lakaja *»k četrtek, u l«io. Ameriko In draf« lo|« države 4 K M vin.) — Posamezne itevllke ae pro-: da|a|o po 10 vin. Cena mu le J K (Za Ncmti|o 1 K 60 vin., za Slovenskemu ljudstvu t pouk in zabavo. Splal In doplal ae noMIlaJo: Uredolitva .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ollce It. 2. Naročnina, reklamacije In InSeratl pa: Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjev« ulici it. i. == itev. z, 0 Unmjinl, dni 14. januarja 1909. Leto XXII. Kmet v kranjskem deželnem zboru. Kmečki poslanci imajo večino. Kmet je prišel do prve besede v kranjskem deželnem zboru. To sc je pokazalo takoj prva dva dni. Pokazali so naši poslanci, da nočejo biti za metlo ne vladi ne nikomur drugemu, marveč da hočejo sami v roko vzeti novo brezovo metlo, ki ž njo pomedejo vse smeti iz naše dežele. To jih je slišal deželni predsednik od dr. Šusteršiča, Jar-ca in drugih zavoljo tega, ker je dopustil, da so brez vsake potrebe na škodo slovenskemu ljudstvu postavili nemškutar-skega profesorja Belarja za tretjega šolskega nadzornika. Niso ga sicer surovo napadali, niso mu žugali s pestmi, vendar pa lahko rečemo, da je po njihovem nastopu deželni predsednik vsled svoje prevelike popustljivosti nasproti dunajski vladi politično mrtev. A kar je več, naši poslanci so že takoj ob začetku deželnega zbora natančno povedali, kaj se mora vse zgoditi za blagor našega ljudstva. Za vse okraje so se oglasili dotični zastopniki in so razkrili rane in potrebe svojih volivcev. Slišali smo vrlega Drobniča, ki je z živo besedo klical deželni zbor na nujno delo za zanemarjeno Notranjsko. Zupan Matjašič je s prirojeno zgovornostjo predstavil zbornici pastrko kranjske dežele, prelepo pa žal tako zaostalo Belokrajino. Vstal je Hladnik in v svojem govoru toplo se potegnil za svoj volivni okraj, zraven pa tudi pokazal svoje izredno znanje v vseh panogah kmečkega vprašanja. Kamnik, mesto in celi okraj, še ni nikdar našel tako toplega zagovornika njegovih koristi, kakor v temeljitem, gorke ljubezni prežetem govoru dekana Lavrenčiča. Bohinj in Gorenjska sta nam poslala župnika Pibra, ki je takoj pri prvem nastopu pokazal, da se hoče z gorenjsko odločnostjo boriti za napredek svojih volivcev. Izrednega moža, požrtvovalnega in marljivega, nam je poslal logaški okraj v osebi župana Kobija. Druge poslance: Demšarja, Bartola, Zabreta, Jakliča, Žitnika, ki so se tudi potegnili vsak za svoj okraj in naštevali njegove potrebe, poznamo že od prej. Naši poslanci pa niso samo naštevali potreb, poskrbeli so tudi za to, da se bodo vse upravičene zahteve mogle izvršiti. Sklenili so, da vzame dežela samo za ceste in pota, vodovode, uravnavo voda in zboljšanje zemlje 10 milijonov kron posojila. Delo se bo torej lahko v velikem začelo. Še mnogo drugih za kmeta važnih reči se je izprožilo. Po predlogu dr. Zajca bo deželni odbor vzel takoj v roke lovski zakon, po katerem naj se zajec izloči iz varstva gozdnih živali in naj se občinam popolnoma izroči odločevanje o lovu. Po dr. Zitnikovem predlogu se bo izpremenil cestni zakon, da bodo kmečki zastopniki v cestnih odborih imeli brezpogojno večino-Dr. Pegan je zarisal pot, kako se ima iz-premeniti občinski red in občinski volivni red. Po teh načelih bodo volitve v občine tajne. Ljudje, ki ne plačajo nobenih občinskih doklad, ne bodo več odločevali v prvem razredu, marveč bodo z drugimi, ki dozdaj še niso imeli volivne pravice, volili v zadnjem razredu. Poslanec Mandelj je predlagal ustanovitev deželne banke in deželne zavarovalnice za ogenj in za živino. Tudi to se bo brez dvoma zgodilo. Za rokodelce in za povzdigo domačega obrta je silno važen predlog, ki ga je stavil poslanec Jaklič, da dežela osnuje poseben zavod za pospeševanje obrta. Naši rokodelci bodo dobili doma priložnosti, da se v mojstrskih kurzih priuče napredka. — Dela dovolj! Naši poslanci niso samo go- 1 vorili, ampak so takoj začeli tudi delati. Zaupamo jim, da bodo vse to in še mnogo več srečno izpeljali do konca. Potrebe noše dežele. V deželnem zboru se je oglasila cela vrsta naših kmečkih poslancev za besedo. To dokazuje, kako velike so potrebe naše dežele, pa tudi, kako marljivo so naši poslanci pri delu, da zadostč tem potrebam. Cisto ob kratkem naj sledi tu poročilo, — ,po vrsti, kakor so poslanci govorili. Poslanec Drobnlč. Priporoča nujno cestno občino Št.Vid že z ozirom na povzdigo trgovine z lesom, cesto iz Starega trga v Št. Peter, zgradbo vodovodov, ki so nujno potrebni radi živinoreje. Poslanec Ravnikar. Kot zastopnik Notranjske omenja uravnavo Reke v reški dolini in uravnavo Pivke. Tudi uravnava teh dveh voda se mora vzeti v program, ker povodnji na-pravljajo veliko škodo. Poslanec dekan Lavrenčič omenja nujno potrebo regulacije Bistrice in škode, ki jo dela, omenja potrebo skrbeti za planine, za pletarstvo in za boljše prometne zveze, zvezo Moravč s Črnim Grabnom in s Črnega Grabna v Tuhinjsko dolino ter odtod železniško zvezo iz Kamnika v Polzelo in Savinjsko dolino. Gospod poslanec našteva še druge nujne cestne potrebe svojega volivnega okraja. Za kamniški okraj se je doslej premalo storilo, glede šolstva so v Kamniku tam, kjer pred sto leti. Prosi, naj se upošteva prošnjo glede dekliške šole- O šolstvu v Kamniku in o podaljšanju železnice se na- jneravajo staviti v prihodnjem zasedanju posebni predlogi. Zahteva, da se skrbi za stanovsko izobrazbo kmetske mladine, vpelje naj se zimski tečaj, gospodinjska šola v Mekinjah itd. Poslanec Matjašlč omenja potrebe Belokrajine. za katero se še ni nič storilo. Belokrajina prispeva deželi, zato je dolžnost dežele, pomagati Be-lokrajini. Omenja poprave nujno potrebne klance: v prvi vrsti drašički klanec, vino-šički klanec pri Metliki itd. ter nujne belokranjske cestne in vodovodne zadeve. Poslanec Jaklič govori o Suhi Krajini, kjer ljudje ne morejo z blagom na trg. Zato propada gospodarsko blagostanje, ljudje hite vsled tega v Nemčijo in v Ameriko. (Dr. Pegati: Žalostno, da domača gruda ne preživi ljudi.) Potrebne so ceste in vode. Zdaj merijo živini vodo. Cas je, da dežela tudi za te pokrajine kaj stori. Zahteve do deželne blagajne bodo gotovo velike, a ljudje so plačevali dozdaj vse doklade, a dobili niso .ničesar. Poslanec Piber (.menja, da je postal Bohinj središče ptujskega prometa. Omenja, da država svoj čas ni dala 24, marveč le 15 tisoč kron. Občina mora pa še danes plačevati dolg. ki ga ima- Ce bi pa bili z vodo čakali, bi hili imeli na tisoče tifusa. (Dr. Pegan: Žrtve Heina!) Vse sili danes v Bohinj. Dobro moramo sprejeti tujce. Izpopolniti moramo, kar manjka. Neobhodno potrebna je okrajna cesta na Koprivnik in Jereko: ravno tako iz Bohinjske Bele na Koprivnik. Nadalje zahteva, naj se izpremeni v deželno cesto cesta: Podnart. Kropa, Kamna Oorica. Radovljica, Mošnje. Omenja več cest, ki morajo postati okrajne ceste. Govornik priporoča v podporo Društvo za promet tujcev«, ki izborno deluje, in » Slovensko planinsko društvo«. Glede na planine so potrebe velike. Poslanec Kobl pravi, da se zdi ta vsota na prvi hip visoka. (Dr. Šusteršič: Še prenizka je.) Omenja, da se porabi ta vsota v kmečke stvari. Denar ostane v deželi, privabili bomo še drugih 10 milijonov v deželo. (Tako je!) Kot izkušen gospodar pozdravlja predlog, ki bo gotovo nosil deželi velike obresti. Kar se tiče nuinosti, velia pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da. (Dr. Šusteršič: Tako je!) Omeni razne vodovode, ki se morajo napraviti, kakor tudi ceste. Omenja zapuščena kraja Črni vrh in Sv. , Vid, ki nujno potrebujeta cesto- Izboljšati se morajo tudi pašniki. Denar bo plodonos-no naložen. Poslanec Košak omenja, da še ni rešena prošnja občine Grosuplje, kjer vedno poplavlja voda se-nožeti. Potočno vodo pijejo prebivalci vasi, lani smo imeli pa legar. (Dr. Šusteršič: Tako je!) Poslanec Hladnik naglaša, da je v Kranjski to pomanjkljivo, ker manjka kmetijskega pouka. (Tako ie!) Kno samo kmetijsko šolo imamo. (Poslanec Jarc: Pa še tista je slaba.) Kmetijski pouk naj se pospešuje tako, da sc ustanovi: 1. že letos na Grmu zimski teča.!; 2. pomnoži naj se število živinozdravni-kov, ki naj tudi predavajo- (Poslanec Jarc: Pa kmetom, ne samo birtom.) V Krškem sc mora na meščanski šoli tudi za kmečki pouk kaj storiti. (Dr. Krek: Belar! — Dr. Zaje: Bo že Belar vse naredil. Zivio Belar.) Kmetijstvo naj se poučuje po nadaljevalnih šolah. Podporo učiteljem naj pa nikar Kaltenegger ne razdeli. Stavi sledeč > resolucijo: Iz melioracijskega zaklada naj se posebno pospešuje kmetijski poduk. Poslanec Bartol omenja potrebo, da se regulira cesta Sn-dražica-Loški potok. Potrebne so še druge jiove ceste v njegovem volivnem okraju-Naglaša tudi nujno potrebo, da se da kmetu vodo. (Živahno odobravanje.) Poslanec Dimnik želi pred vsem, da postaneta deželni cesti Sv. Jakob-Mala vas in Dobrunje-Lipoglav. (Živahno pritrjevanje.) Poslanec Demšar pravi, da vsota, za katero se gre. nikakor ni prevelika za žrtve, ki jih dela kmet. Kar se je storilo na deželi, se je storilo s sanio-pomočjo: zadružništvom. (Posl. Jarc: Isti-na!) Glede na zadružništvo mora pa storiti tudi dežela svojo dolžnost. Vsaka vremenska nezgoda se liudo kaznuje nad našim kmetom. Pno leto povodenj. drugo suša, to sta udarca, od katerih dežela ne bo tako hitro prebolela- Za živinorejo je potrebna dobra voda. Akcija glede na vodovode je nujno potrebna. Naš kmet je na jugu najpodietnejši in najpridnejši. Igral bo še važno vlogo na jugu. Poslanec Mandelj govori obširnejše o ustanovitvi deželne b a n k e. O tej stvari bomo več govorili o drugi priliki. Dr. Zajec je utemeljeval svoj nujni predlog za izpre-membo lovskega zakona s stališča naših kmečkih potreb. Ta govor bomo prinesli v »Našem kmečkem domu« v celoti. Vetfnlk „Kniei!klI; zvez". Vseslovenski kmečko-stanovski shod zaradi starostnega zavarovanja in vzajemnega delovanja »Kmečkih zvez« se bo vršil dne 31. t. m., ob devetih dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« pri mizah. Spored: 1. Starostno zavarovanje. Poroča državni in deželni poslanec dr. Krek. Ko-referenta vodja Povše in Kregar. 2. Vzajemno delovanje kmečkih zvez. Poroča deželni poslanec g- Mandelj. Koreferent g. Val. Benkovič, načelnik »Kmečke zveze« za Kamnik. 3. Poselsko vprašanje. Poroča državni poslanec dr. Krek. Spored sho- da je velezanimiv. Kmetje in obrtniki iz vseli slovenskih pokrajin, udeležite se ga, ker to je prva in glavna stvar, da se brigate za svojo organizacijo. — Kdor se želi shoda udeležiti, naj to naznani tajništvu S. L. S., da se mu pošlje vstopnica, kajti brez vstopnice ni pristopa- Udeležnikom vseslovenskega kmečkega shoda! Naše velecenjenc gospode zaupnike. posebno veleč. gg. župnike, opozarjamo že danes na to, da se ne bo vsak zaupnik posebej vabil, ampak samo tisti, ki se do 20. t. m. oglasi pri tajništvu S-I.. S. za vstopnico. Kjer so kmečke zveze, tam naj one urede celo stvar ter imena tajništvu prijavijo, a tam, kjer ni kmečkih zvez, naj blagovolijo veleč. gg. župniki imena udeležencev zbrati ter jih tajništvu poslati. Seveda samo po sebi je umevno, da prejme vsakdo vstopnico, kdor se bo zanjo pravočasno oglasil. Torej prosimo, da se blagovolijo naši zaupniki ravnati po teh navodili'1 Pozneje se na oglase ne bo o:::...!". Torej na delo. naša organizacija! Zakaj je vseslovenski kmečko-stanov-ski shod važen in koristen? Zato, ker je prvič na dnevnem redu najbolj pereče vprašanje za kmeta, in to je nova postava za starostno zavarovanje. 