NOVI TEDNIK števi/ka 19 • leto XXXVII • cena 12 din Celje, 12. mala 1983 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC prazniki z mislimi na dopust Nasmejani izletniki v Orlo- vem gnezdu pod slapom Rinka še zdaleč niso bili edi- ni, ki so med minulimi praz- niki obiskali to ali pa katero- koli od številnih drugih izlet- niških točk na celjskem ob- niočju. Podobno kot mnogi drugi (med njimi tudi dva avtobusa Libijcev, ki so te dni v Titovem Velenju), so bolj kislo pogledali, ker je bi- lo prav za praznike marsika- [tero gostišče (tudi Orlovo gnezdo) - zaprto. Mnogi pa so ob prvomaj- skih izletih in shodih (o tem nekaj več na 5. strani) pomi- slili že tudi, kako bo z letoš- njimi dopusti. Agencijska ponudba »je si- cer pestra, a za marsikoga, ki ne more seči pregloboko v žep, predraga. Ostaja lastna iznajdljivost in pa organizi- rana letovanja v lastnih sin- dikalnih domovih. Bodo pri- hranki in skromno odmerje- ni regres zadostovali vsaj za I to? I O tem pišemo v današnji temi tedna na 1. in 10. strani. FOTO: RADIVOJ KLINCOV Umrl Je Starosta podmomlčarlOM Miroslav Štumberger je veljal za ču- daka, a tisti, ki so ga bolje poznali trdijo, da je bil mnogo več. Stran 6. Malo aenarla - malo glasbe Veliko tlela - malo plačila v Korsu iz Rogaške Slatine je zaradi napetih delovnih norm in zaradi nizkih osebnih dohodkov med delavkami vse več negodovanja. Stiska jih primež velikih nalog in omejitev. Stran 11. Delo mora biti tuill sbast Tako je pogovoru zatrdil Zvone Mratinkovič, dela vec celj- skega Aera in Prvomajski nagrajenec v pogovoru za Novi tednik. Stran 13. Neogibne spremembe v času Oddajanja RC j Raaio Celjo nI mogel pričetka oMaJe prestaviti za uro i s prvim tednom v maju so nastale v popoldanskem oddajanju Radia Celje ne- katere večje spremembe. K njim smo se morali zateči zaradi odločitve Radia Ljubljana, ki je osrednjo in- formativno oddajo Dogodki in odmevi premaknil s 15. na 16. uro. To je potegnilo za seboj vrsto posledic, ki jih občuti tudi naša radij- ska postaja, saj oddajamo na isti valovni dolžini kot drugi program Radia LJub- ljana. Po sporazumu z RTV Ljubljana smo dolžni prena- šati oddajo Dogodki in od- mevi, zato smo morali nove- mu času te oddaje prilagodi- ti tudi našo popoldansko programsko shemo. Prema- knitev oddaje za eno uro ni bila mogoča, ker srednjeva- lo\'Tii oddajnik na Golovcu po mednarodni konvenciji ne sme obratovati po 18. uri. Zato smo se bili prisiljena za- teči k drugi, mcinj ugodni re- šitvi - k »razbijanju« našega popoldanskega programa na dva dela. Po novem začenjamo od- dajati že ob 15., ob 16.00 se priključujemo skupnemu programu slovenskih radij- skih postaj in prenašamo oddajo Dogodki in odmevi, naš popoldanski spored pa nadaljujemo ob 16.30, ko so vsak dan najprej na spore- du Čestitke in pozdravi po- slušalcev. Ob ponedeljkih, sredah in sobotah se Čestitke nadalju- jejo tudi po Kroniki, torej ob 17.15. Zavedamo se, da je takšno »razbijanje« posa- meznih oddaj neprijetno in da moti poslušalce, toda v položaju, v kakršnem smo se znašli po odločitvi Radia Ljubljana, nismo našli boljše rešitve. Zato prosimo poslu- šalce za razumevanje. Pou- dariti pa moramo, da sedanja rešitev ni dokončna in da po- skušamo v pogovorih z RTV Ljubljana poiskati kakšno boljšo. O morebitnih spre- membah bomo poslušEilce seveda sproti obveščali. Dolžni pa smo pojasniti še eno spremembo v nedelj- skem programu radia Celje. Čestitke in pozdravi poslu- šalcev bodo odslej ob nede- ljah na vrsti ob 13. in ne več ob 12. kot doslej. Za to spre- membo smo se odločili zara- di tega, ker ljubljanski radio ob nedeljah predvaja čestit- ke in pozdrave med 11.00 in 13.00 in se je ta oddaja na ljubljanskem in našem radiu doslej »prekrivala«, tako da poslušalci niso mogli poslu- šati čestitk na obeh progra- mih. Zaradi tega smo dobili v zadnjem času precej pri- pomb in predlogov, ki smo jih zdaj upoštevali in to po- manjkljivost odpravili. Poslušalce Radia Celje še enkrat prosimo, naj z razu- mevanjem sprejmejo spre- membe našega programa, s katerimi se lahko podrobne- je seznanijo v sporedu radia Celje, ki je objavljen na 23. strani Novega tednika. MIRAN KOROŠEC S počitniškimi skupnostmi enotni pogoji letovanja Naj¥eč zanimanja le za letovanla ¥ slnaikalnlh domovih In prikolicah. Težko bo letos povprečnemu Jugo- slovanu s povprečnimi dohodki ob takšnem dvigu življenjskih stroškov oditi na dopust. Še posebno, ker bo morje tudi letos dražje. Kdor bo hotel letovati preko agencije, lahko za pol- no dne\Tio oskrbo pripravi od 600 do 2000 dinarjev, brez prevoznih in osta- lih stroškov seveda- Kreditiranja po- čitnic kot kaže tudi ne bo dosti, saj so razen nekaterih izjem, priporočilo re- publiških sindikatov upoštevale le nekatere agencije. Rešilna bilka veči- ne tistih, ki ne bi radi pozabili slane- ga okusa morske vode so lastne počit- niške zmogljivosti v delovnih organi- zacijah. Kako je pravzaprav s tem na našem območju? Podatki iz ankete, ki smo jo izvedli v nekaterih delovnih organizacijah potr- jujejo, da zanimanje za dopustovanje ni veliko manjše, kot prejšnja leta. V večini organizacij so razpise s prijava- mi za letovanje že zaključili, ponekod, posebno v glavni sezoni so kapacitete zasedene, drugod še imajo prosta me- sta. Značilnost letošnjega leta je, da v večini organizacij, kjer imajo prikoli- ce, te premikajo iz južnega in srednje- ga na severni Jadran ali v bližnje zdra- viliške kraje. V vseh občinah so sindikati vodili akcijo za izplačevanje regresa po de- gresivni lestvici. Višina tega se giblje med 2500 in 5500 dinarjev, odvisno od višine sredstev v skladu in povprečnih osebnih dohodkov, kakor to predpisu- je družbeni dogovor in interni akti. Kot kaže bodo regres prejeli vsi zapo- sleni v naši regiji, tudi delavci iz delov- nih organizacij kjer so poslovanje za- ključili z rdečimi številkami, izjema je le DO Turist iz Nazarja. (nadaljevanje na 10. strani) V Topoiščici so praznovali Krajani Topolščice v velenjski občini slavijo svoj praznik 9. maja, kot spomin na leto 1945, ko je bila na isti dan v tem zdraviliškem kraju v ta- kratnem štabu 4. opera- tivne cone podpisana brezpogojna kapitulaci- ja nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. Ob letošnjem prazniku so pripravili več različ- nih prireditev. V hotelu Toplice je bila slavnost- na seja krajevne skupno- sti in družbeno politič- nih organizacij, po njej pa so odprli razstavo li- kovnih del Veronike Svetina, učiteljice iz Za- Vodenj nad Šoštanjem. Ob razstavi so pripravili tudi koncert Rudarskega okteta, ki ga vodi Lu- dvik Glavnik. v.KOJC Sestrinstvo je več icot poi€lic Svetovni dan medicin- skih sester je danes, 12. ma- ja. Dan, na katerega se me- dicinske sestre sirom po svetu še bolj pozorno ozrejo na svoje delo, na svoje do- sežke in svoj položaj. Tudi v Celju se bodo zbrale medi- cinske sestre na slovesno- sti, včeraj pa so odprle v Zdravstvenem domu raz- stavo »Medicinska sestra, medicinski tehnik in njiho- va ustvarjalnost.« Med medicinskimi sestra- mi, ki jim sestrinstvo ni le poklic, temveč način življe- nja, je tudi Dragica Maren- čič, glavna medicinska se- stra oddelka za plastiko in kirurgijo roke v celjskem Zdravst''enem centru: »Se- strinstvo je poklic, je delo z ljudmi. Z bolnimi in zdravi- mi. Kadar pa ti pomeni po- klic tudi življenski cilj. ta- krat ni omejen na redni de- lovni čas. Vse svoje življenje mu moraš prilagoditi. Le ta- ko ga lahko opravljaš - teža- ven je in lep. Vem, da sem se pred skoraj dvajsetimi leti pravilno odločila. Nikoli mi ni bilo žal, čeprav se razmere v zdravstvu, delovTii pogoji in način dela nenehno spre- minjajo in moramo temu pri- lagajati svoje delo. Zal opažam, da se za po- klic zdravstvenih delavcev odloča veliko mladih, ki vi- dijo le zunanjost poklica. Ce- sto prepozno spoznajo, da ne zmorejo tega, kar varovanci in družba od njih pričakuje- jo, da ne morejo svojega živ- ljenja podrediti poklicu. Že- lim si tudi, da bi mlade medi- cinske sestre, ki prihajajo iz šole, čim dlje ohranile delov- ne navade, duh, v katerem so jih vzgajali in cilje, za katere so se odločile.« MILENA B. POKLIC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 12. IVIAJ 198a Delegati poenotili stališča Pred 17. selo ZZD Skupščine SRS največ o pokojninskem zakonu In o predlogu zakona o stečaju Ob zaključku javne raz- prave o osnutku zakona o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju so se še pred razpravo v delegat- skih klopeh republiške skupščine, v Celju zbrale delegacije samostojnih obrtnikov Zbora združene- ga dela Skupščine SR Slo- venije. Osrednja pozornost na sestanku, ki se ga je ude- ležil tudi predsednik zbora združenega dela Skupščine SRS Martin Mlinar, je bila namenjena razpravi in poe- notenju stališč k zasnovi pokojninskega zakona in predlogu za izdajo zakona o stečaju. Posredovane pripombe k osnutku pokojninskega za- kona so bile v glavnem iste, kot jih je v predhodnem po- teku javne razprave že obli- kovala Zveza obrtnih zdru- ženj, nekatere od teh pa so bile v dosedanji fazi javne obravnave že usklajene. Na- našale so se predvsem na pridobivanje pogojev za predčasno upokojitev (odbi- tek pri odhodu v pokoj naj bi znašal 1,5 odstotka), na obli- kovanje in določanje višine pokojninske osnove, na po- goje za pridobitev družinske pokojnine. Največ nejasno- sti se bolj ali manj pojavlja še pri prekvalifikacijah invali- dov in vprašanjih predčasne upokojitve. Vendar, če se ho- če kaj spremeniti, kot je pou- daril Martin Mlinar, bo na skupščino potrebno priti z jasnimi stališči in predlogi, ki ponujajo bolj utemeljene rešitve. Ob tem je potrebno povedati, da se pripombe obrtnikov že obravTiavali tu- di na odboru za družbenopo- litični sistem, večino teh so tudi upoštevali, vse pripom- be, ki bi s svojo uresničitvijo v praksi postavile obrtnike v ugodnejši položaj kot ga imajo delavci v združenem delu, pa niso bile upošte- vane. Ob razpravi o predlogu za izdajo zakona o stečaju so delegati opozorili, da bi bilo potrebno najprej razrešiti vprašanje dolžniško upni- ških razmerij, saj organizaci- je združenega dela še vedno niso dolžne poravnavati svo- jih obveznosti do obrtnikov v roku, ki bi bil sprejemljiv in ki je v veljavi med OZD. Rok, v katerem sedaj porav- navajo svoje obveznosti, po- stavlja marsikaterega obrtni- ka v brezupen položaj, so- cialna varnost obrtnikov je ob današnji likvidnostni si- tuaciji tako še bolj vprašlji- va. Največ pripomb k pred- logu zakona se je nanašalo na to, da mora biti v stečajni masi strogo ločena osebna lastnina, ki izhaja iz osebne- ga dohodka zasebnika in lastnino obratovalnice ali sredstev pridobljenih iz obratovanja. Nerazumljivo je, da formulacija v predlogu zakona vključuje v stečajno maso osebno in lastnino obratovalnice, kar je med slovenskimi obrtniki upravi- čeno sprožilo plaz negodo- vanj. Za preprečevanje neu- pravičenega bogatenja mo- ramo namreč uporabljati druge instrumente, ki so za to na voljo. RADO PANTELIC izgube so, a manlše v primerjavi z lanskim tromesečjem, ko so izgu- be v šentjurskem gospo- darstvu znašale 8 milijo- nov 357 tisoč dinarjev, so se v enakem obdobju le- tošnjega leta močno zmanjšale in znašajo 3 milijone 268 tisoč dinar- jev. Skoraj trikratno zmanj- šanje izgub gre predvsem na račun klavnice, ki je poslovala brez izgub in Merksovega tozda proda- ja, kjer so zmanjšali izgu- be za polovico v primerja- vi z lanskim obdobjem. Najslabše rezultate bele- žijo v tozdu transport Kmetijskega kombinata Šentjur, kjer znašajo iz- gube milijon 397 tisoč di- narjev. Na zadnji seji Izvršnega sveta skupščine občine Šentjur, ki je bila minuli teden, so govorili tudi o zaposlovanju. V prvem tromesečju letos se je za- poslenost v gospodarstvu povečala za 0,6 odstotka, v negospodarstvu pa se je zmanjšala za 1,7 odstotka. Povprečni osebni dohod- ki so se v gospodarstvu povečali za 8,9 odstotka v negospodarstvu pa za 1,1 odstotek. Planiranega izvoza v tem obdobju ni- so dosegli, medtem ko