Poštnina D'ač^na ▼ cofov ini. Leto lxi. flev. z40. v UDDifom. v peten is. oktobra leze. ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izromši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 150 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru Inseratni davek posebej cSlovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knafiova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravuištvo: Knafiova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Prijateljski pakt z Grčijo - nov neuspeh Senzacijonalna razkritja londonskega lista o kapitulaciji Beograda pri sklepanju prijateljske pogodbe z Grčijo - Jugoslovenska zunanja politika je odvisna od Mussolinija Zagreb, 19. oktobra. Londonski »Times« objavlja brzojavno poročilo svojega balkanskega poročevalca iz Beograda o izidu pogajanj med jugosloven-sko vlado in Venizelosom. Poročevalec naglasa, da je Venizelos odpotoval iz Beograda, čim Je dosegel važne pozitivne uspehe v odnošajih med Jugoslavijo in Grčijo, ki so bili poslednje čase nestanovitni in ki so obstojali od 1. 1924., ko je Jugoslavija odpovedala zvezo z Grčijo. Podpisan je bil dokument, s katerim se obe vladi obvezujeta, da bosta nadaljevali pogajanja za ureditev vseh še visečih vprašani na podlagi sporazuma od leta 1923. Gre pred vsem za svobodno cono v Solunu. L. 1926 so se vršila pogajanja s Pangalosom za novi sporazum, ki bi bil za Jugoslavijo mnogo ugodnejši. Toda ta sporazum ni bil ratificiran. Ju-gosloveni so vedno upali, da bodo pri novih pogajanjih pridobili vsaj one ugodnosti, ki so jih dosegli že s Pangalosom .zlasti pa nadzor železnice Gjevgjelija — Solun. Dokument, ki je bil podpisan te dni, dokazuje, da so se Jugosloveni končno vendarle odrekli svojim prejšnjim zahtevam. Glavni interes Jugoslavije na Solunu obstoja v tem, da more v primeru vojne preko Soluna uvažati municijo. Semkaj spada ne samo svobodno razpolaganje z luko, marveč tudi uporaba železnice, ki vodi do jugoslovenskega teritorija. Ju-goslovenska vlada ie izrazila želio, naj bi se ii to pravo garantiralo in ob enem dodalo še obljubo dobrohotne nevtralnosti od stran? Grčife v primeru vojne. Doznali smo, da je Venizelosu uspelo prepričati Beograd, da bi bila taka pogodba nezdružljiva z duhom pogodbe, kf jo je pravkar sklenil z Italijo. Glede ostalih vprašanj obstoja prepričanje, da se je jugoslovenska vlada docela sporazumela z Venizelosom in da bodo nadaljnja pogajanja v kratkem završena. Izid dosedanjih poga-iani v Beogradu je razočaral jugoslo venske nade Vendar je beograiska vlada storila pameten korak, da je spre-iela prijateljsko roko. ki io ie prožil Venizelos. V nasprotnem primeru bi riskirala izolacijo. S tem so bili odnošaji z Grčiio upostavl^n? na te*weNn nninteli-stva in storjeni bistveni koraki za koru solidaci.io miru na Balkanu . . . Iz tega poročila, ki poteka brez dvoma iz zelo dobro poučenega vira, je razvidno ,da ie moral Beograd kapitulirati na celi črti ter da znači »prijateljska pogodba« z Grčijo le nov člen v verigi zunanjepolitičnih neuspehov dr. Marinkovića. Savčić pripravlja gospodarsko vlado? Ugibanja o namenu Savčićeve akcije. — Sestanek z Aco Sta-nojevićem in guvernerjem Narodne banke Bajnolijem. — Beograd, 19. oktobra. Danes dopoldne se je vršil v hotelu »Pariš« sestanek med Milošem Savčićem in Aco Stanojevićem, ki je snoci prispel v Beograd. Podrobnosti o tem sestanku še niso znane, zatrjuje pa se, da je Aca Stanojević dal inžeojerju Savčiču zagotovilo, da radikalska stranka iskreno želi sporazuma s KDK ter da bo s svoje strani storila vse, da pride čimprej do stikov v svrho pričetka razgovorov. Po tem sestanku je odšel Miloš Savčić v Narodno banko, kjer se je sestal z guvernerjem Bajlonijem. V političnih krogih se je danes zatrjevalo, da dela g. Savčić na to. da bi se sestavila vlada gospodarskih strokovnjakov. Njegovo akcijo baje z vsemi močmi podpira guverner Narodne banke ki ima že več dni konference s predstavniki raznih« beograjskih gospodarskih organizacij Prihodnje dni odpotuje Bajloni v Zagreb in v Ljubljano, da se informira tudi o razpoloženju tamošnjih gospodarskih krogov. Pribičević o ozadju Savčićeve akcije G. Savić je dobil mandat za proučevanje situacije v Beogradu, — KDK odklanja sporazum s hegemonisti, — Partizanstvo na vseh koncih in krajih. Zagreb, 19. oktobra. Včeraj popol* dne je Svetozar Pribičevič podal novo izjavo o akciji g. Miloša Savčiča, o ka* teri postaja čimdalje bolj jasno, da ni v nobeni zvezi s KDK. temveč z nje* govo nedavno avdijenco na dvoru. Sve* tozar Pribičevič je izjavil: «Kar se tiče akcije g. Savčiča, je da? nes jasno, da je dobil gotovo misijo za proučitev položaja. Da bi to prikrili, lansirajo iz Beograda vesti, da postopa g. Savčiči dogovorno in po pooblastilu KDK. v kar da. verujejo vsi precanski krogi. Toda precanski krogi verujejo baš to, da je g. Savčič dobil misijo, s katero so bile z zvezi tudi vse poznejše avdijence na dvoru. Da b" to popolno* ma potlačili, bi radi v Beogradu akcijo g. Savčiča predstavili kot nekakšno na* še približevanje, kot prvi naš korak k sporazumu, da bi potem mogli reči vse* mu svetu, da smo mi krivi, ker je ta akcija propadla, kakor je to bilo ta* krat, ko se je ponesrečila sestava nev* trahne vlade.» «Beograjskim vlastodržcem je do* gorelo do nohtov tudi zaradi tega. ker so državne blagajne prazne. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj so izzva* li akcijo g. Savčiča, ki je eden izmed najresnejših privrednikov v naši drža* v; Kar se nas tiče, se prav nič ne in* teresiramo za mnenje vlastodržcev. Na svojem plenarnem sestanku bomo po* vedali nekoliko več o vsem tem, kakor tudi sploh o vsem političnem položaju.* Za tem se je Svetozar Pribičevič bavil z znano dozdevno iziavo kralja dopisniku «Daily Telegrapha» ter je dejal, da je vlada napravila ogromno pogreško, ker ni pravočasno dementi* rala tega razgovora. »Ob tej priliki moram tudi omeni* ti.» ie nadaljeval Pribičevič svojo izja* vo, «da se vlada še ni izjavila, kako je mogla prepovedati objavo memoarov francoskega ministrskega predsednika Poincareja. Kai misli vlada reči, ako se pritožimo pred inozemstvom, ako najoVmo načina, da se sporoči predsed* niku zavezniške države Francije, da so v naši državi take razmere, da se prepoveduje celo njegova zgodovina. Ino* vedati, kakor to, da pri nas Poincart ne more svobodno govoriti o zgodovi ni. Sodišče je sicer razveliavilo to pre= poved, vendar pa to vlade ne opravi* čuje, zakaj če bi šlo po njenih željah, bi sodišče prepoved potrdilo.» Končno je Pribičevič ponovno na* padel sistem hegemonije v naši državi. Kot primer je navedel, da pravoslavni svečeniki, ki so hoteli imeti svoje zbo* rovanje v Šibeniku, niso mogli dobiti znižane železniške vožnje in ie vlada predlagala, naj se to zborovanje vrši Kje v Srbiji ali pa v kakem vojvodin, skem kraju blizu Srbije. Zato je bil določen kasneje kot mesto zborovanja Vršac. ••«•■11111111111111 Painleve na Dunaju — Dunaj, 19 oktobra. Včeraj malo pred Polnočjo je dospel semkaj bivši francoski ministrski predsednik in sedanji vojni minister Painleve. Na kolodvoru ga ie sprejel francoski poslanik z vsem osntrem poslaništva ter odposlanec zveznega kancelaria Pain'eve os'nne na Dunaju par dni na kar bo Doseril Prago Intn^e rež^movcev v Splitu — Split. 19 okt. Danes te »Novo Doba* prinesla očitno insp^rarto vest da so zaradi kandidature dr Trumbiča kot nosile* liste HF^ nri občanskih volitvah v Sulito nastale tež^oče češ. da n:ma pasivne volilne pravice ker ne biva stotin že dvr leti v Sn1i'u kakor dnloča nfbčiiski vM*ln; zakon V političnih Vročih še rrr>\,^r; |e bfffl ta vest 1-f^irana t^t-(\\ ♦ Hi ^\ Drikrilo vrrrešavanie vlide. ako b' sp even-fuelno s tem izgovorim '-totele onemogoči*! nove volitve K?š&T*'e obč/mV.e avt^remije — DubmvnJk. 19 oVtobra. Dubrovnšk-iblastni ndbor se ;e odlnčil, d^ se pr toži na državni svet ker ?e glavna kontrola določila svoiega račnnsVega oregledniVa za nreg'ed du^rovni«ke občinske oblasti Dubrovnik? obbs'ni odbor smatra ta ukrep kot tersitev občns^e avtonomne in kot ne-y"> Vnn:tost 7.rerredsedmka Narodne skupščine. V zvezi s tern se je vršil danes dopoldne dolgotrajen sestanek med Aco Stanolevićem m Veflo Vukičevičem. Kakor se zatrjule. je bil med njima dosežen sporazum, glasom katerega bo izvoljen za predsednika Narodne skupščine Ilija Mihajlović, znanj arbiter med obema radikatekima taboroma. Njegovi kandidaturi so naklonjeni pristaši glavnega odbora in pristaši Vukičevićeve skupine. KDK ne gre gre v Prago Dosledna svojemu sklepu, KDK hegemonisti. — Odgovor če Zagreb, 19. oktobra. Izvršili odbor KDK ie imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o povabilu češkoslovaškega parlamenta k udeležbi na zasedanju parlamentarne^a odbora za kulturno zbližanje s Češkoslovaško, ki bo pričelo 25. oktobra v Prajri. Soglasno je bilo sklenjeno, da ^DK odkloni sodelovanie in pošlie predsedniku češkoslovaškega parlamenta Malvpetru c|^Hp-č: odgovor. Na zadnii skunni konferom-i v Dubrovniku re bilo sklenjeno, dn se sestane par-•amentarni odbor mespm oktobra v Pragi Dne 20 junija pn sta bila ubita v beograjski Narodni skunšoini hrvatska poslanca dr Rasnriček in Pavle R^dić, feežkn rnnjen dr Pernar in Tvo Grandi-i. smHno ranien pa vo-liteli hrvatskem naroda Sffonan Kadić. ki je S. a v glista nor?lp£rel poS'-.'v'him. Na In "*«čin nrepnana iz Narodne sV^nS^ine ie KDK na svoji seji t. avgusta sklenila proglasiti za neveljavne vse sklepe le Narodne sknošcine. odklanja vsako sodelovanje s škoslovaškemu parlamentu. Dosledna temu sklepu je KDK obvestila tudi interparlamentarno unijo v fW!inu, da «te-legaciia okrnjene beograjske skupščine nima pravice zastopati, na mednarodnem forumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. na:manj pa onih. ki jih predstavlja KDK. Smatrajoč, da ie to znano tudi češkoslovaškemu parlamentu nas je izrvenadil poziv na skut>no delo za delegacijo beograjske Narodne skupščine. \ kateri sta bMa ubita dva člana tega odbora, dva naibilj iskrena pobornika zveze s Češkoslovaško. KDK je pričakovala od predstavnikov češkoslovaškega naroda, da brdo pokazali največje razumevanie za potreb" re5"rve pr.>b'ema države SJfS. ki ie bi1 z doe -d-kom ?0 iuniia stavlien n^ dnevni red Pričakovala ie da bo odTn«dena slranna manifestacija baš v interesu velike ideie mrd-sehojnec;i zbližania. to temboli ker n* mo-aoče zbl'/an»e. če se ne upoštevaio juv-stva in težnip narodu in nokr^Mn k; Mh preds'avlja Vr>T< in ki bi morale biti Češkoslovaški najbližje. Abstinenca pašićevcev in centrumašev Pristaši radikalskega glavnega odbora se ne udeležujejo skupščinskih sej. — Vukičevči hočejo izzvati razcep radikalskega kluba. — Zakulisna borba se nadaljuje. — Beograd, 19 oktobra. 