2e samo ta točka zasluži, da se tega shoda vsakdo udeleži. ki se ne strinja s to novo vladno predlogo. Drugič se bo na shodu govorilo o delovanju naših kmečkih zvez. Tudi ta *' točka je velepomenljiva. Naše kmečke zveze moramo poživiti in v to je treba, da sc skupno med seboj pogovorimo. Ob tej priliki pa lahko obravnavamo tudi poselsko vprašanje, ki dandanes tako kruto tare naš kmečki stan. Zato pa, da sc bo shod v miru, dostojno in z uspehom vršil, se vabijo samo tisti, ki se oglase in pre.i-mo vstopnice, s katerimi sc potem izkažejo pri vhodu. Vsem našim organizacijam uljudno naznanjamo, da se vseslovenski kmečko-stanovski shod vrši 31. t. m. Kdor se shoda udeleži, nai blagovoli preje naznaniti tajništvu S. L- S., da bo nrejel pravočasno vstopnico. Naprej pa opozarjamo, da je shod namenjen v prvi vrsti tistim, ki se za stvar resno zanimajo. Zato je naloga vseh kmečkih zvez. katoliških političnih društev. nadalje izobraževalnih društev, da one same določijo in odpošljejo svoje zastopnike na to velevažno zborovanje. Naša politična in nepolitična društva morajo pokazati svojo delavnost ravno v tem, da celo stvar same urede. Shod se bo vršil pri mizah v vel'ki dvorani hotela »Union«, tako da bo lahko tudi vsak zapisal razne opazke, dvome in vprašanja. * * * »Kmečka zveza« za Belokrajino ie zborovala dne 6. t. m. popoldne ob pol štirih v Črnomlju v prostorih gospoda župana Skubica. Shodu je predsedoval gospod župan Skubic. Na shodu sta govorila gg. iur- Natlačen in Malnerič. Oba govornika sta povdarjala potrebo slovenskega vseučilišča in dokazala, kako krivično ravna vlada, ko nam ne da tega najvišjega kulturnega zavoda. Naslikala sta jasno zbranim poslušalcem, kako kruto in suro- vo napadajo nemški burši slovenske dijake na nemških univerzah. Sprejele so se Štiri resolucije, v katerih se odločno protestira proti načinu postopanja naše dobre vlade napram slovenskemu narodu. Zahtevali so zborovalci, da vlada čimpreje ustanovi slovensko vseučilišče, do tačas pa prizna enakopravnost in veljavo izpitov zagrebške univerze. Shod je bil dobro obiskan in zbrani so bili navdušeni za najvišji slovenski kulturni zavod. Shod se je vršil z velikim navdušenjem. »Kmečka zveza« za tolminski okraj je zborovala dne 3. t. m. pri Sv. Luciji. Govorili so dr. Dermastia in visokošolci »Da-ničarji«. Šmihel-Stopiče. Drugo nedeljo po sv. Treh kraljih, 17. t. m., se vrši v Šmihelu ; shod »Kmečke zveze«. Na shodu govorita grmski učitelj g. Lapajne o kmečkem zavarovanju in šmihelski kaplan g. Tome o lovskem zakonu. Ker ste obe vprašanji za kmečki stan tako važni, se udeležite shoda v prav obilnem številu. Zlasti se vabijo vsi kmetje iz šmihelske, stopiške in vav-tovske fare. Začetek ob treh popoldne. Shod se vrši v novi dvorani- »Kmečka zveza« za Kranj-Škofja Loka ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek. dne 10. januarja, ob 1. uri popoldne v dvorani na »Novi pošti« v Kranju. Poročali bodo na zboru gg. poslanci Demšar, .larc in Zabret- Kmetje, udeležite se v polnem številu tega zborovanja! Ajdovska »Kmečka zveza« ima svoje zborovanje v nedeljo, dne 17. t. ni., ob treh popoldne na Goričici pri Rebku. Političen pregled. PARLAMENT. Sedanji ministrski predsednik Binert I si misli: »Ni šment, da bi me ne ubogal \ parmalent!« — in se trudi in prizadeva, da I bi spravil uporne državnozborske stranke. Nemci in Čehi mu prizadevajo največ skr-| bi- Čehi zahtevajo, naj vlada zopet skliče K češki deželni zbor, ki ga je bila vsled nemške obstrukcije razpustila. Nemci pa hočejo obstrukcijo nadaljevati, če Čehi ne dovolijo, da se češko kraljestvo razdeli v | nemški in češki del. S to mislijo se Čehi f seve ne morejo sprijazniti in pravijo: »Pa se dajmo! Če nam ne dovolite deželnega - zbora, bomo mi razbili z obstrukcijo par-, lament!« In tako gre vse po starem pra-1 vilu: oko za oko, zob za zob. Najslabše se • godi pri tem baronu Binertu, ki mora se-I staviti parlamentarno ministrstvo, pa ne more, ker nečejo ne Čehi, ne Nemci vsto-:„, piti v vlado. Pa si pomagaj, kdor si more! I Marsikdo bi že obupal, ampak Binert, , pretkana baronska glava, je še drugače I stuhtal. Dejal je, naj bi se osnovalo le na-; pol parlamentarno ministrstvo. Znameniti poslanci naj bi vstopili v vlado, a na svojo : roko; za svoje delo naj bi ne bili odgo-> vorni svojim strankam. Tako se je hotel , vsaj za nekaj časa rešiti iz zadrege. Toda parlament je ta predlog premislil, potem pa odmajal z glavo in dejal: Ne boš, baron Binert, stara nemška korenina! Ali je to parlamentarno ministrstvo, če niso ministri odgovorni parlamentu za vsa svoja dejanja in zdehanja? — Zdaj je tudi Biner-tova modrost pri kraju. Trmoglavo se pogaja sem in tja, baranta in krpa na vse kraje, pa Čeh je še bolj trmoglav in Nemec najbolj. Poročajo, da pokliče cesar k sebi voditelje strank na pogovor. Namignil jim bo, da želi, naj parlament dela, in potem se bo dalo morda kako izvoziti. — Tako opažamo, da se sedaj suče cela Avstrija krog češko-nemškega spora. Resni zunanji položaj,. splošno zavarovanje, priklopitev Bosne, vse to se mora umakniti spričo narodnega prepira- Da vsled tega silno trpe ugled države in vse ostale kronovine, raz-vidijo vsi. Zato bodo morda Nemci in Čehi v zadnjem trenutku odnehali; parlament je tembolj potreben, ker se more češko-nem ški spor rešiti le s pomočjo jezikovnega zakona, ki ga še ni in ki ga mora državni zbor šele skovati. — Tako je slednjič ven darle mogoče, da bo dne 20. prosinca, ko se snide zbornica, sedela že parlamentarna vlada na ministrskih stolih. OGRSKE TEŽAVE. Madžari so dosti navihani, ampak vse jim vendar ne gre tako gladko izpod rok. Andraši je skoval nekako »volivno reformo«, a sedaj je ne more spraviti v veljavo. Cesar je neče potrditi, ker se je prepričal, da je drugim ogrskim narodnostim škodljiva in da bi zato morda Slovaki, Rumuni in Nemci izgubili zaupanje v vladarjevo pravičnost. — Razne stranke, ki tvorijo vladno večino v ogrski zbornici, se tudi ne razumejo več tako dobro. Da bi jih zopet zbližala, sta VVekerle iu Košut zahtevala znane vojaške predpravice za ogrsko armado, češ, potetu pozabijo na medsebojne prepire, ko gre za sveto madžarščini. Po nerodnosti ministra Šenajha bi se jim to bilo tudi kmalu posrečilo, toda paz-jiva avstrijska poslanska in gosposka zbornica je to usodno nakano k sreči preprečila. — A Madžari so iznajdljivi kot nihče drugi. Predsednik ogrskega državnega zbora Just je sedaj naenkrat prišel na dan z zahtevo, naj se ustanovi samostojna ogrska državna banka. Košut se je temu predlogu odločno uprl, ker Ogrska sedaj še nikakor ni na to pripravljena in ker bi ta zahteva provzročila nov spor z našo državno polovico, kar je pa monarhiji v sedanjih časih, ko na Balkanu vedno rožljajo s sabljami, v veliko škodo. Tako so se Madžari skregali sami med seboj. Toda Just je ravno na to računal. On nai-brže sam ve. da bi bila samostojna banka Ogrski le v škodo in da je ni mogoče doseči. A s svojim predlogom je hotel vzbuditi madžarsko poželjivost in Košutu, ki se mu upira, izpodkopati ugled ter mu iz-podmakniti ministrski stol. Košut se pa tudi ne da tako hitro obglaviti. časopisi poročajo, da sedaj namerja on prevzeti mesto ministrskega predsednika ter sestaviti' vlado iz najzagrizenejših madžarskih po- litikov. Cesar se za sedaj temu upira, ker ve, kako bi taka vlada vladala. BAN ZAPIRA. Ban Rauli ima veliko opraviti s srbsko zaroto na Hrvaškem. Dannadan se polnijo zapori z zarotniškimi Srbi, po celi deželi je razpeta mreža in komaj mine trenutek, da se ne vjame kak Srb vanjo. Ječe so že prenapolnjene, a sodnijske obravnave proti jetnikom ni in tudi ne kaže, da se kmalu začne. Sedaj zopet 25 Srbov ne sprejema hrane v zaporu, ker hočejo hrvaško vlado prisiliti, da jih zasliši. Toda Rauh si zna pomagati. Kadar kak jetnik tako opeša, da se je bati za njegovo življenje, ga ukaže s silo in umetno hraniti — a preiskave ne uvede. Morda je ta ba-nova strogost upravičena, ker so hrvaški Srbi po večini veliki prijatelji belgrajske politike; toda da se obravnava tako dolgo ne začne, že ni več človeško. Tako ravnanje mora Srbe le še bolj razburjati in jih je bolj potrjevati v željah po »osvoboditvi« od avstro-ogrske monarhije. VRTOGLAVA SRBIJA. Po govoru ruskega zunanjega ministra Izvolskega v dumi, so se morale tudi s slepoto udarjeni srbski vladi odpreti oči: Odškodnine ne bo, vojske začenjati nam ne kaže, ker nam ne bo nihče pomagal proti močni Avstriji. To je bilo srbski vladi jasno, toda kako naj to pove razburjenemu ljudstvu, ki ga je ves čas pitala z velikimi nadami in visokimi obljubami? Srbski zunanji minister Milovanovič je hotel pomagati vladi in sebi iz zadrege ter je spregovoril v srbskem državnem zboru (skupščini) bojevit govor proti Avstriji, ki naj bi vlado pred ljudstvom opral in ljudstvu zopet zamazal oči. V resoluciji zahteva skupščina tudi, naj se Bosna zopet vzame Habsburžanom ter izroči sultanu; Srbija imej tudi prosto pot preko Bosne do Črne gore. — Take žalitve Avstrija ni mogla mirno prenesti, in ko bi nam mir ne bil tako potreben kot ljubi kruh, bi morale puške odgovoriti na to izzivanje. Naš poslanik v Belgradu je takoj zahteval pojasnila od Milovanoviča. Srbski ministrski svet se je posvetoval o tej zahtevi avstrijskega poslanika in nato je Milovanovič našemu poslaniku postregel z zaželjenimi pojasnili ter ga pooblastil izjaviti dunajski vladi, da v svojem govoru ni hotel napadati monarhije, da ni imel žaljivega namena in da obžaluje, če se je njegove izraze krivo tolmačilo. To je srbska vlada morala storiti, ker so z govorom njenega zunanjega ministra bili nezadovoljni tudi v Italiji, Rusiji in na Angleškem. Verjetno je, da se je Milovanovič le hotel prikupiti ljudstvu in obenem ostrašiti velesile, da bodo na mednarodni konferenci tembolj prijenljive proti Srbiji. Je pa ta govor zopet znamenje, da se Srbija ne more znebiti vrtoglavice; toda kdor ?e vrtoglav, naj ne hodi na hribe! ODŠKODNINE NE BO. Vest, da je avstro-o&rska monarhija pripravljena plačati Turčiji odškodnino v Zakaj ne zaziji zemlja in ne požre tega nesrečnega človeka?« Nato se starec zgrudi poslaniku k nogam ter ga prosi z dvignjenimi rokami pravične sodbe. Le s težavo se da v svoji razburjenosti toliko pomiriti, da čuje tribuna, ki mirno in hlad:io zavrača njegovo neosnovano tožbo. »Kako naj verjamem tvojim lažnjivin, besedam,« se razsrdi rabi, »ko si sam pregovoril tu navzočega poslanika, da je dal vse moje, s trudom pridobljeno imetje v Antijohiji uradno zapečatiti?« Cestij Clal potrdi, da je videl v zapisniku, ki ga je prejel od oskrbnika kraljice Berenike, tudi ime Lucija Flava. »To se je zgodilo brez moje vednosti!« b I denarju, še ni potrjena. Cujejo se celo glasovi, da Avstrija tega pogoja nikakor ne sprejme. Turki zaradi tega niso v zadregah. Dokler Avstrija ne plača odškodnine, namerjajo bojkotirati avstrijsko blago; s tem so nastavili nož na vrat avstrijski trgovini. Bojkot traja dalje in ni opaziti, da bi ponehava!. Zvitorepa Anglija podpihuje turško vlado proti naši državi, ker upa od tega koristi zase; kadar izbruhne požar, je lehko krasti. Toda upajmo. da ga ne bo! SS8ŽŽ6 LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmano D. J (Dalje.) Končno jih poslank izpodbuja, naj se s prvo ladjo prepeljejo na Grško in osebno izrazijo cesarju svoje pritožbe zoper Flora. »Z mirno vestjo lahko zvalite vstajo in njene posledice na Flora; saj je tudi te nesreče, ki je mene tako občutno zadela, on sam kriv, ker je izpustil ben Gioro za visoko vsoto denarja, mesto da bi roparskega kolovodjo pribil na križ.