Cene oglasov i stolp, pelll-vrsla mali oglasi polSO In 2 O. veCII oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v iiredniikemdeiu vršilca po 10 Din n Pri večiem n naročilu popusi
Izide ob 4 zfvifraj
rožen pondeljke ln dneva po prazniku
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo 5HS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 D!n nedelliko Izdata celote no v Jugo-slavlli 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uprava /e vKopltarlcvt ul.Si.O * Čekovni račun: Cftibl/ana Stev. 10.65« in I0..J49 sa Inaeralc, ŠaralevaSI.7563. Zaflrett S/. 39.011. Praf/a In Uiinaf Si. 24.797
UreilnMlfO /e v Kopllarievl ulici SI. 6 IJi Rokoplst se ne vračalo, netranlelrana plama se ne apreiema/o * Uredništva telelon SI. 2050. upravnlSIva SI. 2328
Dan lEiferpekcši
Vlada uvažu e umestne predloge - Novi dokazi, da vlada dela zgolj po zakonu — Zakon o katastru za vso državo
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. Navzoča je bila vsa vlada. Predsedoval je Kujun-džič. Tajnik je bil Lujo WaUer. Prvi je govoril zemljoradnik Lazič. Zahteval je, naj pride v zapisnik, kdo je na zadnji seji glasoval za njegovo resolucijo. Tajnik je njegovo opombo sprejel. Nato je prečital poročila, ki so dospela narodni skupščini.
Voja Lazič je nato obrazložil nujnost svojega predloga o dopolnilu k zakonu o ustroju vojske in mornarice. Dopolnilo se glasi: Vsem rekrutem, ki so vstopili v stalni kader v času od 27. septembra 1912 do 1. decembra 1918, se prizna, da so doslužili ves svoj rok, brez ozira na to, koliko časa so služili. To je važno za člane rodbinskih zadrug v Srbiji.
Vojni minister general Hadžič je odgovoril: Na žalost ne morem sprejeti Lazičevega predloga, ker se ravno pripravlja nov načrt zakona o ustroju vojske in mornarice in se tudi s tem računa. Vendar, če hočemo, da bo zakon dober, ga je treba dobro predelati. To je z nujnostjo nemogoče.
Nato je pesi. Vujič (zemlj.) obrazložil nujnost svojega predloga, v katerem zahteva, da notranji minister suspendira okrajnega glavarja v Veliki Kikindi. Notranji minister g. dr. Korošec je nujnost odklonil, ker je glavarja že suspendiral. Ničesar drugega ne more ukreniti, dokler ne bo dobil o preiskavi, ki se vodi, poročila. Vsa skupščina je s ploskanjem sprejela odločno izjavo g. predsednika vlade.
Pravosodni minister Vtijičič je odgovoril na Petejanovo vprašanje o pravdi urednika »Slovenskega Gospodarja« Goleča. Minister je poudaril, da je postopal natančno po zakonu, da je Goleč kazen prestal in da očitek strankar-stva današnje vlade niti najmanj ne zadene. Ko je Petejan izjavil, da se z odgovorom ne zadovolji, mu je dr. Hohnjec za klical: »Vi se že za-dovoljujete, toda vas goni clr. Reisman.« Čuli so se klici: »Zakaj se Petejan poteguje za dr. Reis-mana, o delavskih zadevah pa ne govori?« — Skupščina je sprejela vladno tolmačenje.
Nato je dobil besedo minister za vojno general Hadčič, ki je k tako zvani aercplan-ski aferi izjavil: Aeroplanske nesreče niso nič manjše in nič večje kot v drugih državah. Do 15. novembra smo imeli 15 nesreč. Neka naša sosedna država je imela v polivici tega časa 85 nesreč. Pri nas pride na 6000 poletov 1 nesreča. Skoro v vseh kulturnih državah je ta odstotek manj ugoden. Vsa kampanja, ki se vrši proti nam, je v tem, ker nočemo pri nobenem avionu nobenih posredovalcev in agentov, ampak kupujemo neposredno od tovarn. Radi slabega materijala se je zgodila le ena nesreča in še ta takrat, ko smo uporabili material, ki je preostal od vojske. Sedaj se ta material ne uporablja več. Če se kljub temu pripetijo nesreče, jih je treba pripisovati drznosti pilotov. Če skupščina ne verjame, da je material prvovrsten, sem pri-ravljen ukreniti vse, da se material zboljša. Prosim vse člane skupščine, posebno Vujiča in Laziča, da povesta vse, ker moramo vsi skrbeti, da bo armada prvovrstno oborožena. Čudim se, da sta mogla Vujič in Lazič, v katerih patriotizem ne dvomim, verjeti tem klevetam. Prosim ju, da povesta vse, kar vesta.
Narodna skupščina je z odobravanjem vzela na znanje ministrov odgovor. Ko je o tem predmetu govoril še Vujič, se je izvršilo poimensko klicanje poslancev. Nato se je izvolil član skupščine v upravni odbor za vojno odškodnino. Izvoljen je bil radikal Teš-man Nikolič. Ob pol 12 se je seja prekinila.
Ob 5 popoldne se je nadaljevala. Prvi je govoril pravosodni minister Vujičič, ki je razložil sodne konvencije z Italijo. Pri glasovanju je skupščina sprejela vse predložene konvencije z Italijo in Avstrijo in zakon o katastru, ki je v stvari isti, kot je bil bivši avstrijski zakon. Novost je samo v tem, da je razširjen na vso državo.
Zadnja točka je bilo poročilo odbora o katastru zemljišč. Poročilo je prdal poslanec Smotlcj. Skupščina je vse sprejela s 103 proti 3 glasovom. Nato je bila skupščina odgodena na nedoločen čas in se bo sklicala pismeno.
Be| za dalmafilns
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Dalmatinski agrar je prišel v odločilen stadij posvetovanj. V Dalmaciji ni velepesestev. Gre le za ureditev odnošajev med najemniki in lastniki. Fevdalnih odnošajev v Dalmaciji je 5—6% in so pretežno na jugu. Ostali odnošaji so po nazi-ranju ogromne večine, n. pr. vseh radikalov in cerkvenih zastopnikov, zasebnega značka. r dalni značaj dobijo s tem, da je dogovor o načinu dela in dajatev, in sicer med najemniki lastniki. Dr,':, t ve so pretežno v naravi in lastnik najemnika ne more pregnati. Ti najemniki so cesto dali zopet svoje pravice in obveznosti radi izselitve v podnajem, ker so se bavili z ri-barstvom in brodarstvem. Sedaj je problem ureditve vseh teh odnošajev tem težavnejši. Minister za javna dela Angjelinovič je radi svojega položaja v Dalmaciji na stališču, da so vsi odnošaji javnopravnega in fevdalnega značaja. Ako bi se to naziranje uveljavilo, potem bi stala ureditev agrarne reforme državo okrog 8u0 milijonov Din, medtem ko bi likvidacija ogromnih kompleksov v severnih krajih naše države državo stala 4.50 milijonov iJin. Zato iO s stališča državnih financ in s stališča obiekiivnos'
nasproti vsem pokrajinam zastopniki Slovenije, Vojvodine in Srbije proti pojmovanju ministra Angjelinoviča. Minister za agrarno reformo for-sira zakon o likvidaciji veleposeslev, ki ima namen, urediti razlastitev sploh, šele potem bi prišli drugi zakoni, ki bi v podrobnosti uredili agrarne odnošaje v Dalmaciji in drugod. Računa se, da bo najprej prišel v razpravo ta ministrov predlog, šele nato agrarni zakon. Debata je radi tega silno težavna. Davidovič je sklical konferenco demokratskih prvakov. Na dnevni red pride dalmatinski agrar, pa tudi drugi zakoni, ki naj pridejo pred narodno skupščino po zahtevi DS še pred proračunom, kot zakon o razdolžitvi kmetov, zakon proti korupciji, in zakon o občinah. Davidovič je po tej konferenci obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca. Davidovič je izjavil, da je stališče DS glede dalmatinskega agrara razvidno iz njegovih in Angjelinovičevih izjav. DS ima v tem vprašanju že opredeljeno stališče. Dalmatinski agrar je treba urediti v celoti, pa naj se javi v katerikoli obliki, naj se imenuje že kakorkoli, ta zakon je treba sprejeti že pred proračunom, če se hoče še naprej računati na sodelovanje DS.
SEepa trmoglavost
Ko je Italija izpraznila tretjo dalmalinslco cono, je vse kazalo na to, da je Italija tudi definitivno pokopala svoje aspiracije na Dalmacijo in da je ustvarjena kolikor toliko solidna podlaga za mirno sožitje obeh jadranskih držav. Italija je pač spoznata, da bi bil boj z zedinjeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preleaaven in da tudi eventualna pridobitev Dalmacije ne bi mogla povrniti žr.ev. To spoznanje je bilo tudi zadnji vzrok, da je prenehala italijanska propaganda za italijansko Dalmacijo.
Ni pa dolgo živelo italijansko spoznanje, da bi imela Italija v slučaju konflikta opraviti z vsem jugoslovanskim narodom. Vedno rastoči spor med Belgradom in Zagrebom je vzbudil pri našem zapadnem sosedu nade. da bo slej ali prej prišlo do razpada naše države in da bo tedaj mogla Italija z lahkoto izvesti svoje jadranske aspiracije, ki bi bile proti složnemu jugoslovanskemu narodu čisto brezupne. Račun na naša no', ran j a nasprotja je oživil italijanske jadranske težnje in te so postajale tem glasnejše, čim večji je bil boj med Belgradom in Zagrebom. Noben slučaj ni, da je boj v zadnjem času vedno intenzivnejša italijanska dalmatinska propaganda in nad vse razumljivo je, če po nesrečnem dogodku od dne 20. junija piše že italijanski reški list, da je samostojna Hrvatska dosegljiva, ali le za ceno Dalmacije. In tako smo danes srečno prišli do tega, da triumfira v Zagrebu nepremišljen in le iz trmoglavosti porojen program Vlaške ulice, dočim is.očasno doni po italijanskih mestih dalmatinska himna, polna neverjetnih psovk na Hrvate.
Tako smo prišli vsled neuvidevnosti nekaterih belgrajskih krogov in trmoglavosti Vlaške ulice do tega, da je danes na višku spor med Zagrebom in Belgradom, da pa se obenem bliža svojemu višku italijanska dalmatinska propaganda. Ze se pa tudi oglašajo madjarske aspiracije Ln že prihajajo tudi tuje velesile s svojimi prijateljskimi nasveti, da je št bolj jasna nevarnost, ka;eri hitimo nasproti z razpetimi jadri. Voditelje KDK pa obvlada slepa trmoglavost, da se nočejo niti pogovarjati o tem, kaj mora eden drugemu popustiti, da z jasno manifestacijo svoje sloge pokopljemo vsak tuj pohlep na našo zemljo.
In vendar voditelji KDK dobro poznajo ves obseg nevarnosti, saj jih njih listi vsak dan obveščajo o italijanskih namerah in pripravah. Toda iz trmoglavosli nočejo priznati nevarnosti in iz popolne zaslepljenosti so ponosni na našo katastrofno politiko. Naj pa si ti politiki zapomnijo, da bo prva posledica te katastrofne politike izgubljena Dalmacija in da ne bo nihče tako krvavo plačal račune te trmoglave politike ko hrvatski narod. Ne gre danes za to, kdo bo naslednik Radiča, kakor mislijo zagrebški strankarji, temveč gre le za to, kdo bo ohranil Dalmacijo hrvatskemu narodu.
Priznavamo, da ima Zagreb mnogo vzrokov, da je s sedanjim stanjem nezadovoljen. Neresnica pa je, da leži vsa težina nezadovoljstva v uslavnem vprašanju, ker velik vzrok nasprotstva je tudi v slabi upravi. Te pa ni mogoče zboljšati čez noč in zato se ta tudi ni zboljšala, ko so bili radičevci v vladi. Slaba uprava je rana, ki jo je mogoče čisto zaceliti le v desetletjih, ker dobri uradniki ne padajo r. neba, ker je za dobro upravo treba narod šele vzgojiti. Ves naš problem je še vedno v rešitvi upravnega vprašanja in za njegovo rešitev moramo sodelovati vsi in samo mi. Zato so čisto nezmiselni vsi apeli na tujino, da ona reši naš spor. Tujina nam ne more dati dobre uprave, kvečjemu nas za drago ceno potisne na stopnjo kolonije.
Mi sami moramo rešiti spor in zato se moramo dogovoriti, kako ga bomo rešili. Spo-ruzum jo danes edina politična modrost in kdor je proli sporazumu, ta gradi Italiji most na Jadran. Kaj pa naj rečemo o tistem, ki noče slišati niti o pogajanjih? Ali bi mogel dobiti Rim bolj pripravnega zaveznika, pa čeprav neprostovoljnega?
S trmoglavostjo se ne pride daleč in ne i glavo skozi zid, temveč k uspehu vodi le prevdarnost in umerjenost. Voditelji KDK pa so se udali samo slepi trmoglavosti in zagrizli so se v svoje stališče in so slepi za vse drugo. In slepi so za italijanske aspiracije prav tako ko za madjarske in slepi so za vse. Najbolj pa so lo svojo slepoto pokazali, ko so na veselje Rima in Vlaške ulice proglasili bojkot prvega decembra. Ko bi morali z največjo ma. nifestacijo nnše državne skupnosti odbiti atake na Dalmacijo, so porušili njen obrambni zid. To je ves učinek iz slepe trmoglavosti porojenega bojkota.
Nove raz®o"ce
v Pribičev čevi barki
Bolgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Kako raste nezadovoljstvo v vrstah SDS, kaže zopet primer iz Bosne. Bosanski zastopniki SDS, ki imajo svoje središče v Sarajevu, so te dni obiskali Pribičeviča na njegovem stanovanju v Zagrebu. Od njega so zahtevali, da jasno in določno izjavi, kam jih vodi in kaj hoče prav za prav s svrjo politiko. Med Pri-bičevičem in delegacijo se je razvnel zelo 1 oster in hud razgovor. Zribičevič je na kon-j cu terja razgovora delegacijo nagnal. Pozneje pa se je hitro premislil. Dckler je bila dele-
gacija še v Zagrebu, je poslal za njo svoje zaupnike, ki so jo privedli nazaj. Zopet se je vršila daljša debata med nji min delogacijo, v kateri jo je Pribičevič potolažil. Naročil ji je, naj gre domov in naj širi misel, da bo SDS v štirinajstih dneh v vladi. Delegacija je vzela to Pribičevičevo zatrdilo na znanje in je s tem odpotovala v Sarajevo. Pribičevič je | namigaval na 1. december, na proslavo osvo-' bojenja našega naroda. Prepričani smo, da | bo Pribičevič tudi to vest zanikal, kljub temu ! da je resnična. S svoje strani samo čestitamo I samostojni mdemokratom, ki imajo voditelja, ki poleg dolgih izjav zna tudi izvrstno fantazirati. Na uho mu povemo, da ga bo tudi 1. december usodno demantiral.
V Maribor!
Maribor, 28. novembra.
Ob samih mejah smo krvaveli od pekočih udarcev in prizadejanih bolečin. In ndša e. verna meja! Omahovale so naše najtrdnejše postojanke od težke, dolgotrajne borbe. V tri-kotu Dravograd—Maribor -Upnica se uam je izmuznila iz rok postojanka za postojanko. Globoko v slovensko grud') je. pljusknil val germanstva; vso globlje in globlje je zasajal privandranec svoje kremplje v našo zemljo, da je zaskelelo. Leto za letom so ropali slovenske duše — s potujčevalnim šolstvom, z očividno koncentracijo nemškega uradništva iu pa z organiziranim odgajanjem renegatskih robskih duš. Bili so jedva trije kraji severno od Drave v naši posesti: Duh, Sv. Kril. Remšnik. žalostna bilanca iz leta, ko je bruhnil svetovni pokolj. Kjer ni pomagala transplantacija tujega semena, je ropala materi Sloveniji ljubljene sinove, ki so iskali kruha po spodnještajerskih mestih in trgih, socialna demokracija s terorjem in pod z loče s to krinko lažne nadnaroclnosli.
Bila pa je tedaj v Mariboru klika, ki je r&zprejala svoje zlonosne niti v šir in dalj. Občinski svet mariborski je ponižno in v zavesti possbnega počaščenja izvrševal njene zapovedi. Črni dokumenti iz temnih tlni so zgovorno izpričevalo od tedaj. Imamo jih v rekah. Vsepovsod je poganjala v l>ohotni rasti žetev profcletega semena — če je šlo za postavljanje vodilnih uradnikov ob severni meji; če je bilo treba izzvati komplot proti namestitvi slovenskega izobraženca v naši severni prestolici; če je bilo treba z vsemi sredstvi preprečiti dvojezične napise na državnih zavodih in uradih ali pa na postajališčih v Dravski dolini, dasi so občine same to zahtevale; če je bilo treba dali celo nemškemu županu mariborskemu nezaupnico, ker se je drugačno pojmujoč svoje nacionalne dolžnosti udeležil blagoslovitve :. slovensko-klerikalnega« ženskega učiteljišča šolskih sester. Črni dokumenti, v podrobnosti šo mračnejši in zlobnejši Na našem vratu je obtičal tujec in tiščal 1 tlom s sistemom in organizacijo.
Toda obstale so napadalne sile ol> neza-vzetnih čereh zdrave ljudske sile; v prvih postojankah pa je junačila slovenska duhovščina lavantinska. Strogo orientirana v duhu slovan-stva in brez strahu stopajoč po Slomškovih stopinjah je bodrila ljudstvo ob mejnikih božjih z brezprimerno požrtvovalnostjo in hrabrostjo bdeč nad dragoceno dediščino Slomškovo. La-vantinski velikan in služabnik božji nam je že leta 1850 z dalckoviilno cerkvenoupravno odločitvijo rešil severno mojo. Ob božjih mejnikih je rastlo slovensko ljudstvo v nezlomljivo narodno in kulturno celoto. Slomškovi učenci so se bili razkropili med ljudstvo, ki je tonilo na periferiji, ter ga organizirali kulturno in gospodarsko. Bitka na kulturnem polju je bila dobljena; sledila je kmalu na gospodarskem polju in končno tudi na žgočih političnih tleh.
Bilo pa je to v tistih dneh, ko je prišla nad nas preizkušnja o naši politični zrelosti in je bilo zastavljeno vprašanje o naši organiza-torni, državotvorni sili. In so vstali tedaj pred desetimi leti možje, najboljši sinovi slovenske-ga ljudstva, ter pričeli graditi. V prestolici slovensko Spodnještajerske pa je bil tedaj mož, ki je skozi desetletja drugoval na političnem bojišču kot hraber sobojevnik Evangelistu in dr. Korošcu, v težkih dneh in vročih borbah — dr. Karel Verstovšok, prvi organizator šolstva v svobodni Sloveniji, utemeljitelj slovenske Almae mailris v Ljubljani. Na čelu Narodnega sveta za Spodnji Stajer jo stal obvla. dujoč usodepolne trenutke z brezprimerno energijo in redko srčnostjo; narodni heroj, ki je ohranil svobodni domovini neokrnjeno posest na Slovenskem Štajerskem. Z zvestobo so mu stali ob strani sovrstniki-junaki: general Maister, dr. Hohnjcc, pokojni (lr. Rosina, tir. Fr. Kovačif, clr. Jerovšek, dr. Loskovar, pokojni dr. Medved, pokojni prof. V oglar, clr. Kotler-man in drugi. Medtem ko jo veliki vodja slovenskega naroda dr. Korošec odpotoval v tujino soodločujoč pri gradnji naše velike zedt-njene domovine, so oni reševali severno mejo. Padalo so nemške postojanke druga za drugo, sledil je s falcldčno osvojitvijo Maribora dne 23. novembra 1918 popolen zlom nemške nadvlade. Dogodki so se vrstili z neverjetno naglico: 28. novembra 1018 je prevzel Narodni svet poštno upravo mariborsko v svoje roke, istega dne dopoldne predsedstvo okrožnega sodišča. Vzporedno je šla tudi vojaška akcija; 3. decembra je padlo v naše rok« dvoje naj. hujših nemških postojank: Spodnji Dravograd in Cmurctk. Politična bitka je bila doblj«Mi.
Podpirali«« ffiaii ».Slovenska Stražo"
Narodni svet v Mariboru jo postal popoten gospodar položaja na Slovenskem štajerskem.
