Ljubljana, v petek 27. novembra. XVIII leto, 1885 Iihaja vsak dan ive4tor, iiimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri j sko-ogorsko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijan o brez pošiljanja na doin za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gkl. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za četrt leta. — Za tujo deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje te od cetiristopoo petit-vrate po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni st v o je v Rudolfa Kirbiša hiii, „Gledaliftka stolba". Upravo i it vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. Vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpvdvnistvo „Slov. Naroda". Kralj Alfonso XII. t- V krasnem gradu Prado blizu Madrida umrl je predvčerajnim španjski kralj, krepko-mladi Alfonso, knteremu je še treh dni neaostajalo, da bi izpolnil šele osemindvajset let. Bil je jedini sin kraljice Isabelle II., katera je bila hči kralja Ferdinanda VII. (1808—1833) in ki se je 1846. leta bila poročila s svojim stričnikom Franom Assiškim. Revolucija je Isabello vrgla s prestola 30. dne septembra 1868. Jednajstletni Alfonso z naslovom princa Asturiškega prišel je na to s svojimi roditelji na Dunai in bil do 1874. leta v naukih v TerzijanišČi. Istega leta 28. novembra, ko je bil polnoletnim proglašen, se je 1. decembra objavil za jedinega pravega monarha Španije, ker se je njemu v prid še 25. junija 1870. leta bila prestolu odpovedala mati Isabella iz dinastije burbonske. Ko se je odpovedal bil tudi kralj Amadeus in je vso svojo nemoč doživela vlada republiška nasproti Karlistom, izrekla se je vsa vojska za Alfonsa in ta je slovesno prišel v Madrid 14. januvarja 1875. ter imenoval Canovasa del Častilo predsednikom novega ministerstva. Proti Karlistom je sam prevzel prvo velenje in jih je tudi prftiral čez mejo na Francosko. Razkraljica Isabella je prišla v Španijo, kar prebivalstvu ni bilo ljubo, in zato je dežela zopet ostavila, ko se je bil Alfonzo poročil 1878. leta 23. januvarja s princesinjo Marijo de las Mercedes, katera pa je umrla že po petih mesecih. Oktobra meseca se je skupila zarota proti Alfonsu in hotela ga usmrtiti po delavci Juan Olivi, kar pa je izpodletelo. V 29. dan novembra 1879 poročil se je Alfonso drugič zMarijo Kristino, hčerjo avstrijskega nadvojvode Karla Ferdinanda, brata nadvojvode Albrehta. Mesec potem že je drugi delavec streljal na kralja in kraljico. Na Dunaji je bil zadnjič 1883. leta v električni izložbi. Na potu v svojo kraljevino ustavil se je pri manevrih ob Renu in tu mu je cesar Viljem podelil 15. polk pruskih ulancev. To je bilo uzrok, da ga je Pariz vzprejel z zaničevanjem, ko je 29. septembra vanj došel; klicala mu je množica: „A bas V Ulan prusse!" Demonstracije, ki jih je Alfonso v dveh dneh svojega bivanja trpel v Parizu, podkurile so mu tudi sovražnike na Španjskem, da so začeli agitovati proti njemu. Kralj to videč, znal si je pomagati s tem, da je predrugačil svojo vlado. Alfonso, ki je imel dobro in rahločutno srce, videl je zadnja leta svojo dežele v velikih nezgodah, v znanih potresih in v uničujoči, strašni koleri. Temu ne premfrnemu, niti presrečnemu življenju storila je konec smrt, katera se je v Alfonsu že delj časa napovedovala. Bil je umrši kralj jako duhovit mož in ljubezniv značaj, kar se je zlasti pokazalo letos, ko je pogumno hodil mej kolero, saino da bi tolažil obupano prebivalstvo. Njegova osoba jo bila v stanu, blažilno uplivati na strasti, ki po Španjskem rujejo proti redu in miru. To je sedaj drugače; ker je umrl mladi in simpatični Bur-bon, ker nema nobenega možkega naslednika, nego le dve hčerki v nežni mladosti, zato navstane za Španjsko vprašanje, ki je počivalo deset let, znova. Navstal bode boj za vprašanje: ali monarhija ali republika, Alfonsisti ali Karlisti ? Morebiti se odobri črtež Alfonsa, katerega je vedno skrb morila za nasledstvo