« Potem pa še pristavi: »Kar se pa tiče drzne trditve vašega govornika, da vas je namreč Rim spravil na beraško palico, bi pa želel vsakemu podaniku rimskega cesarstva tako uboštvo, kakršno trpite vi. Morda vas je res zadela kaka mala škoda, vendar ste še vkljub temu vredni vsi skupaj kakih petsto talentov, dasi stojite zdaj pred menoj v beraški obleki- Le nikar preveč ne vpijte in ne delajte tako čmernih obrazov! V tem oziru se za vaše ogorčenje prav nič ne zmenim! Povem vam celo, da pričakujem od vas zaradi visokih vojnih stroškov nekaj neznatnih prostovoljnih denarnih prispevkov, pravim prostovoljnih, kajti da prispevate prostovoljno, se zaradi vašega navdušenja za Rim, katerega mi ne morete dosti po-vdarjati, samo po sebi razume. Da pa vendar vaše ognjevito navdušenje ne prekorači svoje meje, znižam vsoto vseh prispevkov -a štirideset talentov.« Zdajci nastanejo v dvorani strahoviti klici ogorčenja; vsak posebej in vsi sfku-paj skušajo poslaniku dokazati, da je to popolnoma nemogoče. Toda Rimljanu se ne izpremenj nobena poteza na obrazu. Ko potihne vrišč in hrup, reče s hladnokrvno porogljivostjo: »Ali vam je to morda še premalo? Tudi prav; daste mi torej petdeset talentov. Ko ukrotimo ben Gioro, Eleazarja in enako druhal, se lahko brez skrbi pajdašite z njimi.« Zopet se dvignejo obupni klici, nakar vzkipi Gal z besedami: »Če pa že hočete prispevati celih šestdeset talentov, pa naj bo! Obresti pa lahko kar sami določite. Toda dosti je, nobenega novčiča več! Sicer bi imeli vi pri tem preveč dobička.« Ko pride do besede Sadok, skuša poslaniku dokazati, da niti deset talentov ne I morejo žrtvovati in da je obljubljena varnost popolnoma ničeva, ker bi voditelji upornikov, ki so že itak skoro ob vse imetje, po svojem porazu ne imeli niti beliča več. »Kaj praviš? Eleazar, tvoj bodoči zci, berač? In ti sam niti šestdeset talentov ne zmoreš?« vzklikne poslanik proti rabiju. »Kakor vidiš, bolj natanko poznam tvoje družinske in denarne razmere, kakor tvojih tukajšnjih tovarišev.« DRUGO POGLAVJE. Veselo svidenje. Lucij Flav gleda z vidnim zadovoljstvom živahni prizor med poslanikom in prestrašenimi Judi, ki se tako krčevito branijo novih vojnih stroškov. Rabi Sadok pa že dalj časa obsipava veselega tribuna zaradi njegove predrznosti s temnimi pogledi. Slednjič vzkipi v svojem divjem srdu in zakliče poslaniku: »Vem, kdo te je tako natančno poučil o mojih družinskih razmerah — ta hinavec tukaj! Da bi se polastil mojega imetja, mi je ta ničvrednež ugrabil nedolžno Tamaro, ko sem bil siromak priklenjen na bolniško posteljo, in jo izvabil za seboj. O Bog mojih očetov, zakaj pustiš sijati voje solnce na podlega roparja moje ljubljene hčerke? ga zavrne tribun, »le vprašaj kraljico Be-reniko! V svoji dobrosrčnosti je hotela \ ohraniti tvojima otrokoma njuno imetje, po j katerem sta segala lakomni Flor in grabežljivi ben Kajfa. Njen oskrbnik je najbrž I sam postavil moje ime v oni zapisnik. Vc- | del je namreč, da bode poslanik, moj očetovski varih, na ta način rajši ugodil tej zadevi- Nisem hrepenel po tvojem bogastvu in tudi Tarnara še ni postala moja zaročenka.« Te besede ubogemu starcu niso mogle iti v glavo; toda polagoma se mu je jel« dozdevati, da je morda v zmoti. V svoji J i •M razburjenosti in negotovosti pade pred tribuna in mu reče s svečanim glasom: »Ako govoriš resnico, si najplemenitejši mož rimskega cesarstva in zaslužiš postati sin Abrahamov. Kje najdem svojo ljubljeno hčerko, drago Tamaro, da mi razjasni to prečudno uganko?« »V Jeruzalemu, kjer je varno skrita F.leazarju, ki poizkuša ugrabiti njo in tvoje imetje. Povem ti tudi ime onega moža, pri katerem najdeš svojo ljubljenko. Več pa lahko poizveš pri svojem sinku Benjaminu, ki je dospel danes zjutraj z menoj v Cezarejo.« »Moj otrok, moj deček, dragi Benjamin — tukaj? Zlati sinko, ki so ga odpeljali roparji, praviš, da je v Cezareji? In ti si ga pripeljal semkaj, nad katerim sem nesrečnež izrekel v svoji duši najhujše prokletstvo? Kaj naj storim, da mi odpustiš to strašno dejanje? O Gospod, izpre-meni mojo kletev v tisočeren blagoslov in stori, da bo deležen ta Rimljan sreče, ki I si jo obljubil Abrahamu in njegovemu za-£ rodu!« Poslanik in tribun sta imela mnogo H opraviti, preden sta pomirila rabija, ki je hotel v svojem radostnem razburjenju izliti vse svoje blagoslove na Lucija. Ker so mu moči popolnoma pošle, govori namesto ' njega v imenu odposlanstva stari ben Jona, kateremu se po mnogem prizadevanju posreči, znižati vsoto vseh denarnih prispevkov na petindvajset talentov. Nato zapusti odposlanstvo Cestijevo palačo. Tudi Lucij se poslovi od poslanika, katerega so Judje spravili v najboljšo voljo. Tribun prejme od njega tudi zagotovilo, da Flor izplača, preden pojde v Rim pred sodišče, desetniku Marciju in njegovim tovarišem onih dvajset tisoč sesterc, katere jim je bil še dolžan. Dvornik Rvpolem pelje srečnega tribuna v njegovo novo bivališče, tri dragoceno opremljene sobane. Lucij občuduje odtu prekrasni razgled na prostrano morje, ki leži razgrnjeno pred njegovimi očmi v vsi svoji čarobni lepoti- Posebno pa se razveseli, ko zagleda bojno opravo, ki mu jo je ravnokar obljubila kraljica. Med drugimi predmeti zbudi njegovo pozornost in začudenje zlasti dragocen meč s slonokoščenim držajem, ves okovan z zlatom in srebrom. »S tem orožjem se ne upam pokazati svojim tovarišem, sicer zbudim v njih preveč zavisti,« pripomni tribun samozavestno dvorniku. »Cesar sam bi se ga ne sramoval nositi!« »Dobro znamenje tvoje slavne bodočnosti,« odvrne prekanjeni Azijat. »Moja milostna kraljica si misli: najlepšemu junaku najlepše orožje!« Dvornik pusti tribunu na razpolago [sužnja in odide s pripombo, kako zelo bi razveselilo kraljico, ako bi videla dečka, o katerem je tribun pripovedoval s tolikim zanimanjem. Lucij pošlje nemudoma po Ssvoja dva spremljevalca, katera je zjutraj izročil v oskrbo desetniku Marciju. Vesel, da more biti nekaj trenutkov sam, stopi tribun vnovič k oknu. Njegove imisli hite čez daljno morje v veliko mesto ob žolti Tiberi, v hišo njegove ljubljene mamice in sestre. Kako bi se vzradostile, ko bi stopil prednji kot tribun v svoji sijajni opravi! S kolikim spoštovanjem bi zrli vanj njegovi nekdanji tovariši! Pred seboj uzre ladjo, ki ga čez nekaj dni popelje v domovino. Krasita jo podobi bogov Kastorja in Poluksa, ki ga obvarujeta na nevarnem potu vsake nezgode. Toda glej, v duši Lucijevi vstaja druga podoba — kri-žanega Jezusa; trnjeva krona mu venča okrvavljeno čelo. Da, to je slika, pred katero je molil predvčerajšnjim s Tamaro-Le za hip se vda tem mislim in že stopajo vnovič predenj slike poganskih bogov. V njegovi duši se vname boj; dolgo omahuje mladi tribun, ali naj se odloči za Križanega ali za raznoliko množico bogov, ki jih je častil ves čas od svojih mladih nog. Zdajci se spomni usode, ki sta mu jo napovedala poslanik in kraljica, ako postane pristaš Nazarenca. »Ne, te nesparneti ne storim! Sicer pa se bom skrbno ogibal vsake prilike, kjer bi moral očitno pokazati svojo vero.« Te in enake misli so vznemirjale Lucija, ko stopita Benjamin in Pavlin v njegovo sobo. Deček začne takoj z veseljem pripovedovati, kaj je že danes videl v Cezareji. »Dekurij me je peljal tudi k morju! Res, prav tako ga mi je nekoč popisal dragi oče,« vzklikne živahni dečko. »Tvoj oče — ali bi ga celo tukaj rad imel poleg sebe?« vpraša Lucij. »Oh, moj oče, moj ubogi oče! Odkdaj že mirno počiva v naročju Abrahamovem!« »Večkrat se je že pripetilo, da so imeli koga za mrtvega, ki je še živel. Danes sem srečal moža, ki je bil zelo podoben tvojemu očetu —« »Misliš, da je bil moj oče? — O, ko bi to vedela Tamara! Da, da, le priznaj, 011 je bil! To ti čitam na obrazu. Povej, kje si ga videl?« (Dalje prih.) Potresi o Siciliji In RolabrUl. Vzrok in učinek. Učenjaki, ki proučavajo strašni potres z dnč 28- decembra 1908., trdijo, da ttga potresa niso provzročili ognjeniki, kakor je to sicer navadno, ampak da se je v notranjosti zemlje podrla velika plast, ki je potegnila seveda tudi površino za seboj. Res je, da so bili o tej priliki ognjeniki Etna (na Siciliji), Stromboli in Vul-kano (oba na Liparskih otokih — od Sicilije proti severu), kakor tudi Vezuv (na italijanskem poluotoku), mirni, to je: niso pušili in bljuvali več nego običajno. O ognjeniku Stromboli so sicer pisali, da je nekaj dni po glavnem potresu začel blju-vati, da se je pri tem ves otočič istega imena nevarno stresel in se porušilo precej hiš, — toda ta vest ni potrjena. Pisali so tudi, da je ob glavnem potresu, 28. decembra, nekaj majhnih Liparskih otokov popolnoma zginilo pod vodo. O takih dogodkih časniki pišejo marsikaj, kar ni res, ali pa je pretirano. Vsak bi pač rad kaj novega povedal. Vendar je toliko že zdaj dognano, da je potres morsko obal na Siciliji in v Kalabriji znatno spremenil, in sicer se je sicilska po-greznila in so tu nastali novi zalivi, kalabrijska pa se deloma povzdignila in postala širša. Morska ožina mesinska, ki loči italijanski poluotok (Kalabrijo) in otok Sicilijo, je postala plitvejša. Gorovje okrog nesrečnega mesta Mesine pa kaže globoko črto razpok, ki gredo vsporedno z morsko obaljo. Iz vsega torej izhaja, da se je v globini zemlje precejšen kos udri in na drugi strani potisnil plast zemlje kvišku, skratka: ustvarilo se je novo gorovje- Šiba božja. Ko se je italijanski kralj na lastne oči prepričal o grozni nesreči, je brzojavil ministrskemu predsedniku Žolitiju tako-le: »Pošljite na pomoč ladij, ladij in zopet ladij! Pošljite mnogo vojakov! Šiba božja! . . .« Človek bi res skoroda pritrdil. Italija spada med tiste dežele, v katerih se vsak, ki hoče kaj veljati, ponaša s svojim svobodomiselstvom, z liberalizmom. Zlasti na Siciliji je javno življenje od nekdaj docela prekvašeno z najhujšim brezbož-ništvom. To ni samo dežela roparjev, ki jim nihče ne sme do živega, ampak tudi domovina poslancev in ministrov - goljufov. Toda pustimo zdaj ob tej strašni nesreči, menda največji, kar jih zgodovina pomni, te obtožbe! Nečesa pa ne moremo zamolčati; naj ostane zabeleženo za spomin in v opomin. V Mesini je izhajal šaljiv list »II tele-fono« (telefon), ki je za Božič priobčil pesem, v kateri je grdo zasramoval Kristusovo rojstvo. Imenovanemu listu je rojstvo Izveličarjevo — bajka, izmišljotina-Tako-le se glasi odstavek tiste pesmi po slovensko: »Oj otročaj ti moj, — pravi človek, pravi Bog, — zavoljo svojega križa — usliši naš glas: Ti, ki znaš, da Te spoznamo:pošlji nam vsem potres!