitka ob Soči tretjič vzpiamtela. Vodice, Sv. Gora, severo-vzhodno Gorice, pri Jamljah so bili šunki na naše pozicije. Potem mirneiše, na to samo artiljerijski boji, pri Vo-riicah zopet silen italijanski napad. Taki napad- najbrže ne prenehajo in rnorda vsplamti zopet bitka ob Soči do grozovitosti, ali ako sodimo po izkusnjah prejšnjih soških bitk, bi uteg-ni1 nastopiti sedaj na primorski fronti daljši odmor. — K ofenzivi či'amo v poroci lib: V tej bitki so bili italiianski uspehi na Krasu še manjši kakor v devtti. Od Hudegaloga do mora, torej na frontni crti 6 km, so približno en kilometer globoko prodrli. Število so-de'uiočih topov je znašalo brez ba-teri| pri Zdobi in brez pomorskih to-pov, ki so z ladij pri Gradežu obstre-Ijevali južni odsek fronte, nad osem Sto. Trsta pa je važnega zapaha preff njim Grmade Italrnni nišo osvojili. Vedno še leži Grmada za bojno fronto in je zbog svojega obvladajočega položaja sigurno in neom~i.no jamstvo, da pripravljeni italijansk; lanzieri ne bodo jahali od Miramara ali z Opčin ćol na ceste tržaškega mesta. Kadaj se prične tu juriš, tega ne more nihče red. Gotovo je, da se računa na to eventualnost, da je obramba pripravljena ali da se morda že kar zabrani nava!. To, kar se sedaj godi na primorski fronti, je kakor zadnje poje-ma'rče tresenje po velikem potresu. Po bojih od 22. do 26. pr. m. je 28. napočil dan. na kateri so se vsi, bo-jevniki in gledalci, oddahnili kakor oproščeni grozne more. Vedno jas-nejše se je izražalo spoznanje: bili smo veliko bitko in konćali smo jo nepremagani in neomajeni. Angleška pomoć Italija-nom. Iz vojnih poroćil v angleških iistib je razvidno, da v italijanski ofenzivi ne sodelujejo samo angleski težki topovi, arapak tuđi angleške pomorske sile. wDaily Teleeraph• poroča, da so bile italjjanske operacije Krepko podpirane po angleških kri-žarkah. Iz bojev na Krasu. Iz poročil: V glavnem navalu na Kostanjevico, Kudilog, Jamlje in obmorje je bil Kras poln stratega hrusča in goste sopare, atmosfera sama je bila vsa vzburkana, kajti letald, ki so se vrnili, so pri povedovali, da so v visini 4000 m ću ili vnince in vetrove. Sredi te sopare je došlo do številnih zračnih bojev. Italijanski aparati so se mi zdeli kakor ognjene kroglje med Biljami in Vnojbo. Italijanski minomet! so iz mnvega Krasa vrgli crne oblake. Av-strijski topovi so odgovarjali z ne-prestanimi salvami. Poteč so se stali naši topničarji moško pri vročih ceveh. Popoldne šeie je italijanska infanterija zapustila svoje jarke. Zapiralni ogenj c in kr. artiljerije je prevrgel ćele vrste napadalcev, z ostankom je obra-^1?^! brzi ogenj naše infanterije. Med Fajtjim hribom in Vipavo je dvakrat zaman sovražnik naskočiJ avstroogrske Visinske pozicije. Strelci so vrgli napadno četo dol k reki. Vzhodno Faj-tjega hriba so bili Italijani s proti-sunkom takoj pregnani iz pozicije na griču, v katero so bili vdrli. Vsi drugi napadi tukaj so se razbili že v arti-ljcrijskem zapornem ognju in ob hi-trosti strojnih pušk. Na prostoru pri Kostanjevici je sovražnik popoldne ob 3. zopet začel streljati s svojimi topovi, rninometi in strojnimi puškami. Ob 4. so bili prvi globoki in tesni napadi zavrnjeni pred ovirami. Ob 5. se je tretji napadalni val zlomil v jarkih honvedov. Pozidja je zopet popolnoma v naših rokah. Slovenski junaki branijo Sveto Goro. Iz nekega pisma: Proti večeru okrog 6. ure smo dobili poveije: 1. četa 10. stotnije gre na pomoč 12. stotniji, ki se nahaja na desnem krilu našega bataljona na Sv. gori. Na potu v postojanske nas je I sovražna artiljerija z gore Sabotin I precej pozdravljala s šrapneli, od