2e na seji Narodne skupščine ki se je vršila 12 )ktobra, je bilo opaženo, da ji niso prisostvovlai vsi oni radikain; poslanci, kj so se izjavili za politiko glavnega se pojavila neka nesoglasja. Ena skupna ie bila za to da se je treba najprei dogovoriti 7 Aco Stanojev'ćem in da se naj dotlej rad kalni posa'nci abstini-rajo in izražaj* s tem nezaupanie vladi Druga skupm-« je bila za tc. da je vendarle rrebd sode'ovati v Narodm skupšrni in tu zavzeti nai'>dl» ičnt*iše oprizicijskfi stališče pri katerem naj bi vztrajal tud v slučaju, da se KDK vrne v Narodu skupščin« To taktiko so ti poslanci 'agovattal. s tem. da je t:eba upoš'evati rnd:ka'ske mase ki nikakor ne morejo razumeti da se poslanci ki so pristaši glavnega odbora, nočejo od-ojiti za energična dejanja. Politični krog so opazili, da se ti radikali tudi zadnjih sej Narodne skupščine ne udeležujejo, marveč čakajo na prihod Ace Stanojev ca v Beograd. Neki izmed njih so sicer prišli v radika'ski poslanski klub, a v skupščinsko dvorano niso hoteli. Postopanje poslancev, pristašev glavnega odbora, je v vladnih krogih izzvalo vznemirjenje Sedaj pretijo, da bodo proti ab-st nenčn'm poslancem uporabil« najostrejše ukrene. Zatrjuje se, da žele vladni krogi razči-šjenja v rad:kalnem klubu na ta način, da bi abstinenčni poslanci izstopili iz radikalnega kluba in ustanovili poseben klub Zato bodo t poslanci postavljeni pred alternativo- ali prisostvovati sejam Narodne skupščine in 'zpolnjevati dolžnosti, ki jih nalaga poslovnik. ali pa izstopiti iz radikalnega kluba. Vukečev čevci računajo s tem. da bi lahko ostali v tem primeru na krmilu in pristaše glavnega odbora popolnoma izpodrinili. Izstcpivše poslance bi nadomestili klerikalci. Z najmanjši letalom preko oceana VZ aj je startal ameriški kapetan Macdonald na malem eno-krilniku k prekooceanskemu poletu. — Doslej manjkajo o njem vsaka ooročila. — Dr. Eckenerjevi načrti za bodočnost. — S. Johns (Nova Fundlandija), 19 okt. Včeraj zjut.dj je startal ameriški kapitan /Viackdofald na malem cnokrilnem 'etalu k prekocceanskemu poletu 7 Fundlandije na Irsko Polet ie nastopil popolnoma sam brez vsakršnih varnostn h priprav Na letalu nima nit; radiopostaje, niti gumijastega čolna za eventueln' pristanek na moriti — S. Johns (Nova Fundlandija) 19 okt. Od včeraj popoldne ni bilo o letalcu Mack-donildu k leti nad Oceanom nobene vesti Ponori ie ležala nad m'>riem go-sta megla in ie močno deževalo Za primer, da bi se letalo vrnilo, so žarometi v Harbour-Grace pripravljeni. — Pariz, 19 oktobra. V Parizu in Londonu so trenutno brez poročila o poletu ameriškega letalca Mackdonalda. ki je včeraj z malim letalom startal iz Nove Fund-Iand oe v Lon-d *n Pariški listi označujejo ta polet za velike drznost Mackdonald se do zadmjega ni mogel odločiti, da bi šel z malim letalom preko Oceana. Pilot je star komaj 28 let hi je bil šele 80 ur v zraku, kar po farncoslrh določbah ne zadostuje za dosege pilotske izkasmice. Dasi do poldneva ni bilo nobene vestj o Mackdonaldu meni-* io Isti, da ni povoda za vznemirjenje Proga meri 3700 km, od teh 31 On nad morjem. Letalo je vzelo na krov 4500 litrov bencina, kar mu daje možnost da lahko prevozi 5600 km. Mackdonald leti po isti poti. ki jo je svoječasno preletel Lindberg Malo je upanja, da bi na poti srečal kake parnike, kj bi lahko o ndem poročali Ce se mu posreči vzdržati povprečno hitrost 165 km na uro, mora do večera prispeti v London. — Newyork, 19. oktobra Nemško-ame-riška trgovska zbornica je prredila v hotelu »Astorc na čast »Zeppe*incve« posadke svečan sprejem in večerjo ki se ga Je udeležilo tisoč oseb Predsednik trgovske zbornice je napil predsedniku Coolidgu in državnemu predsedniku Hindeuburiiu Zupan mesta Newyorka je Izjava, da se vedno govori, da Zeppelinovi uspehi pospešujejo sporazum »Mi pa hočemo nemško-ameriš-ko pr jatehstvo, ki je več kot sporazum!« — Newyork, 19 oktobra Dr Eckener bo imel ob priliki svojega bivanja v Ameriki razgovore s številnimi ameriškimi kapitalisti. Od teh namerava dob ti 15 milijonov dolarjev kredJta, nd katerih bi porabil 8 milijonov za gradnje, štirih novih še vKjih zrakoplovov, šes» milijonov pa za gradnio letališč v Ameriki in Evropi število pomnikov za redmo prekooceanske, vožnjo bi bilo najbrže vedno zelo majhno ker je ugotovljeno, da je mnogo lažje dobiti pisma po dve marki za komad, kr.t potnike za vozno ceno 3fHX) dolarjev. Borzna poročila. Ljubljanska borza Devize: Amsterdam 0—22.8275. Berlin 13.35 — 13.58 (13565). Bruseh 0—7 0135, Budimpešta 0—9 9295. Curih 1094 1 — 1097.1 (1095.6). Dunaj 7.9S3 — 8 013 (7.99S), London 275 77 — 276 57 (276.17). NewVork 56.84 — 57 04 (56.94) Pariz 0—222 37 Praga 168.35 — 169.15 (168.75), Trst 297 25 — 299.25 (298.25) Efekti: Celjska 15S—0. Ljubljanska kreditna 128—0, Praštediona 920—0. Kre-dfitoi zavod 175—0, Vevče 110—0. Ruše 260 ?80, Stavbna 56—0. Sešir 105—0 Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta b;la 2 vagona pšenice in 1 vagon moke ZAGREBŠKA BORZA De vize: Dunaj 799 80, Berlin t8 ^. Budimpešta 9.9S, Milan 298.25, London 276 17, New6ork 56-94, Pariz 222.5, raira 168.75, Curih 1095.6. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.128, Dunaj 73. Budim-l>ešta 90.55. Berlin 123.80, Pra^a 15.40. Milan 27.21, Pariz 20.29, London 2a*20, Ne\vy >r': 519.45. Strm X «tSCOVENSKI NAROD* dno 19. oktobra 1928. Stev ?40 Popoln bos v železniški upravi V Zagorju in Hrastniku počiva 2500 delavcev, dočim v Trbovljah danes še delajo. — Železnice ustavljajo tovorni promet zaradi pomanjkanja vagonov« — Katastrofalne posledice za naše narodno gospodarstvo. Zapostavljanje Slovenije od strani prometnega ministrstva v Beogradu pri dodelitvi potrebnih vagonov postaja, kakor smo že včeraj poročali, naravnost katastrofalno za gospodarstvo v Sloveniji. Trboveljska premo-gokopna družba je z današnjim dnem ustavila delo v Zagorju in Hrastnika, dočim v Trbovljah še delajo. Radi ustavitve dela v revirjih Zagorja in Hrastnika je ostalo 2500 delavcev brez dela. Koliko časa se bo delalo v premogovnikih TPD v omejenem obsegu, je povsem odvisno od centrale za dodeljevanje vagonov pri prometnem ministrstvu v Beogradu. Mogoče je, da se položaj zboljsa v par dneh, kar pa si je spričo vedno večjega kaosa v železniški upravi težko misliti. Zato je pričakovati, da se bo delalo v premogovnikih TPD v omejenem obsega precej dolgo časa. ker je pomanjkanje vagonov v sedanji jesenski izvzozni sezoni splošno po *sej državi. Izgovor, ki ga objavlja današnji sSlove-nece. češ, da je kriva pomanjkanja vagonov v Sloveniji zagrebška direkcija in predvsem prenatrpanom t zagrebške postaje, preko katere prispevajo za Slovenijo potrebni vagoni in ker se vagoni ne izpraznujejo pravočasno, je samo deloma točen. Res je sicer, da j« bil tovorni promet za zagrebško postajo od 4. oktobra dalje za pet dni zaprt, kar priznava tudi »Slovenec« sam, toda sedaj je promet zopet odprt in prav sedaj je postalo pomanjkanje vagonov v Sloveniji občutnejse. Vzrokov pomanjkanja vagonov v Sloveniji ni torej iskati samo v prenatrpanosti in v nezadostnem številu razkladalnih tirov v Zagrebu, ampak tudi drugod. Točno je, da se imamo v vsaki jesenski izvozni sezoni boriti s pomanjkanjem vagonov, res pa je tudi, da so bile potrebe železniških vagonov lani in prejšnja leta prav take, kakor letos, da splošni položaj v tvm ©zim prejšnja leta ni bil drugačen, da pa kljub temu prejšnja leta ni bilo takega zastoja v železniškem prometu in takega pomanjkanja vagonov v Sloveniji kakor letos. To je dokaz, da je železniška uprava postala slabša kakor je bila prej, da Slovenijo bolj zapo-stavjlajo, kakor 60 jo kedaj prej. Slovenija bi v j'esenski izvozni sezoni potrebovala vsak dam kakih 150 vagonov, dobiva pa jih niti 800, kolikor bi jih potrebovala v normalnih razmerah za najnujnejšo potrebo. Ako dobiva TPD namesto redno vsak dan 600 do 700 vagonov za svoje premogovnike v Trbovljah, le s skrajno težavo okoli 100 vagonov na dan, je jasno, da redno obratovanje ni mogoče, tembolj, ker je v takem velikem obratu eksperimentiranje in neprestano izprem in janje dispozicij nemogoče. Če bi se zadostilo potrebam TPD, bi bila pri obstoječih razmerah zapostavljena ostala industrija, ki istotako rabi pred vsem odprte vagone, kakor n. pr. lesna, ki jih potrebuje predvsem za izvoz. — In če upoštevamo, da Lani meseca januarja je bil v za* grebškem « Jutarnjem listu» objavljen oglas o prodaji velikega posestva. Gla* sil se je tako^le: Krasna grajščina s 36 sobami, 300 jutrov zemlje, parkom in dvema jezeroma se proda za 3 milijone dinarjev. Oglas je objavila neka za? grebška posredovalnica. Kmalu je do? bila posredovalnica ponudbo nekega Frana Markoviča iz Nove Bukovice, v kateri piše, da je bral oglas v časopisu in ker se namerava posvetiti kot inte* ligenten gospodar popolnoma ekonomi* ji, že dolgo išče primerno posestvo. Ker pa nima trenotno toliko denarja, je pripravljen kupiti grajščino ne za 3 milijone, ampak za 4 milijone Din, ako se mu dovoli plačevanje v štirih obro= kih. Ceno je sam povišal za milijon Din, da bo posestnik tem lažje pristal na to ponudbo. Plačevati bi začel letos in bi s plačevanjem končal 1. 