Spisi in dopisi so pošiljate: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljano, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorati pa5 UprnvniStvu „ Domoljuba", -Ljubljana, Kopitarjeva ulica- Izhaja vsak četrtek. Cena rim jo K na leto. (Za Nemčijo 4 K. za Ameriko in dni<10 tujo države G K.) — Posaniozno števil ko so prodajajo -- po jo vinarjov. - iazai I Kako bi bilo lahko lepo na zemlji! Paradiža seveda ni več, uničil ga jc prvi greh. Zemlja jc odlakrat dolina solz. A vendar l>i se v teh solzah smehljalo \vselje, ko bi le človeštvo hotelo spregledati. Odrešeni smo. Za nje, ki so Kristusovi, smrt nima več žela. Smrt ni več prehod v večno temo, ampak v večno svetlobo in življenje. Smrt je rojiš! ni dan vočnomladega življenja. A tudi ze tu na zemlji nam je Kristus obljubil svojega Duha tolažnika in pošilja ga na svet, v srca vseh, ki so blage volje. A kaj daje Sveti Duh? Sveto pismo tako lepo in tako resnično pravi: Sad duha je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotnost, zve-sioha, krotkost, zmernost . . . Da bi bili ljudje deležni teli sadov Sv. Duha, ali ne bi bila kakor nebesa na zemlji? A le poglejte! Kje je zmernost, kje krotkost, kje zvestoba? Pohlep-po bogastvu, napuh in zavratnost, to je označevalo politiko narodov in držav. Samo, kako bi drug drugega potlačil, izpodjedel, in kako bi sam bogoval, to je bila njih misel, to trud, to delo. Kje je dobrotnost, milosrčnost, potrpežljivost? Ali iskali v dobrotni potrpežljivosti sporazuma? Ali se niso samo oboroževali in tako redili nezaupanje, mržnje in sovraštvo? Kje je ljubezen? Kristus je Prinesel ljubezen kot novo veliko zapoved na svet. Ta zapoved je nekaj sil-lepega, a tudi silno osrečujočega. '^ad duha je. ljubezen, sad ljubezni pa veselje in mir. A kje je ljubezen? Samo sovraštvo jo zavladalo po svetu. Zato sta pa izginila tudi veselje in mir! Ali se še spominjate, kako je bilo včasih po krščanskih družinah lepo? Ni bilo brez trpljenja, o, mnogo so trpeli, a vendar je dihal povsod neki ljub mir in srce je bilo tako polno veselja. Minilo je najhujše delo, pa so prišli prazniki, in tako praznično je bilo tudi v srcih. Božič, Velika noč, Binkošti, in vmes vsi lepi prazniki, kako so bili dnevi sladkega hrepenenja in tolažbe polnega veselja! I11 mod družinami samimi, če so bile zares krščanske, kako lepo prijateljstvo je bilo, kako srčen sporazum! Čutili so in nosili skupno žalost in veselje, težke in srečne dni. Kar vidno jim je delil Sv. Duh svojih sadov: ljubezen, veselje, mir. Kakor je bilo nekdaj med krščanskimi družinami in je še tam, kjer ni še izginilo živo krščanstvo, tako bi bilo lehko med narodi in državami. Blagor ljudstvu, ki je Bog njegov gospod! je dejal že prerok v stari zavezi. Blagor državam in narodom, ki bi se vdam Kristusu izročili in sprejeli njegovo zapoved za prvo zapoved. Tudi nadnje bi poslal Kristus svojega Duha in tudi oni bi bili deležni sadov Sv. Duha: ljubezni, veselja in miru! A narodi so zavrgli Kristusa in njegovega Duha. Ali ni bilo kakor zasmeh proli Sv. Duhu, ko je Italija lansko leto na sam hinkoštni praznik napovedala vojsko? Kakor da bi hotela reči: Kaj nam mar krščanski prazniki, kaj nam mar Sv. Duh? Kanoni, jeklo, železo, ti vladajo svet! Da, vladajo ga — kanoni, jeklo, železo. Stari poganski pesniki so pisali o »železni dobi«. Prva je bila zlata, tista, ki sta v njej še veljali vera in poštenje. To je bila srečna doba, kakor lepa pomlad. Potem je prišla srebrna doba. Potem bronasta. Vsaka slabša .Potem pa železna. Poganski pesnik jo takole opisuje: Izginilo je poštenje, izginila jo vera. Namesto vere in poštenja zvijače in sila in pohlep. Vojska in rop. Devica je zapustila zemljo. Pogan ni poznal najlepšo izmed Devic. A kakor preroško je gledal tudi to. Zares zdi se, kakor da se je obrnila ocl človeštva v tej strašni železni dobi tudi ona, Devica, Mati usmiljenja! To je vlada železa. Ali more ta osrečiti človeštvo? Nazaj, nazaj, k Bogu, h Kristusu, le Svetemu Duhu! Železo more uničiti narode, osrečiti jih ne more in tudi spraviti med seboj jih ne more. Železo moro zadušiti glas potlačenih, strtih in premaganih, a glasu sprave, miru in ljubezni železo nc pozna in dati no more. Sprava, mir, ljubezen so sadovi Sv. Duha! Pregled po sveta. Posredovanje Švice. V zveznem svetu švicarskih zastopnikov ^ je bilo stavljeno vprašanje, zakaj se Švica kot nevtralna država ne ponudi kot posredovalka za mirovna pogajanja. Zastopnik Šercr je rekel: »Po haaškem dogo-i voru imajo nevtralci pravico ponuditi svoje posredovanje. Ta ugodnost preneha, če vojujoči izjavijo, da jim predlagano sredstvo ni ljubo. Vsi vojujoči so brez izjeme zaslužili časten mir za svoja junaštva. Današnji vojni položaj je brez dvoma pripraven in daje povod za skupen korak nevtralcev. Če se vse nevtralne države ponudijo, da so voljne posredovati, tedaj je to za voju-joče poroštvo, da se vojni položaj in vojne posledicc ne bodo presojale eno- 1« stransko in pristransko. Temu skupnemu posredovanju bi sc moral pridružiti tudi papež, ki njega vpliv na katoliške države ni majhen.« Wi!sora — kandidat. Konvent de-, molcratov je z vzklikoih zopet postavil sedanjega predsednika Združenih držav v Severni Ameriki za bodočega kandidata. — Roosevelt, ki tudi kandidira, je obolel. — V političnih krogih se trdi, da jc izvolitev VVilsonova zagotovljena. Hrvatski sabor jc bil dne 14. junija sklican na tretje zasedanje v tej vojski. Na predsednikov predlog so odposlali vdanostne brzojavke Njegovemu Veličanstvu, nadvojvodom Karolu Francu Jožefu, Frideriku in Evgenu. Na dnevnem redu je bila med drugimi zakonskimi osnutki tudi predloga, da so odobri budget do konca leta'1916; nadaPe nujni predlog, da se razveljavi sk'ep, po katerem so bili izključeni od sej poslanci d!1. Ivan Frank, dr. Aleksander Horvat in Ivan Zatluka, ki so pristaši čislc stranke prava. Nujnost, predloga je bila odklonjena s 35 proti 15 alasovom. Nova vlada v I*aliji. Poslanec Bosseli je pdoMaščen, da sestavi novo* ministrstvo, ki se 27. junija predstavi v državnem zboru. Grčija v rekah felverosnorazuma. Blokada Grčije povzroča, lakoto. ,Ker ni premoga, so prenehale, z obralonl nekatere plinarne. Poštno zveze ž Atenami so preirarane. V Atenah so bile demonstracije proti Francozom in Angležem. Romimila. Vsled ruskih pridobi-' tov sc og'ašajo hujskn*i, ki bi radi sr>> n v iij Romunijo v vojsko na ruski Strani. Svetovna vojska. T/giilio na ruskem ImJfStMi. Av-stri ska boimi črta celotno ztlrn-ženu.. <1 ii s i n« desnem in levem krilu nekoliko ini/nj potisnjen«, lilije izgube -t> vihiejše od naših. — Čniio\>ce i ]>rj znjeiic. Pioli-ofVi živa. — ItiiMjj ni poskušajo srečo v ozemlju mesta Aslnga, na eeli Iii eHi, v dolomitskem in kem odseku, a brez uspeha. — Nac-pin. Kaj so dosefjli? Ruska postarava-u ja n avstrijskih izpbah iu ujohiikih. O položaju naših čet na ruski fronti je brez zakrivanja resnice jasno in javno govoril v ogrskem državnem zboru grof Tis/a. Naj kar doslovno navedemo odlomek o ruski ofenzivi iz njegovega govora. Govoril jc med drugim: 21 »Javna poročila naznanjajo, da so Rusi s to ofenzivo dosegli znaten uspeh na dveh točkah. Levo krilo naše buko-vinsko armade snio morali vzeti nazaj, v Volinju stoječe"armade pa so bile na celi fronti potisnjene nazaj. Sploh no mislim teh dogodkov niti tajiti niti zmanjševati. Mislim, da sem ogrskemu narodu dolžan popolno odkritosrčnost in sodim, da bi žalil ogrski narod, če bi vsled zgrešene in sploh neumestne obzirnosti skušal te dogodke prikriti. Pa ravno tako odkrito in pri popolni zavesti z mojo besedo združene odgovornpsti lahko izjavim, da boj nadaljujemo s prav istim junaškim pogumom, trdovratnostjo in nerazruš-] ji vo voljo za zmago. Večji del n a-š c fronte je tudi še d a n o s n e-i z p r e m e n j e n o v naših roka h, in potrebne odredbe so žc storjene, tako ila utemeljeno lahko upam, da je to samo začasen dogodek, ki no bo trajno vplival na potek dogodkov.