je bil uvoz višji za 22,4 od- stotka. MP Odlikovani borci in intemiranci Ob praznikih so za borce in intemirance pripravili v Domu borcev in mladine v Titovem Velenju sprejem, kjer so jim izročili odlikovanja Predsedstva SFRJ. Odlikovanja je izročil predsednik Občinskega odbora ZZB NOV, Nestl Žgank. Odlikovani so bili: Franc Lesnik (Red dela z zlatim vencem). Rudi Bajec, Slavko Vertačnik, Marija Zrnič (Red republike z bronastim vencem), Janez Avberšek, Tone Blagotinšek, Terezija Goličnik, Zofka Gor- šek, Ivan Kumer, Martin Marolt, Drago Meh, Jože Mikek, Branimir Peer, Stane Prašnikar Stane Smajdl, Marija Topo- lovec, Štefka Visočnik, Helena Zevart (Red zaslug za narod s srebrno zvezdo), Ivo Arlič, Avberšek Baltazar, Franc Avber- šek, Franc Brglez, Jože Čanč, David Jazbinšek, Blaž Kralj, Jože Lipnik, Jože Martinšek, Vlado Miklavžina, Franc Na- potnik, Ančka Pečečnik, Franc Pečovnik, Slavko Pocajt, Jurij Pogorelčnik, Franc Povh, Jože Povše, Karel Stripnik, Martin Tovornik, Valentin Tratnik, Jože Vavpotič, Ivanka Zamernik (Red dela s srebrnim vencem), Marija Goličnik, Mirko Kralj (Medalja zaslug za narod) in Jože Povh (medalja dela). Na sliki: Tone Blagotinšek (levo) sprejema odlikovanje iz rok Nestla Zganka. LOJZE OJSTERSEK Brigadirsice lastovice naznanjajo poletje Skupščina ZimA Kozjansko 83 o delu In prostem času Letošnja Zvezna mladin- ska delovna akcija Kozjan- sko 83 se bo pričela 25. jimi- ja in bo letos prvič potekala samo iz naselja Jože Perčič v Šentvidu pri Planini. Od tod bodo hodili mladi iz vse Jugoslavije na delovišča v tri občine: Laško, Sevnica in Šentjur. Medtem pa bo v šmarski občini potekala mladinska delovna akcija republiškega značaja Trebče 83. Ta pa se bo razli- kovala od ostalih akcij predvsem po tem, da bo or- ganizirana v obliki tabora in da bo na njej mogoče so- delovati tudi krajši čas, %endar pa ne manj kot se- dem dni. Umik si bodo bri- gadirji lahko krojili sami, na delo pa bodo lahko prišle kar cele družine in si posta- vile lasten šotor. Vsekakor bo to bolj mična in svobo- dna oblika sodelovanja na mladinskih delovnih akci- jah, ki jo je marsikdo pogre- šal. Tudi letošnja usmeritev akcije Kozjansko 83 je pred- vsem v tem, da bi mladi s svojim delom pripomogli k zmanjšanju nerazvitosti tega področja in izboljšali živ- ljenjski standard prebival- cev na Kozjanskem. Taka prizadevanja se ujemajo tudi z naravmanostjo srednjeroč- nih planov teh občin. Osnov- ni program brigadirskih del bo usmerjen v iz\-edbo me- lioracijskih del, s čemer naj bi izboljšali pogoje za kvali- tetnejše kmetovanje. Pri organizaciji mladin- skega prostovoljnega dela na Kozjanskem seveda ne gre pozabiti na interesne dejav- nosti, ki bodo združevale bri- gadirje v prostem času, raz- vajale njihova ustvarjalna nagnjenja in zorile njihove osebnosti. V naselju bodo potekali številni izobraževal- ni programi, politična šola Edvard Kardelj ter mnoge druge dejavnosti. Podrobneje se bodo o tem pogovorili na jutrišnji seji skupščine Zvezne mladin- ske delovne akcije Kozjan- sko 83, ki bo ob 14. uri v Šentjurju. MATEJA PODJED Zahtevajo enotnost komunistov v Glinu Kljub neuspehu bo potrebno še enkrat y akcijo za krepitev kolektivnega dela In odgovornosti Reorganizacija vodenja in razreše- vanje ključnih kadrovskih proble- mov, vprašanje, ki je z neuspelim re- ferendumom v delovni organizaciji Gorenje-Glin Nazarje še vedno odpr- to, mora ostati osnova dela komuni- stov v tej delovni organizaciji tudi v bodoče. V kolikor aktivnost ne bo šla v tej smeri, bo Občinski komite ZKS Mozirje zahteval odstop najodgovor- nejših komunistov v tej delovni orga- nizaciji, ki je zaradi pomanjkanja akumulacijskih sredstev v vse težav- nejšem položaju. Tako so sklenili člani Občinskega komiteja na svoji zadnji seji, kjer so osrednjo pozornost namenili analizi vzrokov za neuspeh referenduma o spremembi statuta za uvedbo kolek- tivnega poslovodnega vodstva v Gli- nu. Analizo je opravila posebna komi- sija pri predsedstvu OK ZKS. Člani komisije so ugotovili, da je neuspehu botrovalo predvsem neustrezno poli- tično delo komunistov, njihova ne- enotnost in slaba aktivnost v samo- upravnih organih in DPO, neustrezna kadrovska politika v preteklosti in neenotni pogledi komunistov na vpra- šanja kadrovske politike. Vzroki so tu- di v zapozneli akciji, neprisotnosti ko- munistov v proizvodnji, ob dejstvu da je v celotni delovni organizaciji le 55 komumstov pa tudi v neaktivnosti drugih družbeno političnih organiza- cij. Kljub temu, da je stanje pred mar- čevskim referendumom narekovalo krepitev kolektivnega dela in odgo- vornosti in je oceno razmer vključno s potrebo po kolektivnem poslovodnem organu potrdil tudi zbor združenega dela skupščine občine Mozirje, dalavci v Glinu niso bili deležni dobre razlage o dejanskih razmerah v kolektivu, o potrebah, po krepitvi kolektivnega de- la in odgovornosti. Ob prevladujočem mišljenju v kolektivu, da gre le za ka- drovske spremembe, ki pomenijo do- daten strošek in povečanje režije, je bil referendum že vnaprej obsojen na neuspeh. Ocena dejanskih razmer, s katero bi morali biti seznanjeni prav vsi, pa je ostala preveč v komiteju, pri sekretarjih osnovTiih organizacij. Predhodne in tudi naknadne ocene razmer v delovni organizaciji, so bile siromašne in nestrokovne, kar kaže na slabo idejno politično usposobljenost komunistov. Na komiteju so zato sprejeli stališče, da ocena in analiza vzrokov neuspeha ne pomeni rešitve. Da socialna varnost zaposlenih v Glinu ne bo ogrožena, komunisti ne smejo dovoliti iskanja novih variantnih rešitev, ki so največ- krat povezane z osebnimi interesi. Par- cialno reševanje težav je nesprejemlji- vo, zato je potrebno vztrajati pri pred- logu reorganizacije vodenja in pri ra- zreševanju ključnih kadrovskih pro- blemov. RADO PANTELIC Žalske smernice do leta zam v žalski občini so pripravili obsežne smernice za dolgoročni plan razvoja obči- ne. Smernice je pripravil Zavod za načr- tovanje, obravnavali pa so jih tudi dele- gati zborov občinske skupščine. Osno\-a smernicam je prav gotovo seda- nja težka gosp)odarska situacija in tako ni naključje, če je skozi ves osnutek moč za- slediti predvsem zahteve po p)ovečanem izvozu, lastnem znanju ter lastnih surovi- nah. Zajeta pa so tudi nekatera področja, ki v prejšnjih podobnih gradivih niso našla prostora. To velja med drugim za razisko- valno delo, pKjkojnuTsko in invalidsko zava- rovanje. So pa osnutek teh smernic pripra- vili v času, ko niso poznane niti republiške usmeritve. Osnutek smernic bo v javni obravnavi do konca septembra. Obravnave bodo morale biti zato kar se da temeljite, časa pa je dovolj. Konec koncev gre za do- kument, ki opredeljuje razvoj občine za na- slednjih petnajst let. Razmishti bo tret)a torej tudi o tem, kate- re panoge v bodoče razvijati, kako ohranje- vati rodovitno zemljo in ne nazadnje, kje zaposliti nove delavce. JANEZ VEDENIK V Žalcu podelili državna odlikovania Predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek je na posebni slovesnosti v imenu predsedstva SFRJ podelili nekaterim zaslužnim občanom prizna- nja za dolgoletno delo. Red dela z zla- tim vencem je prejel Kristijan Bobov- nik iz Hmezada Export-Import. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa dolgoletni urednik Hmeljarja, VUi Vy- bichal. Red dela s srebrnim vencem so prejeli Danica Brenko, Anica Stergar in Pepca Vidmar iz Savinjskega maga- zina, Zlatko Jeriček, Anica Kapelari, Zlatka Koren, Leopold Škafar, Hermi- na Virjent in Jožef Zagode iz Hmezada in Janez Sketa za delo v TO. Medaljo zaslug za narod so prejeh Ivan Gaber- šek, Marija Kapus, Ida Zaveršnik in Marija 2agar iz osnovne šole Prebold. Medaljo dela pa EmiUja Cencelj, Mari- ja Grušovnik in Štefka Kampuš iz Hmezada, Marija Dolinar iz osnovne šole Prebold ter Slavka Tiselj iz Sa- vinjskega magazina. Medaljo za voja- ške vrhne so prejeh Karel Dosedla, Friderik Kajba, Marjan St^fančič in Boris Voh. JANEZ VEDENIK Opredelili naloge sindikata Posebna pozornost gozdarjem In lesnim predelovalcem Ko so v Mozirju sprejema- li program dela Občinskega sveta ZSS, so imeli pred oč- mi dejstvo, da bo predvsem potrebno povrniti ugled in vlogo sindikata in si na ta način ponovno pridobiti večje zaupanje delavcev. V sedanjih gospodarskih in političnih razmerah vsako izvrševanje zastavljenih nalog zahteva še dodatne napore in angažiranost, za- to so skušali naloge v pro- gramu zastaviti kar najbolj realno in obvezujoče. Ob vseh znanih načeUh in nalogah, ki stojijo pred slo- venskimi sindikati in ki so vgrajeni v program dela OS ZSS Mozirje, bodo sindikal- ni delavci te občine posvetili največ pozornosti proble- mom, specifičnim v Gornji Savinjski dolini - gozdarski in lesno predelovalni panogi. Seveda na vseh področjih, od uresničevanja gospodar- skih in stabilizacijskih ciljev, do delitve dohodka in sred- stev za OD, kadrovske politi- ke, uveljavljanja samouprav- nih pravic ter socialne var- nosti delavcev. Pri opredeli- tvi nalog so posebno pozor- nost namenili problemom v Gozdnem gospodarstvu Na- zarje in v DO Glin Nazarje. Posebej se nameravajo ob tem dotakniti problemov okoli nagrajevanja delavcev. Z dobrim sistemom in tudi dobro izdelanim pravilni- kom o nagrajevanju se lahko pohvalijo le pri ELkroju Na- zarje in Kovmarstvu Ljubno, medtem ko je nagrajevanje najslabše opredeljeno v goz- darstvu. Znotraj občinskega pro- stora, kot so ocenili sindika- ti, je še kup pomanjkljivosti, od pomanjkanja strokovnih kadrov in razvojnih progra- mov, ki so odraz pomanjka- nja znanja, do nerazvitih do- hodkovnih odnosov, neza- dostne usmerjenosti v izvoz, nizke produktivnosti, neu- gotavljanja osebne in kolek- tivne odgovornosti, ter odlo- čanja o najpomembnejših zadevah v ozkih krogih mi- mo delavcev. Te slabosti na eni in nekateri dobri rezulta- ti na drugi strani, morajo vzpodbuditi sindikate za ak- tivno delo v vseh sredinah, še posebno v tistih, kjer je še vedno prisotna miselnost, da bo vse težave, s katerimi se srečujemo namesto nas rešil nekdo drug. RADO PANTELIC 12. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Bol za kadre je bol za našo prihodnost Od kadrovske politike je v odloču- joči meri odvisno, kako se bodo obli- kovale in izvajale družbene odloči- tve. Sile, ki v družbi odločajo o ka- drih, so hkrati sile, ki imajo največjo družbeno moč in vpliv. Vsak razko- rak med normativnimi in stvarnimi, v praksi uporabljenimi, merili ka- drovske politike je zato razkorak med proklamirano in dejansko oblastjo delavskega razreda v naši družbi, med formalno in dejansko so- cialistično demokracijo. Nujen je odločen boj komunistov za to, da se v naši družbi oblikujejo in družbeno uveljavijo samo taki kadri, ki vse svoje znanje, izkušnje in moči uporabljajo za to, da delavski razred uvidi in v svojih družbenih odločitvah upošteva objektivne 2^onitosti naše- ga družbenega razvoja ter tako sam, skupaj z vsemi drugimi delovnimi ljudmi oblikuje in uveljavi svoj interes kot splošni družbeni interes. Ce komu- nisti ne bomo v tem boju dovolj dosle- dni in V2rtrajni, obstaja nevarnost, da se v težkem razvojnem preobratu, ki je pred nami, izvršilne, poslovodne, upravne in politične strukture oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi sprevTžejo v sile, ki mislijo in odločajo namesto njih, in kadar jim tako bolje kaže, tudi proti njihovim življenjskim interesom in potrebam. Ravnanje na eni najbolj izpostavlje- nih točk razrednega boja v naši družbi, to je v boju za podružbljanje kadrov- ske politike in za načrtnejšo, dolgoroč- nejšo kadrovsko politiko, ki bo izhaja- la iz ugotavljanja razvojnih kadrov- skih potreb in zagotavljala nenehno teoretično in praktično usposabljanje najsposobnejših in socialističnemu sa- moupravljanju najbolj predanih ljudi za te naloge, je preizkusni kamen re- snične razredne opredelitve vsakega komunista in zveze komunistov v ce- loti. Te nadvse resne ugotovitve smo povzeli v pripravljenem gradivu za se- jo CK ZKS, ki bo prihodnji ponede- ljek, na njej pa v središču pozornosti aktualna vprašanja kadrovske politike in naloge komunistov. 