Bvoje, morebiti se Alfonzisti in Karlisti združijo ter ukrenejo zaroko Alionsove hčerke, petletne Marije s sinom Karlosovim, petnajstletnim princem don Jayme-om. Toda le-ta je klerikalizmu tako udan, da se od njega gotovo obrnejo vsi liberalni pristaši umrlega kralja, tako da se potem ti monarhisti združijo z republikanci in da silovit boj navstane mej burbonskem rodom ter mej republikanci. Ti slednji so neizprosni. Boja se ne plašijo z zvezanimi monarhisti, tem manj, ako se bodo burbonci, kar se tudi najbrž zgodi, mej sabo prepirali. Tako je za Španijo prišel čas, ki ima pod prozorno tančico za njo brez števila najhujših nevarnosti, krdelo najobsežnisih nadlog. A tudi vsa druga Evropa gleda sedaj na zahod. Ali se francoski republiki pridruži jednaka državno-pravna tovarišica, — to vprašanje je prevažno za monarhično Evropo In tako boderao z isto napetostjo pričakovali poročil z zahoda, kakor jih z južnega bojišča. Ćas je resen. Vojna. „Stalna je le prememba!" Duhoviti ta izrek ponavlja se dan na dan pred našimi očmi. Jedva je osem let, ko Srbi v krvavi bitki pri Djuisu ulegli pod turško silo. Takrat poslali so Madjarji zmagovalnemu Abdul-Kerimu častno sablo. Letos, ko je vnanji minister grof Kalnokv v ogerski delegaciji naznanil, da je Srbija Bolgarskej napovedala boj, klicali so Madjari navdušeno „Eljenl" Imeli so dovolj povoda, z eljen-klici pozdravljati vojno mej bratskima narodoma, mej Srbi in Bolgari. Z okupacijo Bosne in Ileicegovine potisnili so bili klin mej Jugoslovane in ta vojna m«j Bolgari in Srbi je obetala, rla se ta klin še razširi in po-vekša, kajti madjarski politiki bili so preverjeni, da bodo dobro oboroženi in izvežbani Srbi lahko zmagali in da so bode s tem madjarski upliv, ki jo mlado srbsko kraljevino že zaplel v svoje mreže, razširil do Soiije. Pa prišlo je drugače. Jednajstdnevna vojna je skoro pri kraji, imela pa je vse drngačeu izid, nego so si mogotci v Budimpešti domišljali. Prejšnjih navdušenih eljen-klieev ni več čuti in madjarski listi, ki so še nedavno kralja Milana v zvezde kovali, že naglašajo, da nikakor ne treba, da bi se za Milana potezali, temveč, da je dovolj, ako se v Belemgradu ohrani dosedanji madjarski upliv. To pa bodo težko. Vsa Srbska dobro ve, da Božična noč v Sakramentovej dolini. Kalifomska povest. (Spisal Brot H u rte, poslovenil Vinko.) (Dalje.) „Gotovo, žena, ti imaš prav!" ... Da, tako je ... se ve da neso nič druzega nego drhal lenih, izpitih postopačev, in Dick Bullen, ta je najhujši mej njimi ... Da jim kaj takega pride na um . . . ulomiti v hišo, kjer je bolezen in nič jesti . . . Saj sem tudi njemu to povedal — . . . Bullen, ti si gotovo pijan do nezavesti ali pa nor, da le misliti moreš na kaj takega!. . .! Staples, dejal sem, ali so to spodobi, Staples? Bodi vonder pameten in ne hodi vrišča delat v hišo, kjer so bolni ljudje!. . . A na vsak način hoteli so semkaj . . . na vsak način! Pa saj ni druzega pričakovati od take soderge! Glasen smeh v sobi sedečih mož oglasi se temu nesrečnemu razlaganju. Se je li to čulo v kuhinji, ali pa če so družici starega pošli vsi drugi pripomočki, s katerimi so izraža nevolja in zaničevanje, tega ne morem povedati, a najedenkrat sc se neka vrata zadaj na vso moč zaprla. Jeden uip pozneje se je stari zopet pokazal — srečen, da ne ve za uzrok, ki je bil vzbudil zadnji pojav veselosti, in zategadelj prikupljivo smehljajoč se. „Moja stara je rekla, da gre malo tja h gospć Mac-Faddenovej kako stvar pomenit se ž njo." Tako jim razloži z bodro malomarnostjo ter sede k mizi. Čudno, uprav tega veselega dogodka je trebalo, da je prešla zadrega, ki je že jela mučiti zbrane dečake. 