strini pa že sovrižna pehoU, ki je med tem * časom vdrla v naše postojanke desno od našeg* bataljona pri nekem dm- > gem polku. Pa sreCe nišo imeli, ker \ še 10 minut nišo bili v postojankah { Naia pehota, ki je tuđi Um prišla na x pomoč, jih je takoj z ročnimi grana-. tami rapođila naraj. Ta pot iz naših , postojank je bila IUlijinom krvava . pot. Za petami so kurili tišti, ki so jih . pregnali iz postojank s strojnimi in . navadnimi puškami, od strani mi; > najbolj jih je pa obračala in nosila po { zraku naša artiljerija, ki nam na našo . znamenje takoj priskoči na pomoč. Tako je minul prvi napad z velikimi , lzgubami sovražnika. Dva ponoćna > napada sta se pa takoj zrušila ob ( ognju naših navadnih in strojnih pušk. Potem je spet sovražnik deloval z [ artiljerijo, težko in lahko, ter z minami tako, da je vse naše postojanke zrav-nal, lepo in zeleno grmičevje pa je , vse izginilo. Opoldne je prihrulo desno od nas sovražne pehote kakor listja in trave v postojanke. Naša pehota je , bila v kavernah skrita pred sovražnimi granatami in minami. Pa tuđi tokrat se jira je napad ponesrečil. Na naše znamenje mu je pošiljala naša artiljerija pred postojanke zapiralni ogenj z granatami. Pehota je pa udarila na nje z ročnirai granatami. Nekaj nad 200 so jih vjeli; kolikor jih je pa be-žalo nazaj, jih je še veliko končalo od krogel naših navadnih in strojnih pušk od strani, največ pa od naše arnljeriie, ki jih je kar po zraku nosila. Tako branimo slovenski jantje Sv. Goro pred sovražnimi napadi. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 2. j u n i j a. Artiljerijski ogenj je bil včeraj severno in vzhodno Gor.ce živahnejši kakor sicer in je ostal posebno ljut na severnem krafkem od-seku. Naše baterije so od^ovarjale na ogenj sovražnika proti našim čnarn na Fajtjem hribu, kateremu so sledila sovražna patruljska podjetia. V noči na 31. maja smo odbili pri Vodicah zopet sovražen napad na visino 652. Dva z moćnim artiljerijskim ognjem pripravljena vpadna poskusa na naše crte na visini 126 južno Crčine in na visini 174 severno Tivolija sta imela isti neuspeh. V isti noči je po-maknila naša inianterija na Krasu južno Koštan ievice z nenadnim posto-panjem naše crte na fronti 2 km približno za 400 metrov. Včeraj so bili nad Gorico številni letalskt boji. Naši letalci so preprečili napade na mesto. Pri Ajševici je bilo jedno sovražno letalo zbito na tia. Voja?ke naprave, letališča, zaloge in žclezniška steka-lišča vzdolž devinskepra brega do Cbčin severovzhodno Trsta so bile uspešno z bombami obložene. Aparati so se vmili nepoškodovani. liaii'« in Amerika, Po poročil ih prometne ga ministra Arlotta, ki jih je dobil „Corriere della sera* iz Washingtona, se razvidi, da Italija ne srne gojiti prevelikega upanja, da bi dobila iz Severne Amerike ladij in s temi žita in premoga, ker sama rabi ladje v trgovskem prometu z južno Ameriko. Arlotta govori samo o 300.000 tonah interniranega nemškega ladij-skega prostora, katere^a v Amenkt popravljajo za oomorsko vožnjo in izjavlja, da ćelo Severne Amerike moć in dobra volja glede velikih potreb zaveznikov poznata svoje meje. Iz Washine~iona poročajo, da so Zjedinjene države ponudile Angleški novih 75 milijonov dolar,ev. Tako je doseglo skupno posoji'o 100 milijonov dolarjev. Italija je dobila doslej 25 milijonov; od novega posojila dobi zopet del. Položaj na Suskem. fiaska ofeaz va. Luga no, 2. junija. Petrograjski poročevalec „Times" javlja, da so za-povedniki na frontah sprejeli vojnega ministra Kerenskega z velikim navdu-šenjem, obljubil je, da pojde na čelo, kadar se začne ofenziva Pomoćnik