« To bogokletstvo omenjajo in obsojajo vsi boljši italijanski časnrki, na primer »Korjere d' Italia«. Dan pred potresom so imeli mesinski liberalci velik shod, na katerem so grdo zabavljali čez vero. Pravijo, da Bog ne plačuje vsake sobote . . . Očetovsko srce papeževo. Sv. oče je daroval za žrtve znatno vsoto, pravijo okrog pol milijona kron. Bolnišnico sv. Marte v Vatikanu so na njegov ukaz napolnili z ranjenci. Stroške za vzdrževanje vseh teh bolnikov — okolu 500 — trpi tudi sv. oče. Mesinski nadškof živi. Vest, da je tudi nadškof mesinski umrl ob potresu, se hvala Bogu ni uresničila. Rešil se je prav na čudežen način. V ponedeljek zjutraj, ko je prvi, najhujši sunek porušil mesto, je v svoji kapelici molil-Vun ni mogel, ker so bili vsi izhodi zasati. Pokleknil je pred podobo Izveličarjevo in V neko podrto hišo se je prekopal ropar. V sobi je našel ležati na pol mrtvega ponesrečenca. Ta ga prosi za božjo voljo, da ga reši. Ropar pa je začel pobirati denar in druge vrednosti. Gospodar pokliče psa, ki je roparja raztrgal. Roparjev je čedalje več v nesrečnih krajih; s cele Sicilije, da, s cele Italije vro skupaj ljudje sumljivega značaja. Vlada je sicer proglasila obsedno stanje in vsakega roparja brez milosti ustrele, ako ga dobijo pri ropanju, — toda vse to le malo izda. Pač žalostna stran v značaju italijanskega ljudstva! Ce bi bilo vse to-res, kar sedaj pišejo tuji listi o Italijanih, potem gorje temu narodu- V Milanu in drugih mestih pobirajo lepo oblečene ženske in moški z rokavicami pod krinko pomožnega odbora darove za svoj žep. V Rimu pa cvete baje trgovina z osirotelimi deklicami. TuJi borzni špekulantje so se skušali okoristiti z nesrečo svojega naroda. Nakupovali so vrednostne papirje, delnice raznih podjetij, ki so bile seveda ob tem polomu dobiti skoraj pod nič, da bi jih čez nekaj časa drago prodajali in vtaknili milijone v svoj žep. (Na podoben način je obogatel iuJ Rotšild.) Toda ministrski predsednik goliti jim je račune prekrižal: zaprl je za nekaj časa vse italijanske borze. molil ... Se le čez več dni so ga odko-pali. Ko jim je rekel, da je nadškof, mu spočetkoma niso hoteli verjeti; mislili so, da se mu je pamet zmešala. Ko se je nadškof okrepčal, je pričel svoje pastirsko delo. Povsod se ga vidi, kako tolaži bolnike in podeluje umirajočim svete zakramente. Sploh priznavajo tudi liberalni listi, da vrši duhovščina te dni v Mesini prave čudeže požrtvovalnosti v izvrševanju svojih dolžnosti. Na hribovske palice oprti hodijo duhovniki po razvalinah in so mnogokrat v veliki nevarnosti za svoje življenje. Rešilna dela. Na tisoče vojakov je došlo v razrušena mesta in vasi. Vsi se udeležujejo z .največjo hitrostjo in požrtvovalno žila-vostjo rešilnih del- Iz razvalin izkopavajo mrliče, katere urno pokapajo, ker se jel širite že mrtvaški smrad. Vojaki so v okolici Mesine izkopali velikanska grobišča, v katera polagajo mrliče. Po več mrličev denejo v eno vrsto, na te natresejo apno in potem sledi druga vrsta in nato zopet druga itd. Na vsako tako grobišče postavijo križ s tablico, na kateri je zapisano število mrličev, ki leže notri. — Število doslej pokopanih v Mesim in Redžu in v malih okoličanskih vaseh cenijo nad šestdeset tisoč. Mrliče pokopujejo, ne da bi jih kdo poznal, drug poleg drugega, može, žene in otroke. Vsa okolica je videti kakor velikansko bojno polje po končani krvavi bitki. — Ranjence vozijo na ladije. V Neapolj so pripeljali že nad dvanajst tisoč ranjencev. Poročilo očividca na dan potresa. Državni uradnik Damico popisuje rešitev iz razrušenega mesta Redžo takole: Ko se je začulo bobnenje in se začele podirati hiše, hitel sem proti morju, da se rešim. Na potu srečam v sami srajci oblečenega profesorja glasbe, ki je ves krvav in hropeč nesel svojo staro mater na hrbtu in z drugo roko vlekel svojo ženo za seboj. Na iskreno prošnjo profesorjevo sem vzel jaz na rame njegovo mater. Vedno je padal s svojim bremenom na tla- Kar nenadno nas vrže hud potresni sunek na tla. Obenem pa se je rušilo zidovje, padali so balkoni in strehe. Ko sem se zopet nekoliko zavedel, videl sem imenovane tri osebe ležati kot tri zmečkane krvave kepe. Grozno je bilo pri strašnem ropotu čuti glasove otrok, ki so klicali očeta in mater ter vpitje in zdihovanje staršev po otrokih. Nikdar ne pozabim tega sodnega dne. Reševanje. — Blaznost in samoumori. Iz Mesine poročajo, da se je po potresu izredno mnogim ubežnikom omračil duh in da v tem stanju izvršujejo samo-umore. Umobolnice v Siciliji so premajhne za toliko bolnikov. Bankir Severini se je ustrelil, ko je tri dni zaman iskal svojo ženo, ki se je ravno takrat pripeljala v Neapolj. Poslanec Fončano je zbesnel, ker je mislil, da sta mu žena in brat med žrtvami. Ko pa je zagledal na ladji brata, Je začel tako divjati, da so mu morali obleči prisilni jopič.—Izkopali so mladega moškega, ki je bil zvečer pred potresom v gledališču; bil je še praznično oblečen-Dasi je bil šest dni pokopan, je pravil, da je bi! zasut največ dvanajst ur. — Prvo, kar je storil neki mladenič, ko so ga od-kopali, je bilo, da je prosil za svalčice. — Neka mati je čula izpod razvalin slaboten glas svojega sina. Prosila je vojake, da so ga odkopali. Ko so ga nekoliko okrepčali, je zbesnel, tekel proti morju in skočil v valove, ki so ga pokrili. Mati je vse to morala gledati. — Vojaki so slišali iz neke globočine klicanje na pomoč. Eden se ojunači in spuste ga po vrvi v klet. Tu zagleda mladega moža, ki ga lovi za roko. V tem hipu priskoči starček, ki zgrabi mladeniča za vrat in ga začne daviti. Potem ulovi sani vrv- Ko so ga vlekli kvišku, se odlušči kamenje in starcu razbije glavo. Ko je prišel vojak vdrugič v klet, je našel mladeniča zadušenega na tleh ležati. Ranjenci umirajo med prevažanjem. Vlaki z ranjenci prihajajo v Katanijo z velikimi zamudami. Morajo voziti tako počasi, ker je doslej v nekaterih vlakih med vožnjo skoro polovica ranjencev .umrla. Junaški otroci. V razvalinah Redža so našli v neki kuhinji 12 let staro deklico z malim bratom živa. Deklica je sebe in brata prehra-nila s kavo in limonado. — 14 let stari sin gozdnega nadzornika Pičoli je našel svojo mater mrtvo v podrtinah. Kopal je dalje in čez dve uri prišel do živega očeta. Delal je še naporno osem ur ter rešil svoje tri sestre, žive sicer, a težko ranjene. — Neka 16let stara deklica je kopala dva dni in dve noči, da bi rešila mater, sestre in brata- Vojaška patrulja, ki je prišla do nje, jo je imela za tatico. Dekle pa se je vrglo pred častnika ter ga prosilo, naj ji pomagajo vojaki kopati. In res so dobili vseh pet oseb še živih. Usodne pomote. Ob postopanju proti roparjem so se pripetile vojaštvu strašne pomote- Neki major je našel v razvalinah grebsti moškega, ki ga je vprašal, koga išče. Mož je odgovoril: »To je moja hiša!« Kljub temu so ga vlekli za bližnji zid iri brez zaslišanja ustrelili. Izstradano ljudstvo napadlo vlak. Blizu postaje Galati jo izstradano ljudstvo ustavilo vlak z živili ter ga skušalo opleniti. Finančni stražniki so nastavili puške. Napadalci so pričeli streljati ter razdirati tir. Vlakovodja pa je izpustil v stroj vso paro in vlak je zdirjal z bliskovo jiaglico skozi gručo napadalcev- Polovica prebivalstva mrtva. Ministrski predsednik Goliti je rekel nekemu časnikarju, da je glasom dobljenih poročil polovica prebivalstva na po- ^ ctresnem ozemlju mrtva. Našli so že okrog 80.000 mrličev- Nevarnost, da nastane epidemija, je večja, nego na bojnem polju. Pred šestimi meseci se na razvalinah me-sinskih ne bo moglo pričeti z delom. Oblasti so sklenile, da ostalo zidovje mesinsko porušijo. Pri tem bodo navzoči lastniki hiš, da se jim izroče vrednosti, ki bi jih o tej priliki našli. 50 milijonov cerkvenih zakladov pokopanih 1 Tolovaji. Lastnik tkalnice v Kanitelu se je vrnil v tovarno in našel tam roparje, ki so plenili zalogo svile. Prosil jih je s solzami v očeh, da mu puste zadnje ostanke premoženja. Neki tolovaj mu nastavi samokres. V tem skočita z dvorišča psa, ki tolovaja raztrgata na drobne kosce. Stolnica v Mesini je pokopala n a J 5 0 milijonov lir vredne cerkvene zaklade. (Lira je 40 vin.) Otroka, ki se igrata med mrliči. 9 Ko so ruski mornarji z vojne ladje „Makarov' reševali ranjence v Mesini, na- ,, šli so v neki popolnoma porušeni sobi več mrličev, pod posteljo pa dva otročiča, ki sta se igrala z gumbi- Otroci brez imen. Ruska križarica »Slava« je pripeljala v Neapolj mnogo otrok, ki so jih ruski mornarji pobrali po ulicah v Mesini ali izkopali iz posutih hiš, — vse sirote, ki nimajo žive sorodne duše in večinoma še ne j znajo govoriti. Neki ruski pomorski častnik, ki je z velikim trudom iz razvalin rešil majhno deklico, se ne more od nje ločiti. * marveč jo hoče vzeti za svojo. I Slovenci ponesrečili? Nekaj dni pred potresom je prispelo v Mesino na tisoče izseljencev, ki so se vračali iz Amerike. Vsled teh potnikov je število prebivalstva naraslo začasno na 180.000. Le približno 20.000 ljudi je ostalo živili, Upajmo, da med ponesrečenci niso tudi Slovenci! Število žrtev. Poročila iz potresnega ozemlja so čedalje žalostnejša. Število žrtev znaša najmanj 200.000. (V krvavi nemško-francoski vojni leta 1870 je padlo le 45.000 mož-) Velikanska pomožna akcija, ki jo vršita Italija in inozemstvo, še vedno ne zadostuje, da bi le za hip ublažila največjo bedo. Dosedaj je inozemstvo darovalo za žrtve okolo 30 milijonov lir, polovico te vsote sama Amerika. Jetniki za žrtve. Benečanski jetniki so prosili, da smejo del svojili zaslužkov v ječi darovati žrtvam potresa. Ministrstvo bo .prošnjo ugodno rešilo. »Imar, kje si?« Med razvalinami Mesine teka gor in dol inož, ki neprestano kliče: »Imar, kje si?< Nesrečnež, edini igralec mesinsfcega cirkusa, ki je ostal živ, je zblaznel in išče svojega najljubšega — konja. Koliko ljudi ]e umrlo vsled potresa? Dosedaj so dognali sledeča števila žrtev potresa: V Mesini je umrlo 108.000 ljudi, v Redžu 31.000, v mestu Palmi 4500, v Miletu 2300, v Banjari 800, v vasi San Zovani (Sv. Ivan) 3700, v Pelaru 3300, v Scili 2800, pri Sv. Evfemiji 3000. Ako dodamo še nekatere manjše kraje, dobimo skupno število najmanj 160.000 mrličev- Razgled po domovini. V izvrševalni odbor S. L. S. so bili v seji vodstva dne 4. januarja t. 1. izvoljeni: Vseh 10 državnih poslancev in gospodje: Dr. Evgen Lampe, Jožef Mandelj, Evgen Jarc, dr. Ivan Zaje, dr. Vladislav Pegan, Ltika Smolnikar, Josip Šiška, Ivan Kregar, Alojzij Catar, dr. Aleš Ušeničnik, Janez Kalan, Ivan Podlcs-nik, Anton Belec, Mihael Dimnik, Ivan L.av-renčič, dekan, Anton Zlogar, kanonik, Andrej Ažman, Jan. Zabukovec. Vseučiliško vprašanje. Vodstvo S. L. S. je v svoji seji dne 4. januarja t. 1. na predlog poslanca prof. E. Ja.i-v. soglasno sprejelo sledečo resolucijo: 1. Vodstvo S. L. S. odobrava popolnoma stališče, ki ga je zavzela »Narodna zveza« glede vseučiliškega vprašanja v državnem zboru. V soglasju z državnimi poslanci S. L. S. odklanja brezpogojno, da bi se ustanovilo v Trstu italijansko vseučilišče. 2. Vodstvo S. L. S. zahteva, da se naj čim preje ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani in otvori najprej bogoslovna in pravna fakulteta. 