« Najhujši boji. Z največjo silo so sc rusko čete navalile na ozemlje ob besarabski meji, kjer so nagrmadile okrog 800 topov. Kljub temu so bili naj-silnejši napadi ob Prutu, severno od Črnovic in 'Južno od Bojana, odbiti. Ruska poročila, ki so seveda pretirana,-navajajo na dolgo in široko, koliko čet in vojnega materiala so upleniti-/ JKo s6 si naše čete izbrale uo-ve"'{.KjStojanke. No, to je umevno, da nobena armada, ki"se mora umakniti, ni brez .izgub. To smo videli Jani, ko So Rusi bežali "V svoje brloge, to smo izvedeli prejšnji' dni, ko so naši vojaki -podili Laha tja. čez tirolske in laške hribe. Toda,: če Rusi naštejejo v svojih časopisih, da še je število ujetih av-■. atrijskih" vojakov namnožilo do 150 li- so jih morali pa vsaj »dopclt« vi-idEli'in..'efetli." Nai^protno pa trdijo nevtralni ča.sapfer, "ilft xuske izpiie gotovo gvnkrat sili pa trikrat presegajo nage. Neka'eiri sodijo, da so Husi tekom enena tedna izgubili do 250.000 ranjenih, mrtvih in ujetih. Ob Strini. Pri armadi Botlimer na zahodnem breau spodnje Stripe so bili gladko odbiti vsi ruski napadi iz doline proti našim postojankam na višini. Ob srednji in zgornji Stripi so naše čete vzdržale vse ruske navale kot doslej. Posebno ljuto jc bilo pri Višniov-čiku, kjer je imel sovražnik v večkratnih, 20 vrst globokih brezuspešnih napadih izredno težke krvavo izgube. Napade so tukaj Rusi večkrat, ponovili, in sicer v izredno gostih kolonah. Branilci so uieli 400 Rusov. • O boju psi Okni v Bulcovini sc poroča: V nedeljo 11. junija ob 3. uri ■ zjutraj iz lopov vseli ktiliifeMtl, 'kl^« prostoru med Sugansko dolino in Adižo trudi s protinapadi, da bi ustavil naše prodiranje; istolako tudi v Dolomitih, to je med Pcutelsteinom in Schlu-derbachom. Naši so vse italijanske napade odbili. Dno 14. junija so pričeli Iialijani napadati tudi na primorski fronti in sicer na Doberdobu in ob goriškem obmostju, seveda brez uspeha, italijani so menda mislili, da so Av-sirijci odtegnili večino svojih čel z italijanske na rusko fronto in zato sedaj poskušajo svojo srečo. — Italijani so 16. junija nastopili zopet z večjo vnemo } i roti Doberdobski planoti in na ozemlju pri Gorici. Tudi na postojankah v prostoru Peutelstein in Schluderbach so sc bili zopet zganili. Brezuspešni napadi so se v Dolomitih kmalu unesli. S tem večjo drznostjo so nastopalo laške čete po prvem temeljitem neuspehu ob Doberdobski planoti in na ozemlju doli proti morju. Tu, kakor tudi v odsekih pri Mrzlem vrhu in severno od Tolmina so Italijani podlegli žc ognju naših topov. Avstrijski letalci so zadnje tedne podvojili svojo delavnost ter neprestano napadajo križišča železnic in druge važne postojanke v severni Iialiji. Bili so tucli nad Verono in Padovo. V odseku Ortlerskega gorovja so sc naše čote dobro obnesle ter zasedlo vrhova Tuket in Madač. Na planoti pri Asiagu sc skušajo bolj topničarji. Italijani so bili krepko zavrnjeni pri Primolanu in Moaite Me-lolia. Jugozahodno od Asiaga so naši ujeli 354 Lahov, vmes 13 častnikov. Naši junaški letaci. Voditelji pomorskih letal so v noči od 15. na 16. t m. metali bombe na kolodvorske napravo v Portogruaro in na železniško progo Portogruaro—Latisana; uspeh je bil vreden drznega poleta. Drugo brodovje je bombardiralo kolodvor in vojske napravo v Motta di Livenza; tret-)® pa sovražne postojanko pri Tržiču, skocijanu, Pierisu in Bestrigui. Kolodvor in postojanke so bile večkrat za- Rešitelj. — O Dio mio, zdaj sem pa sam ,not'. dote. Opazovali so velike požare. Vsa letala so sc kljub ljutemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Pri letalnem napadu na Benetke so bile težko poškodovane kolodvorske napravo in ranjenih 25 oseb. FRANCOSKO BOJIŠČE. Trajno napredovanje. Nemci poročajo danzadnem o novih pridobitvah v okolišu Verduna. Dno 13. junija so osvojili pri točki Tliiaumont važno postojanko ter ujeli 793 Francozov, uplenili pa 15 strojnih pušk. —• Dogodki pri Verdunu se razvijajo vedno po enakem pravilu. Nemci počasi, a trajno napredujejo. Od časa uo časa se Francozom posreči, da zopet pridobe kos izgubljenega ozemlja, a Nemci prično takoj zopet napadati iznova in napredujejo nato hitrejše, kakor so prej. Sovražno ozem- in Tarašmanli ob ustju Meste več bomb posebne vrste, da bi zažgali polja. Povzročili so požare, ki so jih domačini takoj pogasili. Isti dan zvečer je vrglo sovražno letalo pot bomb na mesto Bi-tolj; dve civilni osebi sta bili lahko ranjeni. Škoda na stvareh je neznatna. Drugi sovražni aeroplani so brez učinka metali bombe na Valandovo, Djev-djeli in Dojran. Bolgarski aeroplani so obmetavali z bombami sovražne tabore pri Karasinancih, Somolkolinovu in Miliaolovu, kakor tudi tabore krog vež-bališča pri Kukušu. Vsi letalci so se vrnili nepoškodovani. NA MORJU. Posledica angleškega poraza v Skager-Kacku. Angleška admiraliteta je ukazala, naj se vse vojne ladje vrnejo z Atlantskega morja na Angleško. Ije tako razstrele, da ga ni mogočo več braniti. Francozi govore vodno o velikih izgubah Nemcev, a nc o svojih lastnih; so li res šo tako neznatne? Francosko temeljno načelo sicer slove, rajši izgubiti zemljo kakor kri, a s trajno izgubo zemlje sovražnik vedno nazaduje. Ogorčenje francoskih politikov. Mecl vodilnimi osebami v Franciji vre. Ogorčenje je utemeljeno; čc se pomisli, da je v bojih za hrambo Verduna padlo žc okrog 400.000 mož. NA BALKAN TI. Zadnji čas uničujejo Angleži in Francozi žito na poljili z zažigalnimi bombami. Dne 17. junija so vrgla štiri sovražna letala v okolici krajev Cincli Vojnim ladjam v Indijskem morju in na Sredozemskem morju jc zapovedano, naj pošljejo polovico posadk takoj na Angleško. To so ukrenili, da nado-mesle izgube v bitki pri Skagcr-Racku. Izgube Angležev jiu Nemcev v zadnji pomorski bitki. Nemci so izgubili 60.720 ladjinih ton, Angleži pa 117.150. Tudi izgube ljudi so na angleški strani znatno večje. Angleška poročila pravijo, da je padlo vseh vrst pomorskih častnikov na angleški strani 342, ranjenih 51; mod nemškimi častniki je pa 172 mrtvih in pogrešanih, 41 ranjenih. Izguba moštva na angleških ladjah: 6104 mrtvih in pogrešanih, 513 ranjenih; na nemški strani 2414 mrtvih, 549 ranjenih. Poleg tega je prišlo še 177, ujetih Angležev v nemške roke. ledenske novice. „ ' Cenj. naročnike tem potoni šc enkrat opozarjamo, da naj pri premembi svojega bivališča natančno navedejo polog novega tudi svoj stari, prejšnji naslov. Posebno pa še opozarjamo vojake, da naj pri premembi vedno navedejo oba svoja naslov a. Uprava »Domoljuba«. Slovenski duhovnik zadet od laške kroglo. Na binkoštni ponedeljek je stal pred cerkvijo v Št. Petru pri Gorici č. g. Anion Bratina. vikar v p. Pogovarjal se je s Št. Peterci o mrvi idr. Kar naenkrat prileti laški izstrelek, ki ga je smi inonevarno zadel. Dekan dr. Kikus mu jo takoj podelil zakrament sv. posl. olja; umrl jc drugi dan v Gorici. Izstrelek je ubil. še 5 drugih oseb, 15 pa ranil. Pokojni A. Bratina je bil rojen :?<57 1. Zadnja lota, je služboval v Doberdobu in Kostanjevici. Nedavno ie stopil v pokoj. !. v in.! Odlikovanje. Polkovni zdravnik dr. M. Rus v Ljubljani je odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega roda na traku vojaškega zaslužnega križca. Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1916 17 v četrtek, dne 29. junija ,1016 dopoldne od 9. do 12. ure v poslopju prve državne gimnazije (Toma-nova ulica), pritličje na levo. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prineso s seboj krstni list, obiskovalno izpričevalo zadnje ljudske šole in izpričevalo o cepljenju koz. Sprejemni izpiti bodo v petek, dne 30. junija, od 9. ure dopol-. dne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasili se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. Lepa razstava ročnih del, ki so jih izvršile učenke osemrazdne slovenske šole v Ljubljani, jc bila otvorjena s primerno slavnostjo, petjem in nagovori preteklo nedeljo. Dohodki razstave se obrnejo v prid slovenskim vojnim invalidom. Vojna pobožnost. Na Trški gori sc je zbralo na binkoštni ponedeljek več tisoč ljudi k skupni molitvi za končno ■ zmago in časten mir. Občinski lovi. C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji naznanja,- da se bodo i oddali potom javne dražbo v najem ob-1 finski lovi za dobo šestih let (to je od 15. julija 1016 do 14. julija 1922) in sicer . se vrši javna dražba za love krajevnih občin: Aržiše, Kresnice in Št. Lambert dne 12. julija (sreda) 1916 s pričetkom ob 10. uri dopoldne v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Liliji, in za love krajevnih občin: Dedendol, Veliki Gaber, Kriška vas, Leskovec, Luče, Polica, Prapreče, Stehanja vas, Zagorica pa 5. julija 1916 (sreda) s pričetkom ob 4. uri popoldne na uradnem dnevu v Višnji gori v prostorih g. Mihaela Oma-hen star. (trgovska tvdrka Škrabac). 41 Javna licitacija lovov se vrši v zapo-vrstnem redu, kakor so občine gori navedene. Licilacijski pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji ob navadnih uradnih urah. Pohvala Hrvatov. Hrvatski sabor je poslal cesarju vdanostno izjavo. Cesar je vsled tega izrazil zadovoljstvo ter dal sporočiti svojo gorko zahvalo ter pripomnil, da sc ob tej priliki spominja neomaliljive in složne zvestobe, ki jo je hrvatski narod pokazal tudi v sedanji, za naš državni obstoj vsiljeni vojni. Čebelarska podružnica v Kamniku ima na praznik sv. Petra in Pavla ob 3. uri popoldne čebelarski shod na Rovih pri čebelnjaku gospoda Martina Urbanija. Predaval bo zastopnik osrednjega čebelarskega društva. Želeti je mnogobrojno udeležbe. Konjska mesnica. Dne 17. junija je bila v Ljubljani zopet otvorjena ena mesnica za konjsko meso. Vojaške novice. Ob petdesetletnici. Dne 24. junija je 50 letnica slavne bitke pri Kustoci. (Kustoca [Custozza] v provinci Verona, 7 km severozahodno od Villafranca.) Tega dne je bil Lah odločno tepen; tudi takrat so se naši slovenski vojaki izredno odlikovali. Zaradi toga je prav primerno, da plapolajo 24. in 25. jun. cesarske in kranjske zastave po naših domovih in javnih poslopjih. Ob spominu na kustoško zmago prosimo ljubega Boga, da nam nakloni kmalu novo Kustoco — odločilno zmago nad hinavskimi Lahi in drugimi sovražniki! Vojno odlikovanje. Vojaški kurat č. g. J. Hafner je bil odlikovan z duhov-skim zaslužnim križcem II. razreda na belordečem traku. Zasebni vojnopoštni zavitki. Od dne 9. junija dalje se ne sprejemajo zasebni vojuopošlni zavitki za sledeče vojnoipoštne urade: 27, 35, 38, 40, 42, 44, 47, 63, 66, 68, 70, 71, 72, 75, 84, 87, 92, 104, 110, 126, 132, 136, 139, 162, 169, 173, 189, 206, 351, 351/2, 351/3, 352, 353, 507. Smrt za domovino. Na tirolskem bojišču sta padla osmošolec-prapnrščak Jernej Tavčar iz Stare Loke in učiteljski pripravnik O. Cerne. J. Tavčar ao je udeležil naskoka na neko važno italijansko postojanko. Zaradi junaštva j-e bil predlagan za odlikovanje; a že-dne 9. junija ga je zadela laška granata. Obadva padla junaka sta bila gojenca Marijanišča. — Blizu Asiaga je padel rojak iz Vrtovina, stotnik pl. Tonlcli. V domovino se j« vrnil i* ruskega ujetništva profesor Rudolf Grošelj. Pozdravi. Z ruskega bojišča pošiljajo srčne pozdrave vsem bralkam in bralcem »Domoljuba« slovenski pionirji Štremfel Tomaž, Kumar Andrej, Ber-nik Valentin, Rebernik Štefan. V tolažbo vsem, ki pogrešajo svojce. Ze osem mesecev ni nič pisal iz ruskega ujetništva Jože Koleša od Sv. Križa. Sedaj je prišla karta, v kateri piše: »Draga žena! Vprašam Te, kaj jc s Teboj, ker nič pisma ne dobim. Ja/, sem Ti že kakih 12 pisem poslal, od Tebe pa nisem šc dobil glasu. Jaz sem šc živ in zdrav, hvala Bogu! Tega tudi Tebi želim od Gospoda Boga. Naj nam dodeli, da bi se še živi in zdravi videli na domu. Molite Boga in prosite Mater božjo, da bi skoraj dočakali ljubi mir. Hodite v cerkev, ker brez molitve nc bo dobrega od Boga, kajti mi trpimo za stari dolg!« Po 19 mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Ivan Kristan s Sela pri Bledu. Nahaja se v guberniji Kur-skij. Pismo je hodilo dva meseca. Pravi, da je zdrav. Torej ne obupati, četudi se svojci delj časa ne oglasijo. Iz ruskega ujetništva je pisal Valentin Lebar iz Suhadol (Komenda). Dopisnica, oddana 13. januarja, je došla 2. junija na dom. Od maja 1915 ni bilo o njem nobenega obvestila. Postrezite! Kdo kaj ve o četovodju Frančišku Skobc. Bojeval se je na Ruskem lani meseca avgusta. Pogreša se tudi njegov brat Adolf. Služil jc pri 27. pp. v Ljubljani ter se bojeval na ruskem bojišču. Eno leto se ni zglasil. Povprašuje in stroške plača: Ivan Skobc, rudar, Vrdnik (Srem), Slavonija. — Andrej Mahne se pogreša že poldrugo leto. Odšel je bil s 17. pp. v Galicijo. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči Mariji Zalar, Zibovnik, p. Begunje pri Cerknici. Stroški se povrnejo. Skrb za poljsko delo na Odrskem. V seji ogrske, zbornice je grof Ainirassy izjavil, da je častna dolžnost Ogrske, da z zadostnim žitom preskrbi tudi zaveznico Avstrijo. Vojaška uprava jo ondi v zadnjih treh mesecih dovolila dopust povprečno 150.000 vojakom; toliko tudi v tekočem mesecu. Umri ob mrtvaškem govoru. Generalni polkovnik pl. Moltke je umrl v Berlinu 18. junija na srčni kapi takoj, ko je končal govor o t maršalu bar. pl. Goltz. Slovesnost, ki se je bližala žo koncu, so takoj prekinili. Truplo so prepeljali v poslopje generalnega štabu, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Razne novice. Novi davki. Ogrski listi poročajo, da bo ogrska vlada naložila davek na lišp, avtomobile, na-peneča vina in na zasebna stanovanja, če stanarina znaša na leto-več kakor 2000 K. Novi davki bodo vrgli državni blagajni okrog 30 milijonov kron na leto. Primerna naredba. Vsled narcdlic ogrskega notranjega ministrstva se odvzamejo ciganom, ki nimajo stalnega bivališča na Ogrskem, vozovi, konji in vprežna živina; cigane moškega spola v starosti od 16 do 50 let pa takoj uvrstijo v vojake. Nadalje dobi vsaka ciganska oseba, stara več kakor 12 lel. posebno izkaznico, ki določa, da ne sme zapustiti določenega ji bivališča. S naredbo je za sedaj odpravljena ciganska nadloga na Ogrskem. Ararovizacija. Poskrbelo se bo, tako pišejo z Dunaja, da v dveh brezmesnih tlneli tudi zasebniki ne bodo mogli kuhati mesa; po gostilnah se bodo jedilni listi okrajšali. Velikanski vihar v Listen. V soboto 10. t. m. je divjal okrog Linca orkan, kakršnega ljudje ne pomnijo. Meter debela drevesa je ruval vihar kot malo zelišče in jili polagal po tleli. Po lepih mestnih vrtovih je škoda občutna že radi tega, ker je padlo drevje poškodoval« poslopja, vrtne ograje in kar je doseglo. Tudi polje je vsled nalivov in orkana mnogo trpelo. Tajne seje v Parizu. Pariška zbornica je s 412. proti 138. glasovom sklenila, da bodo zbornične seje odslej lajne. Časnikarji smejo biti v neki posebni sobi. Stcnografični zapisnik se zapečati in spravi v arhivu. Vloženih .ie bilo 9 interpelacij zaradi Verduna. Pegasti legar. Od 28. maja do 3. junija je bilo v Galiciji uradno priglašenih 397 slučajev marogastega logarja med civilnim prebivalstvom. V samomorilnem naklepu. Žena c ruovojnika Marko Kocbeka iz Siska na. Hrvaškem je Vi. junija splezala na 120 m visok zvonik neke cerkve v Za-: robu in od lani skočila v globočino. Mod padcem pa je z obleko obvisela na, nekom stolpiču ter v tem strašnem stanju, ker je ni nihče opazil, ostala od zjutraj do večera. Šele zvečer so jo zET-; :f!)ski ognjegasci rešili z zvonika. Zc-'■0 so spravili v bolnišnico; imela jc lc neznatne poškodbe na koži. PJovc siafe rudnike so odkrili v sa-jenskem okolišču med Sibirijo in Mongolijo. »Ta Črnem morju jc bila neka prevozna ruska ladja, ki je peljala vojake za Bcsarabijo, dne 15: junija napadena od torpedov k in poškodovana; tudi trgovski parnik »Ilema«, ki je bil v spremstvu, jc bil opraskan. Obe ladji sla zbežali proti Odesi. Prepoved žganja. Vlada na Švedskem je prepovedala prodajati in točiti žganje; tudi uvoz žganih pijač je prepovedan. ■525 novih milijonarjev ima severna A »erika. Naredila jih je sedanja svetovna vojska. Bilo bi jih šc več, a za >'e,ino v Evropi pošiljajo material veči-iio aa le velike družbe, ki jim ta kupčija donaša ogromne dobičke. Pred vojsko je bilo v Ameriki 4100- boga lasov. ki ima vsak več nego milijon premoženja. Sv. Gora nad Litijo. Pokopali smo J- junija najstarejšega moža v župniji, Miirtina Hribar iz Zabave št. 3. — Imel f'; uad 90 let. Kakor je bil trdna kore-"i"a po telesu, tako je bil tudi ves čas }?