In desetletnico tega, ko so zasijali rodu slovenskemu na našem severnem narodnem bojišču topli žarki svobode, ko so se sesul« v trikotu Dravograd—Maribor—Špilje nemške trdnjave, na pesku zgrajene, in je prešla v našo posest lepa prestolica ob Dravi, metropola spodnještajerska, bomo slovesno prazno-vali dne 1. decembra. 1. decembra bo mogočna manifestacija, impozanten zbor vseh, ki so desetletja ob božjih mejnikih na naši slovenski severni fronti bojevali, žrtvovali in končno ostali na bojišču kot zinagovavci ^ j , ^
Komu naj koristi;© te grozne
Zagreb, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Službeni voditelji KDK postajajo v svojih izjavah umerje-nejši. Dr. Pernar pa ostaja nepomirljiv. Te dni je unel v Samoboru shod, na katerem je govoril tako, da nekaterih odstavkov ni mogoče priobčiti radi tisk. zakona. Dejal je, da med nami in našimi neprijatelji (mislil je ua Srbe) ne more biti nobene druge zveze razen kraljeve osebe. »Hrvati ne bodo nikoli pozabili 20. junija. Preje ne bodo mirovali, dokler ne bodo maščevali velikih mučenikov, ki bodo vstali v suvereni hrvatski državi. Hrvatski narod bo šel po svoji poti, dokler ne bo svoboden na svojem. Mi vsi moramo na tem vztrajati. Ali na levo, ali na desno: Ako bo treba prijeti za batine, bomo prijeli vsi. Do tega ima pravico ves nared. Hrvatski narod je močnejši, nego oni mislijo.«
Dr. Maček proti orazniku zed n enia
Zagreb. 28. nov. (Tel. »Slov.«) Glede proslave 1. decembra je dr. Maček izjavil, da hrvatski narod nikdar ni proslavljal 1. decembra in se razume, da ga tudi sedaj ne bo. Dalje je izjavil, da se vlada prizadeva, da bi ta dan proslavila kar najsvečaneje. Občinam je naročeno, da skličejo svečane seje. Dr. Maček pravi, da se ta stvar belgrajski vladi ne bo posrečila, ker večina ne bo sklicala občinskih sej. V kolikor pa bodo prisiljeni, se noben občinski odbornik ne bo udeležil seje. Glede proslave v šolah pravi, da ni sile, ki bi prisilila starše, da ne bi otrok pridržali doma.
Radičevci išče o potoii!o
Split, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Predsednik zagrebške oblasti, Predavec, je prispel v Split. Njegovo potovanje se med radičevskimi krogi komentira s posebnim zanimanjem. — Govori se, da je njegov prihod v zvezi z ob-itohinom KDK z današnjo vlado. Širijo se alarmantne vesti, ki so pa brez dvoma pretirane. Pravi razlog za njegov prihod je v tem, da si Predavec prizadeva združiti vse oblasti, da bi zahtevale najetje melioracijskega posojila v inozemstvu. Radičevci se namreč že dolgo trudijo, da bi prišli do večjega posojila ,da bi na ta način mogli izvesti nekatere svoje načrte, predvsem pa da bi mogli zbolj-šati nekatere svoje gospodarske ustanove, ki se. kakor naglašajo radičevci sami, nahajajo na zelo šibkih nogah.
Nova imena
Zagreb, 28. nov. (Tel. »Slov.«} Danes je zagrebški župan z nekaterimi odborniki obiskal dr. Mačka v sabornici, kjer so imeli konferenco. Sklenilo se je, da se Markov trg prekrsti v trg Stjepana Radiča. Pivarska ulica v Ulico dr. Basarička. Dolga ulica v Ulico Pavla Radiča. Razen tega se je sklenilo, da se da rodbinama Pavla Radiča in dr. Basarička dosmrtno stanovanje.
Iz faso^isov
Ne samo poslanci KDK, temveč vsi poslanci brez izjeme ne dobe dnevnic, če ne prihajajo k skupščinskim sejam. Vsled te najnovejše odredbe predsednika Mihajloviča so zlasti prizadeti člani glavnega odbora radikalne stranke, ki so se hoteli z neprihaja-njem na skupščinske seje postavljati kot opo-zicijonalce. Vladni listi odobravajo, da je sedaj tega čudnega opozicicnalstva konec.
Akcija nepolitičnih ljudi za sporazum. Pod tem naslovom poročajo zagrebške »Novosti«, da so pričeli ugledni ljudje, ki niso v aktivni politiki, akcijo za sporazum. Po njih mnenju bi bilo potrebno, da pride najprej do sporazuma med Zagrebom in Belgra-dom o reviziji ustave in izboljšanja administracije. Ta sporazum bi bil dosežen na skupni 6eji neaktivnih politikov. Izdelal bi se načrt, po katerem bi se izvedla popolna reforma notranje ureditve države, pri čemur bi bilo edinstvo države v polni meri vpoštevano. V prvi vrsti bi morali pri tej akciji sodelovati gospodarski krogi in pa znanstveniki. Za ča-ea pogajanj se ne bi ti ljudje mešali v dnevno politiko in bi vodila tekoče posle uradniška vlada, ev. z generalom na čelu. Intervencija krone pa bi bila izključena, ker mora krona v vsakem slučaju ostati nad strankami, da bi mogla biti v slučaju nesporazuma arbiter.
Vlada in teror KDK. Demokratska »Pravda« poročb, da je vsled pripravljenega napada na dr. N e v i s t i č a zopet postalo aktualno vprašanje, kako naj vlada odgovori na teror KDK. »Pravda« objavlja nato več izjav anonimnih uglednih politikov, ki vsi zahtevajo, da pod vzame vlada energične ukrepe proti
tA.«.l„ r." n V T>n %P»n,..A«!«!, „» I— hciviju i, i> i. i u # i i u >umi ii » »pjjicu zm i n >
vlada tudi bavila na eni svojih prihodnjih sej s tem vprašanjem.
Strašna železniška nesreča
Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Med železniškima postajama Okučani—Norslca se je okrog dveh zjutraj pripetila gtrašna železniška nesreča. Kakih 400 metrov od Okučanov sta trčila dva težka brzotovorna vlaka. Na tem kraju napravi žoleznica precejšen ovinek. Strojevodja, ki je vozil iz Okučan, ni opazil pravočasno nasproti prihajajočega vlaka. Trk je bil silno močan. Obe lokomotivi sta razbiti. Razbilo se je tudi 20 vagonov. Ranjenih je 11 železničarjev, mod njimi več težko. Pogrešili so dve osobi, o katerih mislijo, da sta pod razvalinami mrtvi.
Drugi tir proge je zabarikadiran k različnimi vagoni, tako da nista mogla mimo brzo-vlaka. Ljubljanski brzovlak, ki odhaja zvečer ob osmih iz Ljubljane, je moral čakati v Raiču celih sodem ur. Potniki so morali prestopati na brzovlak, ki je čakal v bližini kraja nesreče, in sicer je bil to vlak, ki odhaja ob četrt na 12 iz Belgrada proti Mariboru. Ljubljanski brzovlak jo sprejel potnike belgrajskega brzovlaka, belgrajski pa potnike ljubljanskega brzovlaka, nakar sta se oba brzovlaka vrnila spet vsak v svojo smer. Med potniki je bil tudi poslanoc Jugoslovanskega kluba Fraujo Žebot.
Pravi vzrok nesročo še ni znan. Uradnik na postaji OkuSani je dal povelje za odhod tovornega vlaka, dasiravno tovorni vlak iz N ovc Gradiške še ni dospel v Okučane. Po drugi verziji je vlakovodja vlaka iz Novske sporazumno s strojevodjo sam odpeljal iz postaje.
Na kraj nesreče sta zjutraj prišla pomožna vlaka iz Novske in Nove Gradiške. Ranjence so z veliko težavo izvlekli izpod razvalin.
fiiiiffelki kralj srečni? prestal Irko
London, 28. novembra. (TeL »Slov.«)
Kraljevi telesni zdravnik je danes obširno poročal ministru za notranje zadeve o kraljevi bolezni. Kralj je bolan na vnetju (konge6tiji) desnih pljuč z obširnim plazmatičnim vnetjem reberne mrene na levi strani, ki je zelo bole6a. Taka infekcija je po naravi resna. V tem trenutku je še povod za bojazen, srečen pa sem, da morem izjaviti, da je kralj prebil noč mirneje in da je stanje v pljučih boljše, kakor tudi da so telesne moči kralja ohranjene. Dosedaj zdravniki obvladujejo bolezen; njeni simptomi so se zmanjšali.
Iz tega je razvidno, da bolezen poteka normalno. Opoldansko poročilo javlja, da je Imel kralj mirnejšo noč ter da je temperatura in splošno stanje bolnika neizpremenjeno.
Valeški princ se bo na vsak način vrnil iz Afrike, tudi če se bo kraljevo stanje nepričakovano in hitro z boljšalo, ker zdravniki želijo, da prestolonaslednik prevzame v prihodnjih mesecih vse reprezentacijske dolžnosti.
Vse časopisje je danes izdalo posebne izdaje, v katerih poroča o zboljšanju stanja kraljeve bolezni.
madžarska proti Hali antantt
Budimpešta, 28. novembra. (Tel. »Slov.«)
V poslanski zbornici je socialno-demokratski poslanec Gyorki interpeliral ministrskega predsednika Bethlena radi postopanja z ino-J zemskimi listi. Če Madjarska želi, da bodo madjarski listi pripuščeni v države Male an-tante, potem Madjarska ne sme odvzemati poštnega debiia listom Male antante in dalje avstrijskim, nemškim, francoskim, švicarskim in celo ameriškim listom, vsega skupaj 240 | dnevnikom in drugim periodičnim listom. Bethlen je odgovoril, da se postopanje ma-djarakih sosedov, ki ne dovolijo uvoz Peto-
fija in Jokava, ne more primerjati z madiar-sko prepovedjo uvoza Buharinovih del in drugih komunističnih spisov.
Budimpešta, 28. novembra. (Tel. »Slov.«) V intervjuju z berlinskim poročevalcem lista »Magyar Orszag« je izjavil grof Albert Apponyi o razmerju Madjarske nasproti Mali antanti: Dokler Mala antanta ne od pomore madjarskim pritožbam, se ne more govoriti o vzhodnem Locarnu, temveč samo o vljudnih diplomatskih odnošajih. Vprašanje madjar-skega kralja nima nobene aktualnosti, dokler je Madjarska vezana s prisilnimi odredbami.
Fašsstovski teror
Pariš, 28. nov. (Tel. »Slov.«) V kazenski preiskavi proti Modugnu je več prič podalo uničujoče izporedbe, kakšne metode zasledovanja ima fašistični režim. Profesor Salve-mini je opisoval fašistični teror v domovini Modugna. Generalni tajnik socialističnih strokovnih zvez Jouhaux je izjavil, da jc italijanska vlada vedno zatirala svobodo sindikatov. Bivši poslanec Modigliano. odvetnik Matteot+ijeve vdove, je izjavil, da je zastopstvo odložil zato, ker ni hotel več sodelovati pri justičnih komedijah, ki so jih vprizarjali fašisti.
Zavezmki o reparacijah
Pariš, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Odgovori petih zavezniških vlad, ki se bodo udeležile konference strokovnjakov za revizijo Davve-sovega načrta, se bodo na nemško demaršo z 30. oktobra poslali v Berlin prihodnje dni od vsake vlade posebej, Angleška vlada je že sporočila ostalim vladam svoj odgovor. Kakor poroča »Petit Parisieu«, pristajajo zavezniki na to, da se sestavi komisija strokovnjakov, ki naj določi višino nemškega skupnega dolga in način plačevanja. Strokovnjaki imajo biti popolnoma neodvisni. Razen strokovnjakov, ki jih bo imenovala nemška vlada, bo vse ostale strokovnjake imenovala reparaeij-ska komisija, da bodo mogli govoriti v imenu vseh reparacijskih upnikov.
Politični obeski v Varšavi
Varšava, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Po obisku madžarskega zunanjega ministra, ki prispe prihodnje dni, pride pozneje na povabilo poljske vlade oficijelno obiskat Varšavo tudi novi romunski zunanji minister Mironescu. Ta obisk ima po uradnem poročilu samo namen, da se navežejo stiki nove romunske vlade s poljskim zaveznikom Romunije. — Kratki presledek med obema obiskoma pa na novo podpira vest, da bo najvažnejši predmet teh razgovorov razprava o možnostih ublažitve razmerja med Romunijo in Madžarsko.
Ooozici'a proti vo!ski
Pariz, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Pri debati o vojnem proračunu je vladalo danes v poslanski zbornici precej razburjeno razpoloženje, ko so i levičarske stranke kritizirale Painlevejevc izdatke za oboroževanje, ki se, kakor je radikalncsocija-listični poslanec Montigny že prejšnji teden izjavil v zunanjem odboru, ne dajo združiti z ženevsko in lokarnsko politiko. Painleve je danes branil svoj proračun in dokazal s številkami, kako daleč je že Francija s svojo razorožitvijo. V celoti znaša ves vojni proračun 6.8 milijard. 200 žrtev tajluna.
4 1. decembra v Maribor I
Za pravo demokracijo
Dunaj, 28. nov.
Na volivnem shodu krščanske socialne stranke na Dunaju je zvezni kancler dr. Seipel govoril o težkočah, ki so se pojavile pri volitvi novega predsednika zvezne republike. Izvajal je med drugim, da se krščansko -socialna stranka od postanka republike bori za pravo in čisto demokracijo. Ta borba je glavni predmet avstrijske politike.
Desetletnica obstoja republike se ne sme praznovati samo z lepimi besedami. Resno misleči voditelji morajo delati na tem, da se še bolj učvrstijo pridobitve na političnem in na gospodarskem polju. Radi tega je on na dan proslave izrazil svojo željo, da naj se ustava revidira v smislu izkušenj in je stavil tudi konkretne predloge vsem parlamentarnim voditeljem.
Ni pričakoval, da bodo ravno socialdemokrati nastopili proti spremembi ustave, ki bi odrejala volitev zveznega predsednika potom ljudskega glasovanja in obenem predsedniku dala take pravice, da bi lahko varoval čistost parlamentarizma. Socialni demokrati so nastopili proti takim spremembam in ni jih bilo strah niti stram, da so s tem zadali najhujši udarec resnični demokraciji. Vsled njihovega nastopa je izvršitev predlaganih sprememb nemogoča. Uspeh socialdemokratov pa je samo trenuten. Kajti prvo vprašanje, o katerem bo ljudstvo v svobodnem glasovanju odločalo, bo vprašanje izgraditve demokracije s tem, da se upelje ljudsko glasovanje za volitev državnega poglavarja in da se povečajo njegove prerogative. Take odločitve naroda pa ne bo mogla preprečiti nobena še tako močna manjšina.
200 trtev ta!funa
Newyork, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Tajfun, ki je koncem prejšnjega tedna divjal na Filipinih, je zahteval 200 človeških žrtev. Viharji so strašno opustošili šest provinc indijskega ar-hipla, kjer je nad 1 milijon prebivalcev. Letina riža, konoplje in kokosovega oreha ie popolnoma uničena. Mnogo bogatih krajev je porušenih. Prvo pomoč so opustošenim krajem pripeljale vojne ladje iz Manile.
Poslanec obtočen ve'eizda?e
Imunitetni odbor češkoslovaškega parlamenta je sklenil izročiti poslanca dr. Tuko sodišču. Dr Tuka je igral vidno ulogo v slovaški ljudski stranki. Po njenem vstopu v vlado pa je postal največji nasprotnik voditelja Slovakov sen. Hlinke in je pričel izdajati tudi svoj list, v katerem je zastopal iredentističen program. Zahteval je samostojno Slovaško, ki naj 1 bi se združila z Madžarsko. Državno pravd-ništvo v Bratislavi je uvedlo proti njemu postopanje radi veleizdaje v prilog Madžarske.
Narod sebi!
»Trgovski list«, glasilo Zveze slovenskih gremijev, je nastopil v obrambo industrijskih gospodov in pravi, da smo zašli na napačen tir, ker zahtevamo, da tudi tuja industrija na našem ozemlju izpolnjuje svoje socialne dolžnosti. Pa nismo mi prav nič na napačnem tiru, temveč na pravem in to nam dokazuje cela vrsta priznanj, ki smo jih dobili iz vseh krogov prebivalstva. Pa tudi iz krogov slovenskih industrialcev, ki najbolj občutijo, kako tuja industrija samo izkorišča naše delovne sile in naša naravna bogastva. Tako nam piše zaveden slovenski indu-strialec:
Velecenjeni gospod urednik!
Vaš dnevnik je priobčil v štev. 270 In 271 dva članka »Protest industrijskih gospodov« in »Tuji interesi« na naslov industrijskih gospodov. čast mi je sporočiti, vam gospod urednik, da je pisec navedenih člankov povsem pravilno informiran in je zlasti v zadnjem zadel tako v živo, da bolje zadeti ne bi mogel niti slovenski indastrialec, ko na lastni koži čuti ponižanje pred temi mogočnimi gospodi industri-alci.
Res je, da ta gospoda nima prav nobenega socialnega čuta do naših izmučenih slovenskih delavcev in tudi prav nobene ljubezni do naše z muko dvignjene slovenske zemlje. Prav je, da se je spomnil oblastni odbor z davki teh izkoriščevalcev naše zemlje in našega dela, a le žal, še premalo.
Sem sam na čelu absolutno slovenskega podjetja, ki je seveda tudi prizadeto z novim davkom. A nič zato! Samo vesel bi bil, ko bi morda v bodoče oblastni odbor podjetja, ki so v rokah inozemcev obdačil v večji meri kakor pa domača. Poznam podjetja iz rtaše stroke, katerih glavni člani so inozemci pod plaščem slepih domačinov. Ti ljudje izvršujejo v Sloveniji vsa boljša dela z velikim dobičkom, ter kupičijo kapital in imetje v drugih državah. Mnenja sem, da bi bilo umestno s posebnimi davki nekoliko pristriči peroti tem podjetjem in jaz bi bil vesel, ko bi imel enkrat priliko na pravem mestu se o tem razgovarjati.
Pozdravljam navedena članka z željo, da bi se zavedni člani Slovenske ljudske stranke držali v vseh gospodarskih zastopih pravila: bolje plačati domačinu Slovencu več, kakor pa podpirati tujega izkoriščevalca.
Oživi naj se geslo: »Narod sebi!«
Prav ima slovenski industrialec. da mora zopet zavladati geslo »Narod sebi«, da bo tudi industrija, ki živi na slovenskih tleh, postala v resnid slovenska industrija. In da se to zgodi, vsi složno na delo in naj bo to raznim višjim nastavljencem tuje industrije prav ali ne. u
»Jutru"
Mogoče je pri gospodih okoli »Jutra« navada, da si naročajo članke v tujih listih in se hvalijo z lastnimi kukavičjimi jajci. Pri nas ni te navade in še manj te potrebe. SLS polaga račun za svoje delo samo slovenskemu naroda in zato tudi nima smisla, da bi naročevala članke. Sicer pa mora z ozirom na netočnost »Morgenblattovega« članka kaj takega trditi samo človek, ki nima niti pojma ne o stiiizaciji in ne o slovenskih političnih razmerah, še manj pa v SLS. nše ekaj! Ker je naša navada, da citiramo vedno točno in ne skrajšujemo člankov tako, da bi kako bistveno trditev izpustili, smo tudi netočnosti iz »Morgenblattovega« članka — in mi te netočnosti najbolje poznamo — podali pravilno.
Vsega tega pa seveda »Jutro« ne razume in menda je v resnici tako malo prevdarno, da ni niti spoznalo pravega vzroka, ki je bil povod vsemu članku. Ali pa so morda gospodje ta vzrok morali prezreti? Ali morda niso neodvisni ?
Črnoonrcš r>roti veri
Bolgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Odsek za ljudskošolsiki zakon je nadaljeval z delom. Demokrat Skcrovič je govoril o verskem pouku. Na koncu jo dejal, da tako hočejo starši, naj duhovniki poučujejo verouk zunaj šole. Ostro pa ga je zavrnil poslanec Kremžar: Ne govorite tako! Tisti, ki plačajo, imajo nesporno pravico, da duhovniki poučujejo njihove otro. ko. Nato je poslanec Savljič v glavnem izjavil, da verske šole niso potrebne. Jutri se bo seja nadaljevala. Govoril bo dr. Kraft. Zanimivo je, da sla oba današnja govornika, ki sta govorila proti verski šoli, Črnogorca, kakor tudi, da je Črnogorec dr. čubrovič, ki je včeraj govoril proti verskim šolam.
Poplave v Grčiji. Radi neprestanega deževja so reke na Peloponezu in v vzhodni Traciji preplavile svojo okolico. Železniška proga Atene—Patras je prekinjena. V pristanišču v Pa-trasu je vihar napravil veliko škodo.
Generalni tajnik Društva narodov Dru-mond je dospel v Berlin, kjer bo govoril z dr. Stresemamiom o mestu, kjer naj se vrši prihodnje zasedanje Sveta Društva narodov.
RAZREDNA LOTERIJA
Zadele so sledeče srečke: 40.000 Din št 13.305 ; 20.000 Din 60.291, 16.405; 10.000 Din 22.611, 119.225 in 59.141.
Dunajska vremenska napovod: Severne
Alpe: lzpreinenljivo, manj oblačno, ponekod morda še lahen kratek dež, ponoči mraz. — Južne Alpe: Večjidel jasno, ponoči mraz.
Koledar
Četrtek, 29. novembra: Saturnin, Gelazij, Demetrij. — Jutri: Andrej.