1932. — Bivši frančiškan in glavni organizator in voditelj ponarejevalske afere v Za* grebu je še prosil, naj ga takoj obve* ste, ako jim je ponudba po volji. Na* dalje je Markovič pisal posredovalni* ci, naj mu takoj sporoči, če ima še ka= ka slična posestva naprodaj, ki bi jih kupil na obroke, to pa zato, ker je de* dič 100 tisoč dolarjev, ki jih pa začne prejemati iz Amerike šele, ko dopolni svoje 26. leto. Dobival bo letno po de* set tisoč dolarjev in to deset let zapo* redoma. Posredovalnica se je začela zanimati za Markoviča, milijonskega dediča, ki hoče postati ekonom in graj? ščak. Posredovalnica se je tudi infor* mirala, kdo je prav za prav srečni de? dič milijonskega premoženja. Dobila je ne baš povoljne odgovore. Informacij? ski zavod je posredovalnici sporočil, da je Fran Markovič še študent in da ^je bil do nedavnega še v semenišču. Se* daj da se nahaja pri očetu, ki se bavi s trgovino. Oče Hinko Markovič je bil oficijal v kaznilnici v Lepoglavi in je bil zapleten v znano afero Šaban. Pre* sedel je več mesecev v preiskovalnem zaporu in je še vedno pod policijskim nadzorstvom. Sam Fran Markovič ni* ma nobenega premoženja, dočim je njegov oče posestnik na malem pose* stvu, ki pa ni njegovo, ker je še vedno vpisano na ime kneza Schaumburg*Lip? pe, ki so mu posestvo sekvestrirali. Po? sredovalnica seveda ni iskala nadaljnih stikov z Markovičem, ko je zvedela, da nima nič in tudi drugače ni na dobrem glasu. Zagrebška policija nadaljuje je naš izvos še itak globoko padel in da je naša trgovinska bilanca postala hudo pasivna, vidimo, da nastajajo razmer« sa nase narodno gospodarstva naravnost katastrofalna. Ako bi se zadostilo potrebam te industrije, mora zmanjkati razpoložljivih vagonov naši premogovni industriji, ki nemore izpolnjevati svojih obveznosti. Zato mora nastati zastoj v industrijskih podjetjih, ki so navezana na dobavo premoga iz trboveljskih rudnikov. Na ta način postaja zlo splošno, zavira se produkcija in povečuje brezposelnost delavstva, dočim si država na drugi strani sama omejuje vir svojih davčnih dohodkov. Kakor doznavamo, da je Delavska zbornica v Ljubljani spričo ustavitve dela v premogovnikih TPD brzojavno posredovala v Beogradu pri vseh pristojnih činiteljih, pri ministrskem predsedniku, ministrstvu za socijalno politiko in ministrstvu za promet, kakor tudi pri rudarskem poglavarstvu v Ljubljani. Ali bodo ta posredovanja kaj pomagala, je seveda dvomljivo spričo naraščajočega kaosa v železniški upravi Kako daleč Je že prišlo zaradi pomanjkanja vagonov, dokazuje tudi dejstvo, da je železnicam samim že pričelo primanjkovati premoga. Tako poročajo iz Sarajeva, da je generalna direkcija železnic ustavila tovorni promet na vseh ozkotirnih progah v državi za tri dni, ker Je treba železnico najprej preskrbeti s premogom. Odpravlja se samo lahko pokvarljivo blago in žive živali. Najprej se torej premogovnikom ne dostavi zadosti vagonov, da bi lahko dobavili potrebni premog, nato pa se ustavi tovorni promet, ker ni kuriva za lokomotive. To je seveda zelo naravno, toda pri tem zastaja vse narodno gospodarstvo, država pa izgublja na drugi strani ogromne milijone na prevozninah. Kakor je iz navedenega razvidno, vodi sedanji režim naše narodno gospodarstvo naravnost v pogubo. Prav smešno se čuje, ako piše današnji »Slovenec« spričo katastrofalnega pomanjkanja vagonov in nara-ščojočega kaosa v železniški upravi, da se je položaj na intervencijo min. predsednika dr. Korošca v septembru znatno zboljšal. ko mora v istem hipu priznati, da se je že par dni po tej »intervencij poslabšal tako. da se moralo ustavljati obrati In da je na tisoče delavstva brez posla. Kaj zaležejo intervencije dr. Korošca samo za teden dni? Seveda, dr. Korošca zanimajo bolj intrige in boj proti KDK, ki se bori za ravnopravnost in pošteno gospodarstvo v pre-čanskih krajih. Zato nima časa, da bi se brigal za vsakdanji kruh našega delo\'nega ljudstva in za bedo, v kateri se nahaja zaradi malomarnosti sedanjega režima napram našim življenskim problemom. preiskavo in išče vse ostale člane te velike ponarejalske družbe. Iz Ameri* ke je centrala Cunard Linie brzojavila, da so čeki ponarejeni, dočim se Mar? kovic in Galovič izgovarjata, da sta ponaredila samo podpise, dočim so če? ki pravi in jih je Galovič dobil v Ame» riki za neki svoj izum. Velik uspeh nemškega Zeppelina, ki je srečno prijadral preko oceana iz Evro? pe v Ameriko, je predmet občudovanja vsega sveta. Ta uspeh splošno pripisu* jejo nemški genijalnosti v tehniki. To* da zagrebške «Novosti» poročajo, da je Zeppelin izumil prav za prav neki zagrebški trgovec. Prvi in osnovni tip Zeppelina je zgradil zagrebški lesni trgovec David Schvvarz. Njegova rod? bina je v Zagrebu splošno znana. Vdo* va trgovca Schwarza živi sedaj na Du? naju s hčerko Vero, ki je operna pev* ka. Druga hčerka je pa omožena z za? grebškim odvetnikom dr. Elegovičem. V Ameriki je neki časopis ob prihodu Eckenerjevega Zeppelina odkrito pi? sal, da je to izum nekega zagrebškega trgovca. Ta časopis je duhovito pri? pomnil, da kakor se Amerika ne ime? nuje po Kolumbu, ki jo je odkril, tako je tudi Zeppelin dobil ime moža, ki ga ni izumil, ki je znal samo spretno izko? ristiti tuj izum. Trgovec Schvvarz je ži? vel v Zagrebu okoli 1. 1880. Hodil je po Slavoniji in kupoval drva in les ter premišljeval o — zrakoplovu. Bil je od? ličen računar in začel je študirati me* haniko. Ker je bil bogat, je lahko pu? stil svojo trgovino in se je popolnoma posvetil študiju. On je bil prvi, ki je izumil, da se more zrakoplov zgraditi iz aluminija in da postane aluminij tr? da kovina, če se ga meša z drugimi ko* vinami. L. 1890. je Schvvarz naredil na? črte za prvi zrakoplov. Vse načrte je pozneje dal avstrijskemu vojnemu mi? nistru Krieghammerju. Pošel mu je tu? di denar in načrtov sam ni mogel iz* vršiti. Vojni minister pa tudi ni imel denarja, da bi zgradil Schwarzov zra? koplov. O novem izumu je zvedel tudi ruski vojni ataše na Dunaju in je o tem obvestil svojo vlado v Petrogradu. Ta je pozvala Schwarza v Rusijo. Trgovec se je odzval povabilu in je v Rusiji zgradil svoj prvi zrakoplov. Naredil je dva uspešna poskusa. Začel si je pa domišljati, da ga bodo umorili, ko zve? do za njegovo tajno in je zato razdrl zrakoplov in pobegnil iz Rusije. Za Schwarzov izum se je začel nato zani* mati nemški cesar Viljem. Pozval je trgovca v Berlin. Prvi let z zrakoplo* vom v Berlinu je pa bil odgođen in Schvvarz je odpotoval na Dunaj. Baje se je spri s samim cesarjem. Že nasled? nje leto je pa dobil iz Berlina brzojav? ko, naj se nemudoma napoti tja. To je trgovca tako presenetilo, da ga je za? dela kap in je umrl. Schwarzova vdova se je začela pogajati z berlinskim dru* štvom za zračni promet, ki mu je na* čeloval grof Zeppelin. Družba je pre* vzela Schvvarzov izum in obljubila vdovi odškodnino. Cesar Viljem se je pa nehal zanimati za ta izum in tako je družba razpadla. Grof Zeppelin je prevzel družbino zapuščino in se ni več zmenil za pogodbo, ki jo je družba sklenila z vdovo. Sam je pozneje izpo? polnil Schwarzov izum. Vse to bi se utegnilo zdeti komu izmišljena bajka. Toda o istinitosti tega priča letnik 1901 revije «IUustriertes Jahrbuch der Erfin? dungen». v katerem so popisane vse važne iznajdbe tega leta. Tu je foto? grafija Schwarzovega zrakoplova z raz? lago, v kateri je med drugim zapisano: Velik napredek v tej smeri pomeni zra. koplov Davida Schwarza iz aluminija. Čeprav se je prvi poskus ponesrečil, vendar je osnovna ideja tega izuma do? bra in z njo se bodo mogli okoristiti bodoči konstrukterji. Balon je zgrajen iz tenke aluminijaste pločevine, dolg je 48 m in ima prostornine 3690 m. Zra* koplov je težak 3560 kg. V tej knjigi je nadalje popisano, kako je bil izvr? šen prvi poskusni let v Berlinu. Zdi se, da bi našli pri Nemcih prav za prav malo res originalnih izumov, če bi na= tančno preštudirali, kdo je bil prvi. ki je izumi1 osnovno idejo mnogih iz? umov, ki se danes smatra io za produk? te nemške genijalnosti. Res pa je, da so Nemci skoraj vse izume tega in pre? teklega stoletja izpopolnili do never= jetne popolnosti in praktične uporabe, kar zahteva vztrajnost in pridnost, ki jo imajo Nemci dovolj. ★ Iz Osijeka poročajo o strašni ne? sreči, ki jo je povzročila eksplozija vo? jaške granate. V okolici Almaša je vo? jaštvo imelo vaie in je streljalo tudi ostro. Predvčerajšnjim je neki 14?letni deček Ivan Podgaiac našel na poliu ne? razstreljeno granato in jo je pobral ter položil na voz. s katerim se je pripe? Ijal od doma. Proti večeru se je deček odpravil domov. Med potjo je srečal še druge kmetske vozove in se iim pri? družil. Sredi poti je pa deček prijel granato in jo vrgel z voza na tla. Gra* nata je eksplod;rala. Drobci granate so raztrgali dečka in poljskega delavca Milo Peresa. Podgajčevega očeta so pa težko ranili in je kmalu podlegel tež= kim poškodbam. Razen te^a so bile tri kmetice lažie ranjene in trije konji ta* ko poškodovani, da jih bodo morali ubiti. Včeraj se jc soproga trgovca Bre* derja v Osijeku vrnila iz kina domov m je na svoje veliko začudenje našja v sobi za služkinje mrtvo služkinjo Agneto Ivančič. Bila je stara šele 23 let in rodom iz Podgorača. Nastopila je službo pri trgovcu predvčerajšnjim. Po smradu po plinu v poselski sobi je bilo sklepati, da je šla nesrečnica prosto? voljno v smrt. Policija je ugotovila, da jen imela služkinja ljubavno razmerje z nekim Rusom, s katerim je imela že nezakonsko dete. Rus jo je zapustil. To je služkinjo tako užalostilo, da si je končala življenje. Prosveta REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA v Ljubljani. Drama: Petek, 19. zapTto. Sobota, 20., zaprto. (V opernem gledališči proslava se. Auguste Danilove.) Opera: Petek, 19.: Safome. Za lanske C abonente. Sobota, 20. ob 20. ari: Stvar Mak rop a t os. Pro-slarva 40 letnice umetniškega delovanja gc Auguste Danilove. Izven. Hjalmar Bergmann: Noblova nagrada Ustrezajoč naši gledališki publiki, ki si želi zlasti lažjih, zabavnejših iger, je po* stavila dramska uprava švedsko komedijo «Noblova nagrada« na repertoar. Reklamni našlo- nima bistvene zveze z dejanjem. — Komedija pa prinaša v izvrstni tehniki vr* sto krasno slikanih značajev v familiji Sve* denhielmov. Tu je oče inženjer, znanstve* nik in izumitelj, vedra genijalna duša, ne* ugnan krokar; dalje njegov prvorojenec Rolf, ki deluje uspešno z očetom in je prav tak genij; potem njegova hči Julija, odlič* na igralka, tn končno najmlajši sin, poroč* nik Bo, imeniten, ponosen in rudi vesel de* Čko. Silno radi se imajo ti ljudje, a med seboj se zafrkavajo in hrulijo, kadar imajo denarja, skupno veseljačijo, kadaT ga ni, pa prepuščajo vso skrb Marti Bohmanovi, vdovi, teti in gospodinji v hiši. Vsi so za* dolženi, a njih dolgovi izvirajo le iz studi* ja in utemeljenih kulturnih in poklicnih potreb. Vendar jih ti dolgovi neznosno ti* šče, zlasti ker so menice zapadle. Astrid, Bobova nevesta, je sicer bogata in ponuja svoj denar, toda Bo se ne da kupiti tn odklanja rešitev s te strani. Naj* huje pa je, ko predloži Erikson, bivši šol* ski tovariS starega inženjerja m bivši mest* ni uradnik, ki ga je zaradi poneverbe mest* nega denarja bivši župan Swedenhielm spra* vil v ječo, dve menici s ponarejenim pod* pisom inženjerja Swedenhiehna. Kdo je podpisal menici in falzificiral podpis? — Otroci sumničijo drug drugega, a bi drug drugega rad rešil in se zanj žrtvoval. Oče je kajpada silno užaljen in obupan, da se je tako varal v svoji deci. Čast familije je oskrunjena. Razrešitev te afere tvori 4. de* janje, ki je dramatski najbolje in najbolj učinkovito. Predstava v režiji g. C. Debevca je tek* la gladko in v pravimo burnem tempu. V splošnem pa preveč glasno ali mestoma ta* ko tiho, da so ostali posamezni stavki ne« slišni. Starega, vedrega očeta, genijalnega inže* njerja, ki prejme N ob lovo nagrado, je pred* stavlja! g. režiser SkrbtnHk s simpatično živahnostjo in dobrodušnostjo, v tragičnih prizorih pa z iskrenim čustvom. Izvrsten značaj je podal z Rolfom g. rež. Rogoz, prav posrečen žurnalist začetnik je bil g. Sancin, prijetna Astrid gdč. Vida Juvano* va, zanimiv Erikson g. Lipah. Prav posebno priznanje gre za Marto še. Medvedova, — «Teatrsko rrapo» je podala zelo verjetno gdč. Debelakoma m poročnika (v uniformi brez sika) g. Jan. Predstava j« ugajala zlasti v zadnjih de* janjili, dočim sta prvi dejanji plitkejši in zlasti zaradi nedostatka liričnih, čustvenih mest nekam suhi. Igra pa bo dosezala svoj namen, ker trna zanimive, ljubeznive zna* čaje in vseskoz izvrstne uloge, ki se izva* j a jo s temperamentom in inteligenco. Fr. O. Suppe: Boccaccio Kakor opera z »Daliborjem«, je tudi opereta začela sezono s starejšim, že dobro znanim delom, s Suppejevtm »Boccacci-omc. Novitete ta senzačni repertoar se pri-hranjajo pač za prihodnje tedne. »Boccaccio« je glasbeno in tekstno solidno operetno delo. ki po svoji vrednosti daleko prekaša modna operetna, neznosno šablonska zmašila. 