vojnega ministra poikovnik Jakubovič je imei na vojaškem zborovanju govor, v katerem je povedal, da je z vojaškega stališča vse pripravljeno za ofenzivo. Obtoženi ruski funkcijonarji. Stockholm, 2. junija. Provizo-rična vlada je odredila, da je vseh 63 v prvih dnevih revolucije aretovanih ministrov in drugih visokih funkcijo-narjev izročiti narod nema zborovanju, da jih obsodi. Mtrm\% mm Bukia Stockholm, 1. junija. Protire-volucijonarno gibanje na Ruskem je začelo naraščati. Na kongresu kadetov in na zborovanju vseruskih oficirjev v PetrogTadu so bile bume razprave. Sklep podpirati reorganizirano vlado, je bil sprejet lc z 265 proti 346 glasom. Željo, da naj se ustanovi rnočna centralna vlada, podpirajO zlasti vesti I o anarhističnih razmerah v provinci. IO poslancu Puriikeviču, ki je načelnik oiginizacij za preakrbo fronte % itvili, trt£ gluito ekjtre«aib ddra*. 4» ] dela proti revoluciji in poskusa upli-vati na armado v monarhičnem smislu. Sovet delavskih in vojaških zastopni-kov je izgubil mnogo svoje popularnosti, ker ni mo^el doseči takojsnjega miru. Moskovski sovet delavskih in vojaških zastopntkov je s posebnim sklepom zahteval, naj odstopi novo ministrstvo. Anrjleiki politllri aa Rnslsein. London, 31. maja. (K. b.) Reuter: Angleška vlada se resno trudi, da priđe v so^lasje z rusko vlado in z ruskim naroJom ter hoče poskrbett, da iz prve^a vira spozna v vsi angleski javnosti vladajoče nazore. Vslfid tega je angleška vlada zastopnlkom raz-ličnih struj na Angleškem, tuđi za-stopnikom takih strank, ki nišo nav-du^eni za krepko nadaljevanje vojne, plačalo potovanje na Rusko. Brutalna vojna je bila aliiranceni usiljena, ko sd bili popolnomi nepripravljeni. Zdaj ne morejo popustiti, da bi Nemčija imela koristi iz pridobitev, ki jih je preziraje vse pravice iztr^ala zavez-nikom, ki so bili Še nepripravljeni. Angleški poslanci bodo ruskemu narodu temeljito pojasnili, kako je bila An^leska prisiljena v to uničevalno vojno. Na kaj caka ententa? Rotterdam, 1. junija. „Daily Mail" piše z ozirom na želje nevtral-cev glede mirovnih pogajanj: En'enta vzame morebitne nevtralne mirovne predloge še potem v poštev, kadar bodo končane velike voiaške operacije, ki se zdaj pripravljajo na vseh irontah. Frskac ne'jtrc'ncsr Sraz^ijs. Bern, 2. junija, (Kor. uiw) wTemps" poroča iz Rio de Janeira: Serat je predvčerajšnern s 47 glasovi proti 1 glasu sprejel predlog, da se nai nre-kliče nevtralnostna izjava in da se uporabljajo nemške ladje. Nofranlepoiitični položaj. Po prestolnem ogovoru. Ob sebi se razume, da ie prestol-ni ogovor, naj ga je tuđi cesar osebno čital, vendar akt ministrstva grofa Clam-Martinica, in da je to, kar je v prestolnem govoru povedano, progra-matična izjava, sedanje vlade. Ta pro^ramatična izjava je prese-neČenje dalekosežne^a pomena. Pred vsem je presenetljiva napoved, da cesar ne stori že zdaj obljube za ustavo, necro da jo stori pozneje, v doslej še nedoločenem času. S tem se je vlada postavila v nasprotie z državnimi osnovnimi zakoni, zakaj po teh zako-nih je cesarska obljuba na ustavo državnopravna do^žnest, in se mora iz-polniti ob nastopu vladanja. Kronanje za ogrskega kralja je državnopravno in ustavno ravno isto, kakor obljuba na avstrijsko ustavo, a dasi se je kronanje vziic vojni nemudoma izvršilo, hoče vlada avstrijska obljubo na ustavo odložiti na nedoločen Čas. V utemeljevanju te odložitve je rečeno, da so to provzročili oziri na bodoči mir. Te je pač težko spraviti v resnično zvezo z notranjepolitičnim aktom, kakršen je obljuba na ustavo, zlasti ker se mir ne bo sklepa! šarao za Avstrijo, nego tuđi za Ogrsko