'A njih gostilnikom vrnila se je tudi prirojena jim veselost. Moja namera ni, opisati veselje tega večera. Zvedavi čitatelj naj bode zadovoljen z zatrdilom, da je zabavo bolj pozno zvečer označevala ista duhovita tinost, ista blagočestna vzdržljivost, isti fini ukus, ista govorniška določnost in ista logična pič-lost, ki jednaka moška društva odlikuje v civilizo-vanih deželah in pri ugodnejših razmerah. Ker ni bilo nič kozarcev, jih tudi nič pobili neso; in ker žganih pijač ni bilo na prebitek, te reči tudi neso nič po nepotrebnem razlivali po mizi in po tleh. Bilo je žo blizu polunoči, ko so se prenehale gosti. „Čuj!" voli Dick Bullen s povzdigneno roko. „Oče! oče!" oglasi se Johnnvjev klic tožeče iz sosednjega prostora. Starec plane kvišku ter izgine v pregraji. Takoj na to se vrne. „Trganje ga zopet hudo muči," razjasni jim; „treba ga bode drgniti." Prijel je veliko steklenico za vvhiskv, ki je stala na mizi, ter ju potresel. Bila je prazna. Dick Bullen svojo kositerno kupo smehljaje se v zadregi porine od sebe. Ostali store ravno tako. Starec pregleda vsebino kup ter pravi tolažeč: „Mislim, da bode to popolnem zadosti . . . saj tako malo potrebuje . . , Zdaj se pa jeden lup sami zabavljajte, jaz se takoj zopet vrnem." S temi besedami je izginil v malem sosednjem prostoru s staro flanelasto srajco in \vhiskyjem. — Vrata so se slabo zapirala in zato je bilo slišati sledeči razgovor: „No, sinček, kje pa te najbolj boli?" „Ćasih tukaj-te, časih pa tukaj-le . . . najbolj pa od tukaj pa do tukaj . . . Tukaj drgnite, oče.u Za tem nastali molk je nekako pravil, da je stari imel opraviti z drgnonjem. Potem jo Jolinnv nadaljeval: n Ali vam je kaj kratek r;is notri, oče V" -Da. kratek čas, sinček." (Dalje prlb.) bo Madjari Milana tako dolgo hujskali, da je naposled vojno napovedal, znana je štiri ure trajajoča avdijenca grofa Andrassvja--—, na drobno se pripoveduje s kakimi sredstvi in obljubami se je delovalo, naravno je torej, da sedaj v Belemgradu vse preklinja madjarski upliv, kajti od vseh bleste-čih obljub ni se izpolnila niti jedna in namesto domišljane slave, stoka Srbija pod težo nesrečne vojne in mora trpeti vso grozo in žalost izvirajočo iz ne-vspešnih krvavih porazov. Žalostna je vsa Srbska, posebno tužen pa je Belgrad in sleharnerau čita se nesreča domovine z obraza. In kaj bi ne, saj je vest o porazu prišla tako nepričakovano 1 Dvajset ur po osodepolni bitki pred Slivnico ni glavni stan srbski poslal nobenega poročila v Beligrad, vse je torej mislilo da se ni pripetilo nič odločilnega. Ko je torej došla vest o popolnem porazu Srbov, prevzela je vsakega podvojena žalost in kraljica Natalija prestrašila se je tako silno, da se je zgrudila na tla in da so jo morali takoj položiti v postelj. H kratu s to žalostno novico pa so pričeli prihajati žive priče srbske nesreče, brezštevilni ranjenci. Do sedaj jih je že nad GOOO. Vse bolnice so prenapolnjene, a vedno dohajajo novi. Ni ga več prostora, ni pa tudi zdravnikov, ne zdravil, inanka najpotrebnejšega, celo led mora se dovažati iz Zemuna. Britki občutki morajo navdajati vsakega Srba, ko gleda to nepopisno bedo in zazre lice onega, „ki kriv moritve je velike", a ima še toliko predrznosti, da se vrača v Beligrad, v mesto žalosti, kajti baš Belgrajskt polk bil je na bojišči skoro popolnem uničen in skoro vsaka obitelj obžaluje izgubo svojega sina. Vrhu tega pa še negotovost, kaj bode sedaj? Res. da se je srbskim četam dal ukaz, naj ustavijo bojevanje, a boj vender še ni prenehal in Bolgari že neso vsprejeli predlaganega premirja, temveč so danes bržkone že zajeli važno mes o Pirot. Bolgari tudi premi rja ne morejo pripoznati, dokler zadnji Srb ne ostavi Bolgarske. Druge srbske čete so se že vse umaknile, voj Lješaninov pa neprestano bom-barduje in naskakuje trdnjavo Vidinsko, bodisi, da rečenega ukaza ni dobil, bodisi, da ga vodijo drugi nagibi. Zategadelj ni pričakovati obestranskega premirja, dokler se Lješanin ne umakne. Jutranji dan nam morebiti v tem že donese kaj gotovega. Za danes le še naslednja brzojavna poročila: Se mlin 26, novembra. Jako se dvomi, da bi bila poročila o srbskih zmagali, ki so se širila, resnična. Vsekako so pretirana. Belgrad 25. novembra. Da