2e »Boccacciova« uvertura je izvrstna, vseskozi zarrfirriva. božata domislekov in resnične glasbene umetnosti. Vršek je vedno finale, razkošen v svoji polnosti, zvočnosti in pestrosti harmonritj; v dejanih pa je mnogo lepih solov, duetov. tercetov itd., ne-le tehnično izvrstno napisanih, nego tudi jedrnatih in res prijemih, a brez nasilnosti in bedarij, brez nesmiselnega skakanja, zveraaiia in »telovadnh produkcij«. Zato si človek »Boccaccia« rad tudi dvakrat zapored ogleda, dočim mu je modne šare že enkrat dovoli. Predstava je bila dobro pripravljena. Dekoracije, dasi ne florentinske, so čedne in kostimi vsesplošno Prav zadovoljivi. Oder v 1. dejaintju pa je preobložen tn zato pretesen za razvijanje dejanja. Zelo nepravilno in malo okusno je oblečena ga. Ribičeva. V splošnem je potreben, zlasti v 1. m 4. dejanju, hitrejši tempo v petju in govorici Nadejati se je tudi. da pri reprizah odpadejo predolgi premori ki se zaključi predstava vsajj pol ure prej. Boccaccia je pela In igrala jako zadovoljivo marl^va ga. PoliČeva; kot princ je bil g. Dre novec prav dober, izvrsten g. P e č e k kot brivec, presenetljivo se razvija g. S "im o n č i č, ki je kgral in pel sodarja; zelo prijetno in močno le ugrjal g. P o v h e kot zakonski rogatec. Za svoj kuple* je bil odlikovan. Gdč. Ramšako-v,a, ga. Ribičeva in ga. Balatkova so podajale tri Boccaccijeve ljubice povsem ustrežljive in temperamentno Izvrsten par sta bila gdč. Španova, ki dobro govori in ima lep alt, ter g, M o h o r i Č. Tudi zbor je bil na višku in baletni zbor je v čedna-h kostimih v družb« Članic zbora parkrat nastopil Prav simpatično Diri&ent g. B a 1 a t k a in režiser g. P o vh e sta torej lahko zadovoljna. Le z razsvetljavo se je nekdo, ki rri vešč, prav nerodno igral: barve luči je izpremindal povsem nesmiselno, kar je močno motilo. Fr. G. Proslava 40-letnice gospe Danilove. Jutri zvečer se proslavi v ope.nem gledališču 40-letno igralsko udejsrvovanjc gospe Avguste Danilove. Gospa Je delovala na polju slovenskega gledališča z nesebično požrtvovalnostjo v čitalnišk: dobi. na Deželnem gledališču, na tržaškem odru, na diletantskih odr h v Ameriki in končno spet v Narodnem gledališču v Ljubljani. Za svojo proslavo si je izbrala gospa slavljenka znamenito vlogo Emilije Martyeve v Capkovi komediji »Tajna dolgega Življenja« (Stvar Makropulos). V ostalih vlogah so zaposlene Še dame ga. Mira Danilova. gdč. Slavčeva, ga. Rakarjeva ter gig. Levar. Skrbnšek, Rogoz, Kralj, Lipah, Jan in Po-tekar. Dekoracije po načtrih g. prof. Vavpo-tiča. Režijo ma g. pref Šest Ker je zanimanje za slavnostno predstavo Izredno veliko, vabimo občinstvo, da si vstopnice, ki so še na razpolago, pravočasno preskrbi. Predprodaja pri dnevni blagajni. Začetek ob 8. uTi v opernem gledaU'šču. Prva repriza Suppejeve ooerete »Boccaccio« v ljubljanski operi bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 9 uri zvečer v opernem gledališču. Opereta je izredno zabavna ter dobro naštudirana. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. Novo umetniško delo mojstra Repiča Mojster klasične, ali kakor rečemo dandanes, stare sole, je naš znani akademični kipar prof. Repič. Ni več mlad; prezgodaj je prišel na svet, da b- mogel še presedlati na moderno stran. Ostal je med sio-vantksimi kiparji skoraj popolnoma osamljen, a ostal je mojster, kar ie dokazal s svojim najnovejšim umetniškim delom, ki pa nam priča da je naš stari mojster pogledal za kratek trenutek v moderno. Repičevo najnovejše delo nam predočuje z desnim kolenom klečečega angela iz belega kararskega marmorja, v visokosti 1.1 m. V krasnih gubah objema telo valujoča obleka. V rokah drži odprto knjigo, namenjeno za nagrobni napis. Bolj pomenljiva bi bila morda zaprta knjiga — kot znak dokončane življenske zgodovine. Nad vse krasna je arageljeva glavica. Ni to glava smehUajočth se »putov« (anfteljev) z napihnijenimi, rdečimi lici, ni to glava an-geljev z osladno sladkimi obrazi, ampak je to glava lepega gorentjskega dekleta, z nekoliko trdimii, prav realističnimi potezami, ki nas spominjajo nekolk) na našo moderno. Samjavo zre mladi lep; otrraz v daljavo, v trpkih potezah se izraža deloma bol. deloma udarnost v usodo Ničesar od te trpkosti ne opazimo v profrhi. temveč le milino, ki se ne da opisati, milino, ki jo je mogla ustvariti le res umetoi$ka roka. Odkrito moram priznati, da me moijo peroti, želel bi si kip brez njih. Sipomenik ie namenjen kot nagrobni spomenik za pokopališče pri Sv. Katarini pr! Tržiču, ki se bo lahko ponašalo ž njim kot s prvovrstno umetnino. To novo Repičevo delo nam dokazuje, da še ni ugasnila njegova ustvarjajoča umetniška sila Vsak ljubitelj prave umetnosti mu mora iskreno čestitati. Kip stoji začasno v Repdčevem ateljeju na tehn. visoki šoli. žtietežnica Koledar. Danes: Petek, 19. oktobra, katoličani: Peter; pravoslavni: 6. oktobra. Toma. Današnje prireditve. Kino Matica: »V senci Skagerraka«. Kino Ideal: »Vse kakor namazano«. Opera: »Salome« C za lanske abonente. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kurah, Go-sposvetska cesta. Živi mrliči Je Že spef križ s Pepetovimi re« zervnimi prijatelji. Bratovščino imajo, pa si niso edini zastran njenih ciljev. Eni bi jo radi razvijali na pridobitni podlagi, drugi so pa bolj za kralja in otadžbinu. Pa so si skočili malo v lase in so na slabšem oni, ki nimajo prido* bitnih namenov. Na svetu je že tako, da ima glavno besedo vedno tisti, ki karkoli pridobiva in prodaja, pa naj bodo že korice in značke, ali reparacij: ske uniforme s poneverjenimi haveloki brez bridkih sabelj in ešarp. Nemci so naredili uniforme za vse naše rezervne brate in minister naše viteške vojske je bil že pripravljen obleči vse rezervne viteze po zakonu o ustrojstvu vojske zastonj. Pa je dejalo vodstvo bratov šČine: jok, ne boš. Mi smo na pridobit* ni podlagi in bi si radi zgradili dom. da bomo imeli na stara leta kam polos žiti zaslužne glave. In je ta jok res ob* veljal. Vsak rezervni vitez, ki si je na; te zal Živce za ujedinjenje na tej strani, je moral plačati vodstvu bratovščine za nemško robo 500 ali 700 Din. kolu kor je pač premogel njegov budžet. Za ta položi dar kurjemu britofu beograjske porodice na oltar je pa postal vsak rezervni brat dosmrtni član bratovščin ne. A zdaj pride poglavitno poglavje. Kurji britofi so se razkačili in so vse rezervne viteze, kar jih premore bra* tovščina na slovenski zemlji brez štas jer ske izključili iz bratovščine. Tudi tiste so postavili pod kap, ki so bili vpisani do smrti. Pepe pravi, da je to separatistična morija na debelo in da bi ujedinjena domovina že zavoljo ugleda ne smela trpeti, da so nekateri njeni sinovi zdaj živi mrliči in da jih hodijo maršali kropit. Kdor je do smrti član bratovščine, ga more izbrisati sa* mo smr/, nikakor pa ne kurji britofi. S takimi pojmi o slovanski vzajemno* sti naj še gredo bratje onstran solit. — SK Svoboda, LJubljana : SK Athletik, Celje. V nedeljo 21. t. m se odigra prijateljska tekma med imenovanima kluboma v Celju. Ker je v zadrnjih nastopih SK Ath-letik porazil SK Ilirijo ter isral z ASK Primonjem neodločeno, se bo morala ljubljanska Svoboda zelo potruditi, da bo dosegla časten rezultat. Z ozirom na zadnje uspehe SK Svobode, ki je zmagala nad Štovanom in Hermesom, je upati, da bosta navedena kluba prevedla lepo igro in bo tekma nudila lep sport. —Rez. SK Svobode igra v Novem mestu proti SK Elanu. — L. N. P. razveljavil tekmo Ilirija : Primorje. K včerajtšnji notici pod tem naslovom ugotavlja sekcija zbora nogometnih sodnikov v Uubllajni, da se niti ni vršila kaka seja sekcije in tudi ni bil tozadevno sprejet noben sklep. — Tadnik — Sekcija Z. N. S. (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 21. t. m.: na Igrišču Ilirije ob 10.30 Slavija : Svoboda g. Ahčan, ob 14. Ilirija rez. : Jadran rez. g. Jesih. ob 15.45 Ilirija : Jadran g. Schneller. Na vgrišču Primorja ob 10.30 Reka : Krak ovo g. Pev.alek. ob 14. Slovan rez. : Hermes rez. g. Miklavčič, ob 15.45 Slovan : Hermes g. Deržaj. — Teoretični podsavezni sodniški izpit so napravili kandidatje iz.: Czerov. Jesih. Lukežč. Mahkovec in Miklavčič. — Službeno Iz LHP (nadaljevanje iz seje u. c. dne 11. t. m.) Oogler Albina (SK Ilirija) se poziva k prihodnji seji u. o. v četrtek 25 t. m. ob 8. uri zvečer v posebni sobi kavarne Evropa. Pozivajo se vsi klubi, da javijo u. o vse one igralke, s katerimi u. o. pri sestavilianju podsavesnih družin iz kateregakoli razloga ne more računati, odnosno razpolagati. Termin za prv. tekmo rezervnih družin SK Ilirija : ASK Primorje se določa na nedeljo 21 t. m. — Ker se v poslednjem času dogajalo na Igrivih ob priliki raznih tekem razne ne-rednosti, tako s strani občinstva, kakor tudi verefeciarnih igralcev in Igralk, opozarja u. o. vse klube, kakor tudi vse verificirane igralke, da bo v bodoče strogo pazi! nad ponašanje m^gralk na igriščih ter bo vsak slučaj nesportnega Ponašanja kar najstrožje obravnaval ki kaznoval. — Sodnik gosp. Doberlet se ponovno poziva, da odvede sodniško takso iz tekme Pr morje : Mura 2 septeonibra 1938. — G. Samuda se poziva, da nemudoma preda sodniški zapisnik tekme SK Edinost : SK Ptuj 14. oktobra. — Tajnica. — Službeno Iz LHP. Prvenstevna tekma rez. družin ASK Primorje : SK Ilirija se Preloži na kasnejši tenrfin. — Klubi SK Ilirija, ASK Primorje in SK Slovan se po-zivado, da postavijo k nedeljski tekmi za drž. prvenstvo Po 4 starejše reditelje, ki se imajo javiti z rediteljskimri znaki 1 uro pred početkom tekme, t. j. ob 10 uri pri službujočem odborniku JHS-a g. Oblaku na igrišču, V nasprotnem slučaju kazen po paragrafih 51 in 52 kaz. prav. — Tajnica. — Četrto kolo prvenstva LNR. V nedelo sc odigra četrto kc4o prvenstva LNP Igrajo prvo-in drugorazredna klubi in sicer po sledečem pr«.