in ne bo dosti vpliva, da je vladar v ogrski državi kronan, v naši pa ni stori! obljube na državo. Pač pa je v prestolnem ogovoru izredao rečeno, da bo cesarjeva obljuba storjena sele potem, kadar bodo državi položeni novi fundamenti, to se pravi, kadar bo sedanja ustava tako premenjena, kako to želi program ministrstva Ciam-Martinic Res je rečeno v tem programu, da bo nova ustava dala „v okviru eno*nosti države in ob zanesljivi za-gotovitvi njenih funkcij prostora tuđi svobodnemu, narodnemu in kuiturnemu razvoju enakopravni i narodov", toda to S9 splošne zatrditve, ki imajo toliko manj vrednosti, ker jih čujemo že pol stoletja, a je vzlic temu ćelo § 19. državnih osnovnih zakonov o ravnopravnosti narodov še danes največ le na papirju in vlada še danes načelo zlo-glasnega Metternicha, da je naša monarhija nemška država, dasi prebivajo v njej tuđi podvrženi nenemški narodi. Po programu grofa Clam-Martinica naj stori cesar obljubo na ustavo sele potem, ko bodo izvedene ustavne premembe v državi in deželah. Kake naj bode te ustavne premembe, je tuđi namignjeno v programu grofa Clama-Martinica; to kažejo besede o izločitvi Galicije in razdelitvi Češke. Ta namigavanja so tako jasna, da ni nobenega dvoma, kaj hoče grof Clam-Martinic Odprto hoče imeti pot za oktroiranje takih ustavnih prememb, ki se jib z državnim zborom ne upa doseči. Cesar naj ne stori obljube na ustavo, dokler ni ta ustava tako premenjena, kakor želi vladni program: Odcepitev Galicije, razUelitev Češke, ustavne premembe v državi in v de-želah, v zmislu onih nemških zahtev, ki ao jib sicer pred nekaj tedoi odne* ati lanaricpoticni vitaji • Donlta, katerih nositelj in branitelj grof Clam-Martinec pa je ostal na svoje mesta. Vlada grofa Clam-Martinica si je torej zagotovila svobodo, da srne s§ 14., ki smo ga smatrali pokopanim vsled mogočnih dektaracij o obnovitvi in spoštovanju ustavnosti, izvršiti oktroa in uveljaviti ustavne izpremembe, ki i jih odklanja večina avstrijskega prebi-valstva. Ali bo imel grof Clam-Martinic moč, svoj nacrt izvršiti, to je pa še vedno nekoliko vprašljivo. Novo ministrstvo. S cesarjevim lastnoročnim pismom na ministrskega predsednika, je za-ukazana ustanovitev posebnega novega ministrstva za zdravstvo in socijalno skrb. To ministvo se bo bavilo z deli proti vojnim kugam, s socijalno skrbjo za vojne poskodovance in za družine padlih in umrlih, za ljudsko zdravje, za mladino, za stanovanjsko preskrbo in za socijalno zavarovanje. Predpriprave za to ministrstvo dela minister dr. Bainreither. Odstop ministra dr. Bobrz/nskesa. Kriza, ki je nastala z demisijsko ponudbo gaiiskega ministra dr. Bobr-zynskega, je rešsna. Cesar je sprejel demisijo dr. Bobrzvnskega ter mu je, izrekši v lastnoročnem pismu zahvalo za njegovo delovanje, pcdelil briljante k velikemu križu Leopoido-vega reda. Pott m\ im n podulsoveojs KL fs|iya jiusiila. Zavest, da bo naša armada s si-jajno zma^o dognala sedanjo vojno in goreča želja, pospešiti to zmago, vse to je dobilo sedaj sijajnega izraza pri podpisovanju VI. vojnega posojila. Dan na dan hite rnno^cštevilni srednji in mali hranile! k podpisnim mestom, da podpišejo vsak po svojih sredstvih in razmerah čim več vojnega posojila. Pomisleki, ki jih imajo posamezni plašljiva glede podpisovanja vojnega posojila, nimajo nobene podlage, saj so kurzi dosedanjih petih vojnih po-sojil poskočili većima nad izdajni kurz, tako da je povpraševanje po vojnoposojilnih papirjih jako živahno, tako v tuzemstvu kakor tuđi v inozemstvu. Tuđi nadaljnji pomislek, da zna vlada po vojni znižati obrestno rnero vojnih posojil, je popolnoma