je kralj vsled posredovanja vlastij pripravljen skleniti premirje, je gotovo. Ne ve se pa, ali so Bolgari tudi teh mislij. Bukarešt 25. novembra, zvečer. Srbi so ponovili napad na Vidin, toda brez vspeha. Belgrad 25. novembra. Včeraj bili so celi dan boji pri Caribrodu in Pirotu z menjajočimi vspehi. Nazadnje so se Bolgari morali vrniti v predvčerajšnje postojanke. Srbski glavni stan je še ostal v Pirotu. Srbi so se na vsej progi umaknili na srbsko zemlje. O generalu Lješaninu ni nikakega poročila Misli se, da se je umaknil na srbsko zemljo, da bi mu Bolgari ne zastavili pota. Bolgarov in Rumelijcev je nad 70.000, Srbi so v manjšini ter imaju le kakih 50.000 mož. London 25. novembra. Turčija priporočila je Bolgarom premirje, ako Srbi popolnem izpraznijo bolgarsko ozemlje, v kar je srbska vlada privolila. Angleški časopisi vedno ostreje obsojajo postopanje kralja Milana. Budimpešta 2G. novembra. V tukajšnjih parlamentarnih krogih mislijo, da bode Avstrija za-sela Srbijo, ko bi srbska opozicija skušala prouzro čiti kako ustajo. V ta namen se bode mobilizovalo 40.000 mož. Avstrijska vojska pa ne bode imela namena varovati Milana ali bojevati se z Bolgari, ampak varovala bo samo avstrijski upliv v Srbiji. Darnistadt ~G. novembra. Princ Aleksander Hesenski dobil je iz Caribroda danes sledeči telegrami: Prestopili smo mejo in prodiramo proti Pirotu. Bolgarija izimši Vidin, očišćena Srbov. Oba sva zdrava. Fran Josip Battenberg. Belgrad 25. novembra. Misli se, da bode ministerstvo Garašaninovo dalo ostavko in se bode Krističu naročilo sestaviti novo reakcijonarno ministerstvo. Plovdiv 25, novembra. Danes so tri sto ujetih Srbov z dvema častnikoma sem pripeljali. Mej ujetimi je mnogo Bolgarov iz Pirotske okolice Pirot 26. novembra. Včeraj zvečer došla je v srbski glavni stan telegrafična zahteva velevlastij, da se ustavi vojevanje z izjavo, da se je jednako zahtevanje poslalo tudi bolgarskemu knezu. Po več-umem posvetovanji se je sklenilo ustanoviti boj. V tem so pa včeraj pozno Bolgari pri Caribrodu napali srbske predstraže. Danes zjutraj poslali so Srhi podpolkovnika Cincarmarkoviča kot parlamentarja k Bolgarom. Bolgarski polkovnik mu je odgovoril, da nema nikakega povelja. Tedaj traje vojna dalje vkljub posredovanju vlastij. Kralj in ministerski predsednik odšla sta v Beligrad. Glavno poveljništvo nad vso vojsko pri Niši nad štirimi divizijami, prevzel je polkovnik Topalovič. Sofija 25. novembra, 4. uri 40 minut. Bolgarski vojaki so pozdravili ministra vnanjih zadev Čanova, ko je danes zjutraj prišel v glavni stan in se je bila razširila vest, da Srbi p osijo miru: „Nič miru! Vojna sovražniku! Naprej!" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. novembra. Kakor drugi, tako se je tudi reski deželni zbor predvčeraj otvoril. Najvišji deželni maršal knez Lobkovic pozdravil je poslance v češčini in nemščini in izražal nado, da bode delovanje deželnega zbora vzlic kratkemu času, ki mu je odločen, vspešno. Priporočal je zmernost, da bode delo zborovo plodonosno. V svojem govoru se je spominjal pokojnega kardinala Schvvarzenberga. Občevanje poslancev obeh strank pa je bilo jako hladno. Videlo se je, kako hudo nasprotje vlada mej njimi. Poslanca Knotza ni bilo v prvej seji. — Klub čeških deželnih poslancev volil je dr. Blegra predsednikom, Zeit-hammerja in Trojana njega namestnikoma. Viiaiije ili so drug na drugega, da se je škandal prenesel šo na ulico, ko je župan velel, da se galerija izprazni. Levica je hotela, da bi se o podružnikih (consorti) v zbornici razpravljalo, ne da bi to vprašanje bilo na dnevnem redu. Desnica pa tega ni hotela in je pod vodstvom podžupana Dimerja zapustila zbornico in so tako liberalci sami v dvorani ostali z dolgim nosom, ker so bili nesklepčni. To dejanje desnice bil jim je sedaj najhuji udarec pred volitvami, kaj tacega se ni od 1868. leta do sedaj pripetilo; slaba stvar se sama nad seboj maščuje. Priziv mestnega