<»• krščanskega mišljenja in življenja. Ai'.i v miru počiva! — Dne 6. junija je Priplulo nad vas Ovsišc pri Sv. Gori nekaj rudečega, velikemu košu podobnega, začelo kmalu padati in izginilo v bližnjem gozdu. Ljudje so to reč začudeno gledali. Šli so iskat, kaj da je. Toda menili so, da bi utegnilo biti kaj nevarnega. Obštopili so naokrog kraj, kamor je morala tisla reč pasli. In res, kmalu zagledajo v vrhu visoke bukve tisto rdečo reč. Pa kako jo doli dobiti? Bukov je bila zelo debela, in visoka. Kaj pa, ko bi notri bilo kaj takega, da se razpoči? Eden svetuje, da bi to reč sestrelili; drugi pravi, da bi šli vprašat gospoda župnika, kaj narediti. Tudi ta načrt zavrnejo in se zedinijo v tem, da se bukev poseka. Škoda je bukve, je rekel njen lastnik, a zmagala je radovednost. Hajdi po žago in sekire! Kmalu je zalircščala močna bukev na tla. Toda pri padcu se je tisla reč pretrgala. Kolik smeli, ko so imeli v rokah velik, rdeč, papirnat zrakoplov. Imel je Številko 10 in na cevi črke D. R. G. M. Ugibali so, odkod bi neki ia reč prišla. Tako se spomnijo na Laha, ki.hoče, ker ne more z orožjem nikamor "naprej, na tak način razburjati ljudi. Zares čudno je, odkod bi ta balon prišeL Vest o oddaji zvonov je župnijam« globoko pretresla in z žalostjo napolnila.-Nikdar se šc ni tako očitno pokazalo, kako želo je ljudstvo navezano na zvonove. Ko se je na lec.i povedalo,- da bomo -morali dati zvonove za vojno, so ljudje po cerkvi kar zajokali; še celo stari možje — mladih »ploh ni doma — so imeli solzne oči. Saj tudi ni čudno. Zvonovi so že Klari, dva 158 let, dva pa. ISCi ]1unqo. Ona ga je pa vodila za nas. Nekoč Še je toliko ohrabril, tla jo je prašni, je ga če. Ta zviti spalt ga je pa nalašč napačno razumel in mu je vpričo svojfjga ženina rekel, tla 'pride lahko k .hiši za - hlapca. Od tistega časa mu nihče ne. pravi drugače, kakor Gruntar. Nprv.ase 'e žc'6 jezil, če mu je kdo tako rekel,-, pologoma st; jo pa navadil tega imena.« !;Sn;ar s tisto ženitvijo mi je ziin-na, ''oda 'mislil sciri, da jo ostala skrita. Kdo je pa raznc-sel (o okrog,« vpra-Sam 'vadovetjen cestarja. >.Kdo neki, kakor tista gruntarska nrevzolnica nama,«., mi odvrne ta nekako ogorčeno. »Snj vc-ste. gospod, če le :oi i ženska ve kako skrivnost, ni več 'skrivnost. To vam gre hitreje okolo, • k. i kov hI jo lialjil po vogalih. O tem hi vam lahko...« /Kje je pa sedaj Gramoz, da ga ne vidim na cesti, sežem zgovornemu možu v besedo. »A tako; čisto sem že pozabil, tla sto po njem povprašali. Gruntar jc šel v pokoj in so je oženil.« »Oženil se ie,« zavzamem so jaz; »Gramoz, oženil? Saj se je ( gibal ženske, kakor kače.« »Ja, Vidite gospod, to je pa že tako. Kači se še izof 'Me, ženski pa ne; kajti kača vas pusti v miru, če se je vi ne lotite, ženska pa ne. Meni se je tudi nekaj takega .. .« »Torej oženil se je Gramoz, katero je pa vzel.,« ga pretrgam vnovič. »Tisti Otrobek, ki je imel tam doli mokarijo. Morda ga poznate. Imel je precej'dobro moko in je šc dosti krščansko tehtal. Moja žena je vedno pri njem kupovala.« »Otrobek? Otrobka je vzel,« se zo-*pet začudim. »Kako sta pa vendar pri- šla skupaj ta dva, Gramoz in Otrobek?« »Kako sta prišla skupaj ? Kakor so navadno pride. Otrobek je stal na pragu svoje prodajalne, Gramoz je pa mimo šel, in mož je bil izgubljen. Ženska je vrgla trnek, in karp se je pri tej priči ujel. Sicer mu pa ni nič hudega. Zakaj Otrobek je precej petičen. Prodal je mokarijo in kupil malo hišico. Ako ju hočete obiskati, iilite kar po tej le poti in v slabi uri sto tam. Vprašajte po Gruntarjevi hiši, in vsak otrok jo vam pokaže.« »Kaj se je ta priimek prijel tudi hišo?« »Seveda sc je. Tako ima Gruntar od vsako ženitve nekaj. Od prve priimek, od druge pa hišo.« Pri teh besedah so jc cestar glasno zakrohotal in vrgel polno lopato peska po pešpoti. Iz lega smeha je pa zvenela ne samo škodoželjnost, marveč tudi nevoščljivost. Od tega pogovora je zopet miniio par mesecev, ko pridem na daljšem iz-prehodu v ljubljanski okolici mirno lične, skoraj čisto nove hišice. Za njo na vrtu je obiral postaren, a še vedno postaven mož jabolka, mala, okrogla, bolj priletna žena jih je pa nabirala v jerbas. Kako se začudim, ko spoznam v teli dveh, — kakor je bilo videti — zadovoljnih bitjih, svoja znanca z Dunajske ceste. Bila sta Gramoz in Otrobek. Tudi ona tlva sta zapazila mene. Nisem se jima mogel ogniti. Moral sem na vrt v hladnico. Kakor bi mignil, je, bila miza pogrnjena z bleščeče belini prttfrn, na njej so pa stale samo doljiv. reči, ki si jih želi utrujen popotnik: kruh, med, surovo maslo, sadje, in steklenica jabolčnega mošta. Med tem,- ko sem teši! tistega sitnega godrn.iača, ki. se mu pravi želodec, sta mi gostitelja pripovedovala, kako sta »prišla skupaj« in kako se ima l a. (Dalje.) Sike hi črtice z bogišč. K.fi?? zc'6 jezil, če mu je kdo tako rekel,-.pologoma 80 je pa . navadil tega i lil:'i ('-!.« »j.Stvar s listo ženitvijo mi jc zlitina, '"oda 'mislil feom, tla je ostala skrita. Kdo je pa raznese! to okrog,« vprašam :Vatlovot;oii ■ .co§(arjo. »Kdo neki, kakor tista gruntarska nrevsselnica nansu,«.. mi odvrne ta nekako ogorčeno. »Saj vest? gospod, če le t i : ženska vo kako skrivnost, ni več skrivnost. To vam gre hitreje okolo, ■ k 'tor b' jo nabil po vbgalili. O toni bi \ ani lahko...« »Kje je pa sedaj Gramoz, tla ga ne vidim na cesti, sežem zgovornemu možu v besedo. »A tako; čisto som žc pozabil, tla ste po njem povprašali. Gruntar jc šel v pokoj in sc jo oženil.« »Oženil so je,« zavzamem se jaz; »Gramoz, oženil? Saj se jc ogibal ženske, kakor kače.« »Ja, vidite gospod, to je pa že tako. Kači so šo izof Me, ženski pa ne; kajti kača vas pusti v miru, če se je vi ne lotite, ženska pa ne. Meni so jc tu ti i nekaj takega ...« »Torej oženil se je Gramoz, katero je i>a vzel,« ga pretrgam vnovič. »Tisti Otrobck, ki jo imel tam doli mokarijo. Morda ga poznate. Imel je precej'dobro moko in je. še dosti krščansko tehtal. Moja žena je vedno pri njem kupovala.« »Otrobck? Otrobka je vzel,« se zo-"pet začudim. »Kako sla pa vendar pri- šla skupaj ta dva, Gramoz in Otrobck?« »Kako sta prišla skupaj ? Kakor se navadno pride. Otrobck je stal na pragu svoje prodajalne, Gramoz je pa mimo šel, in mož je bil izgubljen. Ženska je vrgla trnek, in karp se je pri tej priči ujel. Sicer mu pa ni nič hudega. Zakaj Otrobck jc precej petičen. Prodal jc mokarijo in kupit malo hišico. Ako ju hočete obiskati, idite kar po tej lo poti in v slabi uri ste tam. Vprašajte po Gruntarjevi hiši, in vsak otrok jo vam pokaže.« »Kaj sc jc ta priimek prijel tudi hiše?« »Seveda se je. Tako ima Gruntar od vsake ženitve nekaj. Od prve priimek, od druge pa hišo.