Osefone vesti
-k Premestitve učitcljstva. Z ukazom so imenovani: Julij Slapšak, začasni šolski upravitelj na manjšinski šoli v Ljubljani za šolskega upravitelja na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani; Marko Kalan iz Brusnic v Šmihel; Franc Hočevar iz Šmihela v Staro cerkev; Leopold Kos iz Šmartna pod Šmarno goro v Su-bor; Venčeslav Skebe iz Čennošnjic v Novo mes.o; Ruža Jeraj iz Zaloga k D. M. v Polju; Erna Zajec-Blažič iz Gor. Sušic v Trebnje; Alfred Vodopivec iz Rudnika v Begunje pri Cerknici; Gabrijela Božič iz Št. Ruperta v Sv. Lenart nad Laškim; Ernest Majer za okrajnega suplenta v Laškem. Premeščen je kontraktu-alni učitelj Stanislav Andolšek iz Dol. Logatca v Loški potok. Služba je prestala učiteljici Danici Sikošek v Svetlem potoku in Francu Zupančiču na meščanski šoli na Jesenicah.
* Iz vojaške službe. V čin peli. poročnika je povišan podporočnik Pavel Jurič; za poveljnika 1. bataljona 10. pešpolka je odrejen peh. inajor Franjo Lukec; prevedeni so poročnik fregate v ostavki in rezervi Valter Kure v aktivno službo; inž. poročnik Jairomir Gregorič v topniško tehnično stroko in peh. podporočnik Ivan Kornhauzer v zrakoplovstvo; po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti upravitelja Timoške konjsko bolnice vet. kapetan I.r. Marjan Ferjančič; za poveljnika mitraljeskega eskadrona 7. konj. polka konjeniški major Radomir Kraus; za pobočnika pirotehničnega bataljona topniški kapetan I. r. Stanislav Sert; za vršilca dolžnosti rač. pre-glednika admin. kapetan II. r. ekon. stroke J. Škerlj in na službo v poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja za mob. posle in statistiko peh. major Julij Lampič. — Vpokojeni so or. kapetan II. r. Miloš Stefanovič; admin. poročnik ekon. stroke Teodor Mrazek; admin. kapetan II. r. sodne stroke Josip Došen; admin. kapetan II. r. ekon. stroke Martin Kukolj; adm. poročnika ekon. široke Dragotin Verbič in Jakob Čeh; admin. poročnik inž. tehn. stroke Stepan Picek in adm. podporočnik ekon. -tro-ke Milan Arčan.
+ Nagle smrti je umrla dne 25. novembra ga. Ida Nadles, rojena Steharnik, na Meži ob Dravi, stara 43 let. Pokojna je bila prej izborna cerkvena pevka pri Sv. Križu in v Crnečah, hvaležno se spominjamo, kako odločno se je postavila 1. 1910 na celovškem magistratu, ko se je vpisala za Slovenko, a so jo hoteli nemški magistratovci po sili vpisati za Nemko. Uspešno je nastopala na takratnem celovškem slovenskem odru. — Zapušča petero nepreskrbljenih otrok. N. p. v m!
Ostale vesti
•k Protest proti osnutku ljudskošolskega zakona je poslal 27. novembra ministrstvu pro-svete mariborski oblastni odbor, ker nasprotuje omenjeni osnutek v nekaterih določilih miselnosti in volji slovenskega naroda, ki za-
hteva katoliško versko vzgojo svojih otrok, ker čezmerno obremenjuje občine, posebno podeželske ter oblastno samoupravo, istočasno pa zmanjšuje njihove dosedanje pravice na tem polju onemogočujoče odločilen vpliv na šole. Tudi nasprotuje načrt pravicam, ki jih imajo starši po naravnem in božjem pravu do vzgoje svojih otrok.
k Razširjonjc osnovnih šol. Šola na Krki je razširjena iz dvo- v štirirazrednico, v Vel. Podlogu je dovoljena vzporednica, enako v Šmarinem pri Kranju, Moravčah, Dol. Logatcu in na deški osnovni šoli v Trbovljah. Na teh šolah je ministrstvo sistemiziralo nova mesta.
k Božične počitnice. Vsled odloka ministrstva prosvete, priobčenega v zadnji številki »Prosvetnega glasnika«, o praznovanju praznikov na vseh šolah, ki imajo učence raznih veroizpovedanj, se je ponekod začelo povpraševanje, ali bedo res letos božične počitnice trajale samo štiri dni. Informirali smo se na pristojnem mestu in zvedeli, da ostane na naših šolah glede počitnic vse pri dosedanjem tako dolgo, da se s posebnim šolskim zakonom nanovo določijo počitnice.
Korošci — Korošice! Pri proslavi desetletnice zedinjenja 1. decembra t. 1. v Mariboru nastopimo Korošci v posebni skupini. Zbirališče ob 9 dopoldne v Narodnem domu. Prosimo rojake in rojakinje iz mesta in dežele za polnoštevilno udeležbo in da pridejo v narodnih nošah, v kolikor jih imajo.
k Trgovci ne bodo več smeli točiti alkoholnih pijač. Ministrstvo notranjih del je z razpisom z dne 1. novembra 1928 br. 2371 odredilo, da morajo vsi trgovci z mešanim blagom, špecerijskim blagom in vsi branjevci, ki so dosedaj točili alkoholne pijače, če tudi le v omejenem obsegu (samo žganje), z dnem 31. decembra 1928 z vsakim točenjem alkoholnih pijač brezpogojno prenehati. Finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Ljubljani je naročeno, da tem trgovcem po 1. januarju 1929 točilnih dovoljenj ne izdaja več.
k Javnim nameščencem. Podpisano društvo razpošilja te dni nekaterim svojim prijateljem, ki še niso društveni člani, vabila za pristop, to je edino iz razloga, da nam ne bodo mogli nevčlanjeni tovariši ob gotovih prilikah puedbacivati, da nismo storili svoje dolžnosti. Umljivo je, da se društveni odbor v slučaju potrebe za take tovariše ne bo zavzemal, razen v slučajih, kjer gre za splošno korist vsega javnega nameščenstva. Da je društvo potrebno in koristno je najboljši dokaz to, da so člani potom našega društva dosegli lepe in koristne uspehe, da daje društvo gmotne podpore ter da se1 novi člani vedno bolj priglašajo. Zalo vabimo vse, ki prejmete vabila, da se brez odlašanja odzovete s tem, da izpolnite priloženo pristopnico, jo pošljete društvu ter nas s tem gmotno in moralno podprete. Končno prosimo tovariše naše člane, da nam spremembe stanovanja in službenega čina takoj sporoče, da moremo voditi o vseh točno evidenco. — Strokovno društvo
Dne 1. decembra vsi v Maribor
k veličastnemu prazniku zedirrenid, slovenske samostojnosti, odrešitve severne me e in osviJtve Maribora?
iO žzlciiih pravil
1. Kupujem le Elida Shampoo	6. V poslednjo vodo za izmivanje iztisnem sok polovice citrone (posebno priporočljivo za plave lase)
2. Vzemam polovico zavitka, kajti to jc potrebna količina za dečjo frizuro	
	7. Lase skrbno posušim
3. Prašek popolnoma raztopim v mrzli vodi	8. Češem jih lahno, vendar skrbno
4. Lase temeljito umivam in krepko masiram lasišče	9. Potem zagotovovem.dasolasjesvilen-kasto mehki in rahli
5. Skrbno izmivam peno s toplo vodo	10.Kupujcm ElidaShampoo Se za prihodnjič
Ako prijatelji občudujejo moje lase, seveda priporočam vedno le
ELIDA SBALMPOO
javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani, Mestni trg 19, III. nadstr.
•k Dvadnevni vinogradniški in sadjarski (očaj v Krškem. Načelništvo podružnice Kmetijske družbe je organiziralo navedeni tečaj za mladino in mlajše člane. Vršil se bo 2. in 3. decembra t 1. Tečaj bo vodil družbeni tajnik g. Kafol, in sicer po sledečem redu: Dno
2.	decembra: od 9 do 10 opis organov vinske trle in njih naloga; od 10 do pol 12 najvažnejše podlage in domače vinske sorte ter njih vzgoja; cd pol 14 do pol 17 zimsko oskrbovanje vinogradov in režnja (praktično). — Dne
3.	decembra: od 8 do 10 najvažnejša sadna plemena in sajenje sadnega drevja; od 10 do pol 12 oskrbovanje mlajšega drevja po saditvi in nega starejšega drevja; od pol 14 do pol 17 obrezovanje, gnojenje, škropljenje sadnega drevja (praktično).
Kn ige Mohoreve družbe za !et> 1930
Redni književni dar Mohorjeve družbe bo obsegal zopet pet knjig: Koledar, Slov. Večer-nice s povestjo Ivana Zorca: Kmetija ob Temenici, 8. zvezek Malove Zgodovine slovenskega naroda, ki bo obsegal dobo 1814—1848, Sa-vinškovo povest iz gorenjskih hribov Grče in 6. zvezek Življenja svetnikov pod uredništvom prof. dr. Kovačiča. Te knjige dobi torej vsak ud za 20 Din.
Prav tako bo izšlo še pet knjig proti doplačilu — dokaz, kako naglo se razvija Mohorjeva družba tudi kot založnica knjig po sub-skripciji. Najvažnejša bo pač Aleša Ušeničnika Knjiga o življenju, ki je pošla v I. izdaji. Izšel bo II. zvezek Jehartovega potopisa Iz Kaire v Bagdad in zaključil se bo II. zvezek Krekovih Izbranih spisov. Obogatilo se bo tudi naše mladinsko slovstvo s Palčkom, ki ga je prevedel iz češčine prof. dr. Bradač. Ustreženo bo tudi tistim, ki žele priti poceni (za 20 oz. 28 Din) do dobrega, lepo vezanega molitvenika.
Opozarjamo naše knjižnice, pa tudi zasebnike, ki skrbe za svoje knjižnice, na ugodnost, da lahko naroče tudi vezane knjige po tako nizki ceni, da ne more tako poceni vezati noben knjigovez. Vezava stane namreč 5, 6, 7 ali (pri koledarju) 8 Din.
k K avtomobilski nesreči, ki se je pripetila na cesti med Slovenjgradeem in Gušta-njem pretekli ponedeljek, se nam poroča, da je v slovenjgraški bolnici umrl tudi tovarnar g. Štefan Savec. Tako je ta nesreča zahtevala dve žrtvi: g. Savca in njegovo soprogo Marijo, ki je umrla že na kraju nesreče.
k Dravski most Dravograd — Meža bo kmalu dogotovljen. Poprave so solidno napravljene in delajo vso čast mariborskemu oblastnemu odboru.
k Divjega prašiča, težkega 90 kg, sta ubila v nedeljo 25. nov. popoldne Franc in
Fafa
Ta zgodba je resnična, je začel pripovedovati zdravnik iz umobolnice. Takole se je dogodilo: V neko veliko trgovino je prišla nekoč vsa razcapana, kuštrava ženska, ki je že oddaleč dišala po konjaku. Prodajalke so se s studom odmikale od nje, a to je ni niti malo brigalo.
»Pošljite zavoj,« je dejala pri blagajni.
»Na kateri naslov?« j« vprašal blagaj-ničar.
»Vojvodinja Fargaška, ulica Kleber, 22b, je neizmerno dostojanstveno in s hripavim glasom odvrnila ženska.
Ne da bi jo pogledal, si je blagajničar zapisal visokodoneče ime. In ponosno je drsala starka v svojih umazanih copatah iz trgovine.
Drugi dan se je ustavil voz tvrdke pred hišo 22 b v ulici Kleber. To je bil hotel najnižje vrste, vnanjost hiše je bila umazana in perilo se je sušilo na oknih. Fant je začudeno primerjal to hišo z naslovom na zavoju, a videč, da se vse vjema, je zavpil v vežo:
»Fargaška!«
»Halo! Fafa! Nekdo Vas kliče!« se je oglasilo odneked. Na hodniku se je dvignilo kup cunj. To je bila tista starka; pomivala je vežo. Rokave je imela zavihane, krilo spod-recano; v obraz je bila od dela in žganja vsa zaripla. Z mokro cunjo v rokah, da je kar kapalo od nje, je prištcrkljala po zavoj.
»Kakšna ljubka vojvodinja!« je nehote vzklil nil fant, ko je stopal v voz.
V trgovini je smejoč se pravil o tem dogodku.
Poslovodja pa se ni smejal.
»Tepec neumni! Pustiš, da te okradejo!« je planil na fanta. »Saj bi si bil moral vendar kaj misliti, da je bil naslov napačen. Lepo te prosim — svilene nogavice za tako-le babo...«
»Saj je plačano ...« se je odzval fant.
»Saj to je! In zdaj se bo oglasila prava vojvodinja. Tatvina je, nič drugega!«
Seveda je bilo vsem jasno, da je tu tatvina. Tako je dejal tudi nadzornik trgovine, in isto je trdil sam gospod ravnatelj. Tatvino so naznanili na policiji. In drugi dan je poklical komisar dotičnega okraja Fafo k sebi. Neki stražnik je prišel ponjo. Ker je bila baš sobota in je prejela starka že tedensko plačo, je bila že nekoliko v rožcah. Preden je odšla s stražnikom, je brž zvrnila še šilce žcanja vase in čez nekoliko časa so jo privedli pred komisarja.
Uradnik je sedel za pisalnikom in bral poročilo o njej Slednjič se je ozrl na starko, ki je vsa skuštrana, razcapana in od žganja zaripla, vendar pokonci in neskončno samozavestno stala pred njim.
»Vaše ime?« jo je vprašal.
»Jolanda de Bayau d'Arrosaye, vojvodinja Fargaška,« je dejala in se ošabno ozrla okrog, češ, stol mi prinesite.
»Kako?« je planil uradnik pokonci.
»Jolanda de Bayau d'Arrosaye, vojvodinja Fargaška,« je še enkrat, a počasneje odvrnila.
»Vaš poklic?«
»Pomivam in ribam.«
»In ste predvčerajšnjim kupili tri pare svilenih nogavic?«
»Da, gospod; kupila sem si svilene nogavice, ker ne morem prenesti niti bombaža-stih niti cvirnatih. A to so zaupne zadevo mo-
jih oblačil, ki razen mene — nikogar nič ne brigajo. Nogavice sem plačala in zelo sem začudena, kako da si upa kak uradnik brez potrebe jemati čas ženski...«
Komisar je kar pihal od joze:
»Vi se upate! Mene! Magistralnega uradnika? Se drznete kritizirati — Vi — bera-čica...«
»Nesramen človek ste,« ga je prekinila starka; pritožila se bom V sorodu sem z vladajočo rodbino na Hrvaškem, poljski poslanik je moj svak in francoski maršal moj stric. Svoj čas sem večkrat sprejemala Vaše ministre in celo Vašega policijskega prefekta pri sebi in zato lahko dosežem, da Vas kaznujejo ...«
Zdaj je vedel policijski komisar pri čem da je. Saj je poznal to: megalomanija, seveda — nič novega. Vedel je, kako se mu jo v takih primerih vesti. Koj je spremenil svoje vedenje.
»Milostljiva gospa vojvodinja,« jo dejal in se globoko priklonil, »prosim Vas, dovolite, da se Vam kar najudaneje oprostim! Če ste tako ljubeznivi in počakate za trenutek... Po Vašo kočijo pošljem in se odpeljete v svojo palačo.«
»Kočijo!... Palačo!... Kaj pomeni to?« se je branila starka. »Vaši dovtipi se mi zdijo neftmestni, gospod!«
Komisar je bil pa ves vzhičen radi svoje vloge in je odprl vrata. Zvito smehljajoč se jc svojemu tajniku nekaj zašepetal. Ta je velel:
:>Dajte kočijo za milostno vojvodinjo! :
In ko je hotela starka oditi, so jo morali nalahno nazaj potisniti.
»Kočija — navaden fijakarski voz — jo
res prišla in Fafo so potisnili vanjo, dasi se je branila. V družbi krepkega sluge so jo odpeljali v opazovalnico. A tu se je zelo razjezila in odločno zahtevala, da jo izpustijo. Toliko je pretila in govorila o sorodstvu z vladarskimi rodbinami, da se jiui je zdela nasilna in nevarna, in so jo zato prepeljali v umobolnico.
Tu sem jo vido], je dejal po kratkem molku zdravnik. Na njenem oddelku sem opravljal službo. Že dve leli je bivala ondi in dobro se ji jo godilo. Ker ni bila prosta, se je odvadila pijančevati. Spočetka se je seveda upirala in besnela, a polagoma se je pomirila, navadila in podvrgla. Mirna in delavna je bila in je le pazila, da je kje kaj koristila. Nikoli več ni govorila o svojih naslovili in svojem dostojanstvu. Zdelo se je, da je na vse to pozabila in videti je bila povsem normalna in zarava.
Prav tedaj sem premišljal, ali ni zdaj čas, da bi jo izpustili. Pa je treščilo kakor z jasnega in vsa uprava in vse uradništvo je kar otrpnilo od strahu: vladajoča rodbina s Hrvaškega, poljski poslanik in francoski maršal so poizvedovali vsepovsod za svojo sorod-nico, svakinjo in nečakinjo Jolando de Bayau d'Arrosaye, vojvodinjo Fargaško. Po več ko burnih mladih letih, več ljubezenskih dogo-dovščinah je bila radi škandalov že kar slav na in je nebrzdano živela. Ušla je bila z nekim cirkuškim hlevarjem, se vdajala nizkr'-nemu življenju, potikala okrog, se postarala zapila in popolnoma uničila in se brez listin in denarja kdovekje skrivala. Spočetka je bila visokorodnn družina prav vesela, da sc jo znebila osebe, ki ji je vojvoda Fargaški prav duhovito dektl moja komična žena«. Pa io
Velike jaslice za cerkev
umetniško izdelane — dobite v »Tiskarni sv. Cirila v Mariboru«, . Cena zelo ugodna. Pišite po ponudbo!
Anton šeško na posestvu Alojzija Vrečka v Žegru pri Prevorju. Redek lovski plen za ta kraj.
•k Uboj. V nedeljo 25. t. m. je v gostilni Cebular v Zg. Pristavi pri Ptuju neki fant s kuhinjskim nožem zabodel v srce dobrega mladeniča Miha Maletka iz Lancove vasi pri Sv. Vidu. Malek je pri priči obležal mrtev. Vzrok: alkohol.
-k Industrija se seli z Reke na Sušak. Tvornica ledu Gorup in Hribar na Reki je sklenila, da se preseli na Sušak in je že dala na Sušaku zidati novo tvorniško poslopje. Tvornica bo sezidana do februarja 1. 1929. in bo mogla na poletje že preskrbovati Sušak z ledom. Kapaciteta tvornice znaša 3 vagone ledu dnevno.
tAt Napad na belgrajskega velikega župana. Pred dnevi se je izvršil v Belgradu napad na tamkajšnjega velikega župana Svetislava Rajiča. Neki Milutin Čokelič ga je udaril z vso silo s palico po glavi. Čokelič je bil upravni uradnik v Vojvodini, kjer je bil radi nekih nepravilnosti odpuščen. Vložil je prošnjo n^ kralja za rehabilitacijo, ki jo je pa moral odobriti veliki župan. Ta je to odklonil in zato se je hotel Čokelič maščevati nad velikim županom Rajičem. Čokelič je bil aretiran.
k Velik vlom pri Subotici. V vasi Torzu pri Subotici so tatovi vloirili v pekarno Lo-renz in jo vso izropali. Poleg velike množine blaga in drugih predmetov so odnesli tudi 50.000 Din gotovine.
k Usodna zamenjava. V nedeljo zvečer se je vršila v Senti neka slavnostna pojedina. Na pojedini je pograbil čevljar Lazar Stan-čulov mesto steklenice z vodo steklenico z lugom in se napil. V groznih bolečinah se je takoj zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
-jk Sonnenschein obsojen na leto dni ječe. V torek dopoldne se je vršila v Osjeku, kakor smo poročali včeraj, razprava proti 21 letnemu študentu Leonu Sonnenscheinu radi komunistične propagande. Med preiskavo se je ugotovilo, da je cela vrsta dokazov, ki so ob-teževali Sonnenscheina radi protimilitaristič-ne propagande, na nepojasnjen način izginila iz sednijskih spisov. Obtoženec je priznal, da je bil v Osijeku štirinajst dni pred preiskavo organiziran komunist, odločno pa je zanikal, da bi vršil antimilitaristično propagando. V svojem obrambnem govoru je ostro napadal državnega pravdnika. Razprava je bila popoldne zaključena. Leon Sonnenschein je bil obsojen na leto dni ječe. V zapor so mu všteli ! šest mesecev preiskovalnegh zapora.
k Brata ubil. V Iztočnih Vinogradih pri Subotici se je odigrala v ponedeljek zvečer strašna družinska žaloigra. Pet bratov Kuba-nov je izvršilo velik vlom in si je nato delilo plen. Najstarejši brat Mijo se je pri delitvi spri z ostalimi štirimi in jim grozil s sekiro. Najmlajši brat Ivan je nato snel s stene lovsko puško in Mija ustrelil. Vsi štirje bratje »c bili aretirani.
k Železniška nesreča. V noči od ponedeljka na torek se je pripetila na postaji Curinci pri Mladenovcu v Srbiji huda železniška nesreča. Tovorni vlak se je zadel v neko lokomotivo. Smrtnih žrtev sicer ni bilo, pač pa sta hudo ranjena strojevodja in kurjač tovornega vlaka. Obe lokomotivi sta se razbili, ravnotako nekaj vagonov. Pokvarjena je bila tudi proga, škoda je zelo velika.