2e dosedanja politična in delegatska prsiksa je poka- zala, da samo krajšanje mandatnih dob ne more biti dovolj učinkovito sredstvo boja proti leaderstvu in te- hno-birokratskim tendencam v vod- stvih družbenopolitičnih organizacij, upravnih in izvršilnih ter poslovodnih organov in, da je kakovost kadrovskih odločitev predvsem odvisna od demo- kratičnosti in načrtnosti kadrovske politike. 2e pripravljeno gradivo za to, ka- drovsko v splošnem smislu, sejo CK ZKS, ki so ga preverili že tudi na neka- terih regijskih posvetih obeta vroče in žive razprave. Upajmo, da bodo stali- šča dovolj konkretno odmevala v par- tijski in samoupravni, delegatski bazi ter, da ne bodo samo nova podkreplje- na stališča o stvareh, o katerih imamo že tako ogromno lepo in predvsem pravilno zapisanih usmeritev. Končno tudi časi niso takšni, da bi lahko sedaj samo sprejemali stališča, v drugih časih pa bi jih, recimo, postop- no uresničevali. MITJA UMNIK Kjer bo potrebno, bo freba Icadre tudi zamenjati Kljub doseženim premikom pri podružbljanju kadrov- ske politike to področje še ni v celoti vpeto v sedanja družbena prizadevanja. Premalo je namreč prisotno spoznanje, da se moramo opreti na lastne sile in vse obstoječe kadrovske potenciale. Pri tem pa mora Zveza komunistov zagotoviti takšne pogoje, da bo kadrovska politika sestavni del dolgoročne stabilizacijske politike. To so poudarili na seji medobčinskega sveta ZKS Celje ob obravnavi gradiva za 7. sejo CK ZK Slovenije. Ugotovili so, da na Celjskem še vedno premalo odločno nadaljujemo s procesom reforme šolstva, čemur so delno vzrok tudi premalo opredeljeni razvojni progTcimi delov- nih organizacij. Zato se dogaja, da je štipendiranje neus- klajeno s potrebami, štipendiste pa cesto puščajo pred vrati ali jih razporejajo na neustrezna dela. Z izostrenim idejno-poLitičnim posluhom pa bo potrebno reševati tudi vprašanja zaposlovanja zlasti tistih, ki iščejo prvo zaposli- tev. Vse več je namreč med njimi mladih strokovnjakov. S tem v zvezi, so poudarili, da bo Zveza komunistov morala dosledno preverjati doseganje dogovorjenih rezultatov ne le pri vodilnih delavcih temveč tudi pri tistih, ki opravljajo strokovna dela. Ce bo ob tem ugotovljeno, da svojih nalog v zaostrenih pogojih ne morejo več kvalitetno opravljati, bo potrebno doseči tudi odstope. BR Spodbudni dosežiii Konjičanov Krajani Bezine do konca proti odlagališču odpadkov Gospodarski dosežki so bili lani v občini Slovenske Ko- njice dobri, pričetek tega leta pa obeta, da bodo letos še boljši. Razlogov za optimizem je dovolj, za samozado- voljstvo pa premalo, saj so dosežki veliki v primerjavi z območjem in republiko, ne pa tudi z njihovimi lastnimi v preteklih letih. Tako so ugo- tavljali delegati prejšnji te- den na seji zborov občinske skupščine, na katero so pova- bili tudi direktorje organiza- cij združenega dela v občini. Odgovorne poslovodne de- lavce so na sejo skupščine po- vabili prvič, a ne zadnjič. S tem žele doseči boljše seznanjanje delegatov z gospodarskimi usmeritvami in istočasno od- govoren odnos teh delavcev do celovitega gospodarskega ra- zvoja občine, ob tem pa je pri- soten tudi dvom v takšno odlo- čitev, ki pomeni tudi dvom v sposobnost delegatov, da bi sa- mi spregovorili o najpomemb- nejših vprašanjih poslovanja v svojih okoljih. Brez dvoma pa so na tokratni seji prisotni di- rektorji kakovostno poglobili in razširili razpravo. Veliko pozornosti in časa so delegati namenili odločitvi o novem odlagališču komunal- nih odpadkov v občini. Na predlog Izvršnega sveta so si- cer z dnevnega reda umaknili sklepanje o odločbi o ugotovi- tvi splošnega interesa za iz- gradnjo odlagališča odpadkov v krajevni skupnosti Bezina, z nekaj glasovi proti pa so spre- jeli sklep, s katerim so zadolžili Izvršni svet, interesno skup- nost za komunalno dejavnost in upravni organ za premo- ženj sko-pravne zadeve, da pričnejo pridobivati potrebna zemljišča za izgradnjo central- ne deponije v tej krajevni skupnosti. Delegat krajevne skupnosti Bezina pa je poleg vseh razlogov, zaradi katerih nasprotujejo predlagani loka- ciji, ponovno poudaril, da se bodo krajani Bezine proti njej borili z vsemi zakonitimi sred- stvi. Se dobro, da so sedanje- mu odlagališču z razširitvijo podaljšali uporabnost za tri leta. MILENA B. POKUČ Praznik Ponikve Asfalt na Dolgi gori pri Ponikvi pomeni veliko de- lovno zmago krajanov, saj so dobršen del sredstev ce- lotne vrednosti investicije, ki je znašala 4 milijone 500 tisoč dinarjev, zbrali sami. Prispevali so 1 milijpn 300 tisoč dinarjev in kar je še posebej pomembno, je nji- hovo udarniško delo, ki je ocenjeno na 300.000 dinar- jev. Otvoritev ceste, ki je bila v nedeljo popoldne, je obe- ležila praznik te krajevne skupnosti. MP- 2aiska pravna pomoč še šepa Pri občinskem svetu Zve- ze sindikatov v Žalcu je že tretje leto organizirana brezplačna pravna pomoč članom osnovnih organiza- cij Zveze sindikatov in or- ganom osnovnih organiza- cij v obliki pravnih nasve- tov in sestavljanja vlog za- radi uveljavljanja na podla- gi dela pridobljenih pravic. Pri delovanju pravne pomo- či pa tudi v Žalcu še opaža- jo nekatere pomanjkljivo- sti. Pravna pomoč namreč ni organizirana tako, da bi za- stopala stranke pred sodišči in drugimi organi. Pogrešajo tudi profesionalnega delav- ca, ki bi bil stalno zaposlen. Doslej so se pravne pomoči posluževali v glavnem le po- samezniki, ki so uveljavljali svoje pravice, premalo pa so se je posluževale osnovne or- ganizacije sindikata in orga- ni upravljcinja. Delavci se zadnje čase obračajo po pomoč v glav- nem glede disciplinskih za- dev, razporeditev k opravlja- nju del in nalog, invalidksih zadev, osebnih dohodkov in zaposlovanja. Letos pa je vse več primerov, ko preko ob- činskega sveta Zveze sindi- katov iščejo zaposlitev de- lavci brez stalnega bivališča v občini Žalec. Izgovarjajo se na težak socialni položaj svo- jih družin, ki po navadi živijo v drugih repubUkah. Take ljudi potem napotijo na skupnost za zaposlovanje v tistih občinah, kjer imajo prijavljeno stalno bivališče. JANEZ VEDENIK Denarja ni dovolj izgube so že zdaj Menjava dela za zdravstvo nI svobodna Težave, ki so se nakopičile pri uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva so kot posledica vse manjšega dele- ža narodnega dohodka, ki ga namenjamo za zdravstvo in znotraj tega tudi vse manjše- ga deleža, ki ga za svojo delo prejemajo izvajalci zdrav- stvenega varstva, že skoraj- da nepremagljive. Vsaj na območju posameznih zdrav- stvenih skupnosti oziroma medobčinske zdravstvene skupnosti. Veliko neskladja med pra- vicami in sredstvi, ki jih za zdravstveno varstvo lahko namenjamo, je moč razrešiti le v širšem družbenem pro- storu. Na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Celje so sicer že korak dlje kot v večini drugih v Sloveniji, saj so na koordinacijskem odbo- ru za razvojne in druge skup- ne naloge že sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za bolnišnično in specialistično dejavnost v Zdravstvenem centru Celje, o katerem bodo odločali v občinski in me- dobčinski zdravstveni skup- nosti. Predstavniki zdravstvenih skupnosti in zdravstvenega centra so se sicer za predlog dogovorili, a z njim še daleč niso zadovoljni. Zagotavlja namreč sredstva le za 97 od- stotkov programa za celjsko območje, kar pomeni za tri odstotke manjši obseg dela v bolnišničnih temeljnih orga- nizacijah, ki so ga oblikovali na osnovi pravic uporabni- kov, pa še za to manjka 40 milijonov dinarjev. Jasno je, da zdravstveni delavci teh pravic ne morejo zmanjšati, v Zdravstvenem centru pa nimajo skorajda nobenih drugih možnosti, saj so na primer že v prvem tromeseč- ju ustvarili za 31 milijonov dinarjev izgub. S podpisom sporazuma se tako zavestno odločajo, da bodo tudi po- slovno leto končali z izgu- bami. UskladiU interese gozdarjev in lesarjev Finančni rezultati v GG Nazarje niso ugodni Fizični obseg gozdne proiz- vodnje pri Gozdnem gospo- darstvu Nazarje, ki gospodari z gozdovi na območju občine Mozirje in Titovo Velenje, je bil v preteklem letu v celoti izvršen, vendar finančni re- zultati niso enaki pričakova- njem. Na neugodna delitvena razmerja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka so vplivali predvsem visoki proizvodni stroški v gozdar- ski in transportni dejavnosti. Poročilo o izvajanju gozdno- gospodarskih načrtov so obravnavali tudi na zadnji se- ji Izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, kjer so spreje- li tudi nekaj sklepov, ki naj bi pomenili napotilo za razreše- vanje težav, ki jih imajo goz- darji. Ob neredni oskrbi z repro- rnaterialom se je lani povečalo tudi pomanjkanje delavcev. Vendar so zmanjšcinju akumu- lativnosti proizvodnje v druž- benem sektorju krive tudi sla- bosti znotraj gozdarske orgeini- zacije. Predvsem slaba organi- zacija dela in izraba delovnega časa. Težave so tudi pri odkazi- lu lesa pri zasebnikih, saj kmetje, če sredstev ne potre- bujejo nujno, neradi dovolijo odkazilo v višini letnega po- seka. Dohodek bodo morali v goz- dnem gospodarstvu iskati zno- traj svoje organizacije, z izkori- ščanjem vseh rezerv, pred- vsem v smeri zmanjševanja stroškov na enoto proizvoda. Ker je Gozdno gospodarstvo vključeno v reproverige lesno- predelovalne industrije bo po- trebno premagovati dohod- kovno problematiko preko le- sne industrije, predvsem pa se bodo morali gozdarji in lesni predelovalci uskladiti glede kvalitete gozdnih sortimentov, ^ravtako pa uskladiti tudi svo- ja izvozna prizadevanja. Predpogoj boljšega gospo- darjenja je tudi višja proizvod- na cena, ki je ^ GG Nazarje pod slovenskim povprečjem, gozdarji pa bi morali dobiti tu- di prednost pri koriščenju bančnih kreditnih sredstev za izgradnjo gozdnih prometnic. Prav tako bodo morali poostri- ti kontrolo pri izvajanju goz- dno gojitvenih del. RADO PANTELIC POGLED V SVET S kovinotehno Hu Vaobang v Jugoslaviji Piše Jože Sircelj Obisk generalnega sekretarja KP Kitajske Hu Vaobanga pri nas po- meni dvoje: tako nadaljevanje pri- jateljskih odnosov med dvema par- tijama in socialističnima država- ma kakor novo poglavje v odnosih. Od 1977. leta naprej, kojeLR Ki- tajsko obiskal predsednik Tito in ko je potem leto dni kasneje prišlo tudi do normalizacije odnosov med partijama, lahko govorimo o vzpe- njajoči se črti krepitve odnosov. Slo je za medsebojno seznanjanje o poteh socialističnega razvoja v obeh državah, za izmenjavo in us- klajevanje pogledov na sodobni svet nasploh in na mednarodno de- lavsko gibanje še posebej. Ti pogledi so se - ob nujnih, v marsičem naravnih razlikah izvi- rajočih iz različnega položaja in pojmovanja nacionalnih interesov - zbliževali na načelih enakoprav- nosti, neodvisnosti, medsebojnega spoštovanja mnenj in pravice do lastne poti v socializem, v skladu z razmerami v lastni deželi. Kar zadeva Kitajsko, so bila to leta postopnega otresanja dogma- tične dediščine preteklosti, prese- ganja teženj po samoizolaciji deže- le in po ohranjanju oblik in metod, ki so objektivno zavirale revolu- cionarne procese v tej velikanski deželi z več ko milijardo prebival- cev. Tako je Kitajska krenila po poti modernizacije gospodarstva, po poti sproščanja velikanskih ener- gij v ljudeh in v naravnih boga- stvih; pospešeno se otresa bremen zaostalosti in postopoma krepi in- stitucije in metode socialistične demokracije. Pomemben mejnik v tem pogledu je bil 12. kongres KP Kitajske sep- tembra lani, kjer so se delegati 40- milijonskega partijskega članstva trdno opredelili za neodvisno zuna- njo politiko, v kateri se Kitajska čuti del sveta in soodgovorna za svetovno dogajanje, obenem pa »ne trpi kmjenja kitajskega nacional- nega dostojanstva ali interesov«, kot je na kongresu poudaril Hu Vaobang. Po kongresu smo priče veliko de- javne jše kitajske zunanje politike, ki se kaže ne samo v odpiranju dia-; loga s Sovjetsko zvezo in vzhodno- evropskimi državami, marveč tudi v širjenju stikov drugod po svetu. Posebna značilnost tega obdobja je tudi čedalje večja naklonjenost Ki- tajske politiki in gibanju neuvršče- nih, kar se je pokazalo ob sedmem vrhu neuvrščenih in zlasti še ob se- danjem obisku Hu Vaobanga v Ju- goslaviji. Za Jugoslavijo je pomembno, da je tako v partijskih kot v meddr- žavnih stikih dosegla visoko stop- njo soglasja s Kitajsko: o potrebi enakopravnega sodelovanja, o pra- vici do lastne poti v socializem, o pravici vsake partije do enako- pravnega sodelovanja z drugimi, o tem, da v mednarodnem delav- skem gibanju ne more biti - vodilne sile« in »vodilnega centra«, o prese- ganju morebitnih razlik s potrpež- ljivimi, enakopravnimi pogovori, o krepitvi vsestranskega sodelova- nja. Ob sodelovanju je treba zapisati, da krepitve političnih stikov ni spremljalo ustrezno gospodarsko sodelovanje. Še več, blagovna me- njava med dvema državama je v zadnjih letih celo nazadovala in zdrknila lani pod 70 milijonov do- larjev vrednosti. Takšno stanje vsekakor ni v korist. Pričakovati je, da bo sedanji obisk generalnega sekretarja KP Kitajske pri nas pri- pomogel k odpravi te vrzeli. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAJ 1983 V Savinji obetajo večji Izvozni prodor Dohodek so povečali za 56%, odpravili so Izgube, načrtujejo pa za 6 milijonov dolarjev Izvoza Ali od lesne predelovalne industrije v Sloveniji priča- kujemo res preveč? Kakšne so njene možnosti za še več- ji izvozni prodor in katere ovire je treba premagati, da bi ta tradicionalna sloven- ska industrijska panoga uspešno prevzela še več sta- bilizacijskih bremen? To so bila osnovna vpra- šanja, na katera smo posku- šali odgovore poiskati v LIK SAVINJA Celje. O tem pa smo se pogovarjali z glavnim direktorjem, ZVONKOM PERLICEM. Pomembni kazalci gospodarlenla niso spodbudni Dejstvo je, da zadnjih ne- kaj let v lesni predelovalni industriji niso zadovoljni z najpomembnejšimi kazalci uspešnega poslovanja. V upadanju so fizični obseg, ekonomičnost, rentabilnost in storilnost. Vzrokov za takšno stanje je veliko, med najpogostejšimi je predvsem pomanjkanje surovine, ki mu botrujejo tudi prevelike zmogljivosti prsnih predelo- valcev. Preprosto, preveč jih je, hkrati pa so v večini pre- pričani, da glede na sedanje razmere od njih preveč pri- č£ikujemo. Spopadajo se še z veliko nelikvidnostjo, ki je glavni razlog za slabo »pre- krvavitev« proizvodnega procesa, s staro usmerjenost- jo na domači trg, sezonskim značajem dela s surovino (hlodovino) in velikimi izvoznimi nalogami, pa še večjimi pričakovanji. Pose- ben problem predstavljajo posodobitev proizvodnje in novi tehnološki postopki, oboje pa je pri lesnih prede- lovalcih potrebno, če želijo biti konkurenčni na zahtev- nih svetovnih tržiščih. Višje obresti so gospodar- stvu hudo breme. V LIK Sa- vinja to dokazujejo tudi s številkami. V 1980. letu so na primer za vse obresti plačali 23 milijonov dinarjev, leto kasneje že 36 milijonov, lani so dosegli 85 milijonov, letos pa računajo, da bodo za obresti morali odšteti že 140 milijonov dinarjev. Pri tem so v primerjanih letih celotni prihodek povečevali od mili- jarde in sto milijonov na le- tos predvideni dve milijardi in 250 milijonov dinarjev. Takšna bremena se pozna- jo predvsem v pomanjkanju denarja za sklade, brez tega pa so prekratki za naložbe, spremembe tehnične sesta- ve, modernizacijo opreme in sodobnejše tehnološke po- stopke. Do svetovne kakovosti le z velikimi napori Zaradi slabe tehnološke opremljenosti lesni predelo- valci prodirajo na svetovna tržišča le s skrajnimi napori, predvsem pa so se morali še znajti tako, da prodirajo z iz- delki, v katerih je veliko ži- vega dela (stilno pohištvo), izdelki pa morajo biti izk- ljučno iz masivnega lesa. Takšni izdelki so, razumlji- vo, dražji, zato lesarji priča- kujejo, da bodo ob spreme- njenih gospodarskih razme- rah v njihovo korist, zaradi svojih resnično velikih po- tencialnih možnosti lahko v splošnih stabilizacijskih na- logah v prihodnje dajali še več izvoznih učinkov. Pri tem se dobro zavedajo, da jim nič ne bo dano kar samo po sebi ter, da se morajo zao- strenim razmeram gospodar- jenja doma in za iz\'oz posta- viti po robu le z učinkovito samoupravno, strokovno in poslovodno organizacijo. Konkretne naloge s konkretno odgovornostjo Gospodarno obnašanje na vseh področjih je splošna usmeritev tudi v LIK Savi- nja, kjer skrbno bdijo nad uresničevanjem svojih jasno opredeljenih stabilizacijskih programov. Te so odločno zastavili lani in to predvsem v treh smereh: za doseganje proizvodnje, izvoza na kon- vertibilno tržišče in za obvla- dovanje likvidnosti. Dosle- dno upoštevanje stabilizacij- skih nalog so pokazali že ob koncu lanskega leta, ki so ga v LIK Savinja Celje zaklju- čili pozitivno, brez izgub, če- prav so se še lani otepali sko- raj s 27 milijoni dinarjev iz- gub v prvem tromesečju. Rezultati so še boljši v le- tošnjem prvem tromesečju, saj so ustvarili za 40 milijo- nov dinarjev akumulacije, za sklade pa so tudi namenili preko 14 milijonov dinarjev. Dohodek je letos za 63 od- stotkov boljši od lanskega prvega tromesečja, kar je po mnenju glavnega direktorja LIK Savinja, Zvonka Perli- ča, rezultat stabilizacijskega obnašanja, skrajnega varče- vanja in odgovornega dela vsega kolektiva. Ce je verjeti najodgovor- nejšemu poslovodnemu člo- veku v LIK Savinja, potem najbrž ni bojazni, da ne bo kolektiv LIK Savinja Celje letos uresničil zahtevno šte- vilko konvertibilnega izvoza v višini 6 milijonov dolarjev in zadržal rast dohodka v pri- merjavi z lanskim blizu 60- odstotnega povečanja. MITJA UMNIK Riše Bor! Zupančič ljubljanska banka ■ Splošna banka Celje DINARSKI ČEKI ZA TUJCE Ljubljanska banka Splošna banka Celje je te dni s posebnim pismom opozorila večje uporabnike družbe- nih sredstev na svojem območju, zlasti pa seveda vse zainteresirane, na izvajanje tistega dela Zakona o me- njalniških poslih in prometu efektivnega tujega denarja pri nas, ki govori o načinu poslovanja ter pogojih in načinu ravnanja s čeki, ki jih je izdala Narodna banka Jugoslavije in ki se glasijo na dinarje. Gre za opozorilo, da bi delo, se pravi plačevanje s temi čeki, potekalo povsem brez zastojev. To so čeki, ki jih bodo tujci, ki bodo predvsem v tem času prihajali v našo državo, lahko kupovali v vseh pooblaščenih menjalnicah in bankah. Z njimi bodo plačevali nakup blaga pa tudi opravljene storitve. To pa hkrati tudi pomeni, da morajo te čeke, kot plačilno sredstvo, sprejemati vse domače družbeno pravne in fizične osebe. Tako je torej to pismo predvsem opozorilo domačim temeljnim organizacijam združenega dela, da so dinar- ski čeki, s katerimi bodo tujci plačevali blago ali stori- tve, redno plačilno sredstvo in so jih zatorej dolžni sprejemati. Ne glede na to, da je Ljubljanska banka Splošna banka Celje izdala tudi navodila o ravnanju s temi čeki, so za vsa morebitna vprašanja na voljo tudi v enotah Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Pred prvomajskimi prazniki so v Celju izročili njihovemu namenu nove prodajno razstavne prostore Prodajnega centra Hudinja Kovinotehne Celje. Trak sta razvezala Betka Podrepšek, delavka z najdaljšim delovnim stažem v TOZD Tehnična trgovina in Karel Žlavs, delavec z najdaljšim delovnim stažem v skladišču-transport. V Kovinotehni se odločno usmerjalo v maloprodalo Odprli so nov blagovni center na HudInJI v Celju »če je Kovinotehna v Ju- goslaviji in v svetu znana po veleprodajni in zimanje- trgovinski dejavnosti tega, nikakor ne moremo trditi za maloprodajno dejavnost. Zato predstavlja nov bla- govni center na Hudinji prvi korak pri preusmerja- nju Kovinotehne na malo- prodajnem področju.« S te- mi besedami je zbrane goste in obiskovalce nagovoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa, Aleš lic ob otvoritvi prodajnega centra. F*rodajni center s površino okoli 5800 m^ ponuja kupcu vse, lahko bi rekli od »igle do lokomotive«, posebnost cen- tra pa je tudi v tem, da se bo kupec pred nakupom kate- regakoli blaga lahko posve- toval s strokovnjakom. Ta možnost je toliko bolj dobro- došla, saj je v prodajnem centru na voljo kar 13 bla- govnih skupin tehničnega materiala, ki se med seboj dopolnjujejo. Blagovni center so delavci Kovinotehne ob sodelovanju vrste delovnih organizacij Celja zgradili v rekordno kratkem času štirih mesecev in tako prihranili okoli 3 mi- lijone dinarjev. Pa še dve očitni prednosti velja poudariti. Blagovni center s kompletno ponudbo tehničnega blaga predstavlja izkušnjo, ki jo želi Kovinote- hna s pridom uporabiti tudi v nadaljnjem razvoju malo- prodajnega področja, obe- nem pa omogoča tak sistem razvoja maloprodaje tudi na- daljnjo specializacijo malo- prodajnih trgovin v Celju in regiji. Prvi podatki o obisku in nakupih kažejo, da Kovino- tehna s svojo naložbo ni »za- mahnila v prazno«. Ce pa bo še izbor blaga dober, se za uspešnost poslovanja ni bati. B. R. 12. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Na hranilnih vlogah več denarja Ocena uresničevanja načr- ta Ljubljanske banke Sploš- ne banke Celje v prvem tri- mesečju letos je bila v sredi- šču pozornosti zadnje seje članov izvršilnega odbora banke. Ugotovili so, da so se zbrana in združena sredstva v banki v tem obdobju pove- čala za 5 odstotkov, kar je največ v zadnjih letih in da je bilančna vsota znašala 24.272,3 milijona dinarjev. K temu porastu so lep delež prispevala sredstva obča- nov, ki so se povečala za 14%, oziroma za okoli 800 milijonov dinarjev. Tudi v tem podatku se zj-cali vpliv ugodnih obrestnih mer, še posebej za vezane hranilne vloge. Ob upoštevanju ukrepov restriktivne kreditne politi- ke, je banka v prvih treh me- secih odobrila posojilo za melioracijska dela, zatem je sodelovala pri usklajevanju naložb na področju primar- nega kmetijstva, prav tako v pripravi programov in razgo- vorih o dodelitvi posojil za uvoz tuje tehnologije in izde- lavi mnenj o družbenoeko- nomski upravičenosti in realnosti naložb. Tudi sred- stva za tekoče poslovanje je banka dosledno usmerjala v prednostne namene. Med posojili občanom so. povsem razumljivo, na prvem mestu tista, ki jih odobravajo na podlagi pro- daje deviznih sredstev. Naložbe v stanovanjsko in komunalno gospodarstvo so se gibale v okviru planskih predvidevanj. Sicer pa je značilna za to obdobje ugodna dinarska in devizna likvidnost. V nadaljevanju seje je izvr- šilni odbor med drugim sprejel dopolnitev sklepa o višini obrestnih mer, ki je v tem, da se za posojila za zalo- ge blaga osnovne preskrbe prebivalcev v trgovini znižu- je obrestna mera od sedanje splošne 30% na 18%. MB Zvezna štafeta mladosti na Celjskem Na stotisoče mladih src je do danes že pozdra-l vilo Zvezno štafeto mladosti. V teh pozdravih sol strnjene obljube, pripadnost in zvestoba veliki j ideji o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih naro-; dov in narodnosti. Zato je pot Zvezne štafete mla-! dosti tudi dokaz, da živimo v skupnosti, ki se je ne j da razdreti. V sredo, 11. maja smo Zvezno štafeto mladostih dočakali tudi na našem območju. Šmarje pri Jelšah Na poti po šmarski občini se je Zvezna štafeta mladosti štirikrat za dlje časa ustavila, ko so ji mladi pripravili spre- jem s kulturnim progra- mom. To je bilo ob prihodu v občino, v COŠ Marija Broz v Bistrici ob Sotli, v COŠ v Podčetrtku ter na osrednjih prireditvah v Rogaški Slatini in v Šmarju pri Jelšah. Mla- dim iz občine Slovenska Bi- strica je štafetno palico pre- dala Darja Majcen iz Sladke gore. Slovenske Konjice Konjiški mladinci so štafe- to prejeli včeraj popoldan v Tepanju iz rok bistriških mladincev, oddali pa so jo na Stranicah celjskim mladin- cem. Osrednja prireditev je bila pred kulturnim domom v Slovenskih Konjicah, kjer so se zbrali številni občani, predvsem pa mladi. Štafetno palico je nosilo osem mla- dincev, glavni nosilec- pa je bil košarkaš Jure Zdovc iz Slovenskih Konjic. Celje Mladi iz občine Celje so štafetno palico prejeli od