neutemeljen. Država se že pripravlja, da odpre po vojni nove vire dohod-kov in bo vestno in natančno izpol-njevala vse prevzete dolžnosti giede obrestovanja vojnega posojila. Termin za podpisovanje šestega vojnega posojila poteče dne 8. junija. Naj porabi občinstvo te zadnje dni za izdatno podpisovanje vojnega posojila. Na noge in hitro na podpisovalna mesta za Šesto vojno posojilo. Dnevne vesth — V sporni. Cesarica je grofici Attems, hčerki deželnega predsednika grofa Attemsa, ki ji je ob prihodu v pozdrav izročila šopek, darovala v spo-min krasno zapestnico s cesarskimi inicijalami. — Odlikovanje. Oficijal tobačne režije na Dunaju g. M?ha Jekovec je odlikovan z vojnim križeem za civilne zasluge 3. razreda. — PodDisovanje voinega poso-iila s predujmi. Podpisovanje vojnega posojila se je moralo omogočiti tuđi onim, ki ravno ob času prijave sicer ne razpolagajo z zadostno glavnico, pač pa z drugimi vrednotami, ali so vsaj v posesti stalnih dohodkov, ki jim ustvarja možnost bodočih pri-brankov. Temu smotru služi podpisovanje vojnega posojila proti predujmu. Kdor poseduje vrednostne papirje, hi-potekarno terjatev, realitete, hranilno knjižico, zavarovalno polico itd., lahko te vrednote zastavi in najame nanje posojilo ter si tako preskrbi sredstva za nakup vojnega posojila. V svrho podpisovanja vojnega posojila spreje-mate Avstro-Ogrska banka ali Vojna posojilnica v zastavo vse vrste vred« nostnih papirjev: rente, deželna in mestna posojila, zastavne liste, akcije i. dr. in dovoljujejo na iste predujme do kolikor mogoče visokega zneska. Do katerega zneska, to pojasni vsa-komur rade volje sleherna banka, tako Kranjska deželna banka v Ljubljani. Najetje predujma v svrho podpisa vojnega posojiia proti zastavi vred-nostnih papirjev, oziroma zadoižnic podpUanega vojnega posojila je zelo eoosUvno in ni združeno % nikalrimi trftofaiBi. Iipeljtvo takih produjmov rade volje za vsakogar prevzema Kranjska deželna banka v Ljubljani, ki preskrbuje tuđi v slu-čajih, ko so zastavljeni vrednostni papirji vinkulirani, vse tozadevno potrebne devinkulacijske izjave. — Fi-nancijelne ugodnosti podpisa vojnega posojila proti zastavi vrednostnih papirjev so pač tako velike, da bi te prilike dobičkanosne glavniČne naložbe ne smel nikdo zarauditi, kdor je v položaju, poslužiti na iste, bodisi da poseduje vrednostne papirje, ali pa zadostne stalne dohodke, ki mu omo-gočajo polagano odplačevanje najetega predujma. — VI. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani, oficijelnem subskripcijskem mestu in in članici konsorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij, se je pod-pisalo do l.t. m. skupno K 6,178.550 VI. vojnega posojila. Med drugimi so nadalje subskribirali: Razne hranilnicc in posoiilnice K 1,580.000; Mestna občina ljubljanska K 325.000; c. kr. kmetijska družba kranjska K 20.000; neimenovan, tu, K 30.000; župni urad Vranjapeč nadaljnih K 10.000; župni urad Ho4ič nadaljnih K 5000: Ivan Jane K 11.000; občina Brezovica K 10.000; občina Podraga K 5500; Anton Jenko K 4000; tenacij Buch K 2000; Janez Kosir K 2000 ; Franc Kosir K 1000; Anton Podržaj K 2000; Franc Jeršin K 1000; Anton Gačnik K 1000; Frančiška Jeršin K 1000; Anton ZupančičKIOOO; Alojzij Hladnik K 5000; Josip Pintbach K 2500; Helena Bizjak K 600; Frančiška Kralj K 500; Janez Oman K 800; I. Mtiller K 1000; občina Loški potok K 6000; občina Kot K 2000; Ivan Sušnik K 1000; Mihael Saje K 200; neimenovan iz Iga K 1000; Anton in Vincenc Mr-zelj K 200. Za nadaljne prijave se pri poroča Kranjska deželna banka v Ljubljani, Deželni dvorec Podpisovanje vojnega posojila se