*	Zapeljiva ponudba iz Amerike. Neka velika tiskarna v Zagrebu je te dni dobila iz Chicaga anonimno pismo, v katerem jo prosi neki ameriški Hrvat, naj mu napravi 150 ponarejenih čekov Chicago Rapid Transit Com-pany. Priložen je bil tudi ček, skrit v hrbtu stare fotografije. Neznani goljuf iz Amerike je obljubil tiskarni za delo dvatisoč dolarjev. Poslal je še dve pismi, v tretjem pa je priložil svoj naslov v Chicagu in navedel kot svoje ime Valentin Hrvat. Tiskarna je o zapeljivi ponudbi obvestila zagrelško policijo, ta pa bo preko ameriškega konzulata r'vestila policijo v Chicagu, ki bo goljufa najbrže prijela.
★	MIKLAVŽEVO DARILO — najlepše in najcenejše je mladinska knjiga, ki zaleže pri mladim več kot drage igrale. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani priporoča za to priliko sledeče: Lorenzini-Lavrenčič: STORŽEK in njegovo burkasto življenje, povest s slikami, 14 Din, ves. 22 Din: Burnet-Pribil: MALI LORD, mladinski roman, broš. 20, vez. 30 Din, RibiHi: KOKOŠJI ROD, 7 kratkih povestic, broš. 12, vet 18 Din; SiroSLEPI SLAV-ČKI, 7 poveš ic, vez. 18 Din; OBNOVLJENI VRTEC, mladinslknjiga s slikami, vezana 32 Din.
k MIKLAVŽEVA DARILA kupiš najceneje pri tvrdki Slavko Rus, Ljubljana Dunajska 9. Zlatnina, ure, srebrnina, Čhina srebrni predmeti.
k PRI ODEBELELOSTI naravna »Franz -Joscff grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »FRANZ-JOSEF* vodo kot celo proti odebe-lelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobil 'a se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih Irgorinah.
rjublfanat
/Sočna služba lekarn
Nočno službo imata tile dve lekarni: Sušnih na Marijinem trgu in Kuralt na Gospo-svetski cesti.
*
O Vstopnice za časnikarski konrert, ki se
vrši v soboto zvečer v Unionu, se dobe od danes naprej v Matični knjigami na Kongresnem !rgu. Kakor vsa leta doslej, je vstopnina tudi letos skromna (od 5 do 35 Din), tako da bo vsakdo lahko obiskal ta koncert, na katerem bodo v plemeni1'' tekmi nastopili naši najboljši pevski zbori pnd vodstvom svojih priznanih dirigentov, poleg njih odlična, tudi v inozemstvu cenjena pevka gospa Vilfan-Kun-:■ !:i ljubki šolski zbor in orkester meščanske šole na Prulah. Preskrbite si vstopnice po možnosti že v predprodaji, da ne bo na večerno blngnjno prevelikega navala.
G Mestni magistrat bo razobesil dne 1. decembra 1928 v svrho proslave 10 letnice zje-dinjenja na vseh svojih poslopjih narodne zastave. Vabimo ljubljansko meščanstvo, da ta dan okrasi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami.
O Vodstvo po angleški razstavi: V četrtek, dne 29. novembra popoldne od 2 do 3 vodi po angleški razstavi v Narodnem muzeju gospa lektorica angleščine na ljubljanski univerzi Miss Copeland.
0 Opozarjamo še enkrat na planinsko predavanje s skioptičnimi slikami v prid Aljaževe kapele, ki bo jutri, v petek 80. novembra ob 8 zvo čer v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo prof. Janko Mlakar o svojih turah »Od Hochgalla do Dachsteinac. Vstopnice po 15, 10, 6, 4 in 2 Din se dobe v predprodaji v unionski trafiki, na večer predavanja pa pri blagajni. Ker bo ta dan več prireditev, pripomnimo, da pomaga Aljaževi kapeli iz dolgov vsak, ki kupi vstopnico, četudi morda — ne pride k predavanju.
0 Gradbena zadruira »Delavski dom« vabi one člane, ki reflektirajo na parcele v Trnovem, poleg mestnih hiš v Koleziji, kakor tudi one, ki so se že priglasili, da sigurno pridejo v ponedeljek, 3. dec. 1028 od 6 dalje v prostore Jugoslovanske strokovne zveze v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v svrho razgovora o kupnih pogojih in razdelitve posameznih parcel. — Odbor.
© Ljubljanska sekcij« Jugoslov. histor. društva je otvorila serijo svojih rednih predavanj pretekli ponedeljek s predavanjem univ. prof. dr. Fr. Grivca: Vzhodni in zapadni vplivi v spisih sv. Cirila in Metoda. Predavatelj je v učenem ali vendar v poljudni obliki podanem predavanju dokazal, da so v staroslovenskih životopisih sv. Cirila in sv. Metoda ohranjeni odlomki izvirnih Ciril-Metodovih spisov. Predvsem pa je gotovo, da sta dva Rtaro-slovenska cerkvenopravna sliolija izviren Cirilov spi«. Vsi ti spisi se odlikujejo po izvirnem spajanju vzhodnih in zapadnih vplivov, kar dokazuje krepko individualnost in globoko izvirnost slovanskih apostolov. — Ljubljanska sekcija se je ob priliki svojega prvega predavanja obenem obdolžila na skromen način spominu stoletnice rojstva velikega hrvatskega zgodovinarja Franje Račkega (rojen 25. nov. 1828). G. univ. prof. in predstojnik historičnega seminarja dr. N. RndojSič je v kratkih, i pa iskrenih besedah očrtal velik pomen, ki ga ima , Rački za historično znanost vobče in je posebej j naglasil pomembnost njegovih del za zgodovino južnoslovanske celote.
O Miklavž prihaja. Otroci in ženske — tudi kak moški se znajde vmes — imajo ta teden lepo pašo za oči. Izložbe ljubljanskih trgovin žare rdečih luči, Miklavži vsi s častitljivimi bradami, dobrohotno pomežikujejo skozi šipe izložb radovednežem, in nešteti parklji se pačijo, kažejo dolge jezike in žugajo. Otroci sestavljajo doma prošnje, vse naslovljene na najvišjo inrtanco: nebesa in predsednika nebeškega dobrodelnega društva sv. Miklavža. An-geljev je po izložbah'bolj malo in so prihranjeni za glavni dan, ko pride sv. Mikavž sam z nebeških višin na zemljo. Trgovci v Ljubljani z zadovoljstvom štejejo derarce in menijo: »Že gre ta teden, ali tako le ni, kot je bilo lani!« Ce so poslovni ljudje mnenja, da je bilo lani in v starih časili boljše, naj pa vsaj ljubljanski deci ostane upanje, da jim bo letos in prihodnja leta prinesel več iri bolj obilo kot lani ali kdaj poprej.
0 Neznan mrlič. Včeraj zjutraj so našli na seniku gostilne pri Zabjeku na Poljanski cesti v renu zakopano truplo nekega moškega, čigar identitete dosedaj še niso mogli ugotoviti. Truplo je bilo zakopano v senu že več dni. Najbrže je to kak brezposeln človek, ki je iskal prenočišča v senu in : tam |»ncči umrl.
O Navihan tatič. Tonček je sicer še mlad fante, toda jx> svojih neštetih pustolovščinah zelo slovit med svojo apaško družbo. Predvčerajšnjim so ga zasačili, ko se je splazil v skladišče neke knjigarne in skušal odnesti večjo zalogo zvezkov in svinčnikov. Fante je moral v zajx>r. Izgovarja se, da je hotel zvezke uporabiti zase. Tega mu pa na policiji ne verujejo, kajti fant se zelo malo briga za vse. kar je s pisanjem v zvezi, marveč je bolj verjetno, da je hotel ukradene stvari prodati dalje.
liho
Vam garantira res okusno in zdravo rženo kayo
Celje
bil umrl neki v i so k o redni član rodbine in zato so radi dedščine začeli iskati vsepovsod proslulo vojvodinjo.
Fafa je bila torej resnična vejvodinja Far-gašlca. Uboga ribarica in pomivalka se ni lagala. Zares je bila velika, a uničena gospa, ki ji ni ostalo cd vsega dostojanstva ničesar drugega kot spomin na svoje ime in nekaj izrazov iz tistih krogov, dasi se je to čudno slišalo pri njej. vsej razcapani in zapiti ženski.
Silno sem bil radoveden, kako bo po dveletni, krivični ječi v umobolnici sprejela vest o prostosti in šel sem v ravnateljevo sobo, ko so jo privedli.
Prav nič se ni razburila. Bila je celo v starem krilu in umazani ruti polna dostojanstva. Povsem mirno je poslušala zamotane razlage in opravičevanja ravnatelja.
»Dobro, dobro, dragi gospod,« je brezbrižno odvrnila »Slednjič ste se vendar prepričali o resničnosti mojih besed, moje rodbine in mojih naslovov. A z vsem tem ni zdaj nič! Zdaj, dragi moj, zdaj sem...«
Zaupno se je sklonila k ravnatelju in oči »o se ji čudovito zablestele, kar mi je bilo dobro znano.
»...zdaj sem Bog Oče!« je dejala slavnostno. Zares — človek ne živi kar tako dve leti med norci, če ni sam norec; norosti se naleze.	(Francosko: Fr. Boutet.)
Zoper jalovost krav in telic
ter pri sramičnem vnetju učinkujejo zanesljivo povsod priznane Busolin svcčice. Ne prodajajte v zjjubo krav, ki se ne oteletijo! Škatlja z 12 »ve-čicarni in natančnim živinozdravniikim navodilom 30 Din. Čc se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, ricer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri »Angeljn Tarna« na Vrhniki.
prašek priporočajo zdravniki otrokom in odraslim za čiščenje
'"listi zanesljivo, naglo, pa brez bolečin in obenem tudi osvežuje
V lekarnah 1 zavoj s točnim navodilom Din 4'_
'A
□	Dno 1. decembra bo v tukajšnji stolnici ob pol 10 svečana služba božja s slovenskim petjem, nato pa slavnostni Tedeum. Službe božje se udeleže predstavniki državnih, vojaških in samoupravnih oblastev.
□	Našim hrabrim borcem v spomin. Prejeli smo v objavo: Dne 1. decembra popoldne se t>odo polagali venci na grobove zaslužnih mož, na dr. Vrs.ovškov, dr. Rosinov in prof. Voglarjev. Ob tej priliki naj opozorimo pripravlja vni odbor na to, da bi bilo zelo primerno, če izkažemo ob tej priliki s položitvijo vencev čut pieiete tudi do pokojnega dr. Medveda. ki je po prevratu govoril na mnogih irianifestacijskih zborih, navdušujoč slovensko ljudstvo ob severni meji za zedinjeno domovino in ki ima tudi sicer veliko zaslug za slovenski in jugoslovanski Maribor.
□	Jutri popo.dne zastave na vse hiše, na okna zastavice!
□	Tudi šole se udeleže sobotnih slavnosti. Osnovne šole 3. razreda dalje, meščanske in srednje šole odkorakajo iz svojih zavodov najkasneje ob pol desetih na slavnostni prostor k odkritju sjx>-menilca po gornji Gosposki ulici, Otroškem igrišču ter se razvrste na travniku za spomenikom za napisno tablo šole, ki bo tam stala. Šole korakajo v sprevodu prve in zavzamejo na Glavnem trgu prostor med spomenikom, trgovino Majer do trgovine Preac. To ve!ja tudi za vse druge šole v mestu in z dežele.
□	Katoliški akademiki! Nedeljskega sprevoda se udeležimo korjx>rativno. Zberemo se na slavnostnem prostoru pri sjx»meniku za napisno tablo akademiki. •
□	»Nedelja«, cerkveno-nabožni tednik izide dne 1. decembra. Omenjeni tednik bo vseboval žup nijsko kroniko, leiK> povest, jx>učne članke in krasne črtice. Izhajal bo na 16 straneh in ga bodo izdajale mariborske župnije. Kakor izvemo bo prinašala »Nedeja« tudi župnijsko kroniko iz Celja in pozneje tudi iz Ptuja.
L) Dramatična šola Ljudskega odra. Drevi predava prof. dr. Kotnik o nemški, norveški in šveuski urami.
□	Ob 10 letnici smrti Ivana Cankarja priredi
Ljudski oder v Studencih gledališko predstavo: Hlapec Jernej in njegova pravica. O Cankarjevem življenju predava profesor, dr. Dornik iz Maribora. Začetek ob 19.
□	Smrtna kosa. Umrli sta: Cejie Ana, delavčeva soproga, stara 21 let. Pogreb danes ob četrt na 16. — slana Jožeia, cestarjeva vdova, stara 64 let. Pogreb danes ob pol 15. uri.
□	13 letni pritepencc. Te dni se je pripodil v Maribor 13-letni fante, ki pravi, da se piše Leskovec in da je doma iz Vinice na Hrvatskem. Govori pa slovenski. Sicer pa ni mogoče spraviti iz fanta ničesar. Policija ga je izročila oblastnemu Dečjenui zavodu v nadaljno oskrbo.
□	Prostovoljno v smrt? V bližini takozvane »Konigsinsek .so se včeraj zvečer ču'i iz smeri Drave obupni klici na pomoč, ki so pa jx)lagoma utihnili. Govori se, da gre najbrže za Prostovoljno odpoved življenju mladega parčka, ki se je ob tem času izprehajal na cesti Melje-Št. Peter. Identiteta obeh se ni mogla ugotoviti.
□	Iz pritožne knjige. Občinstvo, ki ima (Kisla na tukajšnji glavni pošti pri oddelku kjer se oddajajo poketi, se močno pritožuje. . ravijo, da ti pridejo včasih zastopniki nekaterih tukajšnjih tvrdk s celim ku|x>m paketov; ti ubogi zemljan pa čakaj cele ure in še ni gotovo, če sploh prideš na vrsto isti dan. Siične pritožbe se čujejo tudi glede oddelka, kjer se oddajajo denarne pošiljatve. V interesu hitrejšega, eksfiedilivnejšega poslovanja bi bilo, da se ta zadeva na ta ali drugi način vrši, da ne bo neprestanih pritožb iz občinstva.
□	AKO RABITE PODATKE ALI INFORMACIJE glede posebnih vrst čevljarskih izdelkov, obrnite se na KARO, Maribor, Koroška e. 19.
Ne muiite tvojih otrok z ribjim oljem
ker
prašek, p i- pruvljen z rihjlm oljem, vsled svojega posebno prijetnega okusa, mpravlja nepotrebno jemanje običajnega ribjega olja. Dobiva se v vseli lekarnah v uialih z vojih po Din 25'— in v velikih navojih po Din 42*—.
& Na dijaški akademiji v nedeljo, 2. dse., se bo igrala igra »Simeon«, ki jo je napisal mladi nemški katoliški pesnik Otto B ril e s in spada mod najboljše tovrstne sodobne nemške stvari Brez sleherne konvencionalnosti je podano tu nasprotje med staro, otroškoverno in med mlado, po veri še Upajočo generacijo, ki slednjič sama iz sebe pride do Boga. Akademija bo vredna najštevilnejše udeležbe.
■& Vstopnice za III. prosvetni večer, ki »e vrši v ponedeljek dne 8. dec. ob 8 zvečer v telovadni dvorani celjskega Orlovskega doma in na katerem predava pisatelj Franc Sal. Fiužgar, se dobijo v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4. Vljudno opozarjamo prijatelje in posetnike prosvetnih večerov, da sta že dve tretjini sedežev razprodani hi da bodo skoro gotovo za ta večer vsi sedeži razprodani že v predprodaji. Ker vsled pomanjkanja prostorov v dvorano ni mogoče postaviti več sedežev, priporočamo zlasti starejšim posetnikom prosvetnih večerov, da si sedeže redoma oslcrbijo v predprodaj''. Z« III. prosv. večer znaša vstopnina za sediže 2 Din, za stojišča Da 1 Din.	^
& Vsem pevcem Kat. presvetnega društva! Danes v četrtek, 20. novembra točno ob 8 zvečer se vrši na odru velike dvorane v Celjskem domu glavna skupna vaja moških zborov za nastop pri spominski akademiji na dan 1. decembra.
& Živinski in kramarski sejem se vrši jutri na god sv. Andreja v Celju. Poskrbljeno je, da se bodo sejma udeležili tudi številni kupci.
•O" Izkaznice za iSetrtinsko vožnjo za fioset prvodecemberskih slavnosti v Mariboru se dobijo danes in jutri še v tajništvu Slovenske ljudske stranke na Cankarjevi cesti 4. iz Celja se bo udeležilo mariborske proslave naravnost nepričakovano veliko število Slovencev. Doslej je samo Katoliško prosvetno društvo izdalo že preko 460 izkaznic.
0 Roparski vlom v iupno cerkev na Tchar-jih. Včeraj smo poročali o strašnem ropu v teharski župni cerkvi. Pri vsesplošner.: razburjenju ki je vladalo na Teharjih, je bilo mogoče dobiti le površne in deloma nemočne informacije. G. župnik Pavel Vesenjak nam zato k našemu poročilu pošilja sledeča pojasnila: »Včerajšnje poročilo ni j>o-polnoma točno Da je ropar vdrl skozi zvonico in prižnico, je res, o nezaklenjenih vratih pa ni govora. Imam tako vestnega cerkovnika, da sem, ko sem se večkrat hotel osebno prepričati, če so vrata dobro zaklenjena, našel vsnkikrat vse v najlepšem redu. — Ropar je odnesel le sledeče reči: 1. gornji del stare monštrance brez lunule z Najsvetejšim; lunula je bila položena poleg ciborija s svetimi hostijnmi; 2. samo čašo od drugega ciborija, ki pa je bii prazen. Ropar sv. hostij ni presipaval; 3. dva prta s Florijanovega oltarja in enega z Marijinega; 4. Skušal je vdreti tudi v mramornato puščico, kar j>a se mu ni posrečilo. Vse drugo je ostalo nedotaknjeno. Zločin je strašen, materijalna škoda pa, hvala Bogu, ni velika. To poročam v pomirjanje teharskega ljudstva in mojih znancev ter prijateljev.«
0 Športni klub Oe'jc ima svoj redni letni občni zbor dne 3. dec. ob 8 zvečer v klubovi sobi v hotelu »Evropa«.
& 1» celjsko bolnice. Dne 26. nov. je umrla tukaj Uršula Germadnik, 66 letna onemogla služkinja z Gomilskega. — Dne 27. nov. je umrl Josip Smolčnik, 72 letni občinski ubožec iz občine Be-zina pri Slov. Konjicah. — Na naše poročilo o slučajih tifusa na Bregu pri Celju se nam pojasnjuje, da so vsi slučaji omejeni zgolj na eno hišo in da ni verjeti v kako razširjenje.
Ps Za dolio štirih let je bil predvčerajšnjim po odloku višjega državnega pravdništva v Ljubljani oddan v prisilno delavnico v Staro Gradiško Jožef Kolene, samski delavec iz Št. Petra v Sav. dolini. Bil je že trikrat kaznovan radi zločina tatvine ter devetkrat radi prestopka tatvine, vlaču-ganja in podobnih pregreškov. Pravkar je odsedel svojo zadnjo trimesečno kazen, ki mu jo je prisodilo celjsko okrožno sodišče.

Tržič
Slovo. Veliko slovesov smo imeli že zadnjo dobo, a tako velikega vtisa ni napravilo nobeno slovo kot slovo našega g. župnika Matije Škerbca, ki odide te dni na novo službeno mesto v Kranj. Njegovo ustvarjajoče delo je vprav v zadnji dobi doseglo toliko, da ga bodo brez dvoma pogrešale vse katoliške organizacije. Šestletno njegovo delo bodo pač s hvaležnostjo občudovali še jx>z.ni rodovi. Naravnost ganljiva je bila pretekla nedelja, ko se je pri jutranji službi božji zbrala večina župnije, da jKisluša bosede svojega duhovnega očeta. Mogočno petje s spremijevanjem orkestra, krasna razsvetljava, vroče molitve in marsikatera solza, vse to je pričalo o tržiški ljubezni do svojega župnika. Zvečer je bila obsežna dvorana »Našega domat trikrat premajhna, da bi mogla obseci številne prijatelje, ki so prišli jemat slovo od pravega prijatelja in očeta vsega dobrega. Z velikim odobravanjem je bilo sprejeto imenovanje zaslužnega gospoda, za častnega Člnna našega prosvetnega društva. — Gospod župnik, Bjx>menike ste si s svojim delom v Tržiču izklesali sami, naša hvaležnost do Vaa bo pa trajna.