3. Poslanci S. L. S. se poživljajo, da nai nasprotujejo z vso odločnostjo uresničenju vseučiliških zahtev drugih narodnosti, ako se v tem oziru obenem ne ugodi opravičenim zahtevam in prosvetnim potrebam slovenskega naroda. V nedeljo, 10. t. m., je bil v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani velikansk ljudski shod, ki so ga sklicali združeni slovenski visoko-šolci. Poročala sta visokošolca Natlačen in Cernič. V imenu S. L. S. je govoril deželni poslanec prof. Evgen Jarc. Shod se je soglasno izjavil za slovensko vseučilišče v Ljubljani' ter prosvedoval proti krivicam, ki se slovenskemu dijaštvn gode na nemških vseučiliščih na Dunaju in v Oradcu. Deželni odbor pomnožen. V prvi seji deželnega zbora sta se izvolila dva nova odbornika: eden namesto dr. Šusteršiča, ki je bil zadnjič izvoljen le začasno in je sedaj odstopil, in eden pa iz nove splošne kurije. Iz celc zbornice je bil izvoljen dr. Pegan (44 glasov), za namestnika poslanec Mandelj. Iz splošne kurije pa poslanec Evgen Jarc. za namestnika nadučitelj Ravnikar. Tako ima S. L. S. poleg deželnega glavarja v deželnem odboru tri zastopnike: dr. Lampeta, dr. Pegana in prof. Jarca, in s tem tudi večino, kakoršna 11 gre. Več pravic deželi v deželnem šolskem svetu. Poslanec dr. Šusteršič je stavil v deželnem zboru nujni predlog, da naj bo v prihodnje deželni odbor zastopan namesto po dveh, po štirih zastopnikih v deželnem šolskem svetu. Ta predlog je izvrstno utemeljil; zlasti je omenjal imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika Belarja, ki se je izvršilo preko deželnega šolskega sveta; to nepotrebno imenovanje je potrata državnih davkov, in zoper tako zapravljanje davčnega denarja treba odločno protestirati. Ce bi se za take manjšine morali nastavljati posebni šolski nadzorniki, potem treba za Slovence na Štajerskem imenovati kar 16, na Koroškem pa 4 nove šolske nadzornike. Da se tako za-vratno in zahrbtno nasproti Slovencem ne bo več postopalo in bo dežela imela primerno besedo v deželnem šolskem svetu, zato predlaga to izpretnembo. Ko je še z vso odločnostjo in odkritostjo povedal glavnemu krivcu tega nalskoka na Slovence., deželnemu predsedniku Švarcu, kar mu gre, in je profesor Jarc v izbornem govoru podprl nujnost predloga, je bil predlog od vseh strank soglasno sprejet. Umrl je v Križih pri Tržiču tantošnji župnik vč. gosp. Frančišek Porenta. Pokojnik je bil rojen 5. aprila 1848. v župniji Stara Loka ter je bil v mašnika posvečen 1871. Služboval je kot kaplan najprvo nekaj časa v Sv. Križu pri Litiji, potem pa nad 8 let pri Sv. Petni v Ljubljani. Od tod je šel za župnika v Soro, kjer je sezidal lepo župno cerkev. Po več kot 16-letnem delovanju v Sori je leta 1898. dobil župnijo Križe pri Tržiču, katero je z vnemo in gorečnostjo vodil do svoje smrti. Blagemu možu svetila večna luč! Pogreb je bil v sredo, 13. t. m. dopoldne. Poslanec Ivan Lavrenčlč mrtev! Iz Vipave se nam piše: Umrl ie mož, ponos in steber Vipavske doline v starosti 48 let. Na Vipavskem je splošna žalost, kajti umrl je mož, katerega delovanje je bilo posvečeno blagru ljudstva! Pri vsaki dobri'stvari je bil zraven, povsod je pomagal, povsod je dajal novega ognja in poguma. In ni ga več med nami. Vzornega gospodarja je izgubila njegova mnogobrojna družina, občina vnetega občinskega moža, cel okraj pa poslanca, delavnega in vzornega, ki je bil kremen-značaj. Poznali smo njegovo vrednost in ceno vsi, zato je bil izvoljen za načelnika okrajnega cestnega odbora, načelnika Kmečke Zveze, podpredsednika Hranilnice in posojilnice v Vipavi, odbornika Kmetijskega društva v Vipavi in poslanca vipavskega okraja. Koliko bi še lahko naredil! Končano je njegovo delo! A mi mu damo spričevalo vzor moža, ki je dobil bolezen pri delu za ljudstvo. Lansko jesen ob priliki pregledovanja nove ceste v Zireh se je prehladil, nosil je bolezen s seboj, jo zatajeval in do zadnjih dni neumorno delal za ljudstvo. Pretrgana mu je sedaj nit življenja. Večen spomin mu ostane v srcih hvaležnih Vipavcev. Umrl je včeraj v Pevnu pri Stari Loki v starosti 80 let Martin Kalan, oče mil. gosp. prelata K a lan a. Mož, ki je dosegel izredno visoko starost, je svoj čas bil dolgoleten, jako priden gospodar na »Omanovem« posestvu, potem pa je doživel nesrečo, da mu je umri sin France malo let potem, ko mu ie izročil gospodarstvo. Tako je bil primoran na stara leta zopet gospodariti za svojega mladoletnega vnuka. Bil je mož stare korenine, ki so ga strla samo visoka leta. Mil. gospodu prelatu Kalanu in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Krščansko učiteljstvo prihaja na dan. Pretekli teden je volilo ljubljansko učiteljstvo dva zastopnika v c. kr. mestni šolski svet. Liberalna kandidata sta bila Režek in Crnagoj, znani prvoboritelj za brezversko svobodno šolo. Krščanska »Slomškova zveza« je postavila za kandidata vrlega g. učitelja Simona in gospodično Šercovo. Izvoljen je bil liberalec Režek in naš kandidat g. Simon. Propadel je učitelj Cernagoj z Barja. Liberalne učiteljice so tudi pustile na cedilu gdčno. Šercovo. Veselo znamenje je vsekako, da »Slomškova zveza« tudi v Ljubljani lepo napreduje. Hribar, Dimnik, Jelene in drugi so dobili hudo klofuto z izvolitvijo g. Simona, zoper katerega so liberalni učitelji na vso moč agitirali. Proračun ljubljanske občine za leto 1909. Izkazuje 130.386 kronski primanjkljaj. Ni naša dolžnost, da preiskujemo, kako naj se primanjkljaj pokrije. Za primanjkljaj je odgovorna narodno-napredna stranka, ki naj si zdaj ubija glavo, kako sa pokrije. Niti to nas ne zanima, kako ie nastal kar hipoma tak velik primanjkljaj. Zdraho nikakor ni, da se je pojavil primanjkljaj skokom. Proračuni in računski sklepi minulih let so vedno izkazovali precej znatne prebitke. Zato je tembolj presenetljivo, da se je kar hipoma pojavil tako velik primanjkljaj. Primanjkljaj je za Ljubljančane jako resna stvar, ker ga razven najožjih poučenih krogov ni nihče pričakoval. Nočemo niti preiskavati, kako da je nastal kar hipoma tak velik primanjkljaj, za katerega ni pokritja. Prišle so nove postavke, ki jih včasih ni bilo, kakor n. pr. »Zatišje«, poskočil je zdatno proračun plač, slovensko gledališče stane 29.560 kron, so pa tudi postavke, ki bi se lahko črtale. Neki ljubljanski strelski klub dobiva kar 52 kron letne podpore. Ni sicer veliko, a člani dotičnega strelskega kluba bi lahko tudi sami plačevali svoj šport. Proračunski primanjkljaj za leto 1909. nam zopet dokazuje, kako bi rabili Ljubljančani krepko opozicijo v ljubljanskem občinskem svetu. Prav je imel pred leti dr. Ivan Tavčar, ko je naglašal, da naj se špara. Storili bi bili občinski svetniki takrat prav, ko bi ga bili ubogali, pripišejo naj sami sebi blamažo, ker imajo zdaj tako velik primanjkljaj, dasi smo jim mi in pa dr. Tavčar vedno svetovali, da naj »šparajo«. Če bi bili ubogali nas in pa dr. Tavčarja, bi tudi mi danes ne pisali o primanjkljaju. V Spodnji Šiški se je pričelo delati za ustanovitev samostojne župnije. Vršilo se je že nekaj sej v ta namen. Župnijo bodo ustanovili oo. frančiškani iz Ljubljane. Gotovo je v tem kraju, kjer se z neverojetno hitrostjo širi število prebivalstva, jako želeti toli potrebne župnije. Društvo rokodelskih mojstrov, ki sc je nedavno zasnovalo v Ljubljani, je imelo v dvorani »Rokodelskega doma« dobro obiskan društveni shod, kateremu je predsedoval g. Fr. Pust. Poleg razgovora o društvenih zadevah so bila na dnevnem redu razna vprašanja. G. državni poslanec dr. Igu. Žitnik jc poročal o uredbi in delokrogu obrtnega sveta v trgovskem ministrstvu, g. Alojzij Stroj o peticijah, o katerih se je zedinilo društvo rokodelskih mojstrov in ki sc odpošljejo deželnemu zboru. g. državni poslanec dr. Jan. Ev. Krek o dalekosežnem projektu, čegar uresničenje bo izredne koristi za ves obrtni stan, ker bo omogočilo znižati cene blagu, ki ga rabijo rokodelci, in g. žuDnik J. Kalan o vajeniškem vprašanju. Za prihodnje sestanke sta obljubila predavanja gg. državna poslanca dr. Ign. Žitnik in dr. Janez Ev. Krek. Zakaj socialna demokracija napreduje. »Volksvviile« piše, da ima neki sodrug J. K-v svoji družini šest lačnih kljunov, vkljub temu pa je naročen na sedem socialno-demo-kraških časnikov, za katere žrtvuje vsak mesec 6 kron. Te kronce pa daje z veseljem, ker je prepričan, da strokovni in strankarski časniki njegovi družini, ki mora sedaj prenašati žrtve, koristijo prej ali slej. — Dobro bi bilo, če bi si tega značajnega pristaša svoje, če tudi zgrešene stranke, postavili za zgled pristaši krščanskih strank. Dober časnik res stane nekaj žrtev, a sad. ki ga prinese prej ali slej, vse te žrtve bogato poplača. Zato pa: posnemajte v tem oziru socialne demokrate! Agitirajte sedaj v začetku leta za naš list. I'ri kronce si vsaka kmetska hiša lahko pri trga, da si ga naroči. »Domoljub« je postal vseslovenski kmetski list, ki se prav pridno prebira že po vseh slovenskih pokrajinah. Dobro jo je povedal. »Slovenski Gospodar« piše: Neka gospa iz Šaleške doline je bila pred prazniki v Ljubljani in videla ta-ie prigodljaj: Pred izložnim oknom znane nemške trgovine je stala in gledala v okno starejša dama. Mimo jo primaha osemletni fantič. pa zavpije dami: »Kaj pa zijaš v to nemško okno, ali nimaš dovolj slovenskih šip!?« Posebno uljudno ni povedal tega tale fantič, pa dobro jo je le povedal. Da bi si k srcu vzele ne samo dame v Ljubljani (tista jo je baje kar pobrisala izpred okna), ampak tudi po naših mestih in trgih. Možje in mladeniči, žene in dekleta, zapomnite si, kaj je rekel tisti ljubljanski fantič, kadar greste v mesto ali trg! K nesreči v Harnmu na Nemškem. Svoj čas smo poročali, da se je zgodila velika nesreča v rudniku v Hammu na Nemškem, kjer so se plini vneli. Ponesrečilo se je pri tej nezgodi tudi več Slovencev, med temi tudi štirje možje iz goriških hribov, katerih imena smo svoj čas priobčili. Sedaj se nam poroča, da je pri imenovani nezgodi ponesrečil tudi Jakob Božič s Št. Viškegore in pa Janez Božič iz Dolenje Tribuše. Uradno to sicer ni še objavljeno, a resnica je vendarle. Kopaču se je slaba godila. Tržaški soc. demokratje so hoteli razbiti v Trstu shod jugoslovanskega društva železničarjev. Železničarji so socialne demokrate, katerim sta načelovala Kopač in dr. Šolar, vrgli na cesto. Kopač je igral Zeppelina. Škrlatica v Celju in okolici nikakor noče pojemati, kakor se nam piše od ondot; bolezen je le še prav v razvitku. Sploh se ta morilka otrok v vsem celjskcm in tudi v bližnjem laškem okraju pojavlja. Cudrio se nam zdi, da namestniki jol v Celju ne zapro. Ce že hočejo zatajiti bolezen v mestu, pa vendar ne morejo zanikati dejstva, da mestne šole sko- raj polovico otrok obiskuje tudi iz okolice. Nekaj statističnih podatkov o tujskem prometu v Ljubljani leta 1908. Lansko leto je prišlo v Ljubljano 50.851 tujcev, kar je pač za naše razmere ogromno število, ker tujskega prometa do pred kratkim skoro poznali nismo. To naraščanje tujskega prometa v Ljubljani je najboljši odgovor lažetn nemško-naeijonalnih listov. Poštna direkcija v Trstu je sklenila oddajati dela službenih oblek za poštne uslužbence v Ljubljani ljubljanski krojaški zadrugi. Ta čin jc posledica tozadevne interpelacije poslanca Gostinčaria v državnem zboru. Pri plesu zaboden. V Giglencah na Štajerskem so na sv. Štefana dan pri Voudi praznovali Voudov god. Godci so godli in posestnikov sin Franc Golob iz bližnje okolice jc zaplesal z Elizabeto Kocjac. To je 23-let-nega, že dvakrat predkaznovanega Franceta Klemenčiča tako razjezilo, da je z nožem naskočil Goloba in ga lahko ranil. Razvil se ic splošni pretep, pri katerem je Klemeiičič skoro vse navzoče rar.il, naposled je pa planil v sključen, se vesel poda domov. Domu grede ga napadeta dva lopova: »Oče, ste li videli kaj žandarje?« — »Ne. so šli menda vsi v Ljubljano, gori jc punt!« — »Kaj imate i>od pazduho? Ze veva. potico. Sem ž. njo!