vrstnikov iz občine Sloven- ske Konjice v Stranicah, in jo v F*rožinski vasi predah Sentjurčanom. Osrednja pri- reditev v hali Golovec se je pričela že uro pred priho- dom štafete. Med akademijo, na kateri je nastopilo več kot 600 mladih, so podelili srebr- ne znake ZSMS. Štafetno pa- lico je na osrednje prizorišče prinesel Stane Rozman, poz- dravno pismo pa je prebrala Irena Sanda. Med potjo se je Zvezna štafeta mladosti za krajši čas ustavila v Franko- lovem. Škof j i vasi in v Što- rah. 10. in 11. maja je po obči- ni potovala tudi lokalna šta- feta mladosti. Šentjur Letos je bilo še posebej slovesno, saj je zvezna štafe- ta mladosti v tem kraju tudi prenočila. Osrednja priredi- tev je bila včeraj zvečer. Zad- nji nosilec štafetne palice je bil mladinec iz Ljubljanske banke, Gorazd Horvat, na pot proti Brezam pa jo je da- nes zjutraj ponesel delavec iz Tola, Franci Horvatič. Na slovesnosti so podelili tudi 2 srebrna znaka ZSMS. Laško štafetno palico bodo da- nes nosili mladinci iz laške občine od Brez vse do Brez- na, kjer jo bodo predali mla- dim iz Hrastnika. Osrednja kulturna prireditev bo v La- škem, tudi na ostalih spreje- mnih mestih bodo občani pričakali štafeto ob kultur- nem programu. Žalec Zvezno štafeto mladosti bodo mladi iz občine Žalec prevzeli v Ločici pri Vran- skem 14. maja ob 16.05 od mladincev iz Kamnika. Nato bo na Vranskem krajši po- stanek, ob 16.23 bodo štafeto pozdravili v Preboldu, nato v Šempetru, ob 16.47 v Žalcu, nato v Polzeli, ob 17.17 pa jo bodo v Letušu predali vrst- nikom iz mozirske občine. V vseh omenjenih krajih kjer se bo Zvezna štafeta ustavi- la, so mladinci pripravili krajše slovesnosti. Po žalski občini bo potovala tudi lo- kalna štafeta mladosti. Mozirje Mladinci v občini ^ozirje bodo po dveh letih spet pri- pravili osrednjo prireditev v počastitev dneva mladosti v Savinjskem gaju, kjer bodo pionirji iz vseh štirih osnov- nih šol te občine sprejeti v mladinske vrste. Med celo- dnevnim programom, ki se bo končal s plesom, bodo po; deUli tudi srebrne znake ZSMS. Velenje Zvezna štafeta mladosti se bo v Titovem Velenju ustavi- la v soboto ob 18.30 uri pred spomenikom maršala Tita, kjer ji bodo velenjski mla- dinci pripravili slovesen sprejem. Ta dan bodo mladi organizirali tudi dve lokalni delovni akciji v KS Konovo in Plešivec. Na velenjskem območju bo štafetno palico od vrstnikov iz občine Mo- zirje prevzela dijakinja Jelka Jašinski, zadnja nosilka šta- fetne palice pa bo Majda Pirš. V Doliču jo bo izročila mladim iz občine Slovenj Gradec. Ne vrzite puške v koruzo Datum, na katerega se bodo navezovale naslednje vr- stice, je sicer nekoliko odmaknjen, a ker dogodek narav- nost sili k razmišljanju, naj obudim 30. april. Letošnji seveda. Pričakovali smo Prvi maj. S parolami in brez njih, s cvetjem ali pa tudi ne, vedro razpoloženi, a tudi mrkih obrazov. Z visokimi mlaji in prasketajočimi kresovi. Naj živi 1. maj - praznik dela!, so včasih bolj na skrivaj pisali aktivisti, otroci in mladinci po plotovih. In res so tako tudi mislili. Danes, ko hočemo najbolj pristno posne- mati tak mik praznovanja, pa znamo zatajiti že na samem začetku. Toda, da ne bom krivična, dajem datumu še kraj do- godka: krajevna skupnost Medlog; in namen: kresovanje. Kot v večini primerih so ga organizirali prizadevni mla- dinci te krajevne skupnosti, o čemer so podrobno, z lepaki, obvestili krajane. Postavili so visok kres pod glavno cesto, v neposredni bližini »plave lagune«, kjer živi pretežra del prebivalcev te primestne krajevne skupnosti. Da bi uil praznik ob kresu tak, kot se spodobi, ali kakršen je bil v časih pisanja parol po plotovih, so mladinci pripravili tudi partizanski skeč in nekaj revolucionarnih pesmi. V siju ognja so žareli tudi sami. A meni se je ves čas zdelo, da bo ta plamen v njihovih očeh hitro ugasnil, saj so ob kresu ostali sami, če izvza- mem pet naključnih gledalcev s ceste. Pa vendar so praz- nik pripravili za vse krajane, tudi tiste, ki so od daleč, iz oken svojih stanovanj opazovali dogajanje pod njimi. Je že i res, da je bil razgled po okoliških hribih, kjer so prav tako goreli kresovi, impresiven. Toda, če misel seže korjik dalje, i si upam staviti, da se je ob vsakem od kresov, ki so goreli | blizu in daleč, zbralo vsaj nekaj krajanov in seveda veliko mladincev. Skupaj so preživeli večer, zapeli in zaplesali v I siju ognja, se morda pogovorili o kakšni aktualni temi, ki j jih ta čas ne manjka in še kaj. Gotovo so se razšli zado- ' voljni tako organizatorji, kot obiskovalci. Ostal jim bo lep spomin na rojstvo 1. maja. Mladim iz Medloga pa bo ta dogodek pustil priokus, ki se ga ne bo lahko znebiti. A takole vam pravim, mladinci: »Ne vTzite puške v koruzo! Drugo leto spet pripravite kres. Se večjega, še bolj mogočnega in pogumno zapojte ob njem. Naj odmeva pesem med polji in betonom. Tedaj bo morda svet odraslih le uvidel svojo napako in malomar- nost, ki jo je zakrivil do vas, mladih, ko je kar tako počez ocenjeval brezbrižnost in ležernost današnje mladine«. MATEJA PODJED' V prazničnih dneh je bilo vsepovsod slovesno, pa tudi veselo Za spomin na prvomajske praznike še dve fotografiji. Prva je z Grička, kjer so se tudi letos zbrali Celjani na tradi- cionalnem, že sedmem shodu. Enako slovesno in veselo kot tam, je bilo tudi v dragih občinah, kjer so pripravili pr- vomajska srečanja za delovne ljudi in občane. Žalčani so se zbrali pri Smi- glovi zidanici nad Grajsko vasjo, kjer je bila pred 45 leti prva konferenca KPS Prebivalci Smarske občine fo* praznik proslavili skupaj s predstavni- ki pobratenih občin Pregrade in Slo- venske Bistrice na Boču. Laščani so pripravili srečanje na Smohorju, Ve- lenjčani pa na Graški gori. Čeprav se je vreme držalo bolj negotovo in poslalo celo nekaj kapljic de^a, to ni zmotilo prijetnih uric v naravi, ki so jih mnogi združili prav z udeležbo na teh shodih, Praznovanjje pa ne bi bilo popolno, če nas ne bi na gričih in ob eeftah pozdravljali številni mlaji, ki so postali že kar nekakSen simbol praznika dela. Čeprav se pri postavljanju mlaja možje kar pošteno spotijo, pa tudi veselja zraven ne manjka, zato se ob taksnih priložnostih navadno zbere mlado in staro. V Stopčah, od koder je nai drugi posnetek, so po uspeino opravljenem delu tudi veselo zarajali in zakurili kret, N, K 6. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAJ 1983 Več življenja letom Peti teden starejših občanov Celja Med 16. in 21. majem bo v občini Celje peti Teden sta- rejših občanov. Želimo si, da bi se v vsaki krajevni kupnosti spomnili mladi, >ole, delovne organizacije i.er vse množične organiza- cije s Socialistično zvezo na čelu na svoje starejše sokra- ,iane. Nikoli ne pozabite, da je z našimi žulji zrasla in se kre- pila naša država, da smo de- lali tudi po 300 do 460 ur na mesec. Ce-bi vsi delali tako, s takim odrekanjem, danes ne bi bilo treba stabilizacije. Letos sprejemamo po- membne dokumente, od ka- terih bo odvisna usoda nas starejših. Ta teden naj bo vzpodbuda, da nas ne bo pri- zadel Zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju niti sporazumi o zdravstvenem varstvu. Tudi to so področja, v katera se vključujejo društva upoko- jencev, tako kot so kultura, šport, rekreacija, izleti... Že- limo si, da bi bili v društva včlanjeni vsi upokojenci, ne pa, da jih več kot polovica stoji ob strani. Teden starejših občanov se bo v Celju pričel z okroglo mizo, pri kateri se bomo po- govarjali o upokojitvi. Ta bo 16. maja, 17. in 18. maja bo v Storah občinsko pr\^enstvo v kegljanju, šahu, balinanju in streljanju, ki se bo zaključilo z regijskim srečanjem v keg- ljanju. 19. maja bo občinsko in regijsko tekmovanje go- barjev v Vojniku, v soboto pa srečanje ribičev v Šempe- tru. V Domu upokojencev v Celju bo ves teden razstava likovnih del pionirjev na te- mo Starost, 21. maja dopol- dan pa bo razstava domače kulinarike. Upokojenke, pri- spevajte svoje izdelke, da bo- ste obogatile razstavo! Tega dne bo tudi Dom upokojen- cev na široko odprl vrata vsem obiskovalcem. Slovesen zaključek Tedna bo v soboto ob 17. uri v Naro- dnem domu. Takrat bo 20 let svojega dela proslavil meša- ni pevski zbor Društva upo- kojencev Celje, sodelovali pa bodo še mladinski zbor Te- hriiške šole in dramska sku- pina iz Zagrada. Na slove- snosti bodo prejeli športni tekmovalci tudi priznanja. Upamo in želimo, da bo letos prišlo na slovesnost več sta- rejših krajanov kot lani. V Celju je 9800 upokojencev! KARL SMAUC Umrl je starosta podmorničarjev Za vselej je zaprl svoje zvedave, hudomušne in prodirne oči. V enaindevetdesetem letu starosti - bil je Titov letnik. V Igalu, nedaleč proč od zaselka Baošiči, kjer zdaj sameva njegova v muzej prerasla ■'hiša starega kapitaria« v začetku kotorskega zaliva. Miroslav Štumberger, ki je pra- vil, da je to ponemčeni priimek Strmbregerjev, je bil doma v Šmar- ju pri Jelšati. Po končani gimnaziji se je vpisal v mornariško akademi- jo v Pulju, kjer je bil kot mlad po- morski časnik dodeljen k takrat še hudo novi mornariški veji - k pod- morničarjem. Hkrati je opravil tudi pilotski izpit za hidroplane. V se- stavi avstroogrške mornarice se je podil za italijanskimi ladjami po Sredozemlju in pri vsem tem ne- varnem početju ga tudi strah pred utopitvijo ni pripravil do tega, da bi se bil naučil plavati. »Mornar, do- kler je mornar, hodi po trdnih tleh plovila!" je vedel povedati kot izgo- vor za to nenavadno mornarsko po- manjkljivost. Ko je Avstroogrska propadla, je bil Miroslav Štumberger poklican med tiste mornariške častnike, ka- terih naloga je bila postaviti na no- ge jugoslovansko mornarico. Pod- morniški del je bil zaupan njemu. Prvi podmornici, Smelega in Ne- bojšo, je pripeljal iz ladjedelnice v Angliji. Ob njem so se šolali pod- morničarji, bil pa je tudi na drugih bojnih ladjah - predvsem pa je bil visoko cenjen kot tehnični strokov- njak. Bil je izumitelj, novator - po- memben je njegov načrt živega tor- peda, ki se je v drugi svetovni vojni uresničil, vendar ne po Štumber- gerjevi predlogi. Ni se poročil. Namesto da bi v svojo veliko hišo pripeljal mlado, jo je začel polniti z raznimi starinami, z umetninami, ki jih je nakupil po obali in na potovanjih po svetu. Te- ga se je nabralo toliko, da je po vojni spremenil hišo v muzej in do- kler je mogel, to pa je bilo vse do potresa v Črni Gori, bil tudi kustus in upravitelj te kulturne institucije pod lastnim krovom. Miroslav Štumberger, zgodbo o njem je v nadaljevanjih pred leti objavljal tudi Novi tednik, je bil tudi odličen risar, dober pisec, ko- val je predvsem hudo hudomušne stihe, nekakšne zabavne balade, ki pa jih nikoli ni ponudil v tisk. Če- ravno je bil od leta 1920 v južnem delu Dalmacije je slovensko govo- ril, kot bi nikoli ne zapustil doma- čih krajev. Njegova hudomušnost se je zdela mnogim čudaštvo. Tako so sodili o njem, ker je pač včasih imel v reji mladiče poginule volčje matere, ker je za stražarje imel v vrtu kakšno gromozansko nestru- peno kačo in je vedno poskrbel, da so se komu jezili lasje in srhila ko- ža. To se je godilo ljudem s pred- sodki, vražjevernežem. Zadnjo vojno je dočakal že upo- kojen. Njegova Nebojša je ubežala okupatorju in se borila na strani zaveznikov. Ko je odslužila, so mu po vojni podarili njena zaporna vra- ta, ki jih je vgradil v spalnico, kot vhod. Bil je velik prijatelj otrok, mornarji pa so ga radi obiskovali. Bil je tovariš tvorcem nove parti- zanske, Titove mornarice - njen doajen. Kadar ni bilo obiskovalcev, se je posvetil tudi gradnji ladij, le- senih, modelov tistih dubrovniških jadrnic, ki so nesle v svet slavo du- brovniške republike. Posledice trdih razmer, v katerih je živel med vojno, so ga zdrobnile. Pred leti ga je začelo dajati. Otepal se je zdravnikov, bolezni se ni otre- sel. Zadnji dve leti je prebil v Igalu, v vojaškem sanatoriju, kjer je pred dnevi podlegel; mornar, letalec, izumitelj, patriot, pesnik, slikar, popotnik. In čudak?Morda za koga tudi to, vendar v okvirih velikega in širokega srca