Kranj
Proslava dri. praznika. Prosvetno društvo Kranj bo priredilo v petek 30. t. m ob 8 zvečer v dvorani Lj. doma s sodelovanjem vseh pododse-kov proslavo desetletnice zje linjenja v skupno državo. S proslavo bo združena akademija s sledečim sporedom: 1. Tri dobo češke zemlje (izvajajo Orlice). 2. Zupančič: Duma. deklamacija; 8. Davorin Jenko: Molitev, poje moški zbor; 4 Dr. I. Pregelj: Bog je tako hotel, deklamacija; 5. Govor; 6. Molitev, simbolična vaja Orlov; 7 Posvetitev domovini, dramatični prizor; 8. Bože pravde, poje moški zbor.
Radio v Ljudskem domu. Ker je bila vedno večja potreba po ladio aparatu v našem društvu, si je »Prosvetno društvo« nabavilo 8cevni aparat Ingelen Ullradyne U 8. Aparat deluje vsak večer v knjižnici L j. doma.
»Jutro* se nekaj razburja radi tega, ker so neznani ljudje iz »Jutra« »pod velbonu izrezali dopis, ki naj bi bil odgovor na Slovenčev članek o tekstilni šoli. Dejanje res ni hvalevredno, toda kako bi se mogli razburjati Šele mi, ko »o skoraj dosledno vsi naši lepaki v nekaterih predmestjih tako potrgani in uničeni, da o njih ne ostaja niti sledu...
Metlika
Skrlatinka se je začela pojavljati tudi v na-
5em kraju. Par slučajev po razjiih vaseh že imac mo. Menili smo, da ne bo prišla čez Kolpo, pa se je ni niti sedaj ustrašila, ko je Kolpa precej na-rastla. Upamo, da se ne bo širila bolj, ker so ljudje bili takoj opozorjeni na nevarnost nalezljive bolezni.
Trbovlje
Proslava lGletnice zedinjenja se vrSi v soboto v Društvenem domu ob 8 zvečer in v nedeljo ob 4 pop. Ln ob 8 zvečer. Predstave bodo združene s predavanjem o pomenu osvobojenja. V filmu bo predočeno trpljenje in grozota svetovne vojne. — Predaval bo g. prof. Rataj. To proslavo priredi »Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne.
Laško
Otvoritev vodovoda. Cerkveno blagoslovljeni® novega vodovoda se vrti. Naša tozadevna včerajšnja notica je bila preuranjena. Vodovod bo blagoslovil v soboto ob 11 dop. pri višinskem rezer-varju dekan msgr. dr. Kruleč, cb pol 12 se pa vrši izročitev ključa vodovoda v roke g. župana. Tako bo zgradba vodovoda s skupnimi močmi in skupnim stremljenjem pripomogla Laškemu do večje povzdige, posebno pa do odstranitve vedno latent-ne nevarnosti tifusa.
Živinska razstava se Je vršila v Laškem v sredo, dne 28. t. ni. Na razstavo je bilo prignanih 130 komadov živine in sicer je bilo med temi 22 bikov in 108 krav in telic. Razstave se je udeležil oblastni odbornik g. dr. Milavec. Ocenjevalno komisijo so tvorili gg. dr. Milavec, dr. Jerina, drž. veterinar v Lr.škem in Matevž Deželak, oblastni poslanec. Živina je v splošnem zelo ugajala; bilo je razdeljenih 48 nagrad. Prvi dve nagradi sta dobila Drnovšek Franc, Kurelno 22, občina Sv. Krištof, v iznosu po 400 Din, drugo pa Anton Teršek, Harje, Marijagradec, v iznosu po 800 Din. K tej razstavi je za premije prispeval oblastni odbor z zneskom 5000 Din, okrajni zastop Laško pa tudi g 500!) Din. Take razstave so za povzel igo živinorejo v našem kraju, ki živi v glavnem od živinoreje, velikega pomena in zato zaslužita oblastni odbor v Ljubljani in okrajni zastop v Laškem najtoplejšo zahvalo za izdatno podporo in za ume-vanje pri povzdigi živinoreje v našem okraju.
Ptuj
© Ptujsko r/ledališle. Tretje gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek 3. dec. Vpri-zori se nad vse zabavna, duhovita, moderna Fuldo-va komedija iz zakonskega življenja »Ognjenik«. Ta predstava ni primerna za deco, zato pa bo odraslim toliko bolj ugajala.
© Slovenski tcnis-klub Ptuj je kupil te dni od g Orniga v Ljudskem vrtu pod Švicarijo zemljišče v svrho naprave dveh novih tenis igrišč. Novi igrišči bosta na enem najlepših mest v Ptuju, ker je lega kakor ustvarjena za športni prostor. Gradnja igrišč, s katero je klub že pričel, bo dovršena šele tekom prihodnjega leta, ker je združena z velikimi izdatki.
Brežice ob Savi
Kmetijski nadaljevalni telaj so otvori dne 2. decembra. Ta dan bo vpisovanje fantov in mož, ki žele kolikor mogoče redno obiskovali ta tečaj. Vpisovanje bo ob 9 v osnovni šoli.
*
Gornji grad. Na splošno željo ljudstva ponovi tukajšnje katoliško prosvetno drušlvo igro »Tihotapec«, na prvo adve-ntno nedeljo, to je dne 2. decembra 1928 ob pol 3 popoldne v prostorih pred kaplanijo. _———
Verski tokevi m Angleškem
To je bil naslov predavanja, ki ga je »noči imel v okviru »angleškega tedna« vseučilišld profesor dr. L. E h r 1 i c h v predavalnici Narodnega muzeja. V lepi obliki in vsakomur umliivo je gosp. predavatelj v svojih nad uro trajajočih izvajanjih izčrpno informiral številno občinstvo o verskih toleovih v Angliji in o tamkajšnjih oerkvenih smernicah.
Du&a Angleža je Se danes v bistvu religiozna, čeprav morda po svoje. Angleška javnost ni navajena na kako prof i versko gonjo, izrazit ateist bi bil v angležki javnosti »imposible man« — nemogoč.
Kljub tej splošni potezi vernosti v Angliji je ki vladal tam v zadnjih stoletjih skrajni individuali-«om. Anglija je dane« v glavnem razdeljena na tri velike verske slcupine, namreč državno anglikansko cerkev, nonkonformiste ln katoličane. Anglikanski cerkvi je dala leta 1559. kraljica Elizabeta s parlamentarnim odlokom poseben ustroj e episkepahrim sistemom, toda ta cerkev je bila odslej naprej v upravnem in verskem oziru popolnoma odvisna od države in ji mora parlament odobriti njene sklepe. Anglikanska cerkev je sama razcepljena na tri verske ločine, tako zvano nižjo, široko in visoko cerkev. Prva je strogo proteslan-tovska, d očim trdi »visoka« cerkev, da se anglikanska cerkev ni nikdar pojiolmoma ločila od katoliške cerkve, kateri se skuša v vsem približati in Jo zlasti v cerkvenih fonmaliletah in obredih natančno posnema. Svetišča te »visoke« ali »ajiglo-katoliSke« cerkve se po zunanjosti le malo ločijo od katoliških cerkva.
Vse to zapleteno življenje anglikanske cerkve se najbolj jasno zrcali v borbi za reformo mo-litvenika. Molitvenik, ki ga je anglikanska cerkev predložila parlamentu, predstavlja nekak kompromis med vsemi tremi glavnimi skupinami v anglikanski cerkvi. Gornja zbornica je molitvenik že odobrila, dolnja pa ga je po uničujoči kritiki notranjega ministra Hickso odklonila. Vsa debata o molitveniku je jasno dokazala, da je anglikanska cerkev v resnici protestantovska in da je teza anglokatolikov, češ, da je anglikanska cerkev nekaka samostojna katoliška cerkev v Angliji, neresnična. Sicer bi pa, čeprav bi bil molitvenik (»prejet, angliknnska cerkev nič na boljšem, kajti dva tisoč nnglokatcliških pastorjev je izjavilo, da jih prav nič ne vežejo njegove določbe o zakramentu. Anglikanska cerkev se'bliža očividno razpadu- En del bo pnč učil in širil ve« ali manj katoliške nauke, drugi bo ohranil še ime krščanstva, a bode Izpodrinil vse nadnaravne elemente v smislu ra-clomallama ln modernizma. Srednja, čisto protestantovska skuiplna pa bo izginila.
Nonkorformisti so po številu javljenih fltvnov skoro enako močni anglikancem in oboji Štejejo po 4 do 5 milijonov Članov. DoČim je anglikanska cerkev nel;-kn oflcfelna angleška cerkev in se družijo v nje i zlasti višji sloji, so člani nonkonfor-mistovskih sekt večinoma h srednjega sloja. Sem spada,jo metod isti. baptisli, kvekerjt itd.
Katoličani so se sprva v Angliji skrivali, sč-soma pa so se uveljavili in štejejo sedaj okrrg 2 milijona pripadnikov. Tudi socialno so katoličani zastopani v vseh slojih. Katoliška cerkev uživa v Argliil popolno svobodo in se zelo ugodno razvija. Katoličani po zastopani v obeh zbornicah, tako da lahko uveljavijo svoje pravice povsod.
Orlovski tabor v Pragi
Češkoslovaški Orel razvija silno propagando zn udeležbo v Pragi. Dobil, je te dni nov film v ta namen (o sv. Vaclavu), v vseh svojih edinicah organizira odbore za propagando, že letos poleti so obiskali zastopniki Orla skoro vse evropske države ln Sev. Amerika V naši državi so agitirali gg. dr. Pechuška, MatouSek, Marzy L dr. Dama so začeli organizirati orl. konjenico.
Naraščaj bo imel svoj nastop v Pragi 29. in 80. junija, da ne bi oviral članskih slavnosti. So-mišljenlkl v Pragi se trudijo, da bi jim pripravili brezplačno prehrano in stan ta dva dni.
Hrvatski Orel namerava tudi z 2 vlaki potovati.
Poljskega primasa kard. dr .Hlonda so Orli pozdravili in povabili v Prago, ko je potoval iz Rima nazaj domov, v Olomucu in Bohuminu. Zagotovil je veliko udeležbo iz Poljske. (V Olomucu vneto deluje v Orlu kanonik prelat Ledochowski, Poljak, sorodnik znane misijonarke grofice Ledo-ehowske.)
Na predvečer glevnih slavnosti v Pragi bo telovadna akademija, na kateri bo izvajal vsak narod dve vaji (svoji, poljubni).
Osnutek za glavni plakat praških slavnosti še nI izbran. Najbrž bo določen Flenikov (Orel s ščitom, na katerem je relief sv. Vaclavske okolice) ali pa Kovalčikov (Orel na hrnju kot vitez sv. Vaolava).
Vsak dan bolj čutijo katoliški Cehi, kako jih preko vseh razlik in diferenc spaja bližajoče se jubilejno leto sv. Vaclava v eno samo armado z eno dušo in eno voljo. Grandijozna — katoliška akcija čal. narodal Mnogo motečih in ovirajočih nesoglasij je že izravnala, upanje je, da bo vse vsaj znatno omilila.
Vstopnic bodo dali tiskati 400.000 za stadion, 100.000 za tekme i. dr. prireditve.
sv.	A V Ž "
izbira krasne aluminijasto kuhinjske garniture zn otroke le pri tvrdkl
STANKO FI.OEJAKC3Č
MUBUAM«, S*. Petra c«at- 35 OfjifeJfe si Iti-rasmo IKS>'VO!
ZIMSKI ŠPORT V BOHINJU.
Bohinj da leioviščarju, ko se zateče vanj. hrepeneč po miru in počitku uteho, duševno in telesno okrepitev. Poleg letoviščarja in turista bo v bodoče spet gost naravno čarobnega Bohinja iudi zimski športnik. Bohinj se z vso naglico pripravlja, da postane tudi za zimski šport privlačna točka, kakor je bil pred vojno. Narava sama je že dala Bohinju toliko krasot, Bohinjci bodo pa za letošnjo zimo preskrbeli še za vse naprave, ki jih zahteva gojitev zimskega športa: naredila se bo na]modernejša smuška skakalnica, uredilo sankališče in drsališče.
Zimsko športna Zveza v Ljubljani je že v mc-secu avgustu merodajnim faktorjem v Bohinju da'a pobudo, da bi se že pred letošnjo zimo zgradila v Bohinju moderna smuška skakalnica, ker je po mnenju svetovnih zimskih športnikov v Jugoslaviji edino Bohinj primeren kraj /a prireditev velike mednarodne zimsko sporlske olimpijade v zimi 1. 1930. Ta migljaj je Bohinjce vzdramil. Obe občini Boh. Bistrica in Srednjavas sta takoj sklenili zgraditi skakalnico ter prispevati 30.000 Din. Na osebno intervencijo županov obeh občin pri predsedniku oblastnega odbora g. dr. Nallačenu, je bila tudi od te strani zagotovljena podpora 30.000 Din. Na posredovanje oblastnih poslancev g. Jana in Araeža je bil na zadnji seji oblastnega odbora ta kredit že odobren. Zimsko športna Zveza v Ljubljani je iz-poslavala tudi v Belgradu po posredovanju g. dr. Hrističa 10.000 Din podpore. Obe občini sta se zavezali prevzeli skakalnico v svojo last in upravo ter se skakalnica pod vodstvom g. arhitekta Rožmana iz Ljubljane in nadzorstvom posebnega od občinskih zastopov izvoljenega odbora že gradi. V slučaju lepega vremena, bo v teku 14. dni že dovršena.
Prometnemu društvu v Bohinju je bilo to delovanje opomin, da se je prebudilo iz svojega mrtvila ter se na občnem v mesecu oktobru reorganiziralo in izvolilo nov delovni cdbor, kateri daje jamstvo, da bo sloril za povzdigo tujskega prometa v Bohinju vse, kar bo mogoče storiti. Udeležba na občnem zboru prometnega društva je bila tako mnogoštevilna, da se je videlo, da bohinjsko ljudstvo ve, da je tujski promet za Bohinj poleg živinoreje in lesne industrije najbolj važna pridobitna gospodarska panoga. Zastopnik oblastnega odbora g. Narte Velikonja, ki je bil na tem obč. zboru, je obljubil, da bo oblastni odbor delovanje društva tako gmclno kakor moralno podprl.
Takoj v letih po vojni ni bil položaj Bohinja s stališča tujskega rožnat, ker je železna usoda svetovne vojne dala Bohinju nevoš!jivega soseda, kateri je tako hermatično zaprl mejo, dasiravno jc bil v letih pred vojno v najsilnejšem razmahu ravno vsled gostov z juga.
Videti je, da bo Bohinj letos zopet oživel, da se bodo razmere za zimski šport uredile, da bo Bohinj zopet dobil svojo privlačno silo za vse vrste zimskega spoifa. Bohinj tudi zasluši, da zopet postane središče načega zimskega športa. Oblastnemu odboru, občinama iti tujsko-promdnim organizacijam pa bodo Bohinjci lahko hvaležni, da so se vsi s toliko skrbnostjo zavzeli za ureditev tega vprašanja z vzpodbudo, kakor tudi z gmotno podporo.
Športni dogoditi
Za smučarske prvenstvene tekme v Zakoita-nih (Visoka Talra) se jo priglasilo 16 narodov, tudi Jugoslavija. Vršile se bodo od 5. do 10. febr.
Včeraj je bilo zapisano Sportklub—WAC 2:3, biti mora 3:2. Dalje še Austria-Rapid 2:2, 20.000 gledavcev. WAC in Admira imata po 14 točit, po 10 jih imajo Sportklub, Nicholson, Austria, Wa-cker, 9 Rapid, j>o 8 FAC in Iiertha, 7 Vienna, 5 Slovan, 1 BAC. Kam je BAC prišel! Ferenezvaros je igral proti klubu Vnsas 9:0, Hungaria proti Nemzeti 4:0; Bohemians so premor/ali Spnrto 4:1!, Slavija Liben 6:1. Drugo graško m-oštvo je igralo proti Mariboru 5:0, »Mariborčani so bili boljši kot govori rezultat«.
Nemški igralci lenisa prihajajo v prvo vrsto, Moldenhauer je ugnal Brugnona.
Nemec Rudi IVagner je podrl Italijana Giu-seppe Spalia že r 1. rundi z k. o. na tla.
Holandka Braunova je plavala 200 m prosto v 2:47.8, na hrbtu pa 2:59.21
»Neumnost v drugi izdaji« imenuje neki list drugi tek iz L os Anpcles v Neiryork. Tekmo hoče prirediti Pyle, start 31. maja. Vidi se, da se je pyleu prvi tek vseeno splačal, čeorav je nasprotno trdil. Da bo privlačna sila večja, hoče pridobiti Pyle za tek tudi Nurmija ali kakšnega drugega Finca. Torej smatrajo Nurmijevo nmaterstvo za pokopano. »Neumnost« je tako tekanje zares. — Cross-countrV iesterih narodov (Francija, Belgija, Anglija, Škotska, Irska, Wales), ki se vrši vsako leto v Parizu, hočejo razširiti na desot narodov in so povabili k udeležbi iudi Nemčiju, Ilaiijo, oj>&a-sko in Svioo.
Vi rabite samo eno kremo za kožo, ker
NIVEA-CREME
je krema za dnevno in obenem no(no porabo.
Podnevi varuje pred škodljivimi vplivi slabega vremena. Oua prolira — v uaspr0'ju z mastnimi gold-kremauii — popolnoma v kožo, pa ne zapušča za seboj nikauega bleska.
Ponci! deluje Euceut kot sredstvo za varstvo kože, pomlajuje, krepi in neguje celice.
Samo Nivea-crema vsebuje Eucerit in v tem tiči njeno ne losežno delovauje.
S moimravne finance ;
Kakor proračunu za 1928-29 tako je tudi za I 1929-30 priložen proračunu pregled samoupravnih financ in sicer za leto 1927.
V naši državi je bilo 1927 1770 samoupravnih korporacij. Dohodki vseh teh samouprav so znašali 1201.7 milj. Din (1926 1194.7 milj.); od tega l.met-sko občine 411.7 milj. (410.9), mestne G30.1 (645.4), okrajne samouprave -14.4 (41.2) in oblasti 115.4 (88.1) milj. Din.
LJUBLJANSKA OBLAST.
Dohodki kmečkih občin ljubljanske oblasti so znašali 1T27 (v oklepajih vedno podatki za 1920): 23.6 (20.1), izdatki 23.6 (2)1.1) milj. Dili, dohodki mest in trgov (razen Ljubljane) pa 17.6 (14.5), izdatki 17.6 (14.3) milj. Din. V Ljubljanski oblasti se ne opaža padanje proračunov kmečkih občin kakor v povprečju za celo državo. Največ doli od kov so imele kmečke občine od doklad in trošarin, mestne ravnotako, veliko j»a tudi še od posojil. Meri izdatki kmečkih občin so največji za prosveto in upravni stroški, mestne občine pa so potrošile največ v gradbene svrhe (ceste itd.). Ljubljana, ki ni obsežena v teh podatkih, je imela izdatkov C7.4 milj. Din in ravno toliko dohodkov.
Okrajne samouprave pa so imele v ljubljanski oblasti lani 16.6 milj. dohodleov, največ od doklad, izdatkov pa je bilo za 17.1 milj., od tega za 9.9 milj. za ceste.
MARIBORSKA OBLAST.
Dohodki kmečkih občin so znašali 25.4 (25.8), izdatki pa 25.4 (25.6) milj., mestne občine pa izkazujejo dohodkov 75.8 (65.4), izdatkov pa 75.9 (63.4) milj. D'"n. Se.-lava dohodkov in izdatkov je ista kot v ljubljanski oblasti.
Vsa obremenitev po samoupravnih dajatvah v kmečkih občinah je zmšala v ljubi j. obUsti na 1 prebivalca 47.31 Din (34.88), v mariborski pa 40.34 (40.32) Din, mestnih občin pa 147.09 (103.59) Din v ljubljanski oblasti, v mariborski pa 160.65 (18757) Din. Tu ni vportevana Ljubljana; povprečje za celo državo znsša pri kmečkih obč in "h 58.87 (58.30) Din, v mestnih pa 215.17 (214.-18) Din.
OBLASTNE FINANCE.
Oblastni proračuni za 1,928 izkazujejo v celi državi 603.35 milj. Din dohodka (1927 291.35), izdatkov pa 6S9 (2t"0) milj. Faktično so znašali dohodki oblasti 1927 185.2 milj., izdatki pa 185.2 milj. Din. V vedno večji mrvi se oblasti poslužujejo posoja (1927 v prorrčunu 47.3 milj. Din, 1928 92.3 milj, ali so jih 1927 realizirale samo 20.3 milj. Din.
Največ izdatkov oblasti gre za popravilo in zgradbo novih cest, mostov itd. (1928 253.9 milj. Din ali 36.8 odstotkov vsega proračuna).
Nek-tore oblasti še malo delajo: tako se za 1927 vidi, da pet bblrsti ni imelo drugih izdatkov
kakor samo za administracijo.