magistrata proti podružrri-kom na ministerstvo je odbit, in dobil je magistrat po namestništvu povelje, da mora v petih dneh podružnike mej voiilce upisati. Bodeino vidili, ako se bodo udali, ali se bodo še na upravno sodišče pritožili; ali pa bode morala vlada še celo razpustiti zbor in postaviti vladnega komisarja. Tržaški Slovani se moramo pri sedanjih razmerah kolikor možno na vse strani okoristiti. Ni se nam več bati tistih napadov na našo narodnost in jezik, kakor se je bilo godilo prejšnjo leto od strani lahonov. Sedaj se sami mej seboj krote in mi dihamo prosteje. Naš jezik se na vseh krajih mesta čuje, in tudi polagoma širi, ter čimdalje več tal pridobiva naša ideja. Tudi Tržaško, laški govoreče ljudstvo izprevidelo je, da je bilo zapeljano na slavo lažiliberalcem ter v svojo materijalno propast. Želja v slovenskih naših krogih in društvih je ta: ne bi li bilo možno, za Novo leto napraviti posetnice (vizitkarte) po uzoru „Matice češke" na korist društvu „Ciril in Metoda" ali pa za „Narodni dom? Finančni uradnik g. Peter Peršič bode vender v Škednji kandidoval, kjer po smrti svojega tekmeca Strudhoffa utegne prodreti pri prihodnjih volitvah, posebno ker se bode po novi naredbi volilo v vasi sami in je sv. Jakoba okraj k mestu priklopljen. Iz Celovca 24. novembra. (Zamrznen volilen shod.) Celovška deželna poslanca župan Jezernik in dr. Hiebler sklicala sta na preteklo soboto svoje voiilce, da bi zaslišala njihove želje. Poslanca sta prišla, pa volilci so ostali doma, tako da je bilo zborovanje nemogoče. Ljudje so pač že stokrat slišali stare nemškoliberalne fraze, zato gredo rajši na vrček piva, nego na take zbore. To je pač jasen dokaz, kako lažujiva je fraza „da so Nemci vznemirjeni" (beunruhiget.) Ko bi bili res vznemirjeni, gotovo bi porabili tako priliko in v obilnem številu zbrali se ter naročili svojim poslancem, naj čuvajo in branijo „zatirano" nemštvo. Tista ^vznemirjenost" se dela le po časni k i h, nemško ljudstvo o tem nič ne ve. Efl Ši. Vida nad Vipavo 25. novembra, [lzv. dop j Znano Vam je, da smo imeli 20. avgusta strašansko povodenj. Ni preteklo 14 dnij, prišel je naš (?) državni poslanec g. Obreza ter si ogledal škodo. Obljubil je pri tej priliki, da se bode potrudil, da dobijo poškodovanci kako podporo. In res posrečilo se mu je. Gospod minister Taatie uročil mu je i-; dispozicijskega fonda 20<)0 gld. naj to svoto po svoji previdnosti razdeli mej najrevneje. Pisal je na to našemu županu in župniku, naj sestavita imena najpotrebnejih Ravno isto pisal je tudi Vipavskemu županu in dekanu. Naš župan in župnik sestavila sta to isto^rav sama in v največji tajnosti. Dočim je Vipavski župan sklical občinski odbor, h kateremu jo povabil dekana, da sestavijo in presodijo, kateremu se kaj podari. Dne 10. t. m. pripelje se k nam Obreza, da razdeli udobljeno podporo. V največji naglosti sklical je naš župan vse one, kateri so bili zaznamovani, da kaj dobijo. V občinski pisarni, v navzočnosti župana, župnika in nebodigatreba dr, Štrbenca razdeli tedaj Obreza 1O00 gld. In kaj menite, kdo je bil obdarjen? Tretjino cele vsote dobila sta naš župan in tajnik! — Ostali znesek pa razdelil jo tako, da so najbolj poškodovani dobili malo ali nič! Obdarovani so bili pa tudi taki, ki nemajo faktično najmanjše škode. Navstane tedaj vprašanje, kaj je biio vo-dilo župana in župnika pri razdelitvi? — Odgovor je prav lehak! — Gospoda se nesta ozirala na potrebo, revščino, ampak da dobijo njihovi privrženci, oziroma tisti, kateri so pri zadnji državni volitvi za Obrezo glasovali! — Seveda je naš župan v pni vrsti zase in za svojega tajnika skrbel. Žeto moramo dostaviti, da se je vsakemu obdarovancu ostro zaukazalo, da ne sme nikomur povedati, koliko je dobil! - Ravno isti dan bila je tudi v Vipavi razdelitev druzega tisočaka v navzočnosti odbora in ljudje so tam vsi zadovoljni in se ne sliši niti najmanjše stvarice. Pri nas pa ravno