« Pri teh besedah se jc cestar glasno zakrohotal in vrgel polno lopato peska po pešpoti. Iz lega smeha je pa zvenela ne samo škodoželjnost, marveč tudi nevoščljivost. Od lega pogovora je zopet minilo par mesecev, ko pridem na daljšem iz-prehodu v ljubljanski okolici mimo lične, skoraj čisto nove hišice. Za njo na vrtu je obiral postaren, a še vedno postaven mož jabolka, mala, okrogla, bolj priletna žena jih je pa nabirala v jerbas. Kako se začudim, ko spoznam v teh dveh, — kakor je bilo videti — zadovoljnih bitjih, svoja znanca z Dunajske ceste. Bila sta Gramoz in Otrobck. Tudi ona dva sta zapazila meno. Nisem so jima mogel ognili. Moral sem na vrt v hladnieo. Kakor bi mignil, jo Iiilu mize pogrnjena z bleščeče belim prtom, na n loj so pa stale samo dobi ■ reči, ki si jih želi utrujen popotnik: kruh, mod, surovo maslo, sadje, in steklenica jabolčnega mošta. Med tem. ko sem tešil tistega sii-t.ega godrniača, ki se mu pravi želodec, sta mi gostitelja pripovedovala, kako sta »prišla skupaj« in kako se imata. (Dalje.) Slsk@ In črtice z foopšč. Kako se ml je godilo v Albaniji. Vojak Janez Treven iz Nove Ose-lico (p. Gorenjavas nad Škof j o I.oko) piše svoji ženi iz Albanije: Draga žena! Srčno pozdravim iz daljne Albanije Tebe in vse domače. Prosim Te, da mi oprostiš, ko Ti nisem že toliko časa pisal. Pa ne, da bi mislila, da sem se jaz spozabil nate, ali tla sem postal žc albanski kmet. Nikakor ne. Saj tukaj ni tako, kakor sem nekdaj čital v knjigi; nikjer ni ne tiste lepote ne tisto dobrote. Morda je drugod boljo; tukaj, kjer sem jaz, pa ni mikavno. Gadov som v par dneh videl toliko, kot doma celo leto nc. Samo to prosim Boga, da mi zdravje tla, kajti tukaj postane marsikdo bolehen, jaz pa sem zdaj še zdrav. Vreme je" tukaj (aprili prav toplo, kakor pri vas v juliju. C" bomo celo leto tukaj, mast bi se nam že segrela, samo to je dobro, da jc m* mamo. Pa saj Albanci tndi niso clebcli; no vem zakaj ne, kajti delajo presneto malo. Naša koruza jim prav "dobro diši; sami i>a nič ne prodajo, ker nič nimajo. Edino, kar imajo, jc tobak. Eno jajcc stane tukaj 24 vinarjev. Eno tako »štruco«, kakor jo vojak dobi za dva dneva, plačujejo tukaj eden drugemu, ako ima kateri kaj odveč, po ilevot ali deset kron. Jaz ga tako drago šo nisem kupil. Spomnim se pa pri tem dostikrat, kako sem.se doma malo brigal za kruh, ker sem ga dosti imel. Nikdar ni bila nobena polica doma tako dobra, kot je zdaj tukaj kruh. No, saj slab res ni, samo malo ga je.' — Velikonočnih praznikov nisem nič kaj veselih imel; pa saj vem, da tudi doma ni bilo veliko bolje. Pirho smo bili tudi pripravili, kar nas je kranjskih Janezov, da smo se malo kratkočasili, 'lukaj smo štirje Slovenci; spimo pod enim šotorom, žabe nam pa muzi-cira.jo in delajo cele noči kratek čas. Filma naša zabava je, da včasih malo z:i pojemo, ker petje jc šc zmeraj moje veselje. Vsak večer se malo porazve-drimo s petjem, dasi se nam nekateri tulijo, češ, kako moremo prepevati v tujini v takih razmerah. Toda kranjski Janezi smo zmerom veseli. Najlepša se nam zdi pa znana pesem: 17. stolpa sem se zvon glasi, ko vlega mrak se po vasi. Le zvoni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin! Zato pa zvon lo zvoni mi, na tuji zemlji doni mi. Pozdravljam Tebe in vse domače, ftši, kajti težko pričakujem odgovora. J. Treven. Polum je bil, knknr bi se pekel pogrezal . . . Italijanska dežela, 9. junija 1916. Slavno uredništvo »Domoljuba«! Sprejmite srčne slovenske pozdrave *«šoga zvestega čitatelja iz italijanske dežele. Dolgo časa se nisem nič oglasil v »Di inoljubu«. Morebiti je kdo menil, da Planinca ni več; toda Bog KranjcaV ne zapusti. Mi smo sedaj pregnali kletega Italijana žo precej daleč v njegovo deželo. Prebivalstvo se pač ni nadejalo, da bo niGralo zapustiti domove in okušati, kako žive begunci. Tako nenadoma smo privreli čtz mejo, da so bili Italijani kar presenečeni. Dnevi 21. in pa 22. maja ostanejo zapisani z zlatimi črkami v zgodovini našega polka. Triindvajsetega maja smo preko raztrganih italijanskih trupel in zakopov hiteli na Italijansko za polentarjem. Tesno mi je bilo vseeno pri srcu, ko smo šli čez kupe mrličev; smrdljivi dim in vzduh se jo vlačil po bojišču, ker jo še vse gorelo. Občudovali smo učinek našo artiljerije in strojnih pušk. Čez 12 tisoč ujetnikov smo ujeli samo v tem oddelku, zraven pa uplenili ogromne za.logo živeža in vojnega materijala. Toda polom jo bil, kakor bi se pekel pogrezal. In še sedaj, ko to pišem, grome topovi svojo melodije. Aeroplani nas pridno obiskujejo ter pozdravljajo z bombami. Toda danes jo jo pa eden pošteno izkupil, kar jo povzročilo mnogo smeha. V dolini pod menoj stoji zakopana motorna baterija 30.5 cm, ki z vso energijo pljujo na Italijane. Prav ko je iz svojih ust zalučal izstrelek proti sovragu, jo privozi sovražni aeroplan. Zračni pritisk zagrabi velikega ptiča ter ga tako zasuče, da komaj obdrži ravnotežje. Mislili smo žc, zdajle bo telebnil; toda začudo hitro se vzravna in sila urnih krač jo ubere proti svoji domovini. Toda čoz pet minut prideta zopet dva ter mečeta bombo — brez škode za nas. Nas pač čuva dobri Bog, polenlar pa ima smolo. Ker jo brezeastnež, zato se mu slabo godi. Poskrbeli bomo, da ga popolnoma mino pretepati se z nami. Pošiljam v imenu oddelka strojnih pušk srčne pozdrave vsem čitateljem. Če bi mi poslali sobotnega »Slovcnca« bi bil iz srca hvaležen. Desetnik Albin Planinec, oddelek strojnih pušk. Dozorela spot je trava, dozorel je rožni cvet; s koso brušono zarano, stopa kosec na poljano; lepa košnja bo zdaj spet. Bajna v jutru je planjava. Padaj travica zelena, cvetke, padajte drobne! Kaj, da danes brhko lico k tlom povešajo cvetlice? Kaj da danes se ne vzpne kvišku cvetka slcor nobena? Lani kosci so zapeli, ko sc je zasvital dan, da odmevalo je v krogu tja po polju in po logu. Letos pa na bojno plan vsi so pevci odhiteli. Sli so v daljne tuje kraje branit carja in svoj dom, na krvavo bojno polje brez strahu, vsi dobro voljo; ne plaši jih bojni grom, Srd sovražni jih ne zmaje. Lo padajte ve cvetlice, pod koso zdaj na zemljo! Saj tisoči krvavijo, za domovje sc borijo, vence slave si pleto, in vihtijo meč pravice. Korporal Iv. Gruden. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Uspeh gnoji!,. Odkar smo začeli rabiti v večji meri gnojnico in umetna gnojila, se je na našem polju veliko več pridelalo; število živino se jo prav znatno zvišalo. Večje število živino pa napravi vedno več gnoja. V kratkem bo mogoče bolj sejati posebno tiste rastline, ki vzamejo zemlji največ gnoja, ki pa tudi največ pridelka donašajo. Na najboljši zemlji ila pšenica s slamo vred na t ha 4.1 cj beljakovin ter 36.2 q škroba, krompir 3.9 q beljakovin in 54.6 cj škroba, sladkorna pesa 8.8 q beljakovin in 97.9 c[ škroba. Te poskuse je z vso natančnostjo izvršil profesor Schneidewind. — Vidimo torej, da sta krompir in pesa daleč boljša, kakor žito, toda najboljša je vendar pesa. To smo vedeli že poprej, toda gnoja ni bilo, da bi pesi močno gnojili. — Ko bo vojska ponehala, bo morala vlada gledati, da so ne bo žito preveč podražilo, ker bi drugače po mestih zelo težko živeli. Cene živini pa ne bo mogoče dosti znižati, ker je nc bo zadosti. Že to nas sili, da pridelujemo žito za dom, drugače pa kolikor mogoče veliko krm-skih rastlin. Navadna pesa je prav dobra krma. Vsi pa vemo, da ni posebna za pitanje. Pozimi kaj rada gnije, spomladi jc treba kmalu vso vun pometati; jesc- 62 ni šc prostora zmanjka zanjo, pozimi pa prezebe. Te razmere nas učijo, da po-t skusimo na najboljši zemlji s sladkorno peso. Ta ima na težo in množino veliko manj pridelka, je pa precej več vreden, kakor od navadne pese. Pridelalo se je na 1 lia pri istem profesorju povprečno skozi 5 let navadne pese (Eckendorfer) 1156 q, ki je imela 139.25 q suhih redilnih snovi; pri sladkorni pesi jc bila teža vse pese ie 474.6 q toda 177.12 q suhih redilnih snovi. Pridelek je manjši, vzame manj prostora, sc manj pokvari, lažjo prenaša zimo in jo sposoben tudi za pitanje in ima toliko redilnih snovi, kakor nobena druga rastlina na istem prostoru. Seveda no smemo take pose obirati, kakor se navadna pesa obira. Toda kaj bom s sladkorno peso, pri nas ni tovarn, na Češko ali na Moravsko je pa ne bom pošiljal? — Ne lio .roba, ti boš peso pokrmil svojim živalim. Zdaj priporočajo melaso in surovi Msv.ikor za živino. Obojno krmilo pride od daleč. Računaj malo! Mogočni kmet na severu, ki sladkorno peso proda, mora toliko za peso dobiti, da c mu trud dobro izplačil. Plačati je ■■roba vožnjo do tovarno. Tovarne hočejo imeti svoj dobiček, ki navadno; ni oremajhen, delavci svojo plačo, stroji, ki. delajo, se morajo izplačevati, ker so izrabijo, potom vožnja do železnice in -.opet železnica, zaslužpk, trgovci; iladkor in mol asa se podražita, du ;, oves 13'05, turščica 13*33, pšenična moka 32*75, sladkor 68*87. Svinjska mast 135*83, kava 106*08, petrolej 14*98, bombaž 137*64 K, vso za 100 kg. Dunaj. Dne 13. t. m. jo bilo na dunajskem sejmu 1123 povedi. Mesarji so jih žo pred sejmom nakupili 2022. Plačevali so voli: 00 550, 501—535, la. 476 -500, Ila. 441—475, 11 Ia. 425—440, kravo in bike 400—525 K za 100 kg. JMa Češkem je vlada določila najvišjo ceno za govejo Živino. Plačati sc morajo kmetu doma: voli la. do 380, Ila. do 330, lila. do 280, biki in telie-la. 350, Ila. 300, teleta la. 350, Ila. 300 kron za 100 kg. Tehtati se mora lačna živina. Če jc nasičena, sc odtegne 5?