« Vzela sta mu jo. Mož je prestrašen stal poleg lopo-vov. »Ne bojte sc. oče, sedaj bomo jedli ii pili!« Eden lopov stopi v hosto, prinese zc-lenko slivovke in malo steklenico. Pili so. Mc/. pravi, da je sicer prestrašen, a okrepčan šel domov, slivovka pa da jc bila izvrstna. Takih slučajev se pripeti lahko še več, ako bodo pustolovci izvedeti, da biva veOu:.i kranjskih orožnikov v Ljubljani, da stražijo deželnega predsednika Schwarza. V Ljubljani je namreč poskritih v bližini deželnega dvorca do 140 orožnikov, ki se pa dolgočasijo po nemških luknjah, ker nimajo nikakega posla. Zopet samoumor. Minoli teden se je v kuhinji svojega stanovanja v Kolodvorskih ulicah št. 18 obesil 64-letni oženjeni delavec Jernej Pogibu, rodom iz Matene pri Igu. Vzrok samoumora jc bila beda. Del mesta Mesine pred potresom. kuhinjo, zagrabil velik nož in zabodel ž njim Mat. Juga. Jug se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Volkovi pri Radgoni. V bližini Radgone so videli več volkov, ki so prišli iz Ogrske čez Muro ogledat si zeleno Štajersko. Slovanska polhov ska industrija na Spodnjem Štajerskem vrlo napreduje. Po nekaterih krajih že vsi nosijo polhovke. Tako je prav. Svoji k svojim! V popolnoma slovenski občini Pernica ic izvoljen za župana nemškutar Kristefel. Župnik v pokoju Martin Sket umrl. Jz Ptuja se poroča: Prečastiti župnik v pokoju Martin Sket je v Ptuju umrl. Svetila mu večna luč! Prehod v luteranstvo. V Mariboru je prestopilo k protestantizmu v preteklem letu 113 oseb. Ce se orožnike pošilja v Ljubljano... Iz Novega mesta se nam piše: V nedeljo po Božiču je šel delavec pri g. Kastelicu v Kan-diji domov. Biva na Trati pri Cikavi. Dobil je pri gospodarjevih potico. Mož. star, ves Vsak vojaškotaksni obveznik se ima tekom meseca januarja vsakega leta zglasiti pri županstvu, kjer ima svoje navadno ali stalno bivališče. Ta zglasitev sc lahko opravi ob navadnih uradnih urah ustmeno ali pa pismeno z uporabo predpisanega zglasilnega obrazca. (V Ljubljani v mestnem vojaškem uradu, »Mestni dom«, I. nadstropje, vrata št. 1.) Kdor zglasitev opusti ali se prepozno zgla-si, se kaznuje z globo do 50 kron, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom do pet dni. Trst. Narodna delavska organizacija jc priredila velik protestni shod radi preloma pogodbe paroplovncga društva »Dalmatia«. sklenjene s slovenskim konsorcijem za razlaganje parnikov. Po shodu je šlo kakih 600 udeležencev demonstrirat po mestu. Šli so pred namestništveno palačo in žvižgali in kričali proti namestniku. Aretiranih ie bilo 4.i Slovencev. — Iz garnizijskih zaporov je pobegnilo pet vojakov. Dosedaj jih še niso našli. Pazin. Ker je bil poslanec Mandič izvoljen v dveh okrajih, je sedaj odložil en mandat. Politično društvo za istrske Hrvate iti Slovence je postavilo mesto njega za kandi- data dr. Ivana Poščiča. odvetnika na Vo-loskcni. LJubljana. Pretečeno leto je umrlo v Ljubljani 1207 oseb, 78 manj nego leta 1907. Zadružni dom. Dne 27. grudna so imeli v Zagorju ob Savi lepo svečanost. Blagoslovili iu otvorili so lepo stavbo »Zadružni dom«. Svečanost je prav lepo uspela. Novi dom, lična stavba, bo v veliko korist prebivalcem. Trgovska šola s slovenskim učnim jezikom. Naučno ministrstvo jc vzelo na znanje, da sc je v Ljubljani ustanovila trgovska šola s slovenskim učnim jezikom, in siccr priprav-Ijavui razred in zadružna šola. Dovolila jc deželnemu odboru izreden prispevek 2500 kron za opravo in 1500 kron kakor podporo za leto 1908. Razdelitev sena. Iz raznih krajev prihajajo vprašanja, kedaj se bode vršila druga razdelitev sena. Iz krogov naših poslancev smo dobili naslednje pojasnilo: Naši poslanci so pri osrednji vladi izprosili državno podporo, njih naloga ali pravica pa ni, da bi seno razdeljevali. To je stvar v prvi vrsti deželne I ju ga preveč moti politika, dr. Kukovec pa potrebuje še praktičnega delovanja v odvetniški pisarni. Zezlo strankine vlade bo med tem imel v rokah liberalni parade-agrarec dr. Božič. Ena sc njemu bo želja spolnila! Smrtna kosa. V Lešah jc dne 7. januarja umrla mati spoštovane družine, gospa Marija Valjavec, mati g. dr. Josipa Valjavca. Naj počiva v miru! Gg. dopisnike »Domei;aba« prosimo, uaj se izogibijejo osebnih napadov v listu. Hvaležni smo vsem gg. dopisnikom za dopise, a prosimo jih, naj bodo dopisi stvarni in vselej resnični. Uredništvo noče nikomur namenoma delati krivice. Iz Semiča smo dobili dopis, v katerem dopisnik vprašuje ondotno županstvo, čemu imajo svetilke v vasi, če ne gore. Dopisnik je mnenja, da občina že toliko zmore, da plača petrolej. Iz Vrhpolja pri Moravčah smo dobili daljši dopis, v katerem se zahvaljuje dopisnik od-išlemu g. župniku Švigeljnu za njegovo delo in trud. Ker vemo, da ne bi ustregli gospodu Del mesta Mesine v razvalinah in ognju. vlade, katera na podlagi županskih poročil in okrajnih glavarstev po dogovoru s posebno enketo določi, koliko sena dobe posamezne občine, oziroma posestniki. Ta poročila in po-razdelba pa dajo toliko dela in pisarij, da ni bilo mogoče vsem prosivcem takoj ustreči. Kakor smo izvedeli pri deželni vladi, bode te dni dotičri odbor reševal ostale prošnje. Druga delitev sena bode se torej vršila proti koncu tekočega meseca. Želeti je, da se razdelitev sena izvrši čimpreje, ker mnogi živinorejci so pokrmili že vso krmo in bodo v kratkem prisiljeni odprodati ali poklati živino. Celje. V Ljubljani so vsi slovenski odvetniki brezplačno zagovarjali vse slovenske obtožence. Pred našim sodiščem je zagovarjal močan steber liberalne stranke, nekdaj kakor miš ubog slovenski dijak, sedaj velemožni grajščak na Honiu, velecenjeni gospod dr. Karlovšek slovenskega plakaterja Smoleta zaradi napada na nemško šolo v Sevnici. Za narodno stvar požrtvovalni dr. Karlovšek si je zagovor pošteno zaračunil. Živel! — Govori se, da nas zapusti general dr. Kukovec ter odide v odvetniško pisarno v Trst. V Ce- župniku, ako prinesemo to dolgo pohvalo in ker nam primanjkuje prostora, smo odložili poročilo. Vidi sc iz tega in podobnih dopisov, kako spoštovanje ima naše ljudstvo do svojih gg. duhovnikov, kar je gotovo hvale vredno. »Narodni dnevnik« se imenuje nov liberalni dnevnik, ki ga tiskajo v Celju. To je druga in še grša izdaja »Slovenskega Naroda«. Ta liberalna cunja prinaša po večini samo napade na kranjsko S. L. S. Kranjci smo že toliko pametni, da ne bomo brali budalosti, katere piše nek ljubljanski liberalček in jih pošilja v Celje, da tam zagledajo beli dan, ker jih v Ljubljani noben list sprejeti noče. Vsak pameten in razsoden človek bo vrgel ta list, če mu slučajno pride v roke, na prostor, kamor spada — v peč. Svečnlca se bliža. Zato kličemo: Kupujte sveče edinole pri slovenskih in katoliških svečanih. Liberalnih svečarjev ne potrebujemo. V mali župniji Črnuče pri Ljubljani se je doslej naročilo »Domoljuba« 60, »Bogoljuba« 50 izvodov, in se še oglašajo. Tudi dnevnik »Slovenec« je dobil par naročnikov. To je častno. Posnemajte drugod vrle Crnučane! Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice. V šentpeterski fari jc bilo v lanskem letu rojenih 482, umrlo jih je 387. Oklicev je bilo 205, porok pa 189. Kakor se vidi. je župnija narasla za okroglo 100 prebivalcev. Iz Sela. Naše katoliško izobraževalno društvo je že napravilo v nedeljo predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Gospod Peršin je povedal zgodovinske zanimivosti šentpeter-ske fare. Peljal nas je prav nazaj v početek fare, opisaval je, kaj je morala prestati od Turkov, kaj od protestantov itd. Opisava! jc tudi fare, ki so vse nastale iz šentpeterske. Gospodu smo prav hvaležni za predavanje. Pristopilo je zopet mnogo novih udov; vseh je že 80, med njimi mnogo krepkih mlade-ničev. Šentpeterska hranilnica in posojilnica ima svoje prostore v Podbojevi hiši nasproti mež-narije. Obrestuje po 4 in pol. posojila pa o.aje po 5 odstotkov. Uradni dnevi so vsako nedeljo in praznik po deveti maši do 12. in vsako sredo od 8. do 12. Izven uradnih dni se stranka lahko oglasi pri g. Podboju ali kaplanu Petriču. Možje, držite se domačega zavoda iu pomagajte sami sebi. 12 raznih kraiev Gorenjske. g Iz Loma pri Tržiču. Občinske volitve so razpisane na dan 18. t. m. Iste utegnejo postati letos prav zanimive. Zadnji čas sc je oglasilo par nemškutarjev med zastopniki naše občine, kateri so pod vplivom tržiških Nemcev in ob času volitve za krajni šolski svet volijo nemško listo, akoravno nobeden teh niti besedice ne razume nemško. Vsakega občana volivca sveta dolžnost je. da se udeleži volitve in voli može krščansko-narodnega mišljenja, zlasti sedaj v tem resnem času.'ko se bije narodni boj za obstanek slovenskega naroda. g V Bitnjah je vzela neizprosna smrt Franca Mencingerja vsled bolezni, v kateri je trpel že nad dve leti. namreč na živčnem revmatizmu. Pokojnik je bil blaga duša. delaven in marljiv pri vseh svojih delili in opravilih. Vedno ie rad čital slovenske katoliške časopise in je bil tudi zvest ud gasilnega društva v Bohinjski Bistrici, ki ga je tudi spremilo k zadnjemu počitku. g Iz Zabnice. Na novega leta dan se je pri nas ustanovilo kat. slov. izobraževalno društvo, kateremu je dozdaj pristopilo 81 članov. O namenu in koristi društva je zanimivo poročal na ustanovnem občnem zboru č. g. Luka Smolnikar, za kar mu izrekamo tu zahvalo. — Lansko leto je bilo v naši župniji rojenih 27, umrlo jih je 24. poroke so bile 4. — Za jubilejno napravo »Otrok« se je ne glede na posebno zbirko šolskih otrok nabralo 27 K 20 vin. — V noči od 8. na 9. t. m. je padlo na novo zopet nad četrt metra snega. Pokrajina krasno izgleda. — Naročenega sena še nismo dobili. Kdaj ga pač bomo? g V Retečah pri Škofji Loki je bil včerat popoludne v župnišču političen shod, ki je prihitelo nanj kljub globokemu snegu nad 100 mož. Gospodarski program S. L. S. v deželnem zboru, ki ga je razvil poslanec E. Jarc, so vsi navdušeno odobrili in takisto z ogorčenjem obsodili brezvladje na nemških vseučiliščih. Ko se je govorilo še o starostnem zavarovanju in zboljšanju prometnih sredstev v Retečah in okolici, je zaključil domači župnik g. Meršolj lepi shod. g V Naklem pri Kranju bo v nedeljo, 17. t. m., popoludne ob treh v prostorih Bralnega društva političen shod. Poroča deželni poslanec Jarc. K Popravek. Z ozirom na dopis: »lz Rateč pri Bellpeči« v »Domoljubu« z dne .31. decembra 1908., št. 53., zaprosi se na podlagi S 19. tiskovnega zakona, da sprejmete v Vaš list v prihodnji številki sledeči popravek: I. Ni res, da je pri zadnji deželnozborski volitvi naš učitelj tako marljivo agitiral za socialista Franceta Bartlna. da mu je celo papirja primanjkovalo; res pa jc, da ni agitiral niti za Bartlna niti za koga druzega in je kot volivnt zapisnikar oddal prazen listek, tudi mu m še papirja primanjkovalo. 