nasprotno; razburjenost, ki je vsled te krivične razdelitve navstala, je nepopisna!! V nedeljo 15. t. m. bila je občinska seja, katera pa se je jako viharno končala. Skoro da vsi odborniki napali so župana radi njegovega pristranskega postopanja. Ali on odrezal se je nam prav arogantno, da nas odbornike to nič ne briga, da sta on in župnik le Obrezi odgovorna itd. Na vse to pridrlo je de razdraženo občinstvo v občinsko sobano in vriš, ki je sedaj navstal, bil je strašanski. Včeraj zvečer imeli smo zopet občinsko sejo, župan je spreobrnil taktiko, opravičeval se je na vse pretege, vendar to mu ni dosta hasnilo. Odbor mu je z večino izjavil nezaupnico. Danes zjutraj delil je pa v Vipavi okrajni c. kr. komisar cesarjev dar. Ker smo sumili in tudi nekoliko poizvedeli, da se bode ta denar skoro na ravno isti podlagi delil, kakor Obrezov, šli smo do okrajnega glavarja, ter ga prosili, naj se razdelitev prelomi in škoda na novo ceni, toda on nam je odgovoril, da tega mu ni možno storiti, ampak da ima ukaz, to danes izvršiti in tudi naš župan je to prav oblastno in arogantno zahteval. Kar smo sumili, obistinilo se je. Najbolj obdarjena bila sta zopet župan in tajnik, najbolj poškodovani malo ali pa nič. Nad samolastnim in sebičnim postopanjem našega župana škandalizuje se sedaj cela Vipava! — On ni vprašal ne občinskega odbora, ne poško-vancev, koliko ima jeden ali drugi prilično škode. Poslal je res dva svetovalca škodo cenit, ali ves ta cenilnik je on potem z župnikom predrugačil, seveda zase je najbolj skrbel. No, kar se njegove škode tiče, naj to le omenim. Voda poplavila mu je mlin in hišo, ter mu žito i drugo opravo vmes snažila, dalje mu razorala dve mali njivici, kateri obedve ne merita tretjino orala in nekoliko poškodovala jez! To je vse, dočim je povodenj pri vseh ostalih mlinin pobrala jezove, kolesa, hišno opravo itd. in dva mlina popolnem razrušila. Dalje je njegov mlin že tretji dan po povodnji tekel, a vsi drugi so stali, deloma še stojijo. On je tudi to priliko porabil, ter dvojno merico od strank terjal, saj je bil sam v Št. Vidu, ki je mlel, njemu je bila tedaj ta nesreča še dobičkonosna! In kaj mislite, koliko je vsega skupaj dobil. Obreza kajneda razdelil je 1000 gld., okrajni komisar od cesarskega daru 1475, torej skupaj 2475 dobila je Št. Vidska občina. Od te vsote utaknil je župan v žep 4 20 gld. in njegov tajnik Pahor 370 gld. — skupaj daklc tretjino vse razdeljene vsote! Mlinar Trošt v OrehovcL kateremu je popolnem razrušilo mlin, da sam niti ne ve, kje so mlinski kamni stali, jedino njegovo imetje, kateri je danes v istini berač, dobil 2 0 gld.!! — Paul Živic v Porečab, katerega mlina jaz ne popravim s :>000 gld - prav nič*. — Jurij Kosa v Št. Vidu, kojemu je jez prodrlo, ^prašiča, hišno opravo itd. odneslo, nič, posestniku Kodre tu v Orebovici, kojemu je vzelo popopolnem njivo, 10 gld. - „und so vveiter in der Dicken", kakor pravi Nemec Krivica, katera se je tu dogodila, je v nebu vpijoča ! — Prebivalstvo tukajšnje je, kakor že rečeno, toliko razburjeno, da se je bati resnih izgredov. In tako ne more ostati, nekaj se mora storiti. Razdelitev, kakor sta jo naredila naš župan in naš župnik, je v nebo kričeča. Politiško oblastvo samo mora takoj v tej zadevi kaj storiti, kuti njemu mora biti v prvi vrsti skrb in briga, da se presvetlega cesarja dar prav in pravično razdeli, da dobe pomoč tisti, ki so zares potrebni in poškodovani in da se pri razdelitvi ne gleda na to, kdo je prišel pri župniku ali pa pri Županu v nemilost, kdo je zadnjič Obrezo volil, kdo pa ne. Prav umestno bi bilo, ko bi kdo izmej poslancev to več nego umazano in za dotičnike sramotno zadevo na pravem mestu osvetil. Sicer bi so pa povsod drugod ljudje, ki kaj tacega stord, posadili na zatožno klop. Domače stvari — (Kljub narodnih poslancev) imel je doslej dve seji, ki sta pa pokazali, da kakor mej Srbi in Bolgari, tudi mej našimi poslanci ne bode še tako hitro