zaključi dne 8. t. m. — „Ilirska banka11 in ,.Zadružna zveza". „Straža" je priobčila v zadnji številki obširen Članek o ustanovitvi „Ilirske banke" in o stališču „Zadružne zveze* do nje. Pomanjkanje papirja in težave, nastale v tiskami, ker ni več plina, narn branijo priob-čiti obširna izvajanja mariborskega lista. — Plin, voda in elektrika. Na naslov mestne plinarne se čujejo po celem mestu prav krute, a upravičene pritožbe. V soboto je ustavila piinarna svoj obrat zato, kernipravočasno skr-be:a za premog. To stoji in vsak to-zadeven izgovor je prazen, ker je znano, da se premog pravočasno zato ni naročil, ker so se nekateri krogi bali :?gube — obresti, ki bi nastala, Če bi moral ležati premog dalj Časa neporabljen. To je neodpusina Štedljivost, ki jo moramo zdaj vsi bridko čutiti. Je pa še druga nevarnost. Ako bo šio enako pri vodovodu in elek-trarni, nam bodo kinalu zaprli po hišah še vodovodne pipe in električne števce. V občinskem svetu se je na-znanilo, da dobita vodovod in elek-trarna 25 % premoga manj, kot ga potrebujeta. Kje pokriti primanjkljaj? Ali nihče ne misli nato, da bi bilo potrebno omejiti vožnjo električne železnice, ki požre ne-znansko toka in premoga?Na Dunaju, kjer igra cesina železnica v gospo-darskem življenju največjo vlogo, so promet zelo omejili in skrčili. V Ljubljani, kjer je vožnja po električni več ali manj le zahteva komodnosti, se vrši obrat še v popolni meri in to na škodo občinstva in obrtnikov. Vsem tem se odklanja sedaj vsaka najmanjša razširjava električne naprave, četudi so potrebne zato le neznatne preuredbe. Če bi električna železnica vozila samo par ur na dan manj, bi bilo s tem tokom neštetim rodbinam in obrtnikom pomagano. Prav umestno bi pa bilo omejiti obrat električne železnice tuđi zato, da bi se prihranil premog za vodovod in električno razsvetljavo, da ne bo tuđi po privatnih stanovanjih taka tema kot je že sedaj po ljubljanskih cestah. — V bolnici na Dunaju je umri gospod Karl Matko, korporal 17. pp. v starosti 20 let. Naše sožalje! — Zdravstveno stanje mostne občine ljubljanske. V času od 20. do 26. maja se je rodilo 15 otrok, rnrtvo-rojen je bil 1, umr!o pa je 55 oseb med njimi 17 domačinov. Za otročico je umrla 1 tujka, za jetiko 2 tujca in 5 domačinov. Obaleli pa so za škrla-tico 1 domačin, za tifuzom 16 voja-kov, za gfižo 5 vojakov in za vratico 2 domaćina. — Poročil se je g. dr. Janko Kavčnik, podravnatelj Ilirske banke v Ljubljani, sin gospoda dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju Ivana Kavčnika, z gospodično Heleno Suverjevo, hčerko bivšega odvetnika v Ljubljani. Čestitamo 1 Naši sovražniki hožejo Avstrilo razbiti. Hačeš li k temu pripo-močil Ne, ne, m! Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, om 4. jtmija 1917. 126. Itcv. Aprovizacija. -f- Ođdaja ja c na rumeno iz-ka2nice po znižani ceni. Mestna aprovizacija \jubljanska bo v torek, dne 5. junija oddajala v cerkvi sv. Jožefa jajca na rumene izkaznice. Do-loča se naslednji red: Izkaznice skupine A dobe jajca od 8. do 9. ure dopoludne. Izkaznice skupine B dobe . jajca s št. 1—80 od 9. do 10. ure, izkaznice s št. 81—160, od 10. do 11. ure, popoludne dobe jajca rumene izkaznice skupine B s št. od 161—240 od 2. do 3. ure, izkaznice s št. 241 do 320 od 3. do 4. ure, izkaznice s št od 321—400 od 4. do 5. ure, izkaznice s št. 401—480 od 5. do 6. ure. Jajca se oddajajo po 5 vin. kos in odpade na vsako osebo po 10 ko-sov. Vsaka stranka mora prinesti po-leg rumene izkaznice s seboj tuđi rodbinsko karto. Pripraviti je tuđi drobiž. Razpored za ostale štcvilke rumenih izkaznic se še objavi in pri-dejo