ter kulture. JURE KRAŠOVEC Ali je za dobro vodo že treba biti plat zvona? Najbrž bi bila preveč op- timistična ugotovitev, da smo na Celjskem v glavnem že razrešili velike probleme onesnaževanja zraka, pa da se sedaj lahko bolj posveti- mo varstvu voda in okolja v porečjih Savinje in Sotle. Je pa zrno resnice vseeno v takšnem razmišljanju, seve- da, z ustreznim popravkom glede ozračja. Resnično smo v Celju izboljšali zrak, za širše celjsko območje pa so dobro naravnane razisko- valne naloge, katerih prva faza je bila javnost posredo- vana pred nekaj tedni. Ni pa vprašanje onesnaže- vanja voda tako nepovezano z zrakom, čeprav na prvi po- gled to ni tako opazno. One- snaževanje voda je mnogo širši problem, kot so to pogi- ni rib oziroma uničena favna in flora v porečjih. Tekoče vode so vključene v kroženje voda na površini, pod površ- jem in v ozračju. Tako se strupene snovi prenašajo s talno vodo v izvire pitne vo- de, v rastline in v živa bitja sploh. Pogini rib so le opozo- rilni znaki, da gre za zastrup- ljanje človekovega okolja in ljudi. Postopnega onesnaževa- nja tekočih voda in podtalni- ce ne opazimo kmalu, zato je potrebno sistematično in trajno nadzorovanje kakovo- sti voda, industrijskih voda še posebej in vseh vrst od- plak. Porečje Savinje in Sot- le je močno onesnaženo in se onesnaževanje celo nadalju- je. Savinja pred Celjem je v drugem razredu onesnaže- nosti, od Celja navzdol proti Laškemu je že v tretjem raz- redu. Voglajna pred prito- kom Hudinje je še v tretjem razredu, nato pa že v četrtem razredu onesnaženosti. Povrh tanka plast kvartalnih prodnih naplavin, ki pokriva dno celjske kotline, onemo- goča normalno čiščenje vo- da, ki pronicajo v tla To je nekaj glavnih razlo- gov za problemsko konfe- renco, ki sta jo v torek pri- pravili občinska in medob- činska organizacija sociali- stične zveze v Celju na pobu- do zveze ribiških družin v Celju. Namen konference je ja- sen: oceniti stanje, oblikova- ti usmeritve in sprejeti skup- na stališča za razreševanje celovite problematike poreč- ja Savinje in Sotle s poudar- kom na varstvu vode, ki je naravna dobrina splošnega pomena in zato pod poseb- nim družbenim varstvom. Pri tem pa je treba upošteva- ti dejstvo, da je tudi varstvo voda ena od sestavin samo- upravnega načrtovanja v toz- dih, krajevnih skupnostih in, da so nosilci družbene aktiv- nosti za to področje vse druž- beno-politične organizacije, skupnosti in društva, ki ure- sničujejo kar najbolj pamet- no politiko in akcije za ureja- nje odnosov v našem okolju. MITJA UMNIK V Celju srečanje slovenskih zdravnikov v Celju so se te dni zbrali številni zdravniki iz vse Slove- nije, pa tudi gostje iz drugih republik. 13. maja bodo o svo- jem delu spregovorili na 120. rednem letnem srečanju slo- venskih zdravnikov in III. skupščini Zveze zdravniških društev Slovenije. Svoje delo bodo obogatili z razpravo na temo »Delo in vpliv zdravni- ških društev v svojem okolju«, v soboto pa bodo spregovorili še o etičnih problemih v so- dobni medicini. Ta strokovni del bo oblikoval Janez Milčin- ski. MBP Milko Podgoršek Neobičajno smo se pre- bivalci krajevne skupno- sti Ponikva zbrali v cveto- čem delavskem prazniku, 1. maju. Mnogo se nas je poklonilo spominu dra- gega krajana pri njegovi domačiji in na krajevnem pokopališču. Pokojni Milko se je oblikoval v osebnost sko- zi različna obdobja. Pred vojno kot kmečki sin in kasneje občinski ura- dnik. Naravno predan so- cialni pravičnosti in so- cialističnim idealom je organiziral Društvo kmečkih fantov in deklet, skrbel za razvoj društve- ne dejavnosti od kulture, gasilstva in drugih dejav- nosti. V ljudskih igrah je uprizarjal kmečkega člo- veka in izredno rad pri- tegnil slovenski narodni pesmi. Poznal je in posredno sodeloval pri nastajanju in razvijanju naprednih revolucionarnih organi- zacij KP in OF v kraju. Aktivisti so mu zaupali in posredovali naloge. V tež- kem obdobju druge sve- tovne vojne, ki z žrtvami ni obšlo njegove družine, je tudi sam doživljal težke dogodke v času terenske- ga dela. Sestra Malčka je bila kot aktivistka v naši revoluciji v Beogradu za- plinjena v motornem vo- zilu, brat je bil ustreljen v domačem kraju. Po osvoboditvi so mu Ponkovljani večkrat za- upali glasove v začetni krajevni odbor kot tajni- ku in kasneje odborniku ter ga končno izvolili za predsednika tedanjega občinskega ljudskega od- bora Ponikva. Svojo de- lovno vlogo je zaključil kot dolgoletni lesni mani- pulant pri Kmetijski za- drugi Ponikva in kasneje v Gozdnem gospodarstvu Celje, obrat Šentjur. Vrlina v njegovem živ- ljenju je bila velika raz- gledanost na gospodar- skem, političnem in so- cialnem področju ter ve- dno opredeljena pripa- dnost slovenstvu in jugo- slovanstvu. In še nekaj kar nam je pri pokojniku za vzgled; pripravljenost pomagati in svetovati so- človeku, preprostost, družabnost in humanost. Rad je povedal, da je v času opravljanja dolžno- sti pri občinskem ljud- skem odboru poročil 104 zakonske pare. Ni pa ni- koli povedal, kolikokrat je spregovoril pokojnim krajanom ob zadnjem slo- vesu. Ni podatka, koliko je posredoval informacij preko takrat običajnega nedeljskega preklica nam krajanom v dokaj razum- ljivi vsebini in brez po- sebnih stroškov. In še marsikaj drugega ni po- vedanega. Dejstvo ostaja, poslovi- * li smo se od zaslužnega in spoštovanega krajana. VINKO JAGODIC Cesta skrajšala pot krajanom Krajani Zgornjih Grušovelj in Zaloga (Martjakov) v kra- jevni skupnosti Šempeter so v teh dneh zelo 'delavni. Iz dneva v dan se vrstijo delov- ne akcije na cesti Zg. Grušovlje-Zalog, dolgi nekaj manj kot en kilometer. Na tem delu ceste je tudi most čez potok Ložnico, ki je bil že dalj časa tako slab, da je bila vožnja čez njega nevarna. Most je zgrajen, do 13. junija, ko bo krajevni praznik KS Šempeter, pa bi radi usposobi- li tudi cesto. Odločili so se, da jo bodo razširili in asfaltirali. Režijski odbor za modernizaci- jo ceste je zelo delaven, pred- sednik Vinko Hleb pa nam je o delu sokrajanov povedal: »Pred mesecem dni smo priče- li z deli in kar dobro nam gre od rok. Odločili smo se, da bo- mo vsa dela do asfaltiranja opravili udarniško. Predračun za cesto z asfaltiranjem znaša 3,1 milijona, mi pa upamo, da bomo te stroške s svojim de- lom zmanjšali za polovico. Po- leg udarniškega dela smo s sa- moprispevki zbrali 70 tisoč di- narjev. Ker smo bUi za prazni- ke vsi doma, smo se odločili, da jih bomo izkoristili za delo- Čeprav nam je malo ponagaja^ lo vreme, smo tudi to izkoristili v svoj prid, saj nam pri utrjeva- nju cestišča z valjarjem ni bilo treba dovažati vode. Upam, da se bo naša želja uresničDa in da bomo za praznik krajevne skupnosti že vozili po novi as- faltirani cesti, ki nam bo skraj- šala pot na delovna mesta.« TONE TAVCAB 12. MAJ 1983 NOVI TEDMK - STRAN 7 Slavko Zupančič Vera Slokan Jože Temik Nad uporabo sredstev bo moral biti strožH nadzor Uutfie podpirajo program samoprispevka a zahtevajo boljši nadzor nad porabo Konec tega meseca se bo- do prebivalci občine Mozir- je odločali o tem, ali bodo ob glasovanju za samopri- spevek tudi tretjič glasova- li Za. Zaključene so razpra- ve po krajevnih skupnostih, kjer so krajani na zborih po- dali pripombe k programu združevanja in delitve sred- stev v novem referendum- skem obdobju. S kratko an- keto smo poizkušali izvede- ti, kaj menijo o samopri- spevku krajani. Slavko Zupančič, trgov- ski delavec iz Bočne: »Mi- slim, da je odločitev o nada- ljevanju 2. samoprispevka pravilna, saj smo potrebni marsičesa, za kar denarja v drugih virih ni. Sredstva bo- do koristila vsem, ne glede na to, kje bodo porabljena, saj je program dobro zastav- ljen. V našem kraju smo pro- gram temeljito proučili, več- jih pripomb na skupen del programa m bilo. Dobro je, da krajevne skupnosti dobi- jo polovico sredstev, še po- sebno za tiste kraje, kjer ni delovnih organizacij. Po- trebno pa bi bilo, da bi sred- stvi dobro in namensko go- spodarili. Mislim da to v kra- jevnih skupnostih odločno bolje urejajo kot pri skupnih naložbah.« Vera Slokan, trgovska de- lavka iz Varpolja:« Sredstva iz prvih dveh referendum- skih programov so bila do- bro naložena, mogoče bi bila lahko bolje izkoriščena sred- stva iz drugega samopri- spevka, če bi bih vsi načrti pravočasno pripravljeni. Ta- ko pa so zavlačevanja s po- dražitvami razvrednotila zbrani dinar. Predvsem pri dinamiki porabe skupnih sredstev bi moral biti v bo- doče strožji nadzor, potreb- no bo sprotnejše poročanje o porabljenih sredstvih. Ni mi pa razumljivo, zakaj nekateri nasprotujejo nalož- bam, kakršna je n.pr. dozida- va šole v Mozirju. Napačno je mišljenje, da je to lokalna naložba, saj Mozirje pred- stavlja izredno velik šolski okoliš, stanje v sedanji šoli pa je že kritično. Dobra je tudi naložba v zdravstvo, saj sedanje stanje dobro občuti- mo vsi. Tudi naložba v turi- zem je po mojem tehtna, saj n.pr. Logarska dolina kot glavna krajinska posebnost naše doline, še zdaleč ne daje tistega, kar vsi pričaku- jemo.« Jože Temik, prosvetni de- lavec iz Ljubnega: »Kot uči- telju mi je še posebej znano, kako koristna so bila naše- mu šolstvu sredstva prvih dveh referendumov. Sred- stva iz samoprispevka so pravzaprav edini vir za takš- ne in drugačne naložbe skupnega pomena. Razum- ljivo je, da mozirska šola z obstoječimi kapacitetami ne zmore več bremena sedanje- ga obsega vseh dejavnosti in je torej povečanje nujno po- trebno. Otrokom in kolekti- vu je potrebno dati ustrezne pogoje dela. Menim pa, da bi morali bolje poskrbeti za preživljanje počitnic otrok na morju, v kolonijah, po- sebno za otroke socialno šib- kih staršev. Na tem področju nismo storili skoraj še niče- sar. A. V. Savinjski zbornik je, žal, nepopoln Pred dnevi je izšel v Žal- cu Savinjski zbornik, ki je v veliki meri posvečen 800 letnici Žalca. V zborniku je precej zanimivih sestav- kov, ki bodo prav gotovo marsikomu dobrodošli, ob- javljen pa je tudi prispevek Jožeta Vurcerja z naslovom Vstaja v Spodnji Savinjski dolini 1941. leta. Sestavek zelo pregledno piše o prvih akcijah in aktivi- stih Spodnje Savinjske doli- ne in o prvih žrtvah. Ob vsej tej bogati vsebini, pa smo lahko tudi razočarani. V zborniku namreč ni zaslediti prispevkov o delovanju sku- pine naprednih razumnikov ba meščanski šoli v Žalcu. Ni podatkov o doktorju Pe- tru Deržaju, zdravniku v No- vem Celju. Ali bo res utonil v pozabo tudi podatek, da je bila leta 1940 ustanovljena na šoli celica Komunistične partije Slovenije in dejstvo, da je napredne učitelje več- krat obiskal Boris Ziherl, ki je med drugim dal navodila, kako je treba učiti zgodovino na marksistični osnovi. Kje je omenjena Fani Koširjeva, ki je med otroki širila znanje o Sovjetski zvezi in sociali- zmu. Vse te in še kopico dru- gih podatkov bi avtorji zbor- nika lahko našli v knjigi An- tona Kotnika: »Komunistič- na partija v revolucionarnem delavskem gibanju Savinj- ske doline« ali pa bi naprosi- li Kotnika, da sam pripravi prispevek o zgodovini Ko- munistične partije v Žalcu. Druga pomanjkljivost, ki jo najdemo pri prebiranju zbornika, je, da je vse prema- lo osvetljeno leto 1941 v sa- mem Žalcu. Okupator je že leta 1941 izgnal 21 družin s 75 člani, aretiral mnogo doma- činov in jih 27. decembra 1941. leta sedem ustrelil. Av- torji bi se lahko poslužili knjige Daneta Debiča: »V tej noči pretemni.