miru. Sklenilo se je sicer premirje, to se pravi: vsprejel se je profesor Šuklje v klub s tem pogojem, da se slovesno zaveže, da se bode strogo ravnal po vseh klubovih sklepih. A to premirje ne bode dolgotrajno. V ponedeljek ali v torek bode zopet seja, v kateri bode govor o dolenjski vol it vi, in skoro gotovo je, da bode nasledek to seje tak, da se bode dosedanji kljub razcepil v dva ali pa celo v tri klube No, Slovenci smo silni, mi si tako potrato lahko privoščimo. Več o tem in o dolenjski volit vi bodemo pisali, ko se položaj razjasni in bode znano, kaj je klub ukrenil, oziroma kako so se novi klubi sestavili. — (V Marijan išči) blagoslovil je včeraj knezoškof dr. Misija novo sezidano kapelico. Cerk- veno opravilo bilo je slovesno, udeležba mnogobrojna. Neprijetno pa je marsikoga dirnilo, da je tudi pri tej priliki slovenščina morala se umakniti nemščini in to kakor v cerkvi, tako tudi zvunaj cerkve. Pri obedu napivalo se je namreč nemški. Jedini deželni predsednik baron Winkler bil je hvalevredna izjema, kajti on sam napil je slovenski, dobro vedoč, da smo v odloCno slovenski deželi. — (Klub pisateljskega društva) bode imel v soboto, 28. t. m. ob 8. uri zopet svoj zabavni večer v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske. Čital bode g. dr med. V. Gre goric o »duševnem i fizičnem podedovan j i." — Ob jed-nem se tem potem naznanja, da so vsi bivši društ-veniki obeh lanskih jour-fixov, ki sta se shajala v „Čitalnici" i pri „ Malici", vabljeni se v prav obilnem številu udeležiti jutri zabavnega večera, naj si so člani „pisateljskega podpornega društva" ali ne. — (V zadnji seji deželnega zbora kranjskega) izročilo se je poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev, in sicer: a) jed-nega poslanca za mestni volilni okraj Idrijski; b) jednega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, upravnemu odseku v pretres i poročanje. Poročila deželnega odbora: o proračunu zemljišno-odvezne o I 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72822 b«. 7-.':« si Luni. 733 51 ■■. 5-8* C 8 6° G 7-2uC si. szh. si. szh. brez v. obl. obl. obl. 1-20 mm. dežja. Srednja temperatura 72°, za 47° nad norraalom. Vremeniko poročilo 26. nov. Visoki Zračni tlak na severu In vzhodu. Vetrovi slabi. Na severu jaBno, drugod oblačno. Temperatura za zapadu narašča. — Pričakovati južno vzhodne vetrove, oblačno, deževno, hladno. Eiona^slsa, "borza dn6 27. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 25 Srebrna renta ..........82 „ 75 Zlata renta...........108 \ 75 5°/0 marčna renta.........99 „ 80 Akcije narodne banko....... 877 , — Kreditne akcije........2-4 , 50 London............125 „ 60 Srebro.............— * — Napol............ 9 * 99 0. kr. cekini........ 5 , 97 priporoča „Narodna Tiskarna' po nizkej ceni. :XKXXXKKKXKXXXKXKXXXXXKXXXX Zalaganje slame. * Kateri hočejo poslati 15O.OO0 Ko. l/ciic slame in 4O.OO0 „ pšenične slame franco v vagonih na postajo Zagorje za leto 1886, ulože naj svoje ponudbe do 10. decembra 1885 pri našem centralnem vodstvu na Dunaji, I., Maximilianstrasse 8. (705-D Trboveljska premogokopna družba. MUUMUUHn*%U*%UUUXU**XXHUU\ Nemške marke.........61 gld. 75 4°/, državne srečke is I. 18f>4 250 gld 127 , 50 Državne srečke iz 1 1864 100 gld 172 „ 75 Ogrska zlata renta I",......98 . 10 „ papirna renta 5°/4......5(0 „ — &•/„ Štajerske zemljiSč odvez oblig . . 104 „ — Dunava rog srečke 5°/0 . . 100 gld 117 „ 60 Zemlj. obč avstr. 4l/,°/0 zlati zast listi . 195 a 30 Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 , 75 Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 10') „ 50 Kreditne srečke . . . '.' . 100 gld 17-1 n _ Rndolfove Brečke.....10 „ 17 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 93 , 50 Trammway-druSt volj 170 gld a. v 187 , 50 kr 53a veo let se da posestvo v najem. Podpisani krajni sovet in oskrbnistvo krajnega premoženja kupila sta Bortola Tomšiča posestvo na Rakeku in bodeta dala v ponedeljek 28. decembra 1.1. ob 10. uri dopoludne sledečo predmete posebe ali vkupe po dražbi za več let v najem. 