na vrsto takoj naslednje dni. 4- Petrolej. Tvrdke, ki so vložile pri magistratu prošnje za dobavanje petroleja v tehnične namene in iste dobile potrjene nazaj, se opozarjajo, da petroleja ne dobe v Ljubljani, mar-več imajo te prošnje poslati c. kr. trgovskemu ministrstvu, oddelek za mineralnega olja na Dunaju. Podpisujte vojno posolilo! izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar ttastafna In tisk »Narodne tlskarae«. Pohištvo. Raili&na ataaevaalaka oprava se proda dao 6, Iaal|a t L »b 9. uri aa |a*al dražbi v hlsi nm BltfwelMvi o. it 20, HL aatatr. Proda 8 0 novo, »alorablfovo muško kolo. Opekarska cesta it. 6, LJvbllana. 1809 Kislo vodo aamluo la zđravilno slatino, tor n brizgaše (Spriuer) la vino ; razpoitlla po ponotf« 1753 A. OSET9 p. Guštanj, Koruško. afaaofelaaai w— vrata* praatia it»fc« tXU|JllTl tmrttm * kfcte wte In s*e. Lep konj Več se iive: attaaka oooia it. 10, II. udatroplo, šmmmm. 1805 Vaieniiki nestt za 151etnega dečka iz bol >se hiŠe. s 3 razredi sred sole, SO IMo v večji mešani trgovini oz. ključavničarstvu na deželi — Cenj. ponudbe pod p»OolO 1707N na uprav n. »Slov Nar.« _——— y^j ____ nizani pomočflikov sprolaio takof J. G. Repič, strojno mizarstvo, Polzcla, Štajersko« — Stanovanje in hrana _______________▼ hiSi.___________1803 Pozor gospodarji! l«Uto U kvpHI S5O fmirov t. f. 3#74 ; hakftarov K#aml|a prva vrata v a tami, : pripravno za vodstvo gospodarstva z mivami tTavniki, paSami, sadovniki In poslopji, ki nosi sedaj 61 4°0, deloma le obdelana, tedaj se izvolite obrniti na agenturo in anon'ni zavod ft. Vraaeiavić, Saajrek, aegovlćava ulica it 7. m. kat. po« fealom »Sh** aomiia lS4t'*. 16S7 MT Sprejme se vei mizarskih pofDočnikov in vaiencev proti dobri Dlaci xa trajno in lahlco delo — HL SEAFaVa, ttrafa* aai-sarotvo, L|«klf ama. Biaaska o. 1«. preaelidar, ae |a tsaaktt sa Basirtaam, ! aaa 18, amafa popeMaa. Pes ima kratko : dlako z rujavimi in belimi lisami, u5esa ! dolga, rep do polovice pristrižen. Kliče se j 2 imenom »Trcfc. Okoli vratu nosi z rudečim j zametom ob5:to ovratnico. Kdor bi ga našel ' se lepo prosi, da ga od da lBH«lr|B, Seklar j v 8tl ■■«, 9. MaMTto, ali ga o tem obvesti. | Dobi 50 kron nagrade. 1744 lito ao prodajalec •» prodajalka ia aaalo saeiaao trfOTlno ma doftoll« Prosta hrana in stanovanje. Prednost imajo širilje. Ponudbe pod šifro jfF. Jb. ll«/lSllif na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 1811 vffoMi MMTOMf UMaMlaMioat Slovoaiske) loes vijztke yni» umi ma K 1-M ali 1-M ao ojo*o ao. Po poitt 10 v. vo«. Wtfla oarta! ijffijjrn«0 SO OOlela » I. nadštropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritiklinami ter po-rabo wr*m. J 1785 Poiaanila od pol 2. do 3. v trgovini Joo. Tesel, PreSemm uL 20-24. WtiF*' Kupim dobro ~^B*Q motorno kolo ali tuđi navadno. 1779 Ponudbe ood „Motor 1779" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. prodajalka« blagajničarka in kontoristinja. Pismpnp fonudbe na modno trgovino P. Magdlč, Llnbllana. ===== Pr«đa s« ===== malo rabljen, na peresih, Ima dva po-čezna sedeža in na sprednem sedeiu ; strrho za snemati. Vporaben je tuđi za pošto, ali za privat ali za prevažani« i Mapa Blatila Torlop, tsdolovatoll ; tozot la pođHorskl kovač, L|vfc-llaBa-3!ika, Sv« Joraofa cea. 38. j isto ! : Ml lota! gospo« z 3 letno hfterko Pripravno za vdovo z malo penzijo. 21a kurjavo in žtvilne pridelke bo skrbel sam. — Ponudbe pod Mftt0V./ I UM1« na uprav. »SI Nar « do 10. t. IH, \ 1804 Kupujem in proiajam: bođiai paMštWt stoUmtao, t»-Us«, Mile«, p*re«laB, »roile, po4ote, star tf«aarv iptok m«, kar !