2. Ni res, da je bil vodja veselice, ki so jo imeli liberalci v korist Ciril in Metodove družbe, menda rdečkasto-liberaini učitelj; -es pa je, da liberalci niso imeli nikake veselice, ampak so priredili ra-teški fantje brez razlike svojo fantovsko veselico, katere vodja pa ni bil učitelj, ki že nad osem let ni več fant. Rate£e pri Belipeči, 5. januarja 1909. Zupančič, učitelj. g Iz Komende. Pri nas se čvrsto gibljemo. Na praznik sv. Treh kraljev so dekleta v izobraževalnem društvu prvikrat nastopile v igri »Lurška pastirica«. igra je gledavcem, bilo jih je do 500 v dvorani, zelo ugajala. In kaj bi ne? Lep uglajen nastop igralk, nove kulise za gozd, ljubka lurška votlina, nove fine obleke in krasna živa slika ob koncu igre — vse to jc pripomoglo do popolnega uspeha. Splošna želja je, da se igra ponovi. — Da fantje ne spe, se razume. Saj vsak mesec poročajo v svoje glasilo »Mladost«, katero prav priporočamo. Cuje sc nekaj, da mislijo naši telovadci društvenike za predpust presenetili z lepo veselico. — Volili smo zadnjič dobro. Na dveh voliščih v fari je bilo za g. dekana Lavrenčiča oddanih nad 350 glasov. — To nedeljo (17. t. m.) pride predavat v izobraževalno društvo naš poslanec g. dr. Krek. Govoril bo o vseh dnevnih vprašanjih, zlasti , še o starostnem zavarovanju. Povabljeni so vsi, zlasti še možje in mladeniči. Pridite v obilnem številu. — Na kamniški kolodvor je za našo faro prišlo šest vagonov mrve. Mrva je dobra, živina io rada ič. Pri razdeljevanju sena smo pogrešali dvoje: velike vozne tehtnice iu priliudnosti g. postajenačelnika. Dolenjske novice. Belokranjske novice. d Iz Adlešič. Dne 26, m. m. smo imeli ljudski shod. Sklical ga je naš gosp. župnik. Udeležilo se ga ie nad 80 gospodarjev. Govoril je naš vrli gospod župnik o našem šolstvu in domačin jurist I. Adlešič o zadnjih dogodkih na dunajski iu graški univerzi, o nastopanju nemških buršev nasproti slovenskim dijakom in o slovenski univerzi v Ljubljani, nje gospodarskem in kulturnem pomenu. Na shodu se je sprejela resolucija, ki zahteva takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v Ljub-Ijani in reciprociteto izpitov na zagrebški univerzi, dalje obsoja krivičen nastop nemških buršakov nasproti Slovencem in protestira proti ustanovitvi laške univerze v I r-stu. Podobni shodi naj bi se prirejali tudi po drugih farah in občinah in razlagal pomen slovenske univerze v Ljubljani, zlasti sedaj v pripravnem zimskem času. Vsaka občina naj čimpreje pošlje tako resolucijo »Narodni zvezi« na Dunaj. Danes se pri zakonodaji in vladi drugače vpošteva glas ljudstva kot prej: tega se mora narod zavedati in zahtevati pravic, ki mu gredo. Naši poslanci morejo tudi nekaj doseči ie na podlagi ljudske za liteve. Zahtevajte torej povsod svoje pravice in pošiljajte podobne resolucije iz prirejenih shodov in občinskih odborov našim vrlim po- slancem. Isti dan sc jc osnoval priprav- Mitneiiii. -....... ' , -i- j , ljavni odbor za ognjegasno društvo l o it bilo že dalje časa potrebno in zažejeno, kei ie nevarnost pri naših, s slamo kritih poslopjih velika, zlasti jeseni, ko suše ženske svoje predivo. Voda ie precej oddaljena ni nimamo nikakega orodja, tako da jc v času nesreče vse brez glave in sc ogenj vedno čez mero razširi. Pripravljavni odbor pa naj vedno s;rt to misel med interesenti in nai računa, odkod dobiti sredstev. Misel ne sme zaspati, ker ,.e stvar skrajno potrebna. d V Podzemlju, ali jc kaj novega? No, ne veliko, pa vendar marsikaj. Naši kmetje so dobili in šc dobivajo pomožne krme. A pri nas smo bolj naprej nego drugod. Imamo namreč liberalno in klerikalno krmo. Zupan v Podzemlju je zahteval za svojo občino liberalne krme, pa mu jo je vlada dala. Za občini Griblje in Gradac je določila vlada klerikalno krmo. Najprej je prišla liberaltfa v občino Podzemelj. Vsi, ki so jo dobili ali vsaj videli, so zabavljali čez njo. Pozneje je prišla klerikalna za občino Griblje, kjer imajo previdnega iu pametnega župana, in za nekatere posestnike iz občine Gradac. Vsi, ki so to krmo Jo-bili ali vsaj videli, so jo hvalil, da je prav dobra. A zdaj so začeli pa še liberalci svojo hvaliti, tako, da je zdaj povsod najboljša krma. No, hvala Bogu! — Sicer je pa veliko pomanjkanje krme v podzemeljski fari. Zdaj je še nekaj krme, a vsakdo pravi, da čez dva meseca skoraj nikdo ne bo imel nič. Kaj bo z živino! Lahko rečeni, da je v podzemeljski fari največje pomanjkanje krme v vsi Belo-krajini. Gotovo govorim torej iz srca vsem Podzemeljcem, ako prosim naše poslance, nai se za nas posebno |H)brigajo pri vladi. Ce ne dobimo še veliko več pomožne krme, mora meseca marca naše blago skoraj da poginiti. Naj nas tedaj ne pozabijo poslanci in vlada! — Podzemeljski župan jih je nekaj, ki so se pri njem zglasili za podporno krmo, izpustil iz zapisnika, tako, da niso nič dobili. Pozneje pa, ko so se novi zglašali za podporo, jih ni hotel vpisati, češ, da jc rok za to že minul. Pa ni pomislil pri tem naš župan, da prositi se sme vedno; kajti marsikdo ne zna naprej, ali bo shajal ali ne, pa le pride nadenj stiska. Naj torej župan le vedno vpisava in pri oblastvu priporoči prosilce. No, pravijo, da zdaj to dela. Prav tako! d V Gradacu so šli pri zadnjih volitvah z vso vnemo volit g. Petra Rauclia, graščaka v Pobrcžju. Sploh so bili Gračani nezadovoljni. Taki zavedni liberalci, pa da bi šli volit Mat.ia-šiča, brrr! A je zapihala burja iz Metlike, pa jim prinesla dima v oči. Vse drugače so zdaj^ gledali. Na dan volitve so pa še vprašali dii-" hove za svet. Stalo je na mizi več steklenic rakije (šnopsa), pa so volivci sedli naokrog in gledali, kaj lx». Pa je bilo menda preveč v steklenicah, nič čudežnega se ni prikazalo. A so začeli odtakati v svoje kupice in glejte čudo, vsi vidijo zdaj jasno kandidata, ki jim je bil povšeči, pa so ga volili, 76 po številu. > e t rite »nazadniaki« so volili Matjašiča. Tako imajo Gradačani svojega poslanca (-b Kulpi. d Iz Drage pri Vrhu. Pri nas so bile zadnje volitve za S. L. S. prav častne. Udeležba sicer ni bila velika radi tega, ker smo šele nekaj ur pred volitvami izvedeli za kandidata g. Matjašiča. Sušno pretečeno leto se še sedaj pri nas pozna, ker manjka vode za živino. Sedaj imamo trdo suho zimo, snega malo. -No, kmetje iz Belokrajine prebudimo se že enkrat in si naročimo vsi »Domoljuba«, saj nam v novem letu obeta več novic kot doslej, zraven pa se moramo tudi zganiti, da bo iz vsake fare saj eden poročal novice za »Domoljuba« v tekočem letu. V naši fari tudi še nimamo nobenega društva. Spimo še spanje pravič- nega. Fno stvar pa moram pohvaliti. V naši fari že čez leto dni ni nobene trafike. Ker je do bližnje trafike na Vinici dve uri, zato se tukaj ne kadi toliko, nego drugod, ko opazimo, da miečnozobci kade s tako strastjo, m so zato bledi kot zid. Pri nas je sedaj redka stvar take dečke videti kaditi, zato so pa zdravi in bujnih lic. Kmetom pa čast. ker ni-eden noče trafike, akoravno je bi'a večini osebam ponndena. Ko bi druge občine našo faro posnemale, bilo bi več zdravja in grošev v deželi. V naši fari ie najstarejši mož v Dragi Ivan Lukauič št. 15, ki je bil rojen Ic.a 1820. Iz Zagorja ob Savi. d Nov »Zadružni dom«. V nedeljo, dne 27 decembra se nam je izpolnila želja, po kateri smo že toliko časa hrepeneli. Blagoslovili smo naš »Zadružni dom«. Z ozirom ua naše razmere in na čas smo se omejili samo na domače povabljence. Pa je bilo vseeno krasno. Po krščanskem nauku se je napolnila dvorana »Zadružnega doma«, ki je bila ta dan primerno okrašena, do zadnjega kotička. ustavljen, naj |K>šljc nemudoma 3 krone po položnici, ki je bila že priložena: če i o pa kdo več nima, pa po nakaznici in sicer pod naslovom: »Upravništvo »Domoljuba« v Ljubljani. Zadružna organizacija na Goriškem jako lepo napreduje. Med tem. ko je imeia skupna zadružna organizacija, ki je združena v »(Soriški zvezi« I. 191)7 prometa okrog 15 milijonov kron. ga je leta 1908 imela že blizu 2n milijonov kron. To ie velik napredek. V »Goriški zvezi« je združenih sedaj 58 zadrug, med temi 39 posojilnic. To število se veča od dne do dne. Organizacija se peča tudi z razpeča-vanjem kmetijskih potrebščin med zadružnike. To je prav! Dobro bi pa bilo. ko bi sc kaj kmalu poskrbelo za prodajo kmetovih pridelkov. Briški koloni sc dobro gibljejo v dosego boljših razmer. Sedaj snujejo kolonsko društvo. Bog daj uspeha! Vlada mora kmalu kaj izdatnega ukreniti za te reveže. g Iz Solkana. Tudi pri nas v Solkanu pod Sveto Goro se je začelo daniti. Imamo rajf-ajznovko, k. s. izobraževalno društvo in pa podružnico deželne zavarovalnice za govejo živino. Zlasti pa moramo pohvalno omeniti naše cerkveno petje. Tako lepega petja že dolgo nismo slišali v naši domači cerkvi. Čast in priznanje vrlemu pevskemu zboru in njega neutrudnemu voditelju č. kaplanu Za-marju! g Iz Ravnice. Pri nas smo te dni obhajali sv. misijon. Vodila sta ga dva čč. patra frančiškana s Sv. Gore. Udeležba je bila ogromna. O božičnih praznikih je nastopil naš novi cerkveni pevski zbor, ki je pa tudi res častno rešil svojo nalogo. Naše k. s. izobraževalno društvo lepo napreduje. — K naši podružnici deželnega zavoda za govejo živino tudi pristopa vedno več članov. — Kmalu bomo imeli tudi Marijino družbo. Dosedaj se je vpisalo 37 deklet. Podmelec. (Mermolijade.) Bivši policaj in sedaj agrarni »komet«, (tako govore v goriški okolici namestil »kmet«). Mcrmolja, je rekel na tukajšnjem shodu: »Liberalna in klerikalna stranka sta obe gosposki stranki. Edina kmečka stranka je agrarna.« Podkrepiti pa je hotel tO' trditev s tem, da je pričal na shod v Podmelec mnogo slabše oblečen, nego je navadno. da jc po shodu kot »reven, zadolžen bajtar« v krčmi le vodo pil ter jo nato pes ubral proti Sv. Luciji. Omenil pa ni ničesar, kak »zgaran in žuljav« kmet je načelnik agrarne stranke, dr. Franko. s svojo telesno stražo, obstoječo iz svobodomiselnih učiteljev in druge liberalne frakarije |h> deželi. Dalje je priznal g. Janez in ne Jernej Mcrmolja svojim zadolženim sotrpinoin-posliišalcem to-je: »Jaz sem vedno volil z liberalci in naprednja-ki, četudi me je mati radi tega kregala in svarila. Imel sem pri tem popolnoma mirno vest.« No. doslej smo vedeli, da jc Mcrmolja le svojega očeta valjal po cesti, sedaj nam je pa sam povedal, da ni imel tudi svoje matere nič kaj v čislih ... Spada-li tudi to k osnovnim načelom agrarne stranke? Prav ginljivo je bilo videti, kako sta naš »pobožni« učitelj in nič manj »pobožna« učiteljica »zgrevano« poslušala agrarno pridigo ter po sili hotela celi komediji dati resno lice. Glumači! Iz IJilj. V nedeljo, dne 3. t. m. je imel nekdaj liberalni, sedaj pa rdeči dr. Turna pri nas v Miljah socialistični shod. Soc. demokratično društvo je že bilo v Biljah pred par leti, a se je razbilo; bomo videli, kdo pojde zdaj na litn dr. Tiimi! Kot zaupnika rdečkarjev delujeta v Biljah neki kurjač v opekarni, VVeinberger, in pa neki študent, ki ni še gimnazije presedel. Socialni demokraciji se gotovo postavi po robu v Biljah liberalna »Narodna delavska organizacija«, a pričakovati je, da se bratci prej ali slej najdejo, zakaj ti in oni so soc. demokrati, le da so prvi, — vsaj tako pravijo — mednarodni, »Nar. del. organizacija« pa nosi plašč, sešit iz platna slovenskih barv. V kolikem času se izpremeniti tudi modra in bela barva v rdečo, je le vprašanje časa. Sicer pa pričakujemo, da večina »narodno-socialistič-nili« deiavccv v kratkem spregleda ter sprejme tudi narodna slovenska krščansko-social-na načela. Gospodom okolu N. D. O. iz Trsta, ki so radi tako gostoljubni, pa svetujemo, naj povedo ljudstvu jasno, kaj je in kaj namerava N. D. O. in naj nikar ne zakrivajo rožičkov. Tudi bi ne bilo slabo, ako bi N. D. O. v Trstu vsaj malo poskrbela za izobrazbo udov svoje podružnice, dozdaj ni še nič. Samo s plesi, popivanjem in par pesmimi se ponašajo navadno le stara rijava