1. Pritlični prostori hiše št. 63, obstoječi iz prostornega stanovanju, velike kleti, prodnjalnice za mešano blago in velikega predvežja. 2. V bližini nahajajoči se hlev z velikim predhlevjem in pred ognjem varnim, solidnim magacinom. 3. OhSirnl prostor za les, na katerem je sezidana z opeko krita šupa, katera je nalašč za skladanje lesa zgrajena. 4. Takoj zraven velik travnik z dobro košnjo, ki se pa lahko porabi za skladanje lesa ali pa v druge namene. Nadaljo je omeniti, da ima to poBeBtvo izvrstno pitno vodo tor jako ugodno leži ob okrajni cesti Rakek-Cerknica ter je pred njim vsak četrtek tržni dan za les. Vse od 1 do 4 imenovane prostore in zemljišča lahko se prevzame v porabo I, aprila 1886. (704—1) Krajni šolski sovet in oskrbnistvo krajnega premoženja, dne 24. novembra 1885. Fran Lavrič. Lovro Nebenlkar. V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI sta izšli knjigi: Junak našega rasa. Roman. Spisal M. Lermmtov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 Kr. Hnez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 89, 609 stranij. Cena 70 h:, po pošti 80 kr. Br. 2281. (702-2) Razpis natječaja. Za mjesto obeinskoga šumara u Kasfvn (Istra) razpisuje se natječaj do 81« decembru 1885. Molbenice obložene dokazi, da molitelj: 1. pripada kojoj u državnom saboru Bečkom zastupanoj zemlji, 2. da je položiv državni izpit za samo stalno vodjenje šumske uprav, da je 3. krepka zdravlja i 4. da pozna hrvatski (slovenski) jezik u govoru i pismu — prima podpisano obć. glavarstvo do ustanovljena roka. Plaća je godišnjih forintih 800 (osam sto), iz-plativa u antecipatnih mjesečnih obročih. Glavarstvo obćine Kastav (u Istri), 16. novembra 1885. Munić v. r. CHAMPAGNE ATALA & C°- 4. lav.i ii zaloga v Ljubi ja ni pri Varstvena znamka * PETER EASStf lli-u. »> ^» ^ 1% ^W lk • 4W Af at av av avat^% Nova napolnitev medicinalnega r* ,©gqt PristUO in jako zdravilno. 1 steklenic; 60 kr., dvojilo" velikosti 1 gold. Prodaja (674-3j LEKARNA TRNKOCZY zravcii rcto"Vžsu "V Xji"o.Toljani. mWjQt > 4w g a* S 5 S S SSSi VELIKA r kot uajvrčji dobitek v najsi'«- ue-jeiu slučaji pomijii velika «al Ilir;', blirške drlave /.ajaiiifcena dciiiirtia loterija. Speeijelno pa: 1 prem. a mark «J00000 1 dobit. B mark 200000 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a murk 2 1 1 dobit a murk 2 1 2 1 5 3 26 80000 70000 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 dobtt a mark 100 dobir. a mark 253 dobit, a mark 512 dobit, a murk 818 dobit, a mark 31 720 dobit, a mark 16990 MiM B00,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 1000 5 0 0 14 5 MajDOvejia velika, od \isoko državno vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.OOU etrečk, od katerih so bode 50.500 sr«-«U. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da so vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petom na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, speeijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk to denarno loterije je izročena podpirani trgovttkl hiši in vsak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po pustinj nakaznici, na željo se naroči tve izvršč tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.00. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega s« razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta i/.|il;irajo [i i m l državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no agajajofie srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo sc madni načrti žrebanja naprej zaBtonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče VBa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 30. novembrom 1885 nam direktno doposlati. (610-12) VALENTIN & 00, Bankgeschaft, HAMBTJEG-. T"datelj in odgovorni urednik: Ivan Železn Lastnina in tisk r Narodne Tiskarne". B4 21