*
Donave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do dne 4. dec. ponudbe za dobavo nosilcev, vijakov, raznega železa, plošč in mostne pločevine; do 7 dec. za dobavo salonit valovitih plošč, za dobavo tračni čilih križišč in raznih spojk ter za dobavo brisnlnih rut, čopičev in leseni'i kladiv; do 11. dec. za dobavo nalučnikov za - Sonja f.-sve-tiljke ter za dobavo slamnatih podnožnic in brezovih metclj. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 7. dec. ponudbe za dobavo lopat za premog ter za dobavo tovotne m:'sti. — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 8. dec. ponudbe za dobavo ležajev kurilnih vrat, pokrovov mašilk, tulnic za podvoze, vodilnih puš, batnih teles itd.
f%&rsrr»
28. novembra 1928. DENAR
Današnji devizni promet je bi! slab. Do izpre-memb v tečajih ni prišlo, edino London se je učvrstil. Privatnega blaga ni bilo zaključenega, tako da je dala vse devize Narodna banka.
Pevizn. tetai« ia itubljansk) corzi
78 novembra 1 2>-
	povpraš	oon	- red n	<r. 27X1.
Amsterdam	_	2285.2 >	—	—
i ;erlin	1355,—	1 158. -	1330fO	I3'6.5(
Rruselj	—	7PP.80	— ■	—
Budimpešta	—	99. 05	—	—
Curih	1094" 10	1097.1	I09P.6I	1 i 195.61
Dunaj	798.50	S0l.5(	S00.—	800. -
London	—	276.	—	27:'.96
New>ork	—	f6.87f	—	—
Pariz	211.42	223 4	222.4 2	—
Praga	lt:8.11	169.1'7	108.67	1 8.67'
Trst	—	298. !•	—	:9 .08
Za#reh. Amsterdam 2285.25 bi., Berlin 1355 do 1358, Budimpešta 902.05, Curih 1094.10—1007.10, Dunaj 798,SO—801 .HO, London 275.('0 - 276.-10. Ne\v- : york 56.775—56.^5, Pari/. 221.43 223.43, Praga 168.27-169.07, Trst 297.01-289.01.
Belgrad. Bruselj 789.3 792.3, Berlin 1356— 1858, BudimpeSta 990.55-998.55, Curih 10C4.10— i 1097.10, Dunaj 798.3— 801.5, London 275.60— 276.10, Pariz 231.42—228.42, Praga 1(8.27 - 169.57, Trst 297.08-299.03, Solun 74.75—75.75.
Cnrih. Belgiad 9.1225, Berlin 123.78, Budim-peSla 90.50, Bukarešt 3.12, Dunaj 72.97. London 25.185, Ne\vvork 51», Pariz 20.2875, Praga 15.38, j Trsi 27.20, Sofim 3.75, Varšava 58.15, M di id 83.70. 1 Uunaj. Belgrad 12.507». Dinar 12.436.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna
128 zaklj., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 175 don., Vevče 110 den., Ruše 260-280, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 437.50— 438, kasa -137.50—438, termini: 11. 438.50, 12. -1-10 —441.50, 2. 450, 7 % 85.50—86, agrari 53.50—54. Bančni pnp.: Union 57 —58, Poljo 17.50—18, Lj. Kr. 127—128, Nar. 6980 - 7050, Srpska 152—158, Zem. 139—140, Obrt 33—39. Ind. pap.: Gultmann 200-205, Slavonia 6—0.75, Slaveks 100—105, Danici 151-155, Drava 475—510, Šečerana 477.50— 4T.0, Osj. ljev. 175—190, Brog. vag. 300—305, Isis 28—26, UnionSOo—320. Ragusea 495—.'00. Trbovlje 480—485, Vevče 114, Nar. šum. 17, Piv. sar. 250-280, Mlin 19.50. Oceania 2&5.
Bolprad. Narodna banka 7028, vojna odškodnina 437—439, agrari 54.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 83.75, Hipo 7.10. Arptne 43.20, Greinitz 2.10, Trbovlje 58.90, Slavex 12, Slavonija 0.75,
Žito
Dasi je bilo pričakovati večjih sprememb v položaju 7j pšenico, izgleda, da bo sedanji položaj zaenkrat še ohranjen, to pa zlasti vsled tega, ker se je s pojavom višje cene ustavilo vsako povpraševanje, dočim pa obratno producenti in trgovci nikakor niso voljni popuščati več pod dosedanje cene. Kupčija skoro popolnoma počiva. Tudi v vseh ostalih produktih vlada mrtvilo, tako da ni mogočo zabeležiti nobene znatnej-e spremembe.
V	Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki. (Vse samo ponudbe slov. p. plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bačka 80 kg 2% 290—292.50, za december 292.E0—295, za januar 300—302.50, rž 72—74 kg 295—297.50, oves bač. ali slav. 295—3T0, koruza pop suha 305.50— 370, laplatska ocar. Ljubljana 315 50—320, ječmen bički 315.50-320, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. pri odjemu 480—435.
Zaključek en vagon rži. — Tendenra neiz-premenjena.
Novi Sad. Pšenica bč. gor. bč. pot. 24T—245, bn.237—240; oves bč., slav. 242.50- 247.50; koruza bč. '."7.50—2-10; krompir beli medjim. 104— 110, slov. 105—110; ječmen bč.. bn.. sr.' 255—260, bč. pol. 285 -290, bar. 295—300; moka Og 350— 3G0, 2 330—340, 5 310—320. 6 270—280. 7 255— 265, 8 205—215; otrobi bč.. sr. 180—185, bn. 175— 180. Tendenra: nestalna. Promet: 1 vag. pšenice, 1 ovsa, 27 koruze .
Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: marec: 26.80—26.74. zaklj. 26.72-26.74, mai: 26.70— 26.56, zaklj. 25.52—26.54; rž: marec: 24.P8-2-1.92, zaklj. 24.90—24.92, maj: 25 26-25.24. zaklj. 25.21 —25.26; koruza: maj: 28.66—28.68, julij: 28.01— 28.90, zaklj. 2.S.92—28.94.
Les
Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona smrekovih in jelovih desk. Tendenca je neizpremeujena.
Živina
V	Milanu notirajo: voli I. 4.50—5, II. 3.70 do 4.40, III. 2.10 3.C0, krave 1. 4—4 50, II. 2.80 do 3.90, III. 2-2.50, biki I. 2.70-4.S0. II. 2.70—3.60; vse v lirah za kg žive teže. Nadalje je bilo pretekli teden prodanih 237 telet jugoslov. provenience po 6—6.80 lir za kg. Najnovejši ukrepi italijanske, vlade, ki omejujejo uvoz inozemske živine, še niso uplivali na italijanski trg.
Na praškem sejmu 26. t. m. je znašal do~ gon 683 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavije 93 glav; notiralo je jugoslov. blago: biki 4.80 do 7.25 Kč, telice 5.25 Kč za kg žive teže. Na prašičji sejem jo bilo prignanih 54S8 glav, od tega 628 špehTjev iz Jugoslavije, ki so dosegli ceno 9.25 do 12.20 Kč. Nadalje je bilo prodanih 200 zaklanih jugoslovanskih špeharjev po 13—14 Kč.
Na dunajski prašičji sejem 27. t. m. jo znašal dogon 2962 glav, od tega iz Jugoslavije 222 glav. Popraševanje za prvovrstno bbgo je bilo živahnejše in najboljše blago se je podražilo za pet grošev. ostalo neizpremenjeno. Notirali so: voli najbobši 2.05—2.25, L 1.70-2, II. 1.10-1.65, IIT. 0.90—1.10, biki 0.95—1.?0 (izjemoma 1.40), krave 0.80—1.55 (izjemoma 1.75), kiobasariee 0.55—0.80 šilinga za kg žive teže.
Na d u n a q s k i prašičji sejem 27. t m. Je znašal dogon 12.781 glav (od tega 10.0^0 mesnatih prašičev), od tega iz Jugoslavije 2103, iz Poljske 8133 itd. Zaradi zmanjšanega dogona je bilo povpraševanje za špeharje živahno, za mesnate pa srednje. Špehnrji so se podražili za 15—20, deloma celo za 25 grošev, mesnati pa za 15 grošev. Notirali so: špeharji L 2.40—2.45. angl. križani 2 do 2.30, kmetski 1.95—2..°0. št iri 2—2.15, mesnati 1.05—2.20 (izjemoma 2.25) šilinga za kg žive teže.
Kože in usnje
V	torek se je vršila v Zagrebu avkeija kož mesarskega združenja. Cene na tej avkeiji so nazadovale in so je plačalo za telečje kože 28 Din, za goveje lahke 18.50 Din, za težke pa 20.50 Din. V Ljubljani pa se plačujejo višje cene kakor te in sirer so ljubljanske nakupne cene za 10—12 odst. višje kakor cene, dosežene na zagrebški avkeiji. Položaj ne označuje več tako nazadovanja cen, pač pa so se sedaj cene ustalile.
Chlc FarManke rabl.to
Cf5R-:*re de rose mu	Corail
Benrjola — !'ar!s

/ /
veia uvimiGiD vrvenje^
Peter Klemen:
SkouensH! kurir In mm smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje )
Tam zunaj v novem Rimu pa vrvenje ljudi in ropotanje vozov ter avtomobilov. Komaj ti je mogoče verjeti, da sta si dve časovno tako oddaljeni kulturi vendar krajevno tako blizu.
Voznika sta nas čakala pod Kapitolom in drčali smo proti kolodvoru Termini, Korošcu in Pašiču nasproti. Ni ju še bilo, ko smo dospeli tja. Vratar jc povedal, da ima vlak poldrugo uro zamude. Ni sem nam ljubilo čakati, bilo je že krog poldneva in šli smo v Hotel Flora kosit.
Dospevši tja smo našli doktorja Gobo-viča, Političa, Mušiča in Griviča že pri krožniku makaronov. Hvalili so jed in pijačo in res sem opazil, da imajo na mizi zelo simpatično italijansko znamko: Frascati.
Popoldne sem šel zopet k ravnatelju Iva-noviču gledat, kaj je z njegovim zdravjem. Našel sem ga v razgovoru z nekim slovenskim notarjem in politikarjem. Bil je dobre volje in name je napravil vtis, da je zdrav.
Vprašal sem ga, če so prišli Korošec, Pašič in Žerjav. A žalibog sem moral izvedeti, da sta Pašič in Čingrija res prišla, Korošca in Žerjava pa ni, ker sta potovala preko Gornje Italije domov.
Torej tako! Poslan sem bil h Korošcu s takimi in enakimi naročili, živel sem cel čas svojega odisejskega potovanja v nadi, da ga najdem, če ne tu, pa tam, če ne v Ženevi v hotelu »Beau rivage«, pa v Parizu v hotelu »Madison«. Sedaj sem pa spoznal, da moj voz teče prepočasi, da nisem rojen za kurirja, ker se spotaknem ob vsaki vojašnici in se ustavim v vsaki garniziji. Spoznal sem, da sem smoter svoje poti že zamudil, kratkomalo, da sem kurir, ki hodi prepočasi.
Vprašal sem gospoda ravnatelja Ivano-viča, kaj namerava storiti. Odgovoril mi je, da je naša misija prav za prav že opravila svoj posel, ker ne najde več Korošca in Žerjava v tujini in je radi tega najboljše, da se vrne zopet domov.
Na moje vprašanje, če odide tudi on, je odgovoril, da mu ne kaže drugače in da se odpelje z drugimi komisijonarji še isti večer v Brindisi, od tam pa čez Dubrovnik domov.
Želel sem izvedeti še to. kaj naj napravim jaz. Pa mi reče, naj grem po najkrajši poti, to je čez Benetke, v domovino.
Nič nisem rekel, a pogrelo me je do ušes, človek si lahko tudi molče marsikaj misli. Izvedeli smo bili že prejšnji dan na srbski legaciji. da je pet naših sopotnikov, ki so do Trsta potovali z gospodom Ivanom, v Benetkah interniranih, ker so telegrafirali srbskemu poslaniku-ministru Antonijeviču za intervencijo. A zdaj naj bi se dal še jaz zapreti, potem ko sem imel že angleške in francoske vojašnice za seboj in so me spremljali že karabinijerji.
Kratkomalo gospod Ivanovič mi ni dal prijetnega nasveta in to sem mu zameril.
Šel sem v Kvirinal po Rudeta, da se pogovorim z njim, a nisem ga našel, dasi je bil čas za odhod vedno bliže in bliže.
Prišedši nazaj v Grand-Hotel, sem našel v vestibulu mnogo gospode. Bili so gg. Pašič, dr. Ivan Lorkovič, ravnatelj Ivanovič, Črvi-novič in nekaj drugih. V skupinah so stali in sedeli in »razgovarjali«. Potem, ko me je ravnatelj Ivanovič predstavil še nepoznanim, je prišel pogovor tudi na odhod. Vlak je imel oditi proti Brindisiju ob osmih zvečer, naš razgovor pa se je vršil ravno krog šeste ure,
in časa za nepotrebno izgubljanje besedi ni bilo več dosti.
Rezultat pogovora je bil po sklepu večine ta, da smo svojo misijo že »opravili« in se večina njenih članov lahko vrne domov. Eden izmed politiko - finančnikov pa naj bi vendar šel dalje v Pariz, da dobi natančnih informacij pri Jugoslovanskem odbaru, in za to nalogo so določili doktorja Ivana Lorko-viča, mene pa so imenovali za njegovega pribočnika, tolmača in potnega spremljevalca, češ, ker govorim francosko in sem se že v prejšnjih časih mudil na Francoskem.
DEVETNAJSTO POGLAVJE, Doktor Lorkovič in Peter Klemen gresta v Pariz. Pri uredniku Dailv Maila.
Prav oddahnil sem se, saj mi še vedno niso bili šli iz spomina beneški interniranci, v Brindisi pa me ni nihče vabil, in zato se mi je zdelo, da ne spadam v njih družbo, ker boginjama Politiki in Financi še nisem nikdar služil.
Ogledal sem si od bliže svojega sopotnika Ivana Lorkoviča in sem se prav kmalu sprijaznil z mislijo, da nadaljujem svojo pot z gospodom, ki je doma v največjem slovenskem mestu — v Zacrrebu. Dr. Ivan Lorkovič vam je bil tih gospod, je malo govoril, počasi hodil in se rad ustavil pred vsako izložbo. Svetlorjavi zalizci so mu segali globoko doli pod brado, brke pa, ki so mu bile rdečkaste, so kazale tak nered, da jih ne moreni primerjati niti dežju v pratiki. Gospod Ivan Lorkovič je bil inteligenten in pošten mož, a prepočasen se mi je zdel, prav nič ni bil nervozen in kmalu bi mu bil dal hrvatski naslov »ljenčina«-. Glavo je nosil malo naprej sklo-
' ......v. • v .
.....' '	V
SPV.	' ''r
! Kili
Obalna kavarna v \Vcnniagsiedtu na Syitu, ki jo je te dni visoka plima napol izpodjedla
Denar, denar ...
Minoli petek se je ustrelil bivši praški podžupan, predsednik »Finančne družbe« in predsednik Prve meščanske kreditne blagajne — zdravnik dr. Štych. Štycli je zašel po ponesrečenih špekulacijah v denarne težkoče in bedo zavodi, pri katerih je sodeloval, izgubili nekaj (3 in pol) milijonov. V soboto, ko se je zvedelo za Štychov sainoumor, so vložniki vprizorili na Prvo mešč. kred. blagajno run. Ravnatelj Svoboda je pobegnil v inozemstvo. V obeh navedenih denarnih zavodih se je uvedla preiskava ki še ni končana in pravo stanje še ni pojasnjeno. V afero sta zapletena iz špiritne afere znana Zeithanimer in arhitekt Vlach, ki sta prejela velika posojila, ki niso zadostno zavarovana. Vendar prizadeti finančni kroni izjavljajo, da vložniki
Orški 8200 tonski parnik »Eugenia«, ki je ob strašnem viharju v Rokavskem prelivu izgubil vsako orientacijo ili slednjič tiasčuči na holaiiuški obali pri Helderju. Nepojmljivo je, kako je prišel mimo Zuiden-Haaških plitvin, ne da bi bil nasedeL
Luka Munkmarsch na otoku Syltu, ki
njeno in si jo je pokrival menda zmeraj z ofi-cielniin trdim klobukom, ki zdaj postaja menda zopet modem.
Kadar je bil v zadregi ali mu je bilo kaj neprijetno, je udaril z dlanjo ob dlan in rekel: Što černo, gospodine moj! Slabe volje ni bil skoraj nikoli, resen pa zmeraj. Pa kaj bi ga opisoval, kdor ga je poznal, ne rabi opisa, kdor ga ni poznal, naj si ga poizkuša predstavljati iz mojega opisa. Kratkomalo, sopotnik, kateremu so me pribočili, je bil vsega spoštovanja vreden človek, s katerim sem delil še mnoge prijetne in neprijetne ure, suhe fige. dobra in slaba vina.
Visoki gospodje so se jeli kmalu odpravljati in z njimi naši politikarji finančniki. Odšli so isti večer gospodje Pašič, Čingrija, Grivič, črvinovič, Mušič in Krištofič, ostali smo le dr. Ivan Lorkovič in jaz ter Rude in Politič, ki sta cel dan konferirala z italijanskimi socialisti in nista izvedela ničesar o nepričakovanem odhodu. Seveda sta se zvečer jezila, zakaj so ju drugi pustili na cedilu, a pomagalo ni nič.
Šli smo na večerjo v :>Floro« in spat.
V ponedeljek 2. decembra smo zopet kolovratih po Rimu, hodili smo dopoldne in popoldne na konzulat in govorili o svojih »pa-soših«, s katerimi sva imela z Ivanom Lorko-vičem odpotovati v Francijo. A na poslaništvih ne merijo politike na vatle in poliče, tam vam jo nalivajo in vsipljejo v velikih posodah, da se ves svet izgubi v njej in se vam navadni državni poslanci zde kot muhe A kljub temu razgovarali smo i o prilikama kod nas u Sloveniji«. Pripovedovala sva z Ivanom Lorkovičem vse, kar sva vedela in znala, in nič čudneeta, saj so ljudje v tujini tako radovedni, kakšne so razmere v ožji in širši domovini.
Politič in Rude sta isti večer odšla za drugimi v. Brindisi, jaz in gospod Ivan Lorkovič pa sva bila povabljena h korespondentu angleškega lista »Daily Maik, da so tam sni-deva s florentinskim vseučiliffkim profesor-jem Salveminijem in poslancem Marchese de Viti de Marco.
so jo ob zadnjih viharjih preplavljali valovi.
ne bodo ničesar izgubili, ker so odgovorni činitelji sami bogati ljudje. — Vloge pri Prvi mešč. kred. blagajni so znašale v začetku tek. meseca 136 milijonov Kč.
Hollywood
Ko se bližate iz Newyorka kalifornijskemu filmskemu mestu, imate vtis, kot da prihajate v kolonijo. Še pred sto leti je bila Kalifornija pusta. Tupatam so stanovali blizu iz-sehlih studencev farmerji, ki so se morali boriti proti pomanjkanju vode in proti Indijancem. Danes je ta dežela cvetličnjak, ki ga umetno napajajo z vodo. Plantaže breskev in pomaranč obdajajo Los Angeles z njegovim predmestjem Holly\voodom.
Po glavnih ulicah imate povsod trotoarje, ki se jih pa nihče ne poslužuje, ker se rajši vozijo z avtomobili. To je razumljivo za mesto, ki ima po šest do osem tisoč hišnih številk na enem samem bulvarju. Električne cestne železnice in avtomobili drve po glavnih uli- : cah in za stranske ulice si morate najeti svoj avtomobil. Zaradi stepskega podnebja — vroči dnevi in prijetne hladne noči — je hrana tukaj popolnoma drugačna, zlasti ker se vsi boje debelosti. Evropejec se v Ameriki vsemu privadi, samo ne hrani. Angleška kuhinja z obilnim mesom in napol kuhanim sočivjem ima v Kaliforniji malo pristašev. Kvečjemu jo najdete pri nekaterih angleških družinah, ki so si pripeljale s seboj tudi služinčad. Ame-rišl \*a kuhinja temelji na načelu, da morajo imeti jedi kolikor mogoče malo masti in veliko kalorij. Zato vidite na ameriških jedilnih listih poleg cen dolgo vrsto številk, ki pome-njajo kalorije. V Holly\voodu zjutraj ne pijejo niti kave niti čaja. ampak svež pomarančen sok in »grape fruit«.
Še nel;aj bi Evropejca začudilo: ljudje so skoraj popolnoma brez služkinj. Američani so toliko selfmademani, da si sami vzdržujejo svoje stanovanje, zlasti ker imajo zelo malo pohištva. Največkrat je tudi soproga zaposlena. večinoma v kakem filmskem uradu, če že sama ne igra pri filmu. Zato nima časa za
kuhanje in mora v vodi segrevati konzerve. Morate biti gost najedličnejše družine, če hočete jesti sveže pripravljeno meso ali juho. Zato jedo Evropejci v Hollywoodu rajši v kitajskih kot evropejskili restavracijah.