« Tu bi našli podatke o prvem odboru Osvobodilne fronte. Se bi lahko govorili o pomanjklji- vostih. Veliko je napisanega o zgodovini Žalca, zato je to- liko bolj boleče in vprašljivo, zakaj je izpuščena zgodovina prvih dni okupacije v sa- mem Žalcu, če je že, denimo, fevdalizmu namenjenega to- liko prostora. FRANCI JEŽOVNIK Delavci Blagovnega centra so 1 praznovali Člani osnovne organizacije ZSMS v tozd Prehrana v sklopu i Blagovnega centra so organizirali tovariško srečanje ob 1. maju. \ Srečanje so pripravili kar na prostoru ob skladiščnih prostorih j in to preprosto, vendar vseeno učinkovito. Postavili so tovor-: njak za izvedbo programa, ob njega pa nekaj miz in stolov. O; pomenu delavskega praznika je spregovorila Majda Majcen, vse i zbrane pa je pozdravil tudi direktor tozd, Boris Tamše. Pripravili i so kulturni program z glasbo in recitalom, nato pa so z nogo- ' metno tekmo otvorili nogometno igrišče, ki so ga zgradili mla- ] dinci sami. Srečali sta se ekipi žensk in veterani, zmagale pa sd \ ženske 4:3. Zatem je bilo še več tekem med ekipami temeljnih; organizacij. S plesom so praznovanje sredi delovnih prostorov.] zaključili v večernih urah. ^ ZDENKA ZIMŠEK ■ V soboto Hmezadov kviz V soboto popoldne se bo- do mladinci Hmezada zbra- li na programski in volilni konferenci. To bo prilož- nost za temeljit pregled do- slej opravljenega dela ter sprejem nalog za v bodoče. Po konferenci se bo pričel kviz mladinskih organiza- cij o poznavanju sozda. Za prijetno razpoloženje bo igral vojaški ansambel iz Celja. J. V. ANGELOSBAŠ 40 SAVINJSKI SPLAVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 Upold Ročički PESM ZA FLOSARJE ALI VE- SLARJE 1. Hit! hit! Hiti le terte vit'. sneg se že zlo tali, Voda z planine nam jaderno dol zverši; Bomo z\'ezali - Urno peljali: bratec le hit! 2. Glej! glej! Vezovnek zdelan glej. rivc že na viš moli. Flosarski stol se na fažeh že košati. Deske so suhe - Ko zimske muhe; Le terte daj! 3. Cuj! čuj! Ti le klopnice in stropnice preč odštej, Jaz bom dvanajšce in late podergnil zdaj, Trame in lese - Tudi ponese; Le kar osnuj! ■i- Jur! Jur! Zdaj le odrini; kok olje bo smučalo. De le kje sprednik opiknil na kleč ne bo; Zadnik zaveraj - Dobro upiraj. Humplaj po žnur! 5. As! As! Lej ga no! lej ga no! oj ti presneti ptič! Gre. mi ga verze že kar na ta pervi kleč. Ali si kermulil - Ali fajfo pulil; De st 'riš ta špas ? 6. Kaj! Kaj! Kaj pale čenčiš, ali ti na očeh fali. De kar ne vidiš, kak voda sje razgiibi Po celim kleči? - Le kaj še reči, Grem kar nazaj. 7. Stoj, stoj! Kolje na ramo! saj bo v enim tuški dol. Flosari močni smo kakor planinski vol Na c&nte pili - Strukle drobili Bomo nicoj. 8. Na! na! Stava prof jonska se vidi že. le poglej. Nam brez kosila prepozno je plut naprej. H kraju ga rukni - Vero mu smukni, De zahakla. 9. Juš! Juš! Reči Martinovki. naj nam nar boljšiga da. Naj tud pripravi za dvajset peršon mesa; Štruklov dve skledi - Le ne preblede; Po tem bo tuš! 10. Dosf!dosf! Jedli in pili za dosti smo; le na flos! Jurka na per\-iga; ti si mu nar bolj kos. Još naj bo zadi - Se še le vadi. Mlada je kost. 11. Zdaj! zdaj! Žegen Sentjanžev, zdravica naj vsim velja. Sveti Miklavž nam na vodi pomoč naj da. Jukali, peli - Bomo veseli; Le berš na prej! 12. Maf! mat'! Ti pa račun le zapiši; saj me poznaš. Drevi jih pride deset; de jim lih tak daš. Vse bom poglihal - Ko bi popihal Ker kpridem zad'. PLAVICARSKA Dežek se že kadi, Flosar se veseli: Rajža gotova. Pripravljena je. V Cjel je prvi štacjon. Hlapec dobi svoj Ion, Mi jo pa odrinemo Pa gremo naprej. V Račih przankamo. Deske dol zlagamo. Veliko ljudi Na flos prieti. Dekleta pa pravijo: »Pimo na zdra\je. Dokler še gre en flos. Nismo še skus« Flosarski prefenist Vsak mora pejen bit. Postla mu je vsaka prov. Naj bo klop al pa stov. Flosar se lahk pozna. Vrv čez ramo ma. Sveder in kov. To je a nt ver h njegov. Kelnarca vpraša nas: ^'Kelko je vendar vas? Flosarje vse poznam. Ljubit jih znam!" V ožjem, krajevno omejenem-otesegu je znana (po današnjem stanju raziskav) še ena savinjska splavarska pesem, ki pa iž" njene objave ni neposredno razvidno, ali so ohranjali njeno besedilo s prepisovanjem ali so jo peli, čeprav se zdi najverjetnejše, da je to peta pesem: Al ste poznali tistga moža. tiga prviga krmaneža. Tja dol po Savci flos pela, tja dol do daljne Mitrovce. Al ste poznali Franca Toneta, tiga prviga krmaneža, ko take bele deske ima. jih v Mitrovco drago proda. Al ste poznali tistga moža. tiga prviga krmaneža. njegovo truplo zdaj trohni tam dol v daljni Mitrovci. Petje na splavih je pomenilo neko nada- ljevanje močno razvitega pevskega življe- nja v zgornji Savinjski dolini in Zadretju. kakor ga odseva ohranjeno ustno izročilo.- Kot je podoba, je bilo zborovsko petje zlasti razgibano na Ljubnem in Rečici, v Bočni in Smartnem. Na Ljubnem je npr. zborovsko petje sporočeno na začetku 20. stoletja, po- sebno pa se je razmahnilo med svetovnima vojskama v pevskem zboru »Raduha« (vo- dil ga je učitelj). Na Rečici je med svetovni- ma vojskama prav tako obstajal priznan pevski zbor (vodil ga je učitelj). Pevska zbo- ra v Bočni in Smartnem sta bila včlanjena v tamkajšnji prosvetni društvi, po 1930 pa se je pevski zbor v Bočni osamosvojil v pev- sko društvo. Zborovsko petje je dajalo tudi izrazit pečat seznamu pesmi, ki so jih v tisti dobi tod največ peli. Poleg tega, da so bili nekateri »Mitrovčani« člani pevskih zbo- rov, so drugi prepevali na vasi; oboji so se tako izurili v petju. Na splavih so peli zveči- ne tako. da je eden »pel naprej«, drugi »črez«, ostali pa so basirali. Ponekod so peli tudi štiriglasno: po dosegljivih pričevanjih je to petje izviralo iz starejšega izročila. 8. STRAN - H^beračevo torbo« naredim še enoločnico pa je »južna« go- tova in dobra.« Vse Je pri hiši Gospodar Pavel: »V Smi- helu je okoli 20 kmetij, vse so zaščitene, večina tudi usmerjenih. Glavni vir do- hodka je gozd, pri nas pa ži- vina. Imamo tudi svojo žago ter si za domače potrebe vse Najmlajšim v hlevu je treba pomagati kot dojenčkom Otvoritev hotela Palas v Petrovcu na moru Razkošni hotel Avala - Mogren v Budvi, v katerega so vložili denar tudi Aerovci Prvi trdnejši koraki Inženiring Razvojnega centra Iz Celja Je s svojimi Idejami postavil okvir za trajnejše povezovanje dela In sredstev dveh republik z otvoritvijo sodobnih hotelov v črnogorskem primorju je celjsko združeno delo s sovlaganjem uresničilo razvojna načrtovanja, ki temeljijo na ekonomski osnovi in brez izvoza prinašajo devize. Pred uresničitvijo je zdaj oživitev črnogorskega malega gospodarstva. ' « »Bela golobica« je vzletela Letošnje praznovanje de- lavskega praznika na našem območju nismo ovenčali z večjimi gospodarskimi in delovnimi uspehi, seveda, če odštejemo tiste kolektive, ki so v teh težkih gospodarskih razmerah kljub vsemu uspe- li občutno povečati proiz- vodnjo in Kovinotehno, ki je na Hudinji odprla nov pro- dajni center. Mnogo izrazitejši in za celj- sko združeno delo pomemb- nejši pa so bili dogodki, ki so se vrstili v teh dneh na črno- gorskem primorju. V Petrov- cu na moru in Budvi, kjer so tik pred praznikom odprli dva velika, luksuzna hotela. »Hotel Palas v Petrovcu je eden prvih objektov v tem delu naše domovine, ki je bil zgrajen z združevanjem dela in sredstev združenega dela Slovenije in Črne gore in predstavlja konkreten dopri- nos ekonomski stabilizaciji saj nakazuje poti za razreši- tev ekonomskih težav,« je med drugim poudaril Zvone Dragan, podpredsednik zveznega izvršnega sveta na svečanosti ob otvoritvi hote- la. Gre za hotel, ki so ga zgra- dili s sovlaganjem denarja Aero, Kovinotehna, Zlatarne Celje ter več manjših in Montenegroturist iz Črne gore. »Belo golobico«, kot so do- mačini nov hotel že poime- novali, je gradil Pionir iz No- vega mesta, opremljala pa slovenska podjetja od kranj- ske Iskre, ljubljanskega Slo- venijalesa pa do Steklarja iz Maribora. Tudi velik del li- kovne opreme, strokovnjaki Razvojnega centra so hotel obogatili z deli naših prizna- nih umetnikov, je iz Sloveni- je. Ta zahtevni, v Petrovcu najpomembnejši objekt, je veljal okrog 660 milijonov di- narjev. Nekaj več kot polovi- co denarja so v hotel vložili naši kolektivi s tem, da so soudeleženi pri dohodku in devizah. Se večji in razkošnejši ho- tel so nato odprli v Budvi, vanj je od naših kolektivov vložil denar Aero, s pred- stavniki Montenegro turista, gospodarstveniki Črne gore, gospodarske zbornice in družbenopolitičnega življe- nja pa so tekli dogovori o na- daljevanju in razširitvi sovla- ganj. Recept za širšo uporabo »Razvojni center iz Celja je s takšnim pristopom in načr- tovanjem razvoja v nerazvi- tih in manj razvitih območ- jih naše domovine prišel do formule, lahko bi rekli - do recepta, kako pomagati v obliki sovlaganja na eko- nomski osnovi,« pravi Simo Kuljača, pomočnik general- nega direktorja Montenegro- turista, mož, ki si je na rame- na naprtil razvoj turizma v obalnem delu Črne gore. »Osebno nisem bil nikoli za to, da razviti nerazvitim po- magajo z denarjem! ki se po- tem med pretokom do upra- vičenca porazgubi in razdro- bi. Sodelovanje je možno sa- mo v obliki pomoči na osno- vi sovlaganja z ekonomsko osnovo, z resnično delitvijo dohodka po vloženem delu in sredstev. Montenegroturist združuje 80 odstotkov turističnih zmogljivosti Črne gore. Zal nam je te zmogljivosti potres zdesetkal in to prav v obal- nem delu, ki predstavlja glavni vir dohodkov našega turizma. Kolektiv sam ne zmore novih bremen, denar za odpravo posledic potresa pa je inflacija razpolovila. Prav zato smo z obema roka- ma sprejeli pobudo Razvoj- nega centra iz Celja, katere- ga ideje se raizlikujejo od ostalih ponudnikov. Gre za NOVI TEDNIK - STRAN 13 Terezija Goličnik Janez Goličnik Od mehaniza- litor, obračal- V skupni upo- ) štirje kmetje napravo za 1 seboj se do- in ni nobenih Obveščanje? 16 skupnosti, nega pa preko ika, vsako ju- Ij obvestila za alo dobimo tu- Jmihelu je naj- 1 vzdrževanje cerkve in go- eno, dalje ne. jnarja za vzdr- lih cest, ki jih :o. Nimamo ce- kar sami na ce-, črpamo. Drugi metno oseme- ječi bi morali, menjevanje na gonimo živino roma ob nede- .Vlozirja. Vidim, a »poja«, želim a, pa ga ni. Ta- preložim za tri tanju im^jo to Moralo bi biti »okličeš in pri- |pavel: »Prva I turneja je bila na pusta z Acmanom. Dopol- dne se je še delalo, popoldne pustovalo. Se učiteljica je šla z nama. Sli smo do Atelška, kjer so se zbrali še drugi. To je bilo leta 1946, ko je bil zra- ven tudi Florjan Lesjak iz Žalca z ženo. Tone Atelšek je bil godec. Povsod je nosil harmoniko in raztegoval meh, da je bilo veselje. »Pri- te v šeme« je povabil Atel- šek, ki je imel veUko »hišo«, da je lahko notri šlo vse, kar je takrat Smihel premogel. Do noči smo bili pri Atelšku, nato smo šli k nam v našo »hišo« in igrali razne igrice.« Kurjevci in jajčarila Pogovoru se je pridružil sin Janez: »Kurjevci se ime- nujejo tisti, ki pobirajo jajca na praznik Sv. Florjana, 4. maja. Kasneje pripravimo še jajčarijo, vino pa kupimo sa- mi. Mladi se pogovorimo o akciji. Ko se zmrači, gremo v akcijo. Vsak vzame košarico in da vanjo žagovino ali ho- blovino, tudi hstje je dobro, da se jajca med seboj ne »sprimejo«. Skupine mladih fantov gredo na različne konce vasi in zaselkov. Po- navadi imamo tri do štiri skupine s po 4 do 5 fantov. Ena gre v Jazbine, druga v Radegundo, spodnji del Smihela okoli cerkve in zgornji del. To je naša noč. Pri tem nič ne pozdraviš in tudi zahvaliti se ne smeš za jajca, če so vrata odklenjena, je v redu, drugače se pa dela- jo druge akcije. Gremo skozi vrata v kuhinjo, kjer ponava- di stoji liter »tovkovca« ali domačega žganja, nekje je že vino, ponekod pa nič. Vžge- mo luč, čaka nas les od butar in jajca ali pa tudi les brez jajc. Jajca morajo biti v ne- parnem številu. Ce jih ni, jih je treba iskati. Lani smo jih dobili okoli 350, bila pa so leta, ko smo jih dobili tudi po 500. Prva sramota je za fanta, če ne najde jajc, druga pa če vsega ne spije. Ko jajca najdemo, naredimo križe iz lesa. Kolikor je jajc, toliko mora biti križe v. Ce je pre- malo jajc, se odvečni les vrže v peč. Vse smeti se morajo pobrati. Zaključek je tam, kjer smo začeli. Vedno čaka- mo na zadnjega. Zbiramo se od ene do pete tu-e zjutraj. Potem jajca preštejemo, ne- kaj prodamo, drugo porabi- mo na jajčeriji, ki jo priredi- mo v maju. Takrat pridejo zraven tudi dekleta.