«. V Pragi so plačevali v zadnjem času Ia. voli 5—530 K. Prešičev jo bilo 14. t. m. na Dunaju 3702. Debele in mesnato prvo vrste so plačevali 10 vin. dražje pri kg, tore j 1 kg do 7*10 K. Pozimi bo zelo jajc manjkalo. Kdor jih moro dobiii, naj . iti ohrani v apneui vodi, kakor jo »Kmetovalec« priporočal. * * * Eaiieorejski zavod poji Rožnikom. C. in kr. armadno poveljstvo jo uredilo mesecu oktobra I9i5 pod Rožnikom v Ljubljani, v bližini meščanskega strelišča, kuucorejo, ki ima namen, izrejaii živali posebno dobrih plemen, jih oddajati malim zajtarnam po deželi na Kranjskem, pospeševati kuucorejo in na ta način oupomoči pomanjkanju mesa. Zavod je moderno urejen, razpolaga tačas z nad 100 zajci, od teli približno 470 plemenih živali (401) za j k in 70 zajcev). Kor ima vsaka zajka na leto povprečno 30 mladih, so more pod Rožnikom izroditi vsako loto približno 12.000 zajcev, kar odgovarja 48 do 50 tisoč kilogramom meša. Zastopana so najrazličnejša plemena, plemenita in navadna, kakor veliki srebrni, sivi srebrni, nemški veliki lisasti, veliki belgijski,, železobelgijski in francoski ovni. V velikih, udobnih in skrajno snežnih prostorih vise zelo poučni plakati, ki dajejo važna pojasnila, kakor n. ar. da izvaža Francija na leto za 160 milijonov.frankov zajcev, Belgija je pa pred vojsko samo na Angleško izvozila za 26 milijonov na leto. Zajčjo meso je za prehrano ljudstva na Francoskem, Belgijskem in Neai-škem velikega pomena. Pri nas vito; •!<' biti vzrok, da tega mesa nekateri nc marajo, v tem, da ga znajo le mali kje pravilno pripraviti. Zajčje kožuhovine tudi ni podeč-njevati, ker jo gorka in trpežna in posebno sedaj, ko je razne vrste kožukovina v ceni zelo poskočila, razmeroma poceni. Armadno poveljstvo jc dovolilo, ila si moro zajčarno od 21. maja t. 1. dalji' ob nedeljah in praznikih v časr od 2. do 7. uro popoldne proti vstopnini 20 vinarjev za osebo (v korist soškemu fondu za deloliezmožnc soške bojevnik0) vsakdo ogledati. Kdor si hoče kupiti plemensk-' aH klavne živali, si mora oglodali zajeaf* 110 proti gori določeni vstopnini ob torkih, četrtkih in sobotah od 2. do 5. ure popoldne in si mlade živali osebno izbrati. Vsakršno pojasnilo o kuncoreji dajo vodja zajčarne: stotnik-avditor dr. Štefan V o s z k a ob gori navedenih dneh v prostorih zajčarne same, drugače pa v hiši na Poljanski cesti št. 13, 11. nadstr., vrata 19. Za naše gospodSsife. Surovo maslo se ohrani. Zgiieti maslo na široko in potrosi s soljo. Ali oplakni prsten lonec, potrosi ga s soljo, stisni maslo v kepah vanj in pokrij s čisto platneno krpo, ki je bila namočena v prekuhano slano vodo. Kadar je krpa suha, jo zopet zmoči. Voda mora biti mrzla. Zeliščno maslo. Razsekljaj nekoliko mlade kreše, peteršilja, zelene, drobnjaka, koromača in žajbelja ter zamešaj med svežo surovo maslo. To je posebno za pomlad zdrava namaza nu kruh za bol.ehne in za otroke, pa tudi zdravim ne škoduje. Fižolova mlešna juha. Ta juha se lažje prebavi, kakor zaroštana, stane pa manj, ker ni treba masti. Skuhaj pest fižola na vsako osebo, pa ne zalij dosti, kadar udliješ urvo vodo; ravno toliko, da se skuha. Nato ga zmečkaj in zalij z vrelim mlekom ali z mešanico vode in mleka. Posoli fižol že. prej ter prideni pri kuhanju žajbelja in kumine. Juha je tečna in zdrava. Juha iz ovsene moko. Na žlici masi i zarumeni dve žlici ovsene moke, zalij s slanim kropom in kuhaj, dokler se ni moka razpustila. Malo kumine in sladkorja, žlico kisle smetane in pest zelenega peteršilja da juhi dober okus Taka juha s črnim kruhom je dosti bolj redilna, kakor mesna, posebno če n te peš v njo jajce. Za zajutrek priporočajo zdravniki ovseno juho: bodisi prežganka iz ov-sei e moke, sok ali ovsena kaša. Tudi kakao, pomešan z ovseno moko, jo rc-dilcn in okusen. Pri sedanji draginji kave se bo treba vrniti k zajutreku, ob katerem so zrastli in so bili krepki naši pradedje. Oves ima v sebi tvari-ne, ki delajo močne kosti, lepe lase, zdravo, svežo polt in zdrave zobe Konj dobi po ovsu lepo dlako in lahko nogo; človek se ves prerodi in ostaja ovseni hrani krepak in čil do naj-višje starosti.- Srečke avstrijskega Rdečega križa. Družba Rdečega križa namerava izdati nove srečke, ker hoče naenkrat Pridobiti veliko premoženje, ki Rfl Potrebuje. V sedanji svetovni voj-ski so se izčrpala vsa nabrana sred-slva; ako hoče izpolnjevati svojo veli- kansko nalogo, kateri se hoče posvetiti baš po mirovnem sklepu, je nujno potrebno, da si zagotovi nov vir dohodkov. Najvišje priznanje zasluži dejstvo, da je Rdeči križ v svetovni vojski na občudovanja vreden način in brez prenehanja izpolnjeval svoje naloge, za kar mu je zagotovljena vroča zahvala ranjenih, bolnih vojakov ter vsega prebivalstva. Družba in pred vsem njeni dobrotniki, ki so ji pomagali od leta 1880. do leta 1914. nabirati vojni sklad, niso mogli naprej vedeti, da bo vojska v takem obsegu in tako dolgo divjala. Potrebna jc bila nadaljnja izdatna denarna pomoč, ki jo je prebivalstvo na-klanjalo do zdaj s povoljnim uspehom. Rdeči križ si je pa svest, da z mirovnim sklepom njegovo delovanje še ne bo zaključeno, in se torej ne more zadovoljiti le s počasnimi prostovoljnimi prispevki. Rdeči križ hoče v zmislu svojih določil z vso močjo gojiti ljudsko zdravje, kar bo po vojski gotovo važneje, kakor kdaj poprej. Na grobovih naših bratov. Mili drugovi, tu na grobovih naših tovarišev malo postojmo, zanje molimo in ža.lostinko eno najlepših v slovo jim zapojmo! In smo molili in smo zapeli žalostno pesem, ležko in resno, da je turobno od gor odmevalo, da je pri srcu postalo nam tesno . . . In kar naenkrat se jc zazdelo, kakor da čujeino tam iz daljave, mile glasove, solzeče, tožeče, trepetajoče čez bojne planjave. Mi smo obmolknili. Srce turobno nam vztrepetalo v globoki je žali; s srcem potrtim, s sklonjeno glavo prisluškovali glasovom smo z dalij . . . Bili glasovi mamic so točnih, dece nedolžne, nevest hrepenečrih, ki so plakali za svojim najdražjim . . . Ti jih tolaži, Oče trpečih! — _Vide. Pfgftlajgss vrat seimV^utijlv. »oiezenske kali se morejo razvijati Ie na mrzlih sluznicah v vratu in (triu. Ako imata vrat in grlo normalno toploto teda j znlro bolezenske kali vainostne snovi toplo krvi. Vt izpiranjem vratu in pila s Fellerjeviin bol lašajočiiri antiseptičnim rastlinskim esenčnim tluidom z znamko „Elza-Fluid" so obrani sluznicam grla in ■vratu zdTava toplota in vse bolezenske knli postanejo vsled tega neškodljive. Dober vpliv „Elza-Fluida" se naslanja nn svoj antiseptični, kri čisteči in tvoreči učinek. Tudi pri vtirnnjn vratu učinkuje dobro in bolečine olajšujoče. 12 steklenic ' tega dobrega domačega zdravila pošlje na vse strani franko za samo 0 kron lekarnar K. V. Feller, Stu-bica, Elzntrg, 10 (Hrvatska). Pri želodčnih bolečinah naj sc vzame Fellerjeve želodec krepčujoče, lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko „Elza-krogljico". ki se lahko obenem naroče. 