V cži e|j ^ tF&Q> vrsiafp
Knjige za češkoslovaške manjšine doma in na tujem v vrednosti 70.000 Kč so darovale češkoslovaške knjigarne. Posebej so v enak namen uvedli zbirke knjig.
Srbohrvaščina v praškem radiu. V praškem radiu predava po trikrat na teden o srbohrvaščini generalni tajnik Cehoslovaško-jugo-slovanske lige A. Beringer.
Bata hoče zgraditi 77 km dolgo železniško progo: Česka-Tršebova—Puhov, ako se mu proga prepusti v izkoriščanje. Bata jamči državi, da bodo imeli njegovi železniški uslužbenci še večje prejemke nego državni. Državni strokovnjaki so proti Batinemu načrtu, češ da bi se železnica ne rentirala.
Stoletnico rojstva ruskega književnika A. G Černišcvskega so zelo slovesno praznovali 26. t. m. v Moskvi in Ljeningradu. Med drugim so ob tej priliki priredili razstavo del, slik in raznih drugih spominov velikega pokojnika. Razstava zavzema tri velike dvorane Ljeninove knjižnice (prejšnji Rumjancev muzej).
Z avtomobilom v Indijo. Znana češka zmagovalka na avtomobilskih tekmah, gospa Junkova je te dni s svojim avtomobilom odpotovala v Pariz in cd tam v Marseille, kjer se dne 30. t. m. vkrca za Ceylon. Ga. Junkova bo na avtomobilu prepotovala Ccylon, nato pa vso Indij o. Na potovanju, ki je ]>roračunano na štiri mesece, jo spremlja tovarniški mehanik.
Žensk v sodniški službi na Češkoslovaškem tudi v bodoče ne bodo naslavljali. Tako je sklenil ministrski svet o priliki proračunske debate; pri tem so navajali, da je četrtina ženskega osebja pri pošti stalno v bolezenskem stanju, razen tega je zadosti moškega pravnega naraščaja, da se morejo sistemizi-
rana mesta pomnožiti za sto odstotkov, «
»Kako ste to napravili, gospod Lisijak, da ste si v tako kratkem času pridobili tako številne odjemalce?« — »O, to ni nikaka čarovnija V trgovino sem prinesel papagaja, ki jc ob vstopu vsake ženske takoj zakričal: »Ali ni dražestna?«
Otroška ušesa. Janezku je ušel zelo krepak izraz. »Za božjo voljo, otrok, kje si pa to slišal?« se je prestrašeno zavzela mati. — »Miklavža sem slišal, mamica.« — »Miklavža?« — »Da, mamica, nocoj, ko se je udaril ob mojo posteljo.«
Mojster: »Ali si že zopet porabil ves svinčnik?« — Vajenec: »Da, že pet minut pišem a črnim •"> 'T-btnrn <
Zeissov dvojni daljnogled za zvezdarno Lembang na lavi. Daljnogled ima dva objektiva; leči imata premer 600 mm. Eno steklo služi za opazovanje, drugo za fotografiranje zvezd. Celotni instrument tehta 14.000 kg, pregiba ga električni motor 0.125 PS.
-t	U
n^iitu..'j .. t.

tnwce
G asbeno živi en e v Berlinu
Mesto, ki predstavlja središče glasbenega življenja. ima tri možnosti: Ali ima sijajne glasbane šole in učne moči kot Leipzig in Frankfurt, ali ima v svoji sredi veliko skladatelje kot Dunaj, ali je pa tu umetniški trg na tako visoki stopnji, da je v reproduktivnem smislu merodajen.
N& usrtvnrjajočih glasbenikih ni bil Berlin nikdar bogat. Stalno je tu živel le umrli Busoni in tudi Schrekerja je zadržalo v Berlinu le ravnatelj-sko mesto na državni glasbeni visoki šoli, ki stoji na čelu vseh neštetih glasbenih šol, ki je odprla tudi moderni muziki svoje sicer zaklenjeno duri.
Bistvo glasbenega življenja v Berlinu je pa reprodukcija, in onemu, kateremu se posreči prebiti pri berlinski kritiki tla, so odprta glasbena vrata širom sveta.
Zato ni čuda, da kljub neštetim dvoranam in Izredno dolgi sezoni, od ogromne množice priglašenih, nastopi lahko le par sto res velikih umetnikov, ki so si publiko že osvojili, ali pa bogati umetniki, ki lahko samostojno najamejo drage dvorane in vržejo par tisoč zlatih mark v reklamo. Umetniški proletarijat nima tu življenjske nožr
nosti.	.	,
Par mesecev pred pričetkom sezone so dvorane že razprodane in tudi spremljajoči orkestri so vsi zasedeni. V sezoni sami pa je dnevno vsaj deset koncertov, opernih prireditev tu sploh ne štejem, in celo berlinska bogata in stroga kritika le težko vzdržuje kontakt med umetnostjo in občinstvom. Eno ie pa gotovo: Težko bi se našlo še kje na svetu mesto, ki bi odvzelo Berlinu blesk glasbenega življenja, ki ga tvorijo tu svetovni dirigenti, salonska in zborovska glasba, priznani solisti m nepregledna truma mnogo obetajočih debitantov.
In operno življenje! S štirimi reprezentativnimi opernimi gledališči. Državna opera, ki vemo čuva svojo častno tradicijo in pazi na vedno nov dotok svetovnih pevcev, s katerimi zalaga tudi ljudsko opero. Sedem do osem tisoč lju<i> se lahko dnevno naslaja v štirih opernih gledališčih na ros le velikih delih operne literature.
In tudi tu opazimo repreduktimi značaj Berlina. Za operne novitete js tu ravno tako malo zanimanja, kot za koncertna. Berlin, ki živi le v
tradiciji ,je težko dostopen za vsako novo delo. *
Ivan Cankar: Zbrani spisi. Osmi zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani 1028. Založila Nova ^ložba. Str XIX + 380. Cena broš. Dhi 66.-, polpfatno Din 80.-, platno Din 84.-,
P°1U7oevaDizaS"v Ljubljani mpoSilja o?mi zvezek Cankarjevih .zbranih spisov. Tak<5 zolozni-5tvo in urednik s požrtvovalnostjo in ljubeznijo
do pisatelja vestno spolnjujeta svojo obljubo. Ta zvezek obsega troje značilnih in posebno lepih del Cankarjevih: Gospa JudH, Krii na gori ter Potepuh Marko in Kralj Matjaž. Urednik nam je s priznano temeljitostjo v Uvodu poiskal zvez za te knjige v pisateljevem duhovnem in umetniškem razvoju. Tako je ob Gospe Juditi zapisal kar literarno studijo o postanku knjige, a Cankarjevem tedanjem duševnem razpoloženju in o zvezah, ki so med Gospo Judit in Hišo Marije Pomočnico. Urednik se spet podrobneje bavi z vprašanjem, kako in zakaj dobiva Cankarjeva naturalistična snov bolj in bolj idealistično smer in stopa v zavestno borbo s tedanjim socialnim, nravnim, političnim in idejnim svetom. Urednikove Opombe nas seznanjajo s snovanjem Ivana Cankarja in nam kličejo v spomin tedanje sodbe slovenske kritike o imenovanih delili. Ta zvezek je eden najlepših dosedanjih in prinaša lepo zaokrožena dela. Vsako teh del jo vzbujalo svoj čas pozernost občinstva, zlasti je bil »Križ na gori« ena najbolj priljubljenih Cankarjevih povesti. Vsa ta dela stoje zdaj v novi luči in bodo učinkovala ». nov« močjo.
Velimir Deželic, sin: Sedam puta udarani. Roman iz 4. in 5. stol. To je res modema legenda, ker stoji v središču dela naš zanimivi rojak sv. Jeronim. Opisujejo se zgodovinski dogodki in osebnosti iz časa preseljevanja narodov. Delu je bila za podlago množica do danes ohranjenih pisem, ki jih je Jeronim pošiljal svojim prijateljem in prijateljicam. Knjigo je okusno opremil in ilustriraj V. Kirin. Označena je kot jubilejna izdaja ob šestdeseti etnici Hrv. književnega društva sv. Je roti i ran v Zagrebu. Stane 15 Din, za jeronimske člane 10 Din (s poštnino 2 Din več).
Kongres poljskih pisateljev, ki je zboroval začetkom novembra v Vilni, se je obrnil z resolucijami na javnost ,v katerih med drugim ugotavlja, da je obstoj poljske literature in poljskega pisatelja v njegovih temeljih ogrožen, in da pomeni to stanje spričo propada čitateljstva in brezbrižnosti javnosti o bodočnosti nevarnost zn nacionalno kulturo. Kongres je mnenja, da more le takojšnja pomožna akcija države zaustaviti sedanje kulturno propadanje. Ta pomoč bi obstojala predvsem v ustanovitvi literarne; vrhovne institucije, ki bi obsegala celokupnost literarnega življenja in ki bi mogla voditi pomožno akcijo. Nato zahtevajo resolucije posebne ukrepe, kot n. pr.. da se izvrši zakon o fondu za literaturo, da sl-privzamojo pisatelji k socialnemu zavarovanju, da se pritegnejo pisateljske organizacije pri odločanju o uporabi nacionalnega kulturnega fonda in da se kolikor megoče hitro ukine v kulturnem ministrstvu izdelan zakon o knjižnicah. V vprašanju literarno akademije naj različne organizacije pisateljev čimprej precizirajo svoje stališče.
Obsojena poilgalka
(Izpred novomeške poroto.)
je v h osti ležalo, jo Kosova najprej v aijdi ob stezi pokazala nek prostor, potem pa je z orožnikom prešla preko hoste, ne da bi označila mesto, kjer je baje ležala, šele ko sta prišla do Zupančičeve gostilno, je Ana Kosova začela trditi, da je ležala na Lužarjevem vrtu. Pokazala je tudi mesto, kjer je baje ležala, orožnik pa je takoj ugotovil, da ni na dotičnem mestu najmanjšega sledu o kakem ! blišču, dasi bi se na mokri zemlji v veliki travi moralo takoj opaziti, če hi bil prejšnjega večera kdo tam ležal.
Aretacija.
Ker so vse te okolnosti težko obremenjevale Kosovo, jo je orožniški narednik Jenko aretiral in oddal v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
Kosova je v uvodni preiskavi, kakor tudi pri i glavni razpravi odločno zanikala vsako krivdo. Za- I plela se je p,a v protislovja z izpovedbami prič, ki ! so pri glavni razpravi odločno izpovedale zoper obtoženko.
Kosova obsojena na G let ječe.
Porotni sodni dvor je stavil na porotnike eno glavno vprašanje glede požiga. Porotniki so vprašanje potrdili z 8 glasovi in 4 zanikali, nakar je senat izrekel razsodbo, s katero je bila Ana Kosova obsojena na 6 let težke ječe, poostrene vsakega četrt leta z postom in trdim ležiščem ter vsakega 15. septembra s temnico. Senatu je predsedoval predsednik dr. Polenšek, votantn sta bila dež. sod. svetnik dr. Dolenc in Romih. Obtožbo jo rastopal prvi drž. pravdnik Barl6. Zagovarjal je obtoženko odvetnik dr. Ivanetič.
Se en
V torek, dne 27. t. m. se jo -nagovarjal p>red novomeškim porotnim sodiščem Franc Pesti, mesar v Stari cerkvi pri Kočevju zaradi hudodelstva požiga. Državno pravdništvo ga je obložilo, da je v noči na 5. avgust 1928 v Stari cerkvi zanetil ogenj v praprotni stelji v skednju Jurija Petscheta. Ogo-nj so je razširil in povzročil pogorelcem Juriju Pet-sohotu, Mariji Erzenškovi in Josipini Erkerjevi na gospodarskih poslopjih, na krmi, strojih, perutnini, svinjah, drevju in razne blagu skupno škodo v okroglem znesku 190.000 Din.
Kakor zatrjuje obtožnica, je bil ogenj oči-vid no podtaknjen, ker nihče Petfichetovih in njegovih uslužbencev ni hodil z odprto lučjo v tisti del gospodarskega poslopja, kjer je ogenj izbruhnil. Ljudje so takoj osumili kot požigalca starega Petsohetovega sovražnika Franca Pesti a. Pri razpravi je Pesti odločno zatrjeval, da .je na požigu nedolžen. Vse pričo ?o p trdile, da je bil Pesti dober človek in da je ljudem zelo veliko pomagal in šel na roko, zlasti ako je živina zbolela. V takih slučajih je na vsak klic takoj prihitel živinorejcem na pomoč. Petschetov hlapec Čorne je tudi potrdil, da je kritično noč prenočeval pri Petschetu neki brus-č iz Čiimošnjic, ki je po požaru zginil kakor kafra.
Razprava je trajala ves dan do 0 zvečer. Porotniki »o stavljena vprašanja zanikali, nakar je bil Pesti oproščen — Senatu je predsedoval dež. sod. svetnik Kuder, votanta sta' bila viš. sod. svetnik dr. FoerateT in sod. svetnik Hočevar. Obtežbo jo zrstopal nam. drž. pravdnika Kovač, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. česnik.
H-Airj •
r:fT v ponedeljek, dne 26. t. m. je sedela pred poroto Ann Kosova roj. Spora*, pocestnica iz Če-šenic št 1 pri Mirni peči. Državno pravdništvo jo je obtožilo, da je 15. septembra 1928 v Plešivioi zapalila svinjak Janeza Bužge, da je iz tega deja-nia izbruhnil ogenj in upepelil Janezu Bingi kozolec, hlev, šupo in dva svinjaka in napravil škodo v znesku 6.475 Din.
Burno predživljenje požigalke.
Ana Kosova je v svojih mladih letih služila po raznih hišah, dokler se ni seznanila z MIho Kosom, učiteljem v Pirničah ter pri8da z njim ljubavno razmerje. Ko je bil Kos leta 1910. ali 1911 vpokojen, se ie preselil iz Pirnič na svoje posestvo v Plešivici pri Mirni peči, Ana Kosova pa je prišla za njim ter mu gospodinjila. Tako sta živela v divjem zakonu, dokler se nista 14. maja 1931 pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu civilno poročila. Oba sta namreč že preje izstopila iz katoliške vere. Ta zakon pa ni bil srečen ter je Miha Kos 14. novembra 1924 vložil pri okrožnem sodišču v Novem mestu tožbo na razporoko, kar je imelo za posledico, da sta se zakonca 12. januarja 192.5 sporazumno ločila. Že podatki te pravde kažejo Kosovo v zelo slabi luči. Dočim označijo priče Miho Kosa za mirnega in pohlevnega človeka, popisujejo Kosovo kot surovo, nevarno in skrajno hudobno žensko, ki je dobrega moža pretepala ter napadala celo z nožem in sekiro. Zgodilo se je celo, da ga je z nožem v roki silila, da umakne tožbo. Grožnje Ane Kosove so na mehkega moža tako vplivale, da se je udal ter privolil v sporazumno ločitev, dasi je bilo evidentno, da bi Kosova v pravdi podlegla. Da bi se rešil nevarne žene, }e Mihael Kos pri tej priliki izročil Kosovi svoje posestvo v Čeinšu št. 12, ona pa je to takoj prodala in denar zapravila, potem pa se je vrnila k Mihaelu Kosu ter se ni dala od-m-ti od hiše. Za dol o ni prijela, marveč je 1« pohajkovala okrog in popivala. Vlačila se je s cigani, pila »geruš«, kadila cigarete in cigare ter cikala. Nosila je s seboj nož alf nabit samokres v nedrijih, rokavu ali škor-njih. Mučila pa ni le svojega moža, temveč se prepirala z vsemi sosedi v vasi.
Dne 8. decembra 1927 je Miha Kos umrl ter določil za izvršitelja poslednje volje nečaka Franceta Kosa. Pri zapuščinski razpravi pa je Kosova prevzela zapuščino pod pogojem, da poplača d-lgo-ve in izplača volila. Ker je bilo »plačil mnogo, je bilo treba posestvo razkosati in odprodati posamezne dele. Tako je Kosovo domačijo na Pl-šivici kunil sosed Janez Bužga. Po naročilu sodišča ter izvršitelja poslednje voije pa Janez Bužga ni hotel f>" pri Bužgi na Plešivici, da jo pa najbrže samo kupnino izročiti Kosovi, marveč jo je založil pri »p h da tega M verjame. Ostala je potem
'	- ..........• • *- ----pri Lužarjevili do 5 zjutraj, spati ni mogla ter se
je celo noč premetavala na iežišču.
Tudi Marija Zupančič je opazila, da je bila Kosova ko je prišla po vino, vsa rosna, vroča in spehann ter da je imela vso lase rnznvršene in mokre. Ko je pila kozarec vina, se ji je roka kar tresla. Marija Župančič jo je vprašala, kje je bila, ko ji jo tako vroče, Kosova pa ji je rekla^ da je bila v Bifiki vasi.
Orožniki poizvedujejo. Orožniški narednik Luka Jenko, komandir orožniške postaje Mirna peč ki je bil o požaru takoj obveščen, se je nemudnma podal na zasledovanje. Cul je že pred Zupančičevo gostilno v Mirni peči govoriti, da ni zažgal nihče drugi kot Kosova. Ko je zvedel drugo jutro, da je Kosova prenočila pri Lužarjevih ter odšla proti Plešivici, se je podal zn njo ter jo dohitel na poti med Cerov-cem in Cešenjcami. Na vprašanje, kje je prenočila,
Se odvrnila Kosova, da je do "A na 10 spala v losti nad Dolenjo vasjo in železniško postajo, potem pa pri Lužarjevih. No poziv, naj pokaže, kje da
izstopila v Mirni jk-či. kamor je prispel vlak z zamudo 25 minut ob 18 uri 34 minut.
Požar pri Bužgi.
Istega večera okrog %8 pa je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Janeza Bužge — nekdanji Kosovi domačiji — ter mu vpepelil kozolec, dva svinjaka, hlev in šupo ter napravil 6475 Din škode, ki nt krita z zavarovalnino in je mimogrede rečeno zelo nizko cenjena. Goreti je ivričelo v mrvi nad svinjakom ter je bilo, ker ni bil od domačih nihče prej tam. takoj vsakemu jasno, da je ogenj podtaknjen.
Sum pade nn Kosovo.
Ker Ana Kosova ni nikdar skrivala svojega sovraštva do Bužgovih, se je sum seveda takoj obrnil proti njej. Ugotovilo so je, da se je Kosova, ko je prišla v Mimo peč, podala najprej v gostilno Franceta Zupančiča ter izpila tam stoje četrt litra vina. Tam se je rozgovarjala z Miho Novakom in Antonom Jarcrm. Pri tem je kadila cigareto; prižgala jo je z žveplenkami, ki jih je hranila v ne-drljah. Na vprašanje, kam da gre, je Mihaelu Novaku odvrnila, da gre domov v Čvešenjce. Ko je vino izpila, je odšla po cesti proti Dolenji vasi. Ko sta se čez kake četrt ure odpeljala Novak in Jarc proti domu in prispela v Dolenjo vas. jo je slednji še videl, ko je šla nekaj korakov pred njima skozi vas.
Kosova išče alibi.
Ob tri čert na 10 pa se je Kesova pojavila pred hišo Marije Lužar v Mirni peči; poklicala je gosipodinjo in prosila, naj jo pusti v hišo, da ji bo dala za pijačo. Na vprašanje, kaj tu dela in kje Je bila, je odvrnila Kosova, da je ležala na vrtu. Ko ji je Marija Lužar obljubila, da jo vzame pod streho, je šla Kosova v bližnjo Zupančičevo gostilno ter prinesla cd tam pol litra vina. Marija Lužar je takoj opazila, da je Kosova zelo razburjena in prestrašena, bila je razoglava. v obraz je bila zelo rdeča, njeni čevlji pa so bili zelo blatni. Pravila je Lužarici, da je pila pri Zupančiča, da je potem ležala na Lužarjevem vrtu in tam zaspala. Ker jo zebe, bi se rada v hiši pogrela. Mariji Lužar se je pripovedovanje Ane Kosove zdelo čudno; ni verjela, da bi Ano Kosovo zeblo, ker je bila v obraz vsa rdeča; tudi se je zdelo Lužarici nemogoče, da bi bila Ana Kosova ležala na vrtu, ker ni bila njena obleka prav nič mokra in umazana, drsi je omenjenega dne deževalo dopoldne in popoldne ter je bila zemlja vsa razmočena. Kosova je pripovedovala, da je zvedela pri Zupančiču, da

Slovensko planinsko društvo opozarja svoie t'ane, da ima na razpolago le še nekaj planinskih koledarjev za leto 1929. Kdor reflektira na tak koledar, naj se požuri, ker bodo sicer pošli. Novi planinski albumi >Slovenija« t odo tudi kmalu razpro-; dani. Doš'a jc nova pošiljka planinskih znakov, ki so krasno izdelani; mali znaki so posrebreni, cena znakom pa je ista kakor pepreje.
Ob enem naznanjamo, da ostanejo odprte preko zime sledeče koče: Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki planini, ki smo jo nekoliko povečali, (ako, da ne bo več toliko drena o praznikih, kakor do sedaj Ob Bohinjskem jezeru sta odprta in oskrbovana hotel Sv. Janez in hotel Zlatorog.