lib. »živio«-društva. Št. Ferjan (pri Gorici). Čudne stvari se gode pri nas. Imamo župana, ki se strašno boji za svoj županski stolec. Že davno bi bili pri nas morali imeti županske volitve, toda volitev ni in jih noče biti. To pa radi tega. Najprvo jc župan volitve sicer razpisal, toda ni nič naznanil, kdaj je volivni imenik razpo-žen na ogled volivcem. Ta imenik jc bil zelo liberalno sestavljen. V imeniku so kratko-malo izpustili vse cerkve, duhovnike in pa mnogo volivcev, ki so proti županu. Vsled pritožbe se je sestavil drugi, pravilnejši imenik. Toda čudo! Proti temu pa je rekurirala županova stranka. Ker jc bil utok županove stranke odbit v Trstu, so se pritožili na višje mesto, odkoder pa ni še rešitve. Tako so našemu agrarnemu županstvu štete ure, ki jih živi le še po milosti vlade. Pri nas je še precej vina. Cena mu jc 26—28 vinarjev liter. Dobra briška kapljica vabi vse trgovce v Št. Ferjan. Šmarje (na Vipavskem). Pri nas se obrača vse mnogo na bolje. Kat. slov. izobraževalno društvo dobro dela. Šteje danes že nad 80 članov. »Domoljuba« imamo zelo radi, ker je vrl in dober kmečki list. Po Vipavskem in clrngod širijo agrarci svoj takozvani »Kmečki list«. Na to ne damo nič! Samo ime pri nas še nima veljave, če ga ne priporoča dobra vsebina. In po vsebini pa je »Domoljub« res vseslovenski kmečki list, zato ga radi beremo' g Cerovo 1-1 30 dni na poskuinjo I razpošilja na vse strani Nfltima-schinen-Versand-flous Strauss, Dunaj VII., Stlltgasse 211151. Werthelm-Elektra K 80'— povsod kot najboljši šivalni stroj sedanjosti priznan in vzame vsacega, ki bi se ne obnesel nazaj. Wertheim - blagajne se vidijo povsod. Zahtevajte cenik šivalnih in ple-tilnih strojev ter Wertheim blagajn. 86:6 6 I Puftks! Lančaster . od K 26 — Flobertpuike , , 850 Pištole . . . , 2 -Samokreil . » , 5 — Poprave ceno, Ilustrovanl cenik franko. 2370 11 F. Dušik. Opojno 123, Čechjf. Posojila zanesljivim ljudem, zasebnikom In trgovcem, 2C0—5000 Izkazana redna, diskretna rešite,. Dleclcmanu, Berolln 3212 Prinzenstr, 70. 3-1 Poštnina za nazaj se prosi. Ma revmi in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Rarol Bader ■oaakoro (■Siehea) Kurfdrstenatr. 40. 16H6 Deček 14 16 let star. j dobrih , poštenih z dobrimi spričevali, ________ ,__________ starišev, sprejme sc _ kot učenec v lesno strokovno trgovino. Imel bode priliko naučiti se nemškega in laškega jezika. - Ponudbe naj se dopošljejo pod .Zvesto' 315 na upravništvo ,Domoljuba*. - Istotam sprejme se hlapec za omenjeno trgovino. 65 3-1 Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4' 00 kom. takozvanih eojaSKih kocev za konje za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 xa par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 om veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 O Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika \Veichbergerja, llosva, Grtinvvalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczko\vski-ja Dobro-stanv, Rosenaueria Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf* Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr. 2267 40 do 45 metrov ostankov. PRILOŽNOSTNA PONUDBA. Velike množine barhenta za obleke, flanele za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače in perilo, ostankov za posteljno perilo. Vsak ostanek najmanj 4 m dolg, vse dobro peiilno, I kakovost se proda radi izpraz-nenja vzorne zaloge 1 zavoj za poskušnjo 40 do 45 m sortiran 15 K za neprimerno denar nazaj Karol Kohn tkalnica za platno Nachod 10, Češko. 63 3-1 62 1-1 »r 3> »i« »r »l« AS "f "<* * 175 tucatov obrobljenih rjuh brez šiva == 150 cm širokih in 2 nt dolgih, zajamčeno čisto platno, narejeno iz najboljše preje se proda radi zmanjšanja produkcije z K 2-80 za 1 kos. Enake rjuhe toda 225cm dolge K2.50 komad; rjuhe iste dolgosti in širokosti (150 cm široke, 2^0cm dolge) najboljše kakovosti K 2'70. Najmanj sc more naročili 6 kosov po povzetju. Tkalnica za platno Kari Kohn, Nachod, Ceftko. 3J5"5IS"Wi ^V i?5"5IC V. "iT« »I« -1- »V !! Ostanki !! Ponudim, dokler je kaj zaloge, brez napake pristno barvne ostanke flanele, cefirja, ka-nafasa in barhenta. 40 m za ceno K 15 50 proti povzetju. Izborna kakovost. Dolgost ostankov 3 16 m. Vzorcev ne pošiljam. Tkalnica Julij Kantor, Baby, pri Nb-chodu, Češko. 64 5 1 POZOR I ČITJUI POZOR! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji. pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoiežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja. 3139 lo-l Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena |a za 12 steklenic (I dvanajstorlca) 5 K franko ne vsako poŠta po povzatju ali Ce se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65 (Slavonija.) Med. univ. bivši večletni vseučiliščni asistent v Gradcu, ki je služboval kot sekundarij po vseh oddelkih deželne bolnice v Ljubljani in prakticiral tudi po drugih bolnicah in zdravilnih zavodih s Um vljudno naznanja, da se je nastanil kot praktični zdravnik na Vrhniki. Stanuje v poslopju .Ljudske posojilnice" I. nadstropje. Ordinira od 9.-12. ure dop. in od 2.-3. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ordinira samo dopoldne. Vrhnika, 15. jan. 1909. 50 2 1 Razpis natečaja. Odda se delo popravila strehe in podstrešja zvonika župne cerkve sv. Ane v Cerknem, katero je proračunjeno na 2600 kron. Ponudbe vložiti je pismeno ali ustmeno pri cerkveno-stavbenem odboru v Cerknem najkasneje do konec februarja 1909, kjer zve tudi natančneje pogoje Prevzemnik položiti mora 10 °/0 varščine. Cerkveno stavbeni odbor v Cerknem (Goriško), 10. januarja 1909. Predsednik: 80 3— 1 Tavčar Franc. varno naložen denar 1SS J je v slovenski mestni hranilnici ljubljanski. 7fl fflrnnc/ H t>n n rt n Jamči in is* rt n rn Ir r rn i/on rm-r&rirnaera 9.M b/ndm ***** Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 33 milijonov kron. Rezervni zaklad nadlmiljon kron. dan od 8. do 12. ure pripisuje nevzdignjene Za varnost denarja jamči in je porok traven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoienjem In cso davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter iupnišča cerkven denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. J, Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov ~ denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. ^ Rentni davek od vlož. obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagate'jem ne zaračuni. * Denarne vloge in hranilnične knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 ''U % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. - Posoja se tudi na menice in vrednostne DaDlrie, !a. ..as__a- n ______ ... .... r. r ' Hranilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah *t. 3, nasproti frančiškanskemu kloltru. ntmmm***** mmmm+m Svarimo vsakogar, ki kailja, fe je hripav, zaslezen, nima pravega teka, Ce zapazi da pojemlje teža telesa, če te ponoči poti, se Čuti slaboten in izpehan,ali če zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči črkeny-jev lipov med sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni. 3059 8—1 Črkeny-je» lipov med (sirup prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 velja steklenica S R, in 3 velike steklenice,. poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju drkeny-jeva lekarna pri .Apostolu', Budapešta, Josefsring 64. — Depot 29. IXajt>olj&i češki izvor ! Ceneno postellno perje! 1 kg sivega, skubljenega. dobrega perja > K; kg boljiega 2 K 40 vinarjev, polbelega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubljenega 5 K lo vin., I kg izredno finega, sneinobe-lega, skubljenega 6 K 40 vin. in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K In 7 K; 1 kg belega puka 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri odjem fi kg se pošlje franko. Dovriene DOStelle fako^ežmega^rdeče^ lega ali rumenega nanklng-blaga, I pernica, 180 cm dolga, 116 cm Uroka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga In 58 cm široka, napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z Izredno linim polpuhom 20 k, z najfinejšim sivim puhom H4 K; posamezne pernice 10 K, 12 k. 14 K, 16 K; blazine d K, S K 50 v., 4 K. - Za neprimerno denar nazai. Zamenjava dopustna. Pošilja proH povzetju od 12 K višje franko S BENISCH v D.lenlcl it. 71 Cechy. - Ceniki zastonj in franko. Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljn*, čistilnice, preše za sadje i. t. d.? 1703 Edino le pri: 26 9 FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvazorjev trg štev. 6. In zakaj: zato, ker so dotični stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu atavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic naroČite cenik ar zlatnine in srebrnine, ki g* pošljem zaston| in po-3134 štnine prosto. 26 2 Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in te jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, u. ar In edini zas'opnik švicarske t.-vtirne ur — I.lubljau«. Htar. tr*M ivarilo pred zmoto! Opozarjam cenjene bralce tega lista, •la so v zadnjem času moji inserati od tujih trgovce? ponarejajo, ki hvalijo navndiie ure, po K 3 — f kot prave „Eisenbahn-lioskopf'-ure. Prave .Eisenb^bn-Roskojjf-ure'4, katere oddajam za c. kr. državne železnice ▼ popolno zadovoljnost že innogo let, sc dobe le od moje tvrdke z zgorajšnjo vaistvem znamko in so vsa druga bvalisanja le ponarejanja. Moja originalna ,,Eisenbahn-Ro8-kopf"- ura volja brez sekundnega kazalca K 7—, s sekundnim kazalcem K 8—■ — 3 letno jamstvo. — ltazpoAilja proti povzet u Max Bohnel, Dunaj IV. Hargaretenstr 27/19. urar In sod. zapriseženi cenilec. 5000 podob obsegajoči katalog zastonj in poSt-2)09 nine prosto. 1 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOO s o s o 8 Od 25. decembra 1908 do 25. januarja 1999. prodajam v Šolskem drevoredu na svojih stojnicah na levo od jubilejskega mostu 8 O O o prima slanino § brez kože, od prašičev iz lastnih pitaliič. I. vrste kg. 1-50., II. vrste kg. 1 30. —— Meso istih prašičev —— 3471 4-1 I. vrste kg. 140., II. vrste kg. 1 20. Velespoštovanjem ELIJA PREDOlflČ podomače ,,Zidan". oocoooooocooooooorocCOOCOCOOoCOOO iiiiriiiiiniiiiniirimniitiinmturtmimmimi p ^nM^HTiiiniiiminiiTTTimTOi :: Se vedno najboljše in najcenejše so naše :: slamoreznlce katerih imava nad 100 v zalogi in si vsakdo najlažje izbere. Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po najnižjih cenah. k mmitiitmi rrTTrrTrrrrrrrnTrTrnTrrmJUf nmnininr jflLliltJLI-illlJLIAlllV p P E g t> E p t t> i: Kdor si torej misli slamoreznico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26- 4 Kari Kavšeka nasledniki Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. I . Iz L.vsrpoloi Lontanija, Cnajboijii, največji In najiept. p»r ,ik sveta , dne '. februarja. 27. febr 'D. mar.a. 17 aprila. maja, 29. ma]a V/J, Msurelar.a 23. j*n., 13. febr, 6. marca, 3. aprila, 24 aprila, 15. maja Vff). Pojasnila m vo*nt karte pn AadreJ Odlassk, Ljub-|ana, Sbmtk' vt nI 25. bllzn cerkve Srca Jezusovfcfa ZnnievH ie zhsioiii ln Iranko moj yt-.it. ilnutrtfiir« cenik /. nad 3000 yA .bami ar, zlatnina, •rebrnine itd Prva tovarna r3 ur v BrUiu it. 926 (Češko) Hanns Konrad c. In kr dvorni zaloinlk. Pr»?a Sricanka nik. ank.-remon. "j>% ko| f K 5 - , 8 koibv;. k i« —. Keffiatr. AJler-rUj».ir,[,f r.ik ank.-rem. ora K 7— t-*lrna rum. u-a K H 40. ' k*.« r.i k