0 škatljic lranko 4 K 40 v. Veliko stalnih prijateljev si je pridobila Fellerjeva pomnda zn negovanje kože z /nnmko „Elza" v lončkih po 2 K. Najboljša bramba proli vremenskim neprilikam na roke in obraz, napravi kožo čisto vsakršnih madežev. (Sa) Tedenska pratika. Petek, 23. junija: Sv. Eberhard, škof. — Sv. Cenon, spoznavalec. —» * Sv. mučenci iz Vienne in Lvona. (f 177.) Sobota, 24. j unij a. Sv. Janeza Krstnika rojstvo. (Kres.) Nedelja, 25. junija; 2. pebinkoštna. Evang.: Prilika o veliki večerji. Povabljenci so se izgovarjali, zato je gospodar poslal hlapca, naj povabi hrome, slepe, kruljeve, uboge. Nihče pa izmed onih, ki so bili povabljeni, ni okusil gospodarjeve večerje. — Sv. Viljem, op. (t 1142.) Sv. Kristina, dev. (f 1312.) P o n e d e 1 j e k, 26. j u n. Sv. Janez in Pavel, muč. (t 362.) — Sv. Vigilij, škof. T o r e k, 27. j u n i j a. Sv. Hema, vdova. — Sv. Vladislav, muč. (f 1095.) — Sv. Pavlin Nolanski. (t 431.) Sred a, 28. j unij a. Sv. Leon II., papež. — Sv. Irenej, spo7.ii. Četrtek, 29. junija. Sv. apost. Peter in Pavel, (f - 67.) * * * Soince vzhaja ob 3. uri 54 minut. — Zahaja ob 8. uri 15 minut (solnčne ure). Luna. Mlaj 30. junija ob 11. uri 45 minut dopoldne. Sv. Vladislav. (t 1095.) Vladislav je bil rojen na Poljskem, kjer so njegovi kraljevi starši živeli v pregnanstvu. Kakor pri drugih blaženih osebah, se je tudi pri njem že v mladosti razvila čednost pobožnosti in deviške nedolžnosti do izredne popolnosti. Ko je bil izvoljen za ogrskega kralja, se je moral večkrat vojskovati, a je povsod le širil slavo božjo. Do rc-vežev je imel prav posebno usmiljeno srce, tako da je o njem šel glas: »Kralj ogrski ne dela drugega, kakor revežem deli miloščino, ustanavlja bolnišnice in zida cerkve.« V njegovi palači je vladalo strogo življenje; nikdar ni pil vina, prosti čas je pa porabil, da jc v cerkvi molil. Svoje krščansko mišljenje in ljU; bežen je pokazal zlasti tudi proti bivšemu ogrskemu kralju Salomonu, ki je bil pregnan. Spravil se je z njim ter mu zagotovil večjo letno plačilo, da se je odpovedal vsem pravicam do kraljevega prestola. Kljub temu je Salomon snoval zaroto pro.ti. Vladislavu, da "bi ga vrgel in pregnal. Toda njegove hudobne nakane so se izjalovile; spravili so ga na varno, a kralj mu je velikodušno podelil prostost. Ko sc jc snovala prva križna vojska za: osvoboditev Jeruzalema, se je pripravljal tudi Vladislav, da bi sc je udeležil; toda Gospod vojnih trum ga je poklical po blaženi smrti v nebeški Jeruzalem. » L. 1192. se je tisti dan, ko je bil Vladislav prištet med svetnike, videla nad mestom Varaždinom blesteča zvezda; svetloba jc trajala dve uri. Prav takrat 42 je neka mati pripeljala svojega šepa-stega in pohabljenega sina na grob sv. Vladislava; tam' je molila za svojega sina, da bi mu izprosila zdravje. Kmalu je bilo dečku polajšano, slednjič je pa vstal popolnoma zdrav in lepo zra-ščen z groba kraljevega svetnika. Ogri imenujejo Vladislava zaradi tega iti več drugih čudežev »čudodelnega krali a«. Položaj na ruskem aojišča. V Vo-liniji skušajo ruske napadalne čete napredovati na prostoru jugozahodno od Lučka proti GorohovU. Ob Stiru, zahodno od železnice Kovcl—Rovno so čete generala Lirtsirigena odbijale ruske napade deloma s protinapadi. . V vzhodni Galiciji ob ruski meji so napadle, ruske sile. blizu Lo-puczna (se,'ver,no; od Novo Alcksineca) v devetih vrstah. Naš 44. pp. jih je vrgel- in jim prizadejal težko izgube. Ha Laškem. Med B rento- in /Vstico so odbile naše čete številno'napa de Italijanov, zlasti močan nanad severno od Monte Meletta. Ujetih 700 Lahov. HL Vprašanj m ©dgovcitf. J, F. — Liiija: Ako so Vam zavrnili prošnjo, so morali imeti kakšen drug razlog. jf. M. -- ®ravBi&s Seveda. Naslov: Gcipcinsamos Zon t r a i -Na c h\vci sbureau, Auškunustelle fdv KriegšgeFangciic in VVien Fischhof Nr. 3. ■ M, — Metlika s Uredništvo bi moralo otvovn i posebno pisarno,^ če bi hotelo ustrezati v vseh takih vprašanjih in prošnjah. Pišite na našlov: Poizvedovalni urad c. kr. avstr. druži e Rdečega križa na Dunaju VI.. Dreihuf-eisengasse Nr. 4. (Ivriegsschule). . F. Pr. — EoSovje. Vaše-vprašanje bi moralo hiti naslovljeno na županstvo, kjer posluje krajevni odbor za aprovizaciio. Ako županstvo blaga nima, seveda tudi .postreči ne more. Ponekod so preskrbo prav izborno vftdili. F, P.F. — Selca: Napravite novo, prošnjo; saj je bilo citati, da sedaj tozadevno postavo milejše tolmačijo- A. G. — ?M>*a''rnnya, Odrsko s Lahko boste šli na dopust. Pri vojaški oblasti zaprosite potno izkaznico (Pas-sierschoin); preskrbi^ si pa poprej — tako vsaj smo poučeni sliko (fotografijo). 4 -"S,- -ij T© m ono. Kadar je n'a fieniJ' 'nltao... Na 1 os-arabski fronti se nekoga dno pokaže nad bregom ruskih sirelskih jarkov tablica. Nanjo je bil privezan večji kos »hleba« in ležale zagrizelt slanine. Rusi 32 so venomer vpili: »Mi tako živimo! Pridite k nam!« — Kot odgovor so obesili avstrijski vojaki na desko veliko gnjat ter koiač z napisom: »Vi pridite do nas!« --■ Hitro nato'pripne Rusi na svoji tablici steklenico »vodke«. — Avstrijci pa jim odgovore z buteljko šampanjca ki je visela med gnjat jo in kolačem. — Tedaj pritrde Rusi štiri kralje otl igralnih kart; s tem so menda hoteli v spomin poklicati, tla se štiri velevlasti bore zoper Avstrijo. — Na avstrijski strani niso ostali odgovora dolžni. Takoj prilepijo na desko štiri ase igralnih kart, češ, »as« je močnejši in kralja takoj vzame. — Po tem šaljivem prizoru so se pa kmalu zaslišali zopet, streli —; šala so je umaknila resnosti. Vse prepovedano. Gospodična iz mesta je nabirala na i::letu potočnice in je zdrsnila v potok. Na njen krik priteče tovariš izletnik in jo potegne iz vode. Krik pa je privabil tudi občinskega redarja, ki je izjavil, da se morata ponesrečenka in njen rešitelj zglasiti pri županu. Morala sta z redarjem. Župan nagovori gospodično: »Torej vi ste se v našem potoku kopali? In vi ste obtoienko iz vode izvlekli? Plača ••vsak dve kreni kazni.« —- »Za kaj?« vpraša gospodična cgoicena. -- Župan prijazno pojesnuje; »Niste brali svarila: V našem potoku kopati se je prepovedano?« — Izletnika sta se nasmejala tej samovoljni razlagi; zlasti se pa čudi izletnik, ki sc hu-cluje:. »Dobro,, recimo, da bi se bila gospodično pregrešila n kopanjem v tej vaši luži; pa zakaj naj plačam jaz dve, kroni kužni?. :— Žuoan ga mirno pouči in reč?: »Izletniki raisLte res- da se s.ne na vasi kar od kraja v&S. Zato ceni pesiavil table z napisi. Pojdite pa berite vendar, da jc tam zapisano: Tu jo prepovedano vsako kopanje in ribarjenje.« V svojo z's«iko co je ujel. Odvetnik: »ICr-Vo si upate ijo.-.a-.-iti sc -veni v službo, ko EC-n vs-s ravno včeraj zaradi tatvine zagovarjal?« — Zločinec: -Gospod doktor, vi rte včeraj pred porotniki toliko lepega o rečni pripovedovali, kakor še noben človek; in tako sem misli1, da vam ustreženi, če te vftin ponudim v služba!« Bciga po}. Gospodar dečku, ki je na črešnjevijm 'drevesu: »Precej dol, ali pa grem očetu povedat!« — Deček: »No, le hitro pojdite, pa recite generalu Maken.oe-nu, da ga prav lepo pozdravljam; pri njem je moj oče v Albaniji.« Dr. Mihael Opeka: Rimski verzi. V Ljubljani, 1916. Izdala »Leonova družba«. Tiskala »Katoliška Tiskarna«. — Pesmi so iz onih sedmih let, ko je sedanji deželni šol. nadzornik dr. M. Opeka bival v Rimu kot slušatelj. bogoslovja in modroslovja na Gregorijanskem vseučiU-šču. • r . • »Wom uira Gtiiiek« -Nedavno je izšla v.Monakovu (Kaiholisfh.es Ver-lags-lnsii'Utv VValiersir. 22) . knjiga Z' zgora jšn.jim naslotoiii, »Pot do sreče« ali »Umetnost, kako se življenje podaljša«. — Za tiste, ki razumejo nemški jezik, je knjiga velike vrednosti. Vsebuje namreč v abecednem redu opis vseh navadnih bolezni, obenem pa nasvetuje preizkušene, domače in naravne pomočite, kalto zdraviti razne bolezni in kako si utrditi zdravje. Strani ima knjiga 372, stane 3 K 50 vin. Fran Ferjančič, Narodno vojaško, Sedmi venček. Cena 60 vin. Anton Kosi, Vojaiške narodne pesmi zn šolo m dom. Za dvo- ali trigla-sno pelje. Prvi zvezek. Cena 1 K. Ze Slomšek je trdil, da uporabi Slovenec vsako priliko, da si zapoje primerno pesem. Zato se ni čuditi, da tudi v sedanjem velikem in mogočnem času Slovenci mnogo pojo. Zlasti vojaške narodne pesmi so prišle sedaj do posebne veljave, ker jih šele sedaj prav razumemo in čutimo. Narodna pesem so glasi tudi na bojnem polju v strelnem jarku; mladenič, ki se odpravlja na nabor, se z nio tolaži in navdušuje, otroci jo pojo v šoli in doma. NsfasJa'. zemljevidi za zasledovanje prodiranja naših čet na. laškem ozemlju se dobijo v Katoliški Bukvami v Ljubljani v merilu 1:250.000 Raven s t o i n s Ii r i o g s It a r t e Nr. Iti: Sudtirol, Dolomitcn, Lombardische Bcrge, Gavdr.see-Gebiet u. angrenzen-do Oberitalien. Cena K 3. — Raven-s t o i n s Kri e g s 1-. a r t e N r. 17 je v stiku s prvim zemljevidom in obsega: (Istliche Dolomitcn, Karnische und Ju-lische. Alnen, Gorz, KOstenland. Friaul und obevitalienischc Veriotianiscl Ebcne. Cena K 3; dolu se dalje tudi zemljevid za rusko bojišče: • Raveh-steins: G a 1 i z i e n , K a r p a t h e 11, BukovvTna nebst ansclilicssendcni U11-garn, Russland us\v. Cena 2 K 25 vin. -— Vsi zemljevidi so izdelani s tako natančnostjo, da podrobno navajajo vsi' kraje in postojanke, o katerih poročajo časopisi. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 14. junija: 21, 16, 2, 51, 60. 25, 77, 32. SKRIVALNICA. Kje jc moj bralC£.2-. P 00/10 U. Na predlog g. dr. Franceta šemrov v Kranju kot kuratorja Karola Windisclier-ja iz Kranja se naznanja, da so nameravajo prostovoljnim potoni prodati zemljišča Karola \Viiidiseher, in sicer: 1. pristava p. št. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena 12.000 K; 2. njivo oziroma gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 707, 801 in 903, cenjeno blizu 5000 K; .'i. posestvo na Kucni vi. št 42, d. o. Sv. Jošt nli skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad utl.COO K; 4. gozd v Zg. Resnici p. št. 280, cenjen na 3i?8 K. 5. travnik ozir. gozd vi št. 270 d. o. Stražišče, cenjeno 2500 K. Heflcktnntje se obveščajo s tem pristavkom, naj stavijo svojo najvišjo ponudbe, pismeno naslovljene na gosp. kuratorja dr. l''r. Semrova v Kranju do 15. julija 1916. C. Sir. okrajna sodnija v Kranju, odd. II., dne 0. junija 1916. nli prnz.niške za dekleta in tudi zn otroke, Ic fuio, trpežno in moderno hlapu vseli vrst, takoj preslabi in m/pošilja do mača veščakinja na povzetje po najnižjih dnevnih cenah, proti nagradi 50 vinarjev na paru, za trud nnliav o in pošiljat ve. Pri naročilu jo potrebno navesti: a) številko velikosti nli poslati obris stopala; b) navesti vrsto in barvo usnja (boks ali šovro; c) obbko (ameri-knnsko, kavulirsko ali drugo); d) visoko nli nizke, šivnno nli zbite; e) boljšo »li cenejše blago. NcunpJaJočB se zamenja. Kercoco rastejo in blaga, priniiinjkiijc, ■ so temveč prihrani rim prej so naroči. Z udanosijo Hcrmina Pavliček, Dunaj, It. liotbe Kreuzgasse 5/10. Varčne copijs mi pošiliaio volnene Jn bombaŽRfito ounje, loč; m-brez kovin m gumbov, v "» k«? zuvoiih po posli. nn«l LO kg pp železnici. IMnOam do pj'oklicn itn volneno cunji'. nogavico, robcu i. 1 it. K 2 — zn kilo. Kil bofrilm-žaste m polvolneno cunjo 50 vin za kg. po prejemu blaga po odbitku poštnino m vcgninc. V vsak zavoj naj se vloži Ust z naslovom pobiljalcn. JOSIP M1LLER, t kal niča Scliluckenau - češko. Krnie s ffsirtO, rnčuns itry. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani, Sprejme so ,m €5 " starosti 12 do 15 let, vajen cerkvenih del. Prosio stanovanje s lirano in celo preskrbo; piača po dogovoril. Več so izve pri upravitcij-stvu pokopališča Sv. Križ, p. Moste p. Ljubljani. J Svojimi 165 cm dolgimi orjaškimi l orclc|tk!ml lasmi, 1U sem jili dobila P0.1'* moseilll rabi poniade, ki sem io i; našla sama. To jo edino sret'-proti izpadanju las, zn njih rast 'ccovanie, za ojatltev las.šča, F 'i.ošk h krepko pospešuje rast »rade, i„ }Q pD |lrn||,i (|obi ,injci„scm '!] uredi r.arnvni blesk in polnost, in "" »"nje prod prezgodnjim oslvcnjem do najvišje starosti. Lonček po 4,0 in 10 kron. Po posti se pošilja vsok dan po vsem svftn s postnim povzetem ali denar ™prc) Iz tvcrnlce, ksmor je naslavljati vsa naroČila fina Csilltuj, Dunaj l, KohlinDrkl ll. AIco naročite in to nomudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, ). srečko budimpeštauske bazilike, 1 dobiini list 3",o zeinij. srečk iz lota 1880, 1 do-bilni list jo/n obiskih hip. srečk iz leta 1884. (ft.cieini cbroit za vsoti iiclsrtlili oilr. (obilnih i stev samo iitron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) igralno pravieo do dobitkov one turške srečke v znesku do ■4,000 frankov popolnoma zastonj I 1'ojasniln in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreckovno zastopstvo 12, Ljubljana. minili snia mjjj[|[j (Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti. Sprejemno naznanijo. ESutiirazre&iaa fH-graskn šcEa za ilethe. V pripravljalni razred sc sprejemajo učenci, ki so stari najnanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. — V 1. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skusnjb. Hrez s-rejemne skušnjo ;c sprejemajo v I, lelnik Ie učenci, ki so /. vsaj zadostnim uspehom dovjšili 4. razred kake sredn je ali .meščanske šoie. — Odliodnp izpričevalo šole upravičil jc do dveletne aktivne vojaŠKC službe in nadomešča triletno učno doto v trgovini, EJuorazrsdma trgousha šaSa za eSe.feSke. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki to dovršile ali S. razred ljttdsl e ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v sredo 28. junija 1910 od 10. do 12. ure dopoldne. Fri sp ejtmu imajo prednost sinovi ali hčere trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu- staršev ali njih namestnikov ler naj prineso s seboj krstni lis», zudnic šo'sko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k ličilom. Ljubljana, 20. junija 1910. Ravnateljstvo. Razširjate »DOMOLJUBA"! vvT : LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CEST« sr.IVNOVi SVET NASPROTI K0LIZEJAZAH TEVAJTE PRVI SiOV.CENIK BREZPLAČNO tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker jo lo slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno jo. St. 600 Žepna ura z radijem, ki so ponoči sveti......K 8-40 „ 410 Nikel,-nnker-Roskopf ura „ 410 „ 7U5 Roskopf uru, kolesje v kamnih tekoče........ 5-90 „ 719 Srebrna rem. ura...... 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450-Bela kovinastu verižica. . „ 2-SO nikelnasta........ 1-— „ 916 Srebrna vorižica.....„ 3-20 „ 89 Doublo zlata verižica.....5-90 Velika izbira ur za gospode in dame, -verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zajrratno verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zasUtij In poštnine prcslcui. Rasi Oiiljn so po povzetju ti 11 pa čc se denar vnaprej pošlje. Neugajajočc zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici 1203 Nima nobene podružnice. na proifai v Rakovljeku št. 11, župnija Hrenov,!ce, okraj Posloinn, z, vsemi vrednostnimi pravicami, poslopji in zemljišči. Pojasnila dajo Hranilnica in posojilnica v Senožečah. Posebno letos ic veliko leteče na ddbrem potjskom orodju, da su dolo z lahkoto In hitro opravi, vsled trga naj vsak koso naroil pri not) lo kateri žc ve? let razpošilja priznano naJbolJSo, garantirano dobro TogHske kose v dolgosti po 5(1 do 01 cm i<2'— 07 do 72 cnl 78 do »I cm K a-25 1< 8'50 Pri naročilu na 10 Ifomfldr.v skupaj poštnine prosio na vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust. ima v zalogi sledeča atrmiiEa: Orehove SropScie (cele) v ploščah po K 84— in ziiilcto a 1< 87 — za 100 kg br oz vreč. Iicsiaovc tropin:: v p2o!ča5» po 70 K brez vreč i\ 100 kg. OEup!'.c sar.c5!-:«mc pese v bnlnli in vrečah po 50 kg K 53 — za 100 kg brez vreč. Sladkorno Iirvao E-slai® po 51'— K za 100 kg v. vrečama vred. FSSJSdl&fGJ I Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, fcč"-ei!, clcinc.iio in netnšiio 'Ji* . NadcuieDUl© \%4 » Sidn>-!Pais?-Expell8r\ fftskfcnica tron --30. r«), 8 —. Dobiva k»- v lekarnah nII direktno v Dr. Kichter la lekarni „Prl zlatem leva", 1'raga, 1., Elizalietna cesta B. Dnevno mapoAllJanJe. 'mm i fež. zivli. in rertnr. nezjj. ln M. mrovEHiici! sprejema zavarovanja na doživetje ln smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in Jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski za»-arov. ie po prvem lotu. Stanje zavarovanj koncem 1014 I< 173,4t:0.838-— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732X22-70 V letu 1014 se jo izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-00 Kdor namerava skleniti žlvljcnsto zavmvanlc veljavno tirali zavojno j zavarovan le. m) it v iBitno korist obrne lo(irllmeiicviiDor