Hadio
iProgrami Hadfo-r.fuhlfana
Četrtek, 29. novembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Pesnik Franca Albrecht recitira svoje pesmi. — 18 30: Obdelavanje zemlje, predava ing. Rado Lah. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19 30: Zgodovina Slovencev, predava prof. Kranjec. — 20: Komorni trio. Sodelujejo člani kr. opere. Koncertni mojster prof. Ivan Trost (vijolina). soločaHst g. Mueller in dirigent g. Niko Stritof (klavir): 1. J. Brnluns: Andante — Poco piu aniinato, Scherzo (Allegro) Es-dur: Adagio mesto, Finale (Allegro conbrio) 2. A. Dvorak: Allegro molto, Adagio molto o mesto, B-dur: Allegrelto seherzando, Finale (Allegro vi-vaco). Nato citraški večer g. Košmerljeve. — 22: Poročila.
Petek, 30. uoveniln-a: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. - 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Adamič: Ecce dolor, poje zbor »Ljubljane«. Nato simfonični koncert godbe Dravske divizije. — 22. Poročila.
"Drugi programi
Četrtek, 29. novembra. Zagreb: 17.30 Poljuden koncert s sopranskimi
solospevi. — 19.30 Prenos iz Prage: Simfonični koncert. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 19.30 Simfonični koncert. Brahms: Serenada, a-dur, Bach: Koncert, d-mol, Schubert: Simfonija št. 3.
—	Leipzig: 20 Uverture in arije iz oper. — Stutt-sart: 20.15 Simfoničen koncert; nato jazz-glasba. — Boru: 17 Orkestralna glasba. — 20 Zabavni večer.
—	Katovice: 20.30 Prenos koncerta lahke glasbe iz Varšave. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. — 20.45 Puccini: »Turandot«, opera. — Berlin: 20 Koncert. — 20.30 Literarna ura; nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert kvarteta. — 16 Koncert godalnega kvarteta. — 20.15 Kaiser: »Železni Kristus«, opera. — Miinchen: 20.30 Iz modeme literature. — 21 Komorni koncert. — Milan: 20.^0 Mascagni: »Amica«, opera. — Budapest: 12.20 Klavirski koncert. — 18.20 Zabavna orkestralna glasba. — 20.40 Instrumentalni in vokalni koncert. — 22.15 Koncert ciganske kapele.
Nassnanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Četrtek, 29. novembra: »Živi mrtvec.« Red A. Petek, 10. novembra: Zaprto.
OPERA: Začetek ob pol 2(1.
Četrtek. 29. novembra: Zaprto (genernlka) Petek, 30. novembra: »Lepa Vida.« Slavnostne predstava. Premijerski abonma.
MaršJuorsteo gledališče
Četrtek, 29. novembra ob 20: »Adieu Mirni«-. Ab. A.
i Petek, 30. novembra. Zaprto.
■
i :Prireditve in društvene vesti
Parlament in avtonomija je naslov predavanju, ki bo nocoj ob pol 8 v dvorani šempeterske »Prosvete«. Somišljeniki iskreno vabljeni.
»Ljubljana«. Danos zvečer ob 8 vaja za mešan zbor. Radi jutrišnjega nastopa udeležba obvezna. — Pevovodja.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo ima danes 29. t. m. ob četrt na 21 v Rokodelskem domu (druga soba) svoj prijateljski sestanek. Na svidenje! — Odbor.
Naše difaštvo
J. k. a. d. »Danica« ima v petek, 30. t. m., ob
8 zvečer svoj redni društveni sestanek. Udeležba je za vse člane obvezna. — Odbor.
sodišču. To je hudo ujezilo Kosovo, ki je upala, da bo denar lahko zapravila še bolj pa Je zasovražila Janeza Ruž/ro, ko ji ni dovolil, da bi še naprej stanovala v hiši, ki jo je kupil od nje. Pogosto mu Je pravila, da ga bo spravila s hribčka, kadar pa se je hudo ujezila, je pa kar odkrito grozila s požigom.
Kosova groii.
Tako je 19. julija 1 ?'2H grozila Neži Bužpa — 2e'ii Janeza Bužge —, da je pri njih že gorelo in da bo še gorelo in da jih bo spravila na beraško palico. (Pred 2 letoma je namreč strela udarila v skedenj Janeza Bužge ter ga zažgala.) V soboto, dno, 15. septembra 1928 bi se pred okrajnim sodiščem v Novem mestu imela vršiti glavna razprava v tožbi radi razžaljenja časti, ki jo je dvignila Neža Bužga proti Kosovi. Ana Kosova se je sicer od opijala v Novo mesto že zjutraj, j« pa narok, ki je bil določon ob 2 popoldne, zamudila. Ker se tudi zas. obtožlleljica ni zglasila pri sodišču, se je postopanje ustavilo po 5 46 k. pr. Ana Kosova »e Je nn to z večernim vlakom odpeljala domov ter
Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-tracc, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilj po čudovito nizkih
cenah pri KAROLU PREIS,
MARIFOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonjl	Ceniki zastonj!
v večjem teritoriju Slovenije — se s strankami vred da v najem ali tudi proda. — Cenjene ponudbe pod značko »DOBRA BODOČNOST« št. 11.667 na upravo »Slovenca«.
0BLE3TE SI VSAK PETEK!
Reklamne cene: svežih morskih, sladkovodnih živih rib ter namočene polenovke in špecerijskega blaga!
F. R. Kovačič
Ljubljana — Miklošičeva ccsta št. 32 (palača Pokojninskega zavoda)
je v prvi vrsti potrebno, da se ohranite prehlada. Za to pa potrebujete zimsko perilo, noga-vicc, vesto ali ptdover, volneni šal, dobro obleko in plašč. Vse to si nabavite najboljše in po zelo nizki ceni v priznano solidni trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.

Ko bodeš kupoval
liritsssioiic fn gramofonske piošCe,
ne pozabi, da je
največja zaloga teh predmetov v Palčiči Pokojn nskega zavoda na Miklošičevi cesti štev. 34.
1. RasDcrgcr
UuMiana.
Špecijalna in ^ajvcffa trgovina gramoiojtlfe.
Velikanska izbira! Samo kvalitetno Idago.
Zaloga:
500 aparatov in 15.000 prvovrstnih, električno posnetih plošč
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic s« računajo više.
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ilužbodobe
Jedonoša
z lepo pisavo, se takoi sprejme. Restavracija pri »Črnem Orlu«, Maribor.
Knjigovodkinjo
:-: korespondentinjo
- veščo italijanščine in nemščine - sprejmemo. Stenočrafistkc prednost. -Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in pogojev pod »Samostojna« št. 11.653 na upravo »Slov.«
Hlapec
pošten in marljiv, vajen vsakega kmetskega dela, se išče za župnišče. -Ponudbe na upravo Slov. pod »Hlapec« št. 11.682.
Krojaški pomočnik
za velike in male kose, želi, če mogoče, trajno delo - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.686.
Iščem mesta
kot pomagalka v kuhinji v kaki večji restavraciji 07.ir. večii gostilni ali tudi pri boliši privatni družini. Nastop takoj. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Marljiva«.
Inkasant
agilen, z garancijo, se sprejme takoj za mesto Maribor in okolico. Na->lov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Pletilja
samostojna in izurjena za pletenje žemparjev, nogavic itd. se sprejme takoj. Hrana in vsa oskrba v hiši. - Ivan Lavrič, trg. meš. blaga, Cerknica pri Rakeku.
Šivilja za popravila
perila se sprejme. Naslov v upravi pod št. 11.700.
Krojaškega vajenca
sprejme Josip Arhar, Št. Vid 68 n. Ljubljano.
Iščem službo
odvetniškega
koncipienta
s 1. januarjem 1929. Sem doktor prava in končam v decembru t. 1. enoletno sodno prakso. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod > Koncipient«.
Službo kuharice
v župnišču ali kaj slič-nega želim s 1. decembrom ali pozneje. Naslov v upravi Slov., Maribor,
Organist - pevovodja
po fašistih pregnan rojak iz Vipave, želi mesta — najraje tam, kjer bi tudi dobil mesto občinskega tajnika. - Naslov v upravi Slovenca v Mariboru.
Svarilo.
P. n. gg. lastnike pisalnih strojev opozarjam tem potom, da Julij Golob ni pri meni v službi. Isti naj se takoj ovadi pri prvi orožniški postaji. - L. Baraga - Ljubljara, Šelen-burgova ulica 6.
Trisobno stanovanje
zdravo, s pritiklinami, je takoj na razpolago. Nova hiša, nasproti vhoda nove cerkve v Šiški.
Sobo in kuhinjo
event. tudi kabinet - v Ljubljani ali periferiji za 1. februar iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Mir« št. 11.694 upravi.
Solnčno stanovanje lepo, in majhen vrt dobi zastonj za dve leti, po dogovoru tudi za delj časa, mirna stranka za eno ali dve osebi v lepem, večjem kraju na Štaierskem, katera bi posodila 10.000 Din po 10% obresti. Električna luč, železn. postaja. Denar se v dveh letih vrne. Dopisi pod št. 11.501 Slovcncu.
t
Otvoritev
novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 4. decembra. - Vsak profesor poučuje izključno samo svoj ma-terni jezik. - Šola za jezike po metodi Berlitz. Kralja Petra trg 8/1.
Stanovanja
Za 1. december
oddam brezplačno stano- ] vanje, renovirano, z vr- j tom, v vili, stranki, ki | posodi primeren kapital. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 11.655.
Lep velik lokal
v sredi mesta oddam takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.435,
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam
fio povzetiu naimanj 5 kg ikoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beii puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-ra peria. Zagreb Ilica 82
Prcšanega sena
cirka 8000 kg - lepega, mešanega z deteljo, prodam po 1.25 Din za kilo franco vagon. - Ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 11.668.
Peč za žaganj'e
mladega psička volčje pasme in več praznili zabojev proda Jančigaj, Ljubljana, Zgornja Šiška.
Prodam hišo
z vrtom Cena 21.000 Din. Spodnje Pirn:če 15. Poizve se istotam.
Godbe, pozor!
' Pihala ceno naprodaj. -Naslov v upravi 11.699.
Šivilja
išče službo. Gre tudi kot delavka v tovarno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.687.
Na stanovanje
sprejmem pošteno in snažno gospodično za 100 Din. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.685.
Stanovanje
soba in kuhinja — blizu dolenjskega kolodvora — se odda. - Ponudbe pod »Stanovanje« upravi lista.
Meblirano sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo -oddam solidnemu gospodu s 15. decembrom. — Naslov v upravi št. 11.663.
Lepo stanovanje
dveh sob, predsobe, kuhinje, shrambe, pritiklin, se takoj odda mirni stranki. - Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.623.
Lepo sobico
oddam v centru dvema dijakoma. - Naslov pove Slovenec pod št. 11.698.
Krasna vila na Bledu
vsa meblovana in z velikim vrtom, se zelo ugodno proda ali zamenja za hišo v mestu. Nova hiša, 7 sob z velikim vrtom in gozdom ob dolenjski železnici za 55.000 Din. -Posestvo z delavnico v bližini Ljubljane za Din 140.0"0. Večja hiša ob kamniški železnici za 75.000 Din.
Staroznana gostilna
v Ljubljani, kakor tudi več trgovskih in dru*:h hiš ter vil je naprodaj pri Realitetni pisarni Društva hišnih posestnikov v Ljubliani. Salen-drova ulica 6.
V Mariboru!
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-fumerije, papirja, čevlj. potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
Bukova drva
krasna, zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobav prompt-no Čebin, Wollova ul. 1.
Telefon 2056.
Stalna umetniška
razstava slik
Velika izbira vsakovrstnih okvirjev. Lepa novo-došla darila za Miklavža in Božič. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Perie
vsako množino, čižčcno, neizčiščeno. nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Mcd-jimurje.
Lepe konje
na gugalnicah izdeluje in prodaja po nizki ceni Slavič Franc, tapetnik -Emonska cesta 10.
Jako ugodna prilika
se nudi zakonskemu paru brez otrok, ki razpolaga s primernim kapitalom, za prevzem zelo dobro vpeljanega vino-toča in gostilne na glavni cesti, v sredini mesta, velik promet. - Pismene ponudbe na upravo Slovenca pod značko »Nobenih novih investicij«.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje spreiema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14
Najboljšo polenovko
namočeno, dobite pri 1. Buzzoliniju - delikatesna trgovina, Ljubljana.
Pletilja
sprejme vsakovrstno delo na dom. - Naslov pove uprava pod štev. 11.666.

DECEMBER
4
OTVOaiTšV
novih toFu.lov frn'icoSčine, itiilij inSfilne nemščino, mv glcgfino in za cbu lekcijo S' la za ez ko po METODI BERLITZ Kialja 1'otra trg 8.
Koks
suh. 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
Namočena polenovka
vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28.
Prodam psa
prave volčje pasme, 7 mesecev star. — Alojzij Bernik, Škofja Loka 54.
al i za dežnike, predstavke k peč' m posode z* premog, kurilne garniture dimne cevi in dimna kolena. železne pe i in šte-diluiki najceneje pri
Fr.Siupica.železnna
Ljubljana, Gotpcsvetska c.1
Zahtevajte znamko
„TREYORN"
Galoše in snežni čevlji

Koruzo za Krmo
oddala najrenej« relptnrovlm« J.lta In moke I
a. volk. Ltubitano
Keslieva cest« St. 42.
nimajo tekmeca
Sijajen zaslužek
zastopnikom cele države: nad 100 Din dnevnega in-kaso in velika provizija. Sezonski predmet.
»USPJEH« Beograd, Dračka 9.
Otvoritveno naznanilo
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila 29. novembra
špecijaino trgovino sanitetnih potrebščin
vseh vrst bandaž, kilnih in trebušnih pasov, vse pripomočke za nego porodnic in dojenčkov, vse vrste Gumi stvari, ter parfumerijo.
Posebno se pa priporočam cenj. damam za nabavo Guminogavic ter gumijastih bočnih oblikovalcev po najnižjih cenah.
Za cenjeni obisk se priporoča
Ljubljana Aclsla BeSCdnlk Šelenburgova 6
Ceneiie kol nri	V
RAZPRODAJAH
se aobi vsakovrstno manu/akturno blago samo D/i
TRPIN, MARIBOR. Glaom trg Heo. 17. j
Zahtevajte brezplačni cenik.
Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
Din 98*—
3 letno jamstvo.
14 dni na poskušnjo. ako ne odgovarja, se vrne denar.
Anton Kiffmann Maribor št. 40/b.
Specijalist za samo bol|Še švicarske ure.
Cenik brezplačno.
13
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
(The lost icorld.)
Roman.
Profesor je zapihal kakor besen vol. To pa je že res preveč, gospod!« je rekel. »Neverjetno, kake vidike mi odpirate. Omehčanje možganov! Duševna omejenost! Človek bi se kar za glavo prijel!«
Presmešen je bil, da bi se radi tega jezil. Čemu bi se sploh po nepotrebnem napenjal! Če bi hotel sploh biti hud na profesorja, ne bi nikoli prišel iz jeze: toliko povodov za njo je neprestano nudil. Radi tega sem se le utrujeno nasmehnil. »Čudno se mi je zdelo, da je ta človek tako droben.«
»Poglejte sem!« je zaklical, se sklonil nad sliko in v njo uprl kakor klobaso debel, kocinast prst. :>Ali vidite te rastline za živaljo? Najbrž mislite, da je to regrat ali nemara karfijola, kaj? No, gospod, v resnici pa je to stara bela palma, ki postane 50 do 60 čevljev visoka. Mar ne vidite, da je človek namenoma upodobljen na sliki? Seveda se ni mogel slikar osebno postaviti pred strašilo in ga risati, ne da bi tvegal življenje. Narisal je sebe samega šele pozneje, da izrazi razmerje med eno in drugo velikostjo. Bil je, recimo, nekako čez pet čevljev visok. Drevo je vsaj desetkrat višje. Kaj torej sledi odtod?«
»Oče nebeški!« sem vzkliknil, : Mislite torej, da je bila ta pošast... saj bi bil potem še kolodvor v Charinf? Crossu komaj zadosti velik kot brlog za tako velikansko zverino!«
»i>rez pretiravanja lahko smatramo, da je to popolnoma dorastla, dobro razvita žival,« je pripomnil zadovoljno profesor.
»A vendar ne smemo na glavo postaviti celokupne
Za Jugoslovansko tiskarno * Ltubliani; Haiei Cet.
človeške izkušnje radi edine samcate risbe... (obrnil sem med tem nahitro naslednje liste in se prepričal, da ni v zvezku ničesar več) ... edine samcate risbe nekega amerikanskega potujočega slikarja, ki jo je morebiti ustvaril pod vplivom hašiša, v mrzlici ali zgolj zato, da zadosti lastni čudni domišljiji. Kot znanstvenik ne morete braniti slične domneve.«
Namesto odgovora je potegnil profesor neko knjigo s police.
-.Tukaj imate sijajno razpravo mojega nadarjenega prijatelja Ray Lankestera!« je rekel. »V njej je neka, za vas vsekakor zanimiva slika. Aha, jo že imam. Zraven je zapisano: ,Približna zunanjost stego-saura iz Jurske dobe'. Zadn;a noga sama je pri njem dvakrat daljša kakor odrasel človek. No, kaj porečete k temu?«
Ponudil mi je odprto knjigo. Osupnil sem. ko sem zagledal sliko. Ta umetno sestavljena žival iz davno pretečenih časov je nedvomno kazala veliko sličnost z risbo nepoznanega Amerikanca.
»To je res zanimivo,« sem rekel.
»Ali še vendar nočete priznati, da to odloča vprašanje?«
»Sliki se res nedvomno strinjata, ali Amerikanec je lahko videl slično sliko pa jo ohranil v spominu, to bi se prav lahko dogodilo človeku v pijanski blaznosti.«
»No, dobro,« je rekel profesor prijazno. »Naj pri tem ostane. Zdaj pa poglejte, prosim, to kost.« Ponudil mi je kost, ki je bila, kakor je poprej omenil, med zapuščino rajnega Amerikanca. Merila je kakih šest palcev1 in je bila debelejša od mojega palca. Na enem koncu se je še poznal oslanek posušenega hrustanca.
! 12 inthes (palcev) tvorijo en augl. čevelj (foot), ki meri 30.48 eni.
»Kateri izmed nam poznanih živali pripada ta kost?« je vprašal profesor.
Pazno sem jo ogledal in poizkušal oživiti spomin na nekatere napolpozabljene podatke.
»Mogoče je to človeška jako debela ključnica?« Profesor je mahnil z roko v znak globokega zaničevanja.
»Človeška ključnica je upognjena. Ta kost pa je ravna. Na njeni zgornji ploskvi se nahaja rupa, ki dokazuje, da je ležala tu močna mišica. Kaj takega ne bi dobili pri ključnici.«
»Potem pa moram priznati, da ne vem, kaj je.«
»Ni se vam treba sramovati, če razkrinkate svoje neznanje, zakaj prepričan sem, da ne bi bili v stanju tudi vsi številni znanstveniki v South Kensingtonskem muzeju podati točen odgovor na moje vprašanje.« Dobil je potem iz okrogle lekarnarske škatljice kakor grah drobno koščico. »V kolikor lahko sklepam, odgovarja ta le človeška kost oni, ki jo držite. Zdaj si torej lahko predstavljate velikost te živali. Hrustanec vam nudi dokaz, da ni to okamenina, temveč kost zdaj živečega bitja. Kaj pravite k temu?«
»Nedvomno ima slon ...« — Profesor se je spačil kakor od bolečin.
»Oh, samo tega ne! Človek bi mislil, da celo pri sedanjem stanju našega ljudskega šolstva ...«
»No dobro,« sem ga prekinil, »potem bo to kaka druga velika južnoamerikanska žival, na primer tapir.«
»Bodite prepričani, mladi gospod, da vsaj za silo poznam temeljne pojme svoje stroke. Ta kost prav ničesar nima opravili s tapirjem ali katerimkoli drugim, iz zoologije poznanim stvorom. Pripada jako veliki, jako močni in — vkolikor smemo sklepati — jako divji zveri, ki živi še sedaj na zemlji, ne da bi znanost o tem kaj vedela. Ali sc šc niste prepričali?
»Stvar me vsekakor globoko zanima.«
8
»—i«— m »j »l. ., 2 c ^ N<
Z. C ^ > 3
o »£■ s-
O&Sh-.N St. H t— </>< B Ti s? s- N O «
K nu ©
- N1 JJN«
< <CST2.
<"D S • p<r n £3 o %
s 5 ji;
m rt) $ GTQ
• N r- o
* &
ti
o i Ec5° 5'1 o 5'a S
• N* , <
•S S I n
s P
x- c Cira
V rt O n
Bp&i -
P- , r-fo«? CT u> n
K S S
cmb : " m -j N p 3, O S ™ *
-on r "
ŽŠ
M —l •
^ S OJmoi
irrtaialeh di ti. Knlovcc.
Urednik: Miha Krek.