-OTarou: Igrice Ilirije: Ob 10.30 Slavrja — Svoboda, ob 14. Ilirija rez. — Jadran rez.: ob 15.4?» Ilirija — Jadrac. — t grlica Primorja: ob 10.30 Reka — Krakovo, ob 14. Hermes rez. — Slovan rez., ob 16. Hermes — Slovan. Pisane zgodbe iz naših krajev Frančiškan Markovič v vlogi g ras čak a. — Zeppelin izum zagrebškega trgovca. — Strašna nesreča z granato« — Tajinstren samomor služkinje. btev -40 tSLOVENSKI N A r o d» dne 19. oktobra 1928, Strmo 3 Dnevne vesti. — Četrti ruski doktor ljubljanske univerze. 3. in 6. septembra ti. je promovira! na filozofski fakulteti ljubljanske univerze ruski študent Peter U s za doktorja naravoslovja (zoologije). To je že četrti ruski doktor ljubljanske univerze. Prvi je pro-movlral Vasilij Isalevič, drugi Vadim Do-Hvo - Dobrovolskl, tretji pa AnatoliJ špa-kovskf, vs! trije za doktorje filozofije. Do-livo Dobrovolski, bivši asistent zoološkega zavoda na naši univerzi ie moral žal v prerani grob. Doslej je položilo na naši univerzi diplomske izpite 20 ruskih študentov. Mlademu doktorju, ki se nI strašil truda in te kljub težkim gmotnim razmeram dovrši! Študije. Iskreno čestitko! _ Naši medicine! o nostrifikaciji dletom. Naši medicine! na dunaiskem vseučilišču In ondotno akademsko udruženje »Sloga« so poslali prosvetnemu ministru v zvezi z uredbo o nostrifikaci.fi diplom odprto pismo, v katerem pravijo, da Je ta uredba zadela vse naše medicince na Dunaju, ker so skoraj vsi pred zaključkom svojih študij. Nji nova eksistenca bi bila ogrožena, ker bi se vrnili s polaganjem izpitov, ki so jih že položili, v svoKh študijah več let nazaj. Ker Je pa studiranje medicine itak najdaljše ln združeno z velikimi gmotnimi žrtvami, bi prišli s podaljšanjem študij za eno leto v tako težak gmoten položaj, da bi mnogi sploh ne mogli končati študij. Poleg tega ni dana možnost povratka niti onim, ki bi se hoteli vrniti na domače univerze, ker Inozemske univerze tega ne dovolijo študentom, ki so tik pred izpiti. Zato prosijo ministra, naj bi uredba veljala samo za one medicince, ki se vpišejo na inozemske univerze od 1. oktobra 192S dalje odnosno ki po tem terminu odidejo na inozemske uni verze. — Naša delegacija na proslavi lOletnice Češkoslovaške republike. 28. trn. bo bratski Češkoslovaški narod proslavil lOletnlco osvobojenja Izpod avstrijskega jarma. Proslave se udeleže deputacije vseh zavezniških držav In vseh češkoslovaških kolonij v Inozemstvu. Načelnik generalnega štaba general Syrovy je povabil na proslavo tudi našo vojaško delegacijo. 23. trn. prispe v Prago načelnik našega generalnega štaba general Peter Pešič v spremstvu generala Kalafatoviča, kontradmirala VVicker-hauser in polkovnika generalnega štaba žrvkovića. Tudi vlada največjega Slovenca in okrvavljena Narodna skupščina se udeležita največjega praznika bratskega češkoslovaškega naroda. V Prago prispe delegacija vlade in Narodne skupščine, ki jo bo vodil baje namestnik zunanjega ministrstva Sumenković. — Iz državne službe. Premeščen je politično upravni uradnik Franc Verbič od velikega župana ljubljanske oblasti k sre-skemu poglavarju v Ljubljani. Imenovani so za komisarja finančne kontrole pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani komisar finančne kontrole ln sre-ski upravnik finančne kotrole v Celju Peter Držaj, za kmisarja ln upravnika finančne kontrole na Jesenicah in upravnik finančne kontrole v Skofji Loki Franjo Kukar, za komisarja in sreskega upravnika finančne kontrole v skofji Loki starešina finančne kontrole v Pri vlaki Radossav Petrovič; za uradnika pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je imenovan dosedanji kontraktu-alni uradnik Aleksander Kulakov; v višjo skupino sta pomaknjena pomočnik komisarja železniške in obmejne policije na Jesenicah Anton Batagelj in pisarniški oficl-ja! pri direkciji šum v Ljubljani Zvonimir Satler; vpokojen je administrativni uradnik pri podkovskl šoli v LJubljani Ciril Tomšič. — Iz sodne službe. Vpokojen Je višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah Rudolf Sorglichner. — V naše državljanstvo so spreleti mehanik iz Ljubljane Izidor Spacapan, študent Iz Ljubljane Friderik Mermolja. in zaseb-nlca iz LJubljane Marica Mozetič. — Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi madž. list »Magvar Szo«, ki izhaja Buenos Airesu v Južni Ameriki, dalje list »Zajednica La Union«, ki Izhaja v Rosarl de Santa Fe v Južni Ameriki ln turški humoristični Ust *Karadjo*< (Cmo oko), ki izhaja v Carigradu. — Odlikovanje. Člana finančnega odbora Narodne skupščine, klerikalna poslanca Vradinrir PuŠenJak in Franc SmodeJ, sta odlikovana, prvi z redom Belega Orla IV. stopnje, drugi pa z redom Sv. Save III. stopnje. Radi b! vedeli, kakšne zasluge sta si pridobila ta dva gospoda. Pa vendar nI odlikovanje znak priznanja za popolnoma zavoženo gospodarsko politiko !n za neznosna davčna bremena, pod katerimi ječe prečanskl kraji. _ SI. novembrom začno v vlakih kuriri. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da morajo biti od 1. novembra dalje vsi vagoni osebnih in brzovlakov kurjenie. Kuriti Je dovoljeno na glavnih progah tudi zdaj, toda le če je hladno. — Iz diplomatske službe. Tajnik našega poslaništva pri Vatikanu dr. Moskatelo je napredoval za svetnika poslaništva. Za generalnega konzula v Celovcu Je imenovan konzul Mirko Miloševič. za tajnika našega poslaništva na Dunaju je imenovan pisar v zunanjem ministrstvu Dragonrlr Protič, za vicekonzula v Trstu pa pisar v zunanjem ministrstvu Radomir Marinkovič. _ Premestitev poštnega orada. V Mostah pri Ljubljani se prihodnji mesec premesti pošta iz sedanje hiše v M-Jevo hišo ob glavni cesti. V tej hiši bo imelo poštno osobje dve Iepf, svetli sobi v uradno porabo. Prostora bosta imela električno razsvetljavo. V novih lokalih bo poslovala tudi javna telefonska govorilnica, ki jo občinstvo spričo rastoče trgovine in industrije že dlje časa zelo pogreša. — Slovaki v Jugoslaviji. Stara Pazova * glavni sedež Slov.a^fcv v Njihovi vodje pisatelj Vladimir Hurban ter učitelja Ferdinand Klatik in Karel Lilge so pokrenili akcijo za zgraditev slovaškega Narodnega doma v Stari Pazovi, ki bo 25. novembra svečano otvorien. — Papir ie kulturni faktor. Papirju gre velik del zaslug na kulturnih uspehih. Papir Je omogočil, da so postali sadovi kulture lažje dostopni tudi najširšim plastem ljudstva, torej obča last, in da so dobili velik kulturni pomen in značaj. Papir ima te zasluge, ker je sposoben, spojiti duševnost z materijo tako, da se razširi med živečimi in da se z njo seznanijo tudi bodoči rodovi. Človek je čutil potrebo, da ohrani izsledke svojega razuma že davno preden je poznal papir. Duševnost je nesnovna, dinamična in bežna. Mi smrtniki jo moremo obdržati samo, če se nam posreči, da jo priklenemo na materijo. Zato so se trudili že naši pradedje ln Iskali sredstev in možnosti, da bi ohranili Izsledke svoje dobe tudi bodočim rodovom. Od početka so uporabljali kamen, ker so ga smatrali za edino sposoben materijal tedanjih časov, ki je zamogel biti nosilec duševnih dobrin. S časovnim razvojem so nastale nove potrebe-be ki Jim kamen ni mogel zadoščati. Uporabljati so začeli glinaste tablice. Ta tva-rlna Je bila zelo neprikladna. Narava pa ie deželam ob Sredozemskem morju omogočila, da so začeli hoditi čisto svojo pot: tam je bila razširjena posebna močvirnata rastlina »Papirus«, ki Je pomorskim narodom nadomeščal papir. Pozneje so postale važne živalske kože. Vendar pa ie bil »Papirus« zmagovalec. Kmalu pa ga je izrinila kitajska iznajdba papirja. V Tsai Lunu vidimo prvi papir že leta 105 pr. Kr. Od tu Je šel preko Kitajskega Turkestana in Tibeta v Bagdad, kjer ga najdemo leta 739 po Kr. Pot ga Je vodila dalje preko Arabije v Egipt, kjer ga najdemo v Kairu leta 900. Tu se Je cepila pot. Ena Je peljala preko Severne Afrike do Feza v Maroko (leta 1100) in od tu preko Španije v Evropo (1150) kjer ga dobimo leta 1320 že visoko gori v Kčlnu. Druga pot pa je šla preko Sicilije in Italije v naše krale kjer so ga prvič začeli uporabljati v Trbižu leta 1340. Ves postanek papirja in njegovo pot prikazuje poseben oddelek v historijski skupini Orafične razstave »Tisk« na velesejmu. Razstava ie odprta še do vključno 21. tm. — Prevedba dnevnlčarjev v zvanlčnlke In služitelje. Ker je poštna direkcija pooblaščena, da prevede tiste dnevničarje v zvaničnike ln služitelje, ki so po čl. 306 fien. zakona za 1. 1927-38 izgubili svoja zvanja in postali dnevnlčarji, le prosila ministrstvo za navodila, v kakšnem obsegu sme to prevedbo Izvršiti. Direkcija Je na to prejela nalog, da naj prevede tiste dnevničarje v preSnja zvanja, toda samo v mejah proračuna. Tako bo imenovanih na Izpraznjena mesta samo 30 zvaničnikov, nad 150 kandidatov pa bo moralo še nadalje trpeti prizadeto jim krivico. — Vreme. Vreme se Je začelo kisati in vse kaže, da se bo polagoma poslabšalo Dežja za enkrat še ni pričakovati, ker stoji barometer razmeroma le visoko. Tudi dunajska vremenska napoved pravi, da bo oblačno, bolj toplo vreme, brez znatnih pa-navin. Včeraj je bilo več aH manj oblačno v LJubljani, Zagrebu In Beogradu, drugod pa lepo. Temperatura je od včeraj na danes znatno poskočila, ker so zapihali Južni vetrovi. V Zagrebu in Splitu ie bilo včeraj 17, v Skoplju 16, v LJubljani in Beogradu 13, v Mariboru 11 stopinj. Zelo čudno vreme imajo v Skoplju. Včeraj zjutraj so imeli 4 stopinje, v popoldanskih urah pa + 16. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura Je znašala 10 stopinj. — Nesreče in nezgode. Rešilna postaja je danes ln včeuaj pripeljala v ljubljansko bolnico več ponesrečencev, deloma iz mesta, večinoma pa z dežele. Danes dopoldne se je v tovarni Rodina ponesrečil mizar Ivan Ropret iz Zgornje SiSce. Pri dem ga je zagrabil stroj tn mu odtrgal več prstov na desni roki. — Posestnico Marijo Vrtar iz Pod tur na je na Paši telica sunila v levo oko m ga ji težko poškodovala. — Jakob Fabiarri, sin posestnika iz Broda pri skofji Loki, je včeraj popoldne Padel pod voz in si zlomil desno nogo. — S Vična nezeoda Je doletela občinskega reveža Avgusta Kra-šovca iz Trbovelj. Ta je na strehi ubožnice v Trbovljah nekaj popravljal m padel tako nesrečno s strehe, da si it zlomil levo nogo. — V bolnico so pripeldall tudi kurjačevo ženo Marijo Marmšek, ki se je s svečo nevarno opekla po obrazu. — Posestnikov sm Izidor Lavtižar si je na paši zlomil levo nogo. — Požar v Šmartnem. Dne 16. tm. Je izbruhnil okoli polnoči požar pri posestniku Mihu DolniČarju. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal. Zgorel je pod, svisli ln svinjak in 7000 kg slame ter stelje. Ogenj je prvi opazil sosed Martin Pleško, ki je zbudil Delničarjeve in pozval tudi gasilce na pomoč. Gasilci gospodarskega poslopja niso mogli rešiti, ker je radi nakopičene slame ogenj divjal z nebrzdano silo, pač pa so rešili hišo. Kljub temu ima Dolničar okoli 40.000 Din škode. Kako je ogenj nastal, še ni znano, govori se pa, da Je bil podtaknjen. — Velik tabor ob priliki žegnania na Šmarjetnl gori pri Kranja se bo vršil v nedeljo 21. t. m. Po U. blagoslov! jen Je novega zvona in kapele. Blagoslovljenje bo slovesno po g. prof. Janku Mlakarju. Po obedu pričetek veselice ob sodelovanju salonske godbe z raznimi ljudskimi zabavami. Poskrbljeno bo, da bo prišel vsaic tabornik glede zabave, pijace in jedi po n«j-skromnejših cenab na svoj račea. Vstopnina prosta. V primeru dežja se bo vrši! tabor 28. tm. 794-n — Dva Izdajalska recepte*. aH kako so prišli Pistotnikovtm sleparijam na sled. Včeraj smo poročali o klativiteju Ivana Piki ga Je policija prijela IrPga čez zimo ter najbrž za daljšo dobo spravila na varno. Kot rečeno se je Pistotnik izdal za Prislana. Toda na policiji so slutili da imajo opravka z drugim tičem. In res! Pri telesni preiskavi ie našel nadzornik g. Močniik v hlačah všita dva recepta. Bila sta od paketov, ki ju je poslal Pistotnik svojemu tovarišu Stipici v Vrhovško vas pri Novem mestu. Na recepisu je bilo njegovo pravo ime in tako je policija hitro zvedela, koga ie prijela. Pistotnik pride pred poroto, ki bo gotovo ena najbolj zanimivih razprav v zimskem ali pomladenm zasedaniu. — DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA. VVOLFOVA UL. 12. —Ij Maršal Franchet d*Esperey v LJubljani. Glasbena Matica ie snoči priredila maršalu Franche d'Espereyu poklonitveni večer v veliki dvorani hotela >Umon«. Njen pevski zbor je zapel najprej francosko himno, nato pa 3 umetne in 5 narodnih pesmi. K prireditvi, ki se je pričela ob 8.15, so prišli poleg maršala in njegovega spremstva tudi predstavniki oblasti, ki so se udeležili banketa, prirejenega na čast maršalu. Maršalu Franchetu d* Esperevu je slovensko petje zelo ugajalo ter se je pohvalno izrazil o visokih pevskih sposobnostih Glasbene Matice. Predvčerajšnjim ie francoski institut priredil v »Zvezdi« večerjo na čast maršalu Franchetu d' Esperevu, ki ga je ob tej priliki pozdravil pesnik Oton Zupančič kot predsednik instituta. —IJ Poroka. Poveljnik mesta Ljubljana general Dragomir M. Popovič se je včeraj poročil z gdč. Desanko Sedejevo iz Ljubljane. Bilo srečno! — Proslava desetletnice osvobojenja. Združena ljubljanska kulturna in narodna društva bodo na svečan način proslavila deseto obletnico našega narodnega Osvobojenja v soboto 27. tm. z obhodom po mestu in manifestacijsko prireditvijo na Taboru. — Vsa narodna Ljublrana bo ob tej priliki z zanosom ln prisrčnostjo slavila spomin na zgodovinske dneve, ki so njej in narodu prinesli svobodo. —IJ Poziv dobrosrčnim meščanom. Pri mestni občini ljubljanski prosita dnevno ljubljanski reveži za ponoŠeno obleko in obutev. Posebno sedaj, ko se bliža zima, ie takih prosilcev vedno več. Mestni magistrat ne more vsem neštetim prosilcem pomagati z novimi oblekami ln čevlji, k«r mestni proračun, določen v to svrho, tega ne dovoljuje. Prosilci pa se po večini zadovolje s ponoŠeno obleko. Radi tega se obrača mestni magistrat ljubljanski do dobrosrčnih meščanov s prošnjo, da darujejo v označeni namen odvisne in odložene obleke in obutev ter na ta način priskočijo na pomoč najbednejšim someščanom. Obleko in obuvalo sprejema soc. pol. urad mestnega magistrata ob določenih uradnih urah. —U Razširjenje tvornice. Podjetje Sa-turnus, ki izdeluje pločevinaste škatle, je prizidalo k tvornici še eno poslopje. Vse hvale je vredno, da bo imelo delavstvo v novem obiektu kopalnico in posebno shrambo za garderobo. V tvornici so zaposlene po veČini ženske, katerih je danes 400, a njih število se bo Še povečalo, ko se razširi obrat še na novo poslopje. Delavke so iz bližnje okolice, zaposlene so ali od 6. do 14. ali pa od 14. do 22. ure. Plače imak> od 3 do 5 Din od ure. Izdelki gredo na tu- in inozemski trg, na pr. v Grčijo, Egipt, Turčijo in drugam. —IJ Velika jahalna konkurenca v Ljubljani Kolo jahačev priredi v nedeljo 21 tm. ob 14.30 na igrišču veliko Jahalno konkurenco, katere se udeleže domači in zagrebški jahači. Na programu je poleg skakanja cigaretna tura in in Jeu de barre. Pri cigaretni turi stoje na eni strani jahači, na nasprotni strani pa odgovarjajoče število dam. Vsak jahač dobi cigareto in na dano znamenje galopirajo vsi do dam, ki jim cigareto prižgo. Kdor se vrne prvi s prižgano cigareto nazaj, dobi kot zmagovalec prvo nagrado. Jeu de barre obstoja v tem, da dobi en jahač na levo roko trak, ki ga mu morata druga dva Jahača v treh minutah odvzeti. Konji galopirajo v omejenem prostoru, iz katerega ne sme noben Jahač, sicer je igro izgubil. Oni, ki trak odvzame, je zmagovalec. Če pa prvi jahač traku ne izgubi, ostane zmagovalec on. Potem dobi trak drugi jahač in za njim tretji tako, da vsi po vrsti trak bra-nijo, odnosno love onega jahača, ki ima na roki trak. Obe točki sta torej zelo zanimiva in bosta nedvomno privabili mnogo gledalcev, saj Ljubljana doslej takih prireditev še ni videla. Opozarjamo občinstvo, da bo svirala med prireditvijo godba dravske divizije. Vstopnice so v pTedprodaji v trafiki ge. Sever v ŠelenburgovI ulici. —IJ Pojasnilo. »Ker radi nesreče v Pragi časopisje opozarja ljudi in namigava na enake stavbne razmere pri na«, prosi Zadruga stavbaikov za Slovenijo cenj. občinstvo, naj se ne pusti brezpotrebno begati in strašiti. V pojasnilo tiste nesreče in v pomirjenje in v pouk javnosti, pripravlja zadruga Po zbranem materijalu obširnejši memorandum.« —Ij Radio LJubljana prične v nedeljo dne 21 tm. s serijo predavanj v gledališču, o režiji in t. d., katera so v prvi vrsti namenjena našim podeželskim odrom katerim bo naredila s tem gotovo uslugo, ker tavajo pogosto v nejasnosti in nestrokovnih smereh. Radio - Ljubljana za ta predavanja prof. O. Šesta, viš. rež. Nar. gledališča, ki Je znan strokovnjak v gled. zadevah. Predavanja bodo ob 17.30, takoj nato bodo pa recitacije, dialogi in prizori iz posameznih dram in veseloiger. —IJ Friderik Veliki. V soboto ln nedljo dne 20. in 21. trn. predvaja ZKĐ v prostorih Elitnega kina Matice ob običajnih urah zadnji del in konec monumentalnega historičnega Ufa-filma Friderik Veliki. V tem delu vidimo grozovite boje za časa sedemletne vojne, gledamo reforme, ki jih je uvedel slavni nemški vladar ter se uživimo v dvorske običaje v Berlinu, Dunaju in Pari- zu. Film radi njegove poučnosti in izredno zanimive vsebine najtopleie priporočamo v ogled. —ij Plesna vaja starešinske organizacije Preporoda se vrši danes ob 7.30 uri v Naprednem dijaškem domu, Tomanova ul. 3. — Odbor. 797-« —Ij Prvi Časopis v LJubljani je izšel leta 157S in mu je bil naslov: Eine \vahr-haftige und erschreckliohe neu Zeitung. Ta časopis je izšel enkrat. Lublanske novi-ze Jann. Fridr. Egerja pa so začele izhajati v avgustu leta 1707 in so izhajale tedensko. To in še mnogo zanimivosti vidiš na razstavi »Tisk«. Izrabi te tri dni. ki se ti še nudijo in obišči to razstavo, kajti toliko zanimivosti in redkosti smotreno zbranih na enem kraju, ne boš več tako kmalu našel. —Ij Premestitev trga s krompirjem in zeljem. V ponedeljek, dne 22. oktobra, se premesti trg s krompirjem in zeljem na debelo s Krekovega trga pred Mestnim domom na Sv. Petra nasipu, na levi breg Ljubljanice od Zmajskega mostu do hiše št. 27. Dovoz in odvoz se vrši pri Zmajskem mostu. —IJ Sokol Šiška bo priredil v petek 19. in nedeljo 21. t. m. filmsko predavanje »Zdrava duša v zdravem telesu«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 5, 4, 3. Dvorana zakurjena. 793-n —Ij Sobotni plesni tečaj — šole Jenko se vrši jutri v »balkonski* dvorani Kazine ob 8. zvečer. Vabijo se še dame In gospodje. Posebne plesne ure istotam po dogovoru. 798-n —IJ Pes, volčje pasme 5 mesecev star precej močan, ne visok (Lord) se je izgubil. Tisti, ki ga pripelje, dobi primerno odškodnino. Lovro Pičman, Ilirska ulica 15. 769-n —Ij Tatvine koles. V sredo je drzen tat na Sv. Petra cesti odpeljal kole trgovcu Juliju Zupanu Kolo ie bilo vredno 1500 Din in je znamke »Adler«. Istega dne je tudi v Pražakovi ulici nekdo odpeljal kolo zidarskemu mojstru Ivaau Stokanu. Kolo je bilo znamke »Jogo«, vredno 1500 Din. Iz Celja —c Uradne ore pri drž. pravništvu. Kakor pri obeh sodiščih v Celju so od sedaj naprej tudi državnem pravdništve uradne ure določene od 8. do 14. ure. —c S fanti se je rada zabavala Ančka iz Prekmurja. Lovila jih je v svojo mrežo kar na debelo. Pa te tudi dekle kot se šika. Fantje so brenčali okrog nje, kakor muhe okrog vrele kaše. V torek se je odpeljala kar s šestimi dečki z avtomobilom in izven mesta so na zeleni tratici uživali sladkosti življenja. Pri povratku v mesto je bila Ančka nemalo razočarana, ko Jo ie policija povabila na brezplačno prenočišča z zagotovilom na zdravniški pregled in za-stonjsko vožnjo v domovinsko občino. —c Vožnja po železnici Je zelo draga. To ve rudi Ivanka K. iz Bukovcev, ki nima denarja, a se prav rada vozi po železnici. 2t večkrat se ji je posrečilo, da se je peljala brezplačno, sedaj so jo pa le zalotili. V Pragerskem se je vsedla na vlak in se hotela peljati za božji Ion kar do Zagreba. Sprevodnik jo je zalotil in oddal v Celju policiji, ki jo bo po zasluženi kazni spravila za božji Ion nazaj v Bukovce. —c Ura na celjskem kolodvoru. V ve-stibulu celjskega kolodvora je ura, ki bi jo bilo treba premestiti na zadnjo steno tako, da bi jo občinstvo iz lahka opazilo. Na sedanjem mestu jo publika, ki se nahaja v bližini vratarja ne opazi in nadleguje zadnjega vedno z vprašanji, koliko ie na uri. Neverjeten pogum mladega angleškega letalca Včeraj opoldne ie startal k prekooceanskemu poletu kapitan Macdonald na letalu, ki ima zelo šibak motor in sploh ni opremljeno za tako nevarne in dolge polete. Ni se še polegla radost nad posrečenim prekooceanskim poletom zračnega orjaka «Grofa Zeppelina*, že poročajo o novem letalskem junaštvu. Včeraj opoldne je z letališča v Harbur Grace na Novi Fundlandski startal k prekooceanskomu poletu angleški kapitan Macdonald. Korak junaškega kapitana je več kot drzen in je skoro lahkomiselno izzivanje usode, kajti kapitan ie startal z letalom, ki ima jedva 85 konjskih sil. ki ni opremljeno z radio aparatom, niti s čolnički tako, da ne nudi letalcu v slučaju katastrofe nobenega upanja na rešitev. Letalo lahko doseže 175 km hitrosti na uro. Macdonald je vzel s seboj samo 450 litrov bencina, ki bo po njegovem mnenju zadoščal za 35 ur. v katerih upa doseči irsko obalo. V Angliji so prepričani, da se polet ne bo posrečil, kajti Macdonald je Še mlad letalec in ima jedva 185 ur poleta za seboj. Baje si je kot mornariški častnik pridobU dovolj