• i^uaj N M >tar«. Obenetn kupim staro zobovje. Posredujem za MSe, zemljiJfa itd. Albert Derganc kriv«« la fc——H—Ir—I starinar Ljubljana, FranfiSkanska ulica 10. Josip Jug pleskarski in likarski monter I Uubijaiw9 Rimska c 16. I se priporoća cenjenemu občinstvu za vsa v to s'rcko spadajoča dela. 1114 Soliolaa ta totoa »ostrelba. Brezmejne žalosti potrta javljava podpisana vsem sorod-nikom in znancem tužno vest o ju naški smrti našega dragega brata, gospoda Karla Matkota tnotetitega proslovolica c kr. pf polfcn it. 17. ki je na Dunaju v vojaški bolnici III. preminul 2. junija 1917, v 20 letu svoje starosti. Truplo dragega pokojnika se pokoplje na pokopališču junakov na Dunaju. Sv. masa zaduSnica se bo darovala v torek, 5 junija v nem&i cerkvi. oioboko žsfuioci osuta i«06 Maks Iti Natia. : OEKLO : pošteno in pridao, aa vsa hišoa dela, katera rasuine tadi nekaj kuhanja, oprofaao u taholiijH voaop v atetto Jootp Koatamlioa^ irajatoo v 6orooi!oai fprmšm. 1782 Cevliarski pomoćnik ao tako] aprolmo v trafao delo pri Mattll Trobarl«. Sv. Petra ooata itov. 6, Llablfoaia. PARCELA 850) proda, v sredini mesta. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1767 H iša ▼ mesta alt ▼ linbllanskl oHolicl 80 knpL — Ponudbe z navedbo cene pod »Hiia 100 178711 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1737 Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. JldtM" pomiri bolečine v otlih zobeTi, pri trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva Ze odpovedala. Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2.— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov 8'— K. Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zobe dobite po uporabi „Xirli-Mirfr—— zobsa vođa. Takojšnji učinek. Cena 2 K. 3 steklenice 5 K. EeaMBf, Koitee (Kaacaaa) L FoAtnl preoal 12/Z 23, Ograko. 3659 Prostovoljna dražba. T čotrtok, dao 7. f«Blla L L ob 3. popoldne ao proda na lica mosta na javni draibi travnik in gozd V Stranski vaši pri DObrOVi. Knpci se prijazno vabijo. __________ Kdor hoie imeti | K O » O s katero se ni treba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo ćeli dan, naj se obrne na tvrdko J. Krašovic, v Žalcu katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedelsko orodje« in jih je tuđi ve£ tisoč že razpeČala. Za dobro kakovost kos ae jamči. Cenlk brazplaCno na razpolagol Najnižje cenef | SIFON in drugo belo blago zopet v večjih možinah na razpolago! Tako je bilo Čitati v raznih li stih, šal đa je to nemogoČe, ker so bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno rase-žene; vgaka nadaljna nabava pa je tuđi isključena, ker se to blago ne izđeluje re£. Valed tega se priporoSa, si preakrbeti go-tovega perila, katerega ima Se veliko zalogo tvrdka A. & E. Skaberne specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo- Izredno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz sifona, batista in platna, fino in solidno delo. Zelo ugoden nakup perila za gospode. Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in aolidnega blaga, kakršno je bilo pred vojno. Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem itevilu! Priznano najni&je cene! Popravila po ielji Modni salon = &&?> = Marija Sohi _—^— Siooaska ttltca st 8 . . .. * .. s§ 9 odprto skladište nasproti itev. 7 ^>^_—^—^_ odprto skladišče nasprott štev. 7 priporoća cenjenim đamam in go&picam $vofo bogato isbero najokusneje nakitemh slamnikov, vedno novih dtmajgJdh moddov, praznik oblik prvovrstnih tovarn m najmodernejšega nakita. Velika izbera milenih kiobukov. jalni klobuki vedno v zalogi. MM^MMMa^^M^^MM^^^ Znmanja naročita obratom pošte. ^^—^m^mmi^m—mm^—i^