navigacijskega znanja. V Londonu so sprva menili, da Macdonald še ni startal k prekooceanskem poletu, marveč da se je dvignil samo k poskusnem poletu. Ko pa se le ne vrnil v Harbur Grace, so spoznali, da je res krenil čez veliko lužo. Da je Macdonaldov polet res neverjetna drznost, priča dejstvo, da doslej izvzemši Lindbergha še nihče ni tvegal poleta s tako Šibkim motorjem. Letalo Tragičen konec f llrta Monakovsko sodišče je obravnavalo te dni tragedijo, ki bi bila zrela za gledališko igro. V januarju je prispel v Monakovo iz Lubecka 20-letni Wemer Henz, da bi študiral gledališko umetnost, v resnici se je pa hotel samo zabavati. Na pustni maškeradi je smatral flirt soproge odvetnika Seyfrieda za izraz prave ljubezni in srtrasti. Zaljubil se je in začel laziti za odvetnikovo ženo. Toda dama se ni dala zapeljati, pač pa ie sklenila poigrati se z zaljubljenim fantom. Začela se je z njim sestajali, ne da bi sploh mislila na ljubavno razmerje. Občevanje z zaljubljenim študentom je smatrala za navaden flirt, misleč, da se bo končalo tako nedolžno, kakor se je začelo. Toda triladenič jo je nekega dne presenetil s predlogom, da bi šla skupno prostovoljno v smrt, ker ona ni prosita, da bi se poročia. Dami seveda niti na misel ni prišlo umreti in zato je sprejela ta predlog s primerno ironijo. Poleg tega je koketirala tudi z mladim možem pri sosedni mizi. To je Henza tako razkačilo, da je potegnil revolver in ustrelil svojo izvoljenko. Sodišče ga je obsodilo na 4 leita težke ječe. Luna se bo razletela Znameniti zvezdoslovec in fizik dr. R. Kleeman z Union Cotiege Sche-netady v državi Newyork trdi, da bo luna eksplodirala in se razletela na milijone kosov, čim pade njena temperatura pod absolutno ničlo. Absolutna ničla je okrog 460 stopinj pod ničlo Fahrenheita. Eksperimentalno te nizke temperature doslej še niso dosegli in je najbrž sploh ni mogoče doseči. Dr. Kleeman pravi, da bi bile posledice tega uspeha v fiziki presenetljive. Nekatere substance, ohlajene do ekstremne točke, bi eksplodirala. Morda se dogaja to z raznimi nebesnimi telesi, o katerih se ve, da obstojajo in da zakrivajo velike zvezde. Ce se snov nebesnih teles ohladi skoro do absolutne ničle. ima tudi zelo mak) goriva s seboj. Če se mu polet v direktni smeri ne posreči ali če bo pihal nasprotni veter, bo katastrofa neizbežna. Pomisliti je namreč treba, da je ocean pogoltnil že 17 letal, ki so bila tehnično bolje opremljena. Nazadnje je ocean preletelo letalo «Friendship» in sicer v času od 17. do 18. junija. Upravljala sta ga pilota Stuiz in EHsworth. Spremljala ju je miss Erhartova. Ko je to letalo pristalo na irski obali, je imelo samo še za 15 km bencina. Macdonalda mora na poletu spremljati enaka pravljična sreča kakor je Lindbergha. Toda malo je verjetno, da mu bo usoda tako naklonjena. Macdonald se pa zanaša na svoje letalo tipa Gipsy-Morh, ki se je na vseh njegovih poletih dobro izkazalo. O usodi drznega letalca ni Se nobenih zanesljivih vesti. Startal je ob 13.21 iz Harbur Grace, a ob 5.30 so ga opazili nad Baccalieuskimi otoki. Letel je v direktni smeri proti vzhodu. Od tedaj ni o letalcu nobenega sledu. Vreme je bilo ugodno in bi moral letalec, ki je letel po vetru, že danes zjutraj ob 6. pristati na letališču Stag Lane pri Londonu. Letalca sicer od omenjenih otokov dane ni opazila nobena ladja, vendar so v Angliji radi ugodnega vremena postali zelo optimistični in upajo, da bo Macdonald dosegel kopno. nastane eksplozija, kakršne so zvezdo-slovci že opetovano opazovali v sve-tovju. Dr. Kleeman pravi, da se utegne isto zgoditi tudi z luno. Ce bi luna eksplodirala, bf bila v nevarnosti tudi naša zemlja, ker bi jo zadeli kosi lune. K sreči je pa toplota lune še daleč od absolutne točke in zato zaenkrat še ni nevarnosti, da bi luna eksplodirala. Koncil zlatega teleta Te dni se je vršil 54. kongres zveze ameriških bankirjev, na katerem je predsednik T. Preston predlagal, naj bi se ustanovilo svetovno udruženje bank. Priporočal je zborovalcem, naj se zavzamejo za mednarodno zvezo bankirjev. Ce hoče Amerika obdržati svojo finančno in industrijsko prvenstvo, mora posojati, investirati in prodajati v inozemstvo. Zunanja trgovina bo pa v bodoče mnogo važnejša, nego ie bila doslej. Treba bi bilo sklicevati konference zastopnikov vseh bank sveta v kakem pripravnem mestu, recimo v Newyorku, Londonu, Parizu ali v Berlinu. Take konference naj bi se vršile vsaki dve ali tri leta. Ameriška zveza bankirjev bi morala prevzeti inicijativo in sklicati prvo svetovno konferenco finančnikov. To bi po Prestonovem mnenju mnogo pripomoglo h konsolidaciji gospodarskih razmer. Mednarrodna bankokracija se torej organizira in hoče nastopati složno. Predlog ameriškega finančnika ni napačen. Zdi se, da bi nobena stvar ne mogla ljudem tako odpreti oči, kakor cerkveni koncil zlatega teleta. Velik uspeh jubilejne razstave v Brnu V nedeljo zvečer je bila zaključena razstava sodobne kulture v Brnu, ki je dosegla presenetljiv uspeh. Razstava je trajala 140 dni in posetilo jo je 2,698.142 ljudi. Povprečni dnevni pose t je znašal 19.285, kar pomeni rekord vseh dosedanjih češkoslovaških razstav Stran 4. tSCOVKNSKl NAROD, dne 19. oktobra 1928, 5tev Roger de Beatrvoir: Sužnja R o m a n. Vstopil ie Azael in grofica mu je naročila, naj pokliče komornico. Potem je stisnila zidovi hčerki roko in jo poverila komornici. Stopila je z njo na balkon in ji pokazala gondolo, ki jo je že čakala. Kakor črna pošast se je plazila noč pod vsemi beneškimi mostovi. — Torej zato me zapušča, to je pravi vzrok njegove neprestane odsotnosti in osamljenosti, ki mi vsako noč stiska srce. O, to tajno moram pojasniti. Markiz — je dejala, — spanec mi sili na oči, jutri na svidenje. Ce boste hoteli, se bova jutri vozila po kanalu okrog hiše tega Žida. Azael vam sporoči, kje se dobiva. — Na razpolago sem vam, grofica, od danes sem vam na razpolago. Rad bi vam dokazal, da se vam na ljubo ne bojim nobene nevarnosti. Zapovedujte mi torej, pripravljen .sem na vse. — Dož! je vzkliknila grofica in pogledala skozi okno. — Dož! Bežite, markiz, bežite! Azael vas spremi do hotela. Markiz je poljubil grofici roko. Na hodniku so se začuli težki koraki. Kmalu je vstopil dož in obstal pred Safio. n. Ljubosumnost. — Še pokonci, tako pozno, Safia? _ ie vprašal Alessandro in jo prijel nežno za roko. — Čudno, zdi se mi, da drhtite. — Da, res je. Čakala sem vas, Ales-sandro, skrbelo me ie, kje se mudite tako dolgo. — Skrbelo vas je? Zakaj? In kako to, da niste zadovoljni? Mar vas niso včeraj vsi vaši gostje občudovali, grofica, mar se niso divili sijajni večerji, najfinejšim jestvinam in dragocenemu jedilnemu orodju? V vaših salonih so bile najkrasnejše toalete, kar si jih more človek misliti. Kaj se bojite, da v Benetkah ne govore več o tej svečanosti? — Svečanost je bila nenadoma skaljena. Alessandro. Zapustili ste jo in odšli naiorei v svojo palačo, od koder je vas Ottalov sel odvedel v državno kovnico. — Zares, prihod tega odposlanca ... 5aj me niso pustili, da bi občudoval vašo gostijo. Žal mi je, ker je bila res sijajna. Toda zdi se mi, da ste utrujeni. Ali bi ne legli k počitku? — Ne, nocoj ne pojdein spat. Sama ne vem. kaj mi je. V glavi se mi vrti. — Trpite? Dovolite, da vam povem, da ste nespametni. Mislite na to, Safia, da je moja iskrena želja videti vas jutri lepo. Pojutrišnjem odpluje naše bro-dovje na morje. Beneški patrijarh nam podeli blagoslov. Stal bom spredaj na Bucentauru, vi boste sitali ob moji strani s safirji v laseh, vsa v svili in biserih. Vsi vas bodo gledali in občudovali. Pojutrišnjem, Safija, boste morali očarati vse, da bodo šepetali: To je kraljica! Vi ste skoro doževa soproga, Safia. — Doževa soproga! Da, bila bi, Alessandro, Če bi me ljubili, če bi se ne protivili movim prošnjam, da bi uzakonili najino zvezo, ki vas menda že teži, zvezo, ki jo prej ali slej pretrgate, ker me dan za dnean izpostavlja zlobnim jezikom in zavisti. — Kaj pa govorite, Safia? Kaj nisva skrivaj poročena? Javna poroka pa ni odvisna od mene. Poleg tega mi določbe beneške inkvizicije žal nalagajo, da vas ne proglasim javno za svojo ženo. Aretacija Ranuzzija na vašem plesu . . . — Ranuzzi! — je vzkliknila grofica na videz presenečeno. — Kaj, plemič Ranuzzi? — Je potegnil za seboj v pogubo dve nedolžni žrtvi, svojo ženo in hčerko. Zdaj pa pomislite, Safia, kaj bi se zgodilo z nama, če bi . . . — Prav pravite, Alessan-dro, samo vaša ljubica smem biti. Edini angel, ki bi mogel pri vas prositi zame, ne živi več. Moja hčerka je v nebesih. Bog jo je nama vzel, Alessandro. In Safia si ie zakrila obraz z rokami. — Plačete? — je vprašal dož globoko ginjen. — Vi plačete, Safia? Torej vam jaz ne morem več nadomestiti te težke izgube? — Da, res je, — je odgovorila in ga presenečeno pogledala. — Niste mi več to, kar ste mi bili, Alessandro, vi, ki me zadnje čase tako radi puščate samo. ne da bi mi povedali, kam hodite. — Kaj naj vaim povem, Safia, da bi me razumeli in da vas moje pripovedovanje ne bi dolgočasilo? AH naj vam pripovedujem o državnih poslih, ki bi vas dolgočasili in vam vtisnili gube na krasno čelo? Prezgodaj bi se postarali, Safia, kakor sem se jaz. Povejte, kaj bi še radi. Mar nimate tu v palači, vse, kar potrebujete — služin-čad, čipke, dijamante? Najbogatejša žena v Benetkah ste . . . bodite zadovoljni, da ste srečni. — Srečna? Kaj morem biti srečna, če niste z menoj. Alessandro? Srečna! O da, prva leta najinega skupnega življenja sem bila res srečna, kajti najina ljubezen ni poznala nobenih zaprek. Zavoljo mene ste zanemarjali državne posle in v vaših očeh sem videla svoj ponos, svoje življenje. Takrat 9fce bili še mlad senator, Alessandro. zdaj pa site dož. — Povejte torej, kaj bi radi. — Da ostanete Pri meni, Alessandro, — je zašepetala in solze so se ji zale-sketale v očeh. — Glejte, dragi moj princ, sedite tu k meni. Da, pojutrišnjem bom lepa, obljubim vam. Samo dovoli mi, da te gledam, moj Alessandro. Zdi se mi, da te že celo večnost nisem videla. — Snoči ste stali ob moji postelji, Safia. Zakaj tako pozno še niste spali? — Saj sem ti rekla, da ne morem, ne znam spati, če me zapustiš. Nocoj ostaneš pri meni, ie-li? — je dejala in ga strastno objela. — Ne morem,--je odgovoril in se komaj premagal, da ni podlegel njenim čarom. Safia ni razumela, kako težak boj bije v svoji duši. — Ne moreš? Zakaj ne? — Jutri, da, jutri, — je šepetal Alessandro. — Jutri, vedno jutri! Zakaj nisem nerazdružno zvezana s teboj, kakor tale prstan? -- je dejala in se zagledala v dožev prstan. Alessandro ni opazil tega pogleda, sicer bi bil prebledel. — Tega prstana nikoli ne odložiš, je-li? — je vprašala in mu pogledala v oči. — Dožev prstan ne sme nikoli z doževe roke, Safia. — Ta prstan je krasno izdelan, posebno kamen, Li se odpira in zapira. Dovoli,^da s: ga ogledam. — Cemu pa? — Morda je pa kaj v njem... recimo ženski lasje. — Kaj se vam mesa? — je odgovori! dež. — Vidim, da me hočete zadržati Pustite me, — je pripomnil in pogledal na grofičino uro. — A če bi te res hotela zadržati, Alessandro? Kam si namenjen? — V svet Desetorice, ki ima nocoj v palači sejo. Sestaviti moramo navodila za admirala, ki bo vodil brodovje. — Nocoj svet nima seje. To vem, Aleksandro. Povedal mi je advokat Gradenigo. — On se moti. — Kam neki greste tako pozno? — je nadaljevala grofica osorno. — Pa vendar ne v igralnico? Francozi časte Napoleonov spomin Hram Invalidov, kjer počiva Napoleon, bo pozlačen. — Na otoku Aix so odkrili nov Napoleonov muzej. — Muzej Malmaison bo znatno razširjen. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! — Grofica! — je vzkliknil dož užaljeno. — Ce torej ne igrate, vas mika v temni noči ljubavna pustolovščina. AH ne zahajate včasi v židovski okraj, Alessandro? Dož je prebledel kakor grofica. Celo mu je oblival hladen pot, vendar je pa mirno odgovoril: — Da, včasi stopim k Židu Ottalu v državno kovnico. — Dobro da vem! — je vzkliknila in zaklenila vrata. — Nocoj ne pojdete, Alessandro! — Pustite me. Safia, moram iti. — Ne pojdete. vam pravim. Alessandro, pred vami ne stoji več trpeča ženska, ki prosi in moleduje, marveč ljubica, ki to odločno zahteva. Pri meni ostanete in mir besedi. — Gospa! — Ne skušajte oditi, umorila bi vas! Ta balkon je nad glavnim kanalom, kakor veste. Samo korak k vratom ... — Safia! — Ah! Ne bom več ljubila tega železnega moža. Mračnega in strašnega, kakor orožje, ki visi v doževi palači in ki pretrese človeka, če se ga le dotakne. Hočem končno spoznati to nedostopno dušo. Zagonetko Benetk, ki je celili petnajst let nisem mogla pojasniti, beneškega doža, doža Alessandra! — Grofica! — Glejte, bilo bi bolje, če bi odkrito priznali, da ljubite drugo. Morda bi mogla deliti z njo vašo ljubezen. Toda gorje vam, Alessandro, če me pred Benetkami osmešite. Napoleon se ne more pritoževati, da bi ga republika premalo častila. Deležen je večjih časti, nego za časa velike revolucije. Kako visoko časte Francozi velikega vojskovodjo, priča dejstvo, da je policijski prefekt prepovedal znani plesalki Mistinguette igrati v Moulin Rougeu madamei Dubarrv, češ, da se tu nedostojno kairakterizira-jo veliki možje francoske revolucije. Toda Mistinguette ie ugovarjala, da v drugih gledališčih nemoteno sramote revolucijo in da igra Cecile Sorel ma-dame Dubarrv v postelji. Policijski prefekt ie moral popustiti. Toda Napoleona republika ne pusti žaliti, marveč skrbi za njegov spomin kolikor se le da. Muzej Malmaison je bil letos razširjen in bo povečan še za celo parcelo z grobom Napoleona IV. Napoleonov hram Invalidov bo pozlačen, da bi se videl že od daleč. Preteklo nedeljo je minister Herriot osebno odkril nov Napoleonov muzej na otoku Aix, kjer je Napoleon preživel zadnje ure na francoskih tleh, predno se je predal Angležem. Muzej je palača bivših vo-jašlkih poveljnikov na otoku in obsega dragoceno zbirko. V Fourase, v kraju, kjer je bil Napoleon zadnjič na celini, je zdad lepo, moderno urejeno kopališče. Med Sab-les d' Ollone in Rovanom je zdaj krasno kopališče. Za časa Napoleona je bila to ribiška naselbina, v kateri je bila zgrajena trdnjava in grad, ki stoji še zdai Napoleon ie prispel v zaprti kočiji iz Rocheforta 8. julija 1915. Bila je baš oseka in mornar Baud je moral vzeti Napoleona na rame in ga prenesti na ladjo. Napoleonov odhod je bil žalosten. Na kradu odhoda je vklesal nekdo v skalo ime «Napoleon», ki ga je morie sčasoma razjedlo, toda leta 1890 je bilo znova vklesano in se je ohranilo do dandanašnji. Ladja se je imenovala «Saale». 9. julija je bila Napoleonu izročena brzojavka ministra Decrese iz Pariza, v kateri mu je minister svetoval, naj čimprej odpotuje v Ameriko. Fouche je obljubil, da izroči vse potrebne dokumente angleškim mornarjem, da bi mogel cesar nemoteno odpotovati. Napoleon je pa iz previdnosti poslal generala Beckerja, da bi se informiral pri poveljniku angleškega bro-dovja, če mu bodo Angleži dovolili odpotovati v Ameriko. Odgovor je bil zelo uljuđen, vendar so pa Angleži svetovali Napoleonu, naj si izbere za svoje zavetišče Anglijo. V Ameriko ga niso hoteli pustiti. Napoleon se je torej naselil na otoku Aix v hiši vojaškega poveljnika, kjer je čakal, da se reši njegova usoda. Tu je dobil 12. julija pariške novine z dne 7. julija, ki so poročale, da je vkorakala zavezniška vojska v Pariz in da je zasedel prestol kralj Ludvik XVIII. To je pomenilo, da je Napoleonova usoda zapečatena. Generali so Napoleonu svetovali, nai se takoj vkrca in odpotuje z njimi v Ameriko, dokler je morje še prosto. Toda Napoleon je okleval in 14. julija je imel samo še dva izhoda, — vrniti se v Francijo ali pa predati se Angležem. Odločil se je za zadnji izhod. Posledica je bila, da je napisal angleškemu kralju pismo, v katerem pravi: Prihajam kot Themistokles da sedem k peči angleškega naroda. Izročam se pod zaščito angleških zakonov in pričakujem od vaše kraljevske visokosti kot svojega najmočnejšega, najvztrajnejšega in najnevarnejšega sovražnika, da boste to upoštevali. 15. julija je stopil Napoleon na angleško ladjo in izjavil kapitanu, da stopa pod zaščito angleških zakonov. 4. avgusta so prepeljali Napoleona kot jetnika iz Plvmoutha na otok Sv. Helene. S tem je bila zapečatena njegova usoda, pa tudi zadnja nada je splavala po vodi. Drugače bi bilo, če bi bil Napoleon dedni vladar. Toda cesar je postal s svojim talentom in s svojimi velikimi deli, kar so smatrali vladarji po božji milosti za največji zlo« čin. Kje so zdai imena vseh teh vladarjev, kje so njihova dela in spomini? Kdo jih pozna, razen srednješolcev, ki morajo znati imena vseh vladarjev. Toda še v 20. stoletju ustanavlja republika nov Napoleonov muzej, na katerem se leskeče napis: «Našemu nesmrtnemu Napoleonu I.» Če uradi štedijo V Toulunu je dobil neki rezervist od vojaškega poveljstva poziv na orožne vaje. Ko je pismo razpečatil in preči tal, je mislil, da sanja. Namesto poziva na orožne vaje so bili v dopisu ljuti napadi na francosko armado in poziv, naj rezervist odpove vojaškemu poveljstvu pokorščino. Možu se je zdelo čudno, da se v uradni kuverti razpošiljajo vele-izdajalske tiskovine. Ker si pa ni hotel 6 tem beliti glave, je pismo vrgel v koš. Slučajno je pa opazil, da je tudi druga stran popisana. Njegovo presenečenje je bilo še večje, ko je prečital tudi drugo stran. Sele tedaj je zvedel, pri čem je. Na prvi strani je bil poziv, naj odpove pokorščino, na drugi strani ga je pa vojaška oblast pozivala, da mora takoj na orožne vaje. sicer bo najstrožje kaznovan. Rezervist je mislil, da si je nekdo dovolil z njim neokusno šalo. Ker je bil pa discipliniran vojak, je odšel na orož-niško postajo, da se zadeva pojasni. Tudi orožniki so majali z glavami nad čudnim uradnim dopisom. Slednjič se jim je posrečilo ugotoviti, da je vojno ministrstvo odredilo, da morajo vsi podrejeni organi štediti s papirjem in rabiti v korespondenci stare tiskovine. V danem primeru so vojaške oblasti rabile zaplenjen komunistični letak in tako so dobivali rezervisti pozive, naj odpovedo pokorščino. Vojaški uradi so nehote delali agitacijo proti armadi. Zdaj si bo ministrstvo najbrž temeljito premislilo, predno bo izdalo še kako naredbo o štednji s papirjem. Inserirajte v „Slov. Narodu"! LISEIE vseh vrst, črtne in avto* tipoe, izdeluje po predloženih risbah, peropis1h iN slikah za navaden tisk au za finejšo izvedbo v ENI ali več barvah točno po naročilu in v najkrajŠEM Času po nizkih cenah IUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA X O. Z. «v. petka na*. ** Makulaturni papir kg d Din 4'- ^rodaia uoraita ..Slov« Narede. Črna zimska suknja dobro ohranjena, se proda 2a Din 500.—. Naslov v upravi «S!ov. Naroda-«. 2008 Lokale za trg. ali pisarno oddam. Izme-ra 50 m2- Lovro Picma.n, Ilirska ulica 15. 2015 Šivilja-pomočnica išče delo. Nastop takoj. Ponudbe na irprafvo in s ta. pod «Šr volja »/2002. Krojaški pomočnik vojaščine prost, išče službo. Nastop Lahko take*]. Fooudibe na upravo lista pod »Soliden »/2005. prenavlja, Cisti to osve» žujc kri. izboljša slabe prebavo, slabotne delo. tanje čreves, napihova-tanje, obolenja mokra čnc listine, Jeter, žolča tr ioiCni kamen. Vzpodboj* Apetit »d izborno oČh> tuje pri arteriosklerozi — .PLANINKA. Caj J* pristen v plombiranih pa. Vetih po Din 20*— s na. pisoui proizvajalca j LEKARNA BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trp fDobf se v vseh lekarnah^ Proda se: staro pohištvo in otroška voziček. T. K. Kariseir, puškar, Šelenburgo-va oL 6. 2004 Učiteljica klavirja &e išče. Ponudbe na upravo lista pod cUčitieliJiica»/2014. Krojaški pomočnik se takoj sprejme. Franjo Premelč, Aibeksamdirova c. št. 1. 2006 Snežne čevlje in galoče dajte v popravili© samo str okovu jaJcu Avg. Škofu, čevljarju, Etorštniikov trz štev. 1 za dramskim gledališčem. 94/T Opremljeno sobo elegantno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v centru mesta išče gospodična. Vselitev 1. novembra. Ponudbe na upravo lista pod «SnažnoS't»/2003. Odlični šlezijski premog in koks. promptno iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Gebin, Wolfova 1, te!. 2756. 92/t Postrežnica išče službo ra popoldanske ure. — Ponudbe na opravo Ksta pod »Po-strožmea 1338«. Gospodična s prakso, zmožna vseh pisarniških del, išče službo event. gre tudi za blagajni-čairko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod c Iz.urjet»a» /1986. Mehanično umetno vezenje, entlanje, ažuriranje, tambu-riranje in predtiskanje najcenejše in najfinejše Matek & Mi kes Ljubljana, Dalmatinova 13 87 Ceneno češko perje. 1 les sivega opuljeneza perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Poši-Uatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej postni mne prosto. Vzorec zastonj. Blago s« tudi za-^^-^"3 vr.enj-a in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benetikt Sachsel, Lobez št. 2 v Plznu, Češkoslovaška. — Poštne Pošiljke rabijo te Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 (hlL Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg st. 5 Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne oosle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaia drž. srečk na obroke Prodaja in nakup deviz in valut. Brzoiavnj naslov: Komercbanka — Telefon: 2005. Pošt hran rač šfev I&320 Uiejcje: Josip Zop«afc « Im »Narodne frma J«s*r*ek, mm Zrn oprmvo io in»er*tni del U*t*; Oton Chriatot — Vai t Ljubljani ^m\Wm\\\\\\\\\ SB