« Janez je tudi vnet mladi zadružnik in prav ti so v Smihelu izredno aktivni, saj poleg ostalega vsako leto pri- pravijo Ovčarsko veselico. Letos bo že šesta. Pripravijo pa jo takrat, ko se »živina s planine jemlje«. Med drugim tudi tekmujejo v striženju in krtačenju ovc itd. Nato Ja- nez potoži: »Tu gori je kar veliko mladih fantov, ki-bo- do postali gospodarji, samo veliko težje je dobiti nevesto, ki bi hotela na zemljo." Do- polni ga oče Pavel: »V naših časih je bilo nekoliko lažje, smo vsaj še katero dobili« in pogleda ženo Terezijo. Kmet ne bi več bil Gospodar Pavel: »Veste, kljub vsemu dobremu, je hu- do. Se ponoči hodiva z ženo v hlev. Ta je tovarna, kjer ne poznaš odmora. Verjemite, če bi se še enkrat rodil, kmet ne bi več bil...« Čeprav je v teh besedah nekaj grenkobe, pa gospodar Pavel ne misli odnehati. Kljub vsem težavam je nje- gov svet tam v Smihelu nad Mozirjem vseeno prelep, da bi ga kazalo zapustiti... TONE VRABL ^P3k, trenutno fejši Slovenec v 'šitve, ki končno ske, pokrajinske plotove, torej 'Nedavna tudi pri 'sijalo največjo "^ga razvoja. Gre spremembo mi- ^Poznanja, da v 'fi^oreš samo ča- ^^č, za katero ni kdaj bo vr- ^'^t in združeno Ji^e v celoti pod- "^^'anja, s kateri- '^^ini center iz Ce- ^aše gospodar- ^ Smele, vendar J^šitve tako na •^stičnega gospo- da področju in- ^^'som pa na po- gospodarstva. ^'Vsebujejo veli- j ^Poslovanja na ^^nenih delov- »Ata Ivan«, dipl. ing. Ivan Šterbenc, mož, ki je vodil opera t i vo nih mestih, ponujajo pa predvsem to, kar nas že leta pesti - prerazporeditev posa- meznih objektov v manj raz- vite občine. Vlaganja v to- vrstne objekte so sorazmer- no .poceni', rešujejo pa več težav hkrati,« razlaga Radoje Kostič, podpredsednik izvrš- nega sveta Črne gore. Povezovanje brez parol ••Flaz\'ojni center je zavest- no sprejel rizik, ko se je odlo- čil za takšna načrtovanja,« meni Mirko Kranjc z Razvoj- nega centra. »Gre za dejstvo, da je težko prepričati kolek- tiv in samoupravne orfane naj ti izdvojijo denar za takš- ne posege, ki izsiljujejo mno- go raziskav, priprav in ne na koncu tudi lomljenje okoste- nele miselnosti. Inženiring, ki se je izoblikoval pri Ra- zvojnem tentru, je danes sposoben uresničiti še večje načrte, saj gre za skupek ve- likega števila strokovnjakov, kajti le na ta način je moč tako obsežne projekte ure- sničiti. Kot ste lahko sami ugoto- vili, se je celjsko združeno delo, naše banke, slovenski kolektivi in gospodarska zbornica z uresničitvijo teh prvih načrtov v Črni gori le- po izkazala. Ob tem ne sme- mo pozabiti, da se z otvori- tvijo kakršnegakoli objekta pozabi na vse tiste, ki so po- tili debel pot, da so premaga- li celo vrsto ovir- od različnih delovnih in življenjskih na- vad do občinskih in republi- ških meja s Pionirjem iz No- !vega mesta in vsemi sovlaga- telji z vsemi, ki so in bodo objekte opremljali, si je slo- vensko gospodarstvo v Črni gori pridobilo dokajšen ugled. Torej je prva stopnica - premagana.« »Največji problem sodelo- vanja in sovlaganj predstav- lja nelikvidnost delovnih or- ganizacij, občin in republik. Gre za strah, da kljub trdnim dogovorom naložba ne bo vračala tistega, kar je od nje sovlagatelj pričakoval. Črno- gorci so pri tem povezovanju šli korak naprej, saj so dali več svobode in spodbude združenemu delu. Takšno sodelovanje, kot se zdaj raz- vija med slovenskim in črno- gorskim združenim delom je giede na razmere edina pra- va pot. Na ta način vzpostav- Ijaino trajne dohodkovne odnose,« komentira Franc Koreic,' sekretar slovenske gospodarske zbornice, mož, ki se ukvarja z gospodar- skim sodelovanjem z repu- blikami in pokrajinama. »Najtrši oreh pri teh poveza- vah predstavlja - nezaupa- nje. Največ iniciative za so- vlaganje je tam, kjer imajo že vzpostavljene dobre poslov- ne odnose, kjer se poznajo, si zaupajo, ker so že delali na skupnih programih. To je primer tukaj, z Razvojnim centrom.« »Naše delo je neizmerljivo, kajti vsak začetek nujno, predstavlja največ težav. Vsak naslednji korak je že lažji, poznaš ljudi, poznaš na- vade, finančne in druge mož- nosti, veš na koga se je za kaj treba obrniti,« pojasnjuje Nace Krumpak z Razvojne- ga centra, neumorni ambasa- dor idej in dobre volje, tre- nutno najbolj priljubljeni Slovenec v Črni gori. »Na razvojnem centru smo pri- pravili celo vrsto projektov, ki zahtevajo sorazmerno majhne naložbe in ponujajo dobre dohodke. Delo, ki je bilo doslej v Črni gori oprav- ljeno, je pripomoglo, da na nas gledajo z zaupanjem. Predstavniki celjskega zdru- ženega dela, gospodarske zbornice iz Ljubljanske združene banke, so vzposta- vili most sodelovanja, ki ne temelji več na parolah, tem- več na odnosih dobrega go- spodarjenja. Danes več ni ti- stega začetnega začudenja, ko so Črnogorci bili presene- čeni nad našo vnemo, mi pa nad njihovo birokracijo, ki temelji na počasnosti. Zdaj z enako vnemo pritiskamo na različne institucije, da bi na- črte uresničili, saj se vsi za- vedamo, da inflacija brez mi- losti odžira vložen denar. S temi prvimi uspehi smo slo- venskemu združenemu delu odprli nov in velik prostor za nove naložbe. Torej se naše delo obrestuje.« J. SEVER Delo mora biti tudi strast Zvone Mratlnkovlč, tiskar Iz Aera - dobitnik Prvomajske nagrade dela Verjetno je bil Zvone Mratinko- vič v dneh okrog prvega maja med novinarsko najbolj obiskanimi de- lavci na celjskem območju. Razlog je preprost, pa pomemben: Zvone, tiskar in inovator iz Aera, tozda Grafika, je eden od štirih sloven- skih nagrajencev zvezne prvomaj- ske nagrade dela 1983. Poštenemu novinarju mora biti v bistvu nerodno, če obišče delavca šele zaradi blišča medalje ali kakšne nagrade. V njem kljuva vprašanje, zakaj ga ni obiskal že prej, saj je bilo razlogov dovolj. Zvone Mratirikovič pa se tudi ni potrdil šele z zadnjo nagrado, o katere visokih kriterijih namenoma ne bom spregovoril. Pri- bližno s takšnimi razmišljanji sem se ga »lotil« v njegovi bazi, na delov- nem mestu, med barvami in posoda- mi ter stroji, preko katerih sva ko- maj pritelovadila v miren kotiček obratne pisarne. Morda je bila prav moja opisana zadrega kriva, da sva pogovor začela čisto klasično. - Priimek te izdaja, da nisi Ce- ljan. Kaj si, od kod si, kje in kako si odraščal, kako si se naredil? »Rodil sem se 1949. leta v Beogra- du, sicer pa sem Celjan od nog do glave. S Celjem je povezano vse mo- je imenitno otroštvo v nekdanjem oficirskem bloku na Trgu oktobrske revolucije. Sam stanovanjski blok nas je vzgojil v dobre Jugoslovane in nam dal takšno otroštvo, zaradi ka- terega se še do danes niso potrgale vezi med nami. Tudi ne po desetlet- jih in ne zaradi razmetanosti njego- vih nekdanjih stanovalcev po vsej Jugoslaviji. Svojega otroštva ne bi zamenjal za tistega, ki ga imajo sedaj tudi moji otroci. ISfe vem, življenje teče sedaj hitreje in zato otrokom ni tako lepo...« - Naj tvoje obujanje mladosti malo prekinem. Radoveden sem, če se jugoslovanstvo v žlahtnem po- menu besede ni spojilo s teboj že v tem času, pa ne zaradi tvojega rodu? »Predvsem so nas v Jugoslovane vzgojili starši; zavednosti so nas se- veda morah naučiti s pripovedova- njem o vojni, revoluciji, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Verjamem, da smo le v trdni skup- nosti kos vsemu in vsakomur. Če bi popustil samo en člen v naši skup- nosti, potem ne bi bilo več tako, kot je bilo.« Zvone je prepričljiv s svojim zdra- vim nasmehom in pogledom, ki po- trjuje izrečene misli. Nekaj je na nje- govem obrazu še vedno deške razpo- sajenosti, radovednosti, sestavin iščočega in tudi nemirnega človeka, gibljivega. Tako gibljivega in iščoče- ga, da se je po avtomehaničnem po- klicu in šoferstvu, moral dokončno preizkusiti še v grafiki, kemiji, v bar- vah in tisku. Tu je doma, tu se je naredil takšen, kakršen je. Aerovec, sindikaUst, diplomant srednje poU- tične šole, ki je ostal v bazi, kajti izven nje, v pisarnah bi se najbrž zadušil. - V Aero si prišel 1969. leta. Kaj si vse počel do danes? V Celju je poznana Aerovska pripadnost ko- lektivu. Kaj je na tem resnega in spodbudnega? »Aerovst\'o je nekaj zelo resnega. Je poseben občutek pripadnosti in varnosti hkrati in to se kaže ter potr- juje tudi v vsakdanjih pogovorih. Če se v svojem podjetju počutiš kot do- ma, potem to ni majhna stvar. Je vehko za lastno dnevno počutje in za osebnostno rast in v tem vidim tudi smisel pojma »aerovst\'o«, o kate- rem se pogovarjava. Brez nepotreb- ne hvale lahko povem, da brez pod- pore in razumevanja za lastne inova- cijske ideje in sodelavcev v tozdu Grafika ne bi šlo. To daje človeku poleta, ki ga še kako potrebuješ, če iščeš in brskaš po svoji delovni oko- lici, kako bi kaj izboljšal, privarče- val, nadomestil uvožen material in podobno. - Ob delu si končal še grafično šolo v Zagrebu, pa politično sred- njo šolo. Kot član ZK si prišel že iz Prevozništva, vsekakor pa si kot človek, kot delavec imel svoj prelo- mni trenutek. Takrat, ko si začel osebnostno in poklicno rasti, kdaj in kako je bilo to? »Svojo prelomnico štejem za čas, ko sem prišel od vojakov, pri d vaj se tih letih in sem bil brez službe. Re. sem bil aktiven že v mladinski orga- nizaciji, pri sindikatih - pri teh sen. še sedaj in najbrž bom kar vedno. Svojo poklicno rast pa čutim od te- daj, ko sem vzljubil poklic, ki ga sedaj opravljam. To je poklic, kjer imaš vsak dan opraviti z drugimi barvami, ni enolično, to je tisto, kar imam zelo rad... Včasih ne znam tega niti dobro povedati...« - Kdaj si se bolj okužil z inova- cijskim delom, ki je sedaj že pre- rastlo v pravo delovno strast, mo- goče celo že v obsedenost, če ne zameriš temu izrazu? »Začelo se je nekako okrog 1977. leta, ko je bilo boljše vzdušje za takš- no dejavnost, za tehnične izboljšave, za koristne predloge. Pred dvema letoma me je zagrabilo, da bi počel nekaj večjega. S sodelavcem, diplo- miranim inženirjem kemije Marja- nom Ferležem - sam nič ne moreš, danes je treba delati samo teamsko - sva se našla in začela delati na od- padkih v bakrotisku. Od nekakšne- ga ekonom-lonca za odpadni etilace- tat, vakuumske destilacije in proto- tipa, preko laboratorijskega dosež- ka, sva danes dokazala, da je mogo- če veliko prihraniti. In to deviznega denarja. Sedanji izračuni kažejo, da je v Sloveniji mogoče pri topilih pri- hraniti okrog 240 deviznih milijo- nov, da ne omenjam velikih prihra- njenih koUčin topil v lesni, kemični, grafični in papirni industriji.« - Te številke so dovolj zgovorne, še posebej, če poudarimo, da smo ostanke pri topilih do sedaj sežiga- li. Pa pustiva te inovacijske dosež- ke pri odpadnih surovinah, za kate- re tako zgovorno dokazuješ, da nam na tem področju še milijarde ležijo okrog nas. Živimo v težkem času, v družbenogospodarskem in zasebnem smislu. Kaj porečeš o tem? »Trdim, da je v teh težkih razmer- ah za samoupravljanje prostor zelo zožen. Kljub temu pa me moti toliko malodušja med delavci. Zame je bi- stveno, da ima človek delo. Če tega ne bomo znali zagotoviti, potem je tudi mene strah. Strah me je potem za politično delo, še posebej, ko bo- mo drugo leto spet izbirali nove de- legate. Kako jih bomo pridobili, če ne bodo zaapah v moč lastnih pred- logov in odločitev? MITJA UMNIK 14. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAJ 1983 Zaključna vaja NNNP na Prvi osnovni Soli v Celju Bilo je 23. IV. 1983. Očiščena, zelena in od dež- ja oprana okolica šole nas je tisto jutro še posebej prijaz- no sprejela. Medtem, ko so blagi sonč- ni žarki skozi vrzeli v obla- kih nežno božali učence A izmene, so učenci B izmene in predmetne stopnje v učil- nicah nestrpno č^ali trenut- ka, ko bodo slišali sireno - alarmni znak za izpraznitev šole. »Še dve minuti!« opozori tov. razrednik. V razredu in sploh na šoli je nastala po- polna tišina - kot da bi bile učilnice prazne, učenci pa na počitnicah. Učenci 7.c so celo iz dalja- ve slišali sireno gasilskega avtomobila. V napetosti in pričakovanju so kar nanjo reagirali. Tako smo jih imeli v pritličju eno minuto pred alarmnim znakom, kar je za- dostovalo, da so se še pravo- časno vrnili v učilnico. Ob 8,05 je tišino prekinil rezek glas sirene. Enakomer- nemu glasu je sledilo zavija- nje, nato pa zopet prvotni znak. Učenci 6. r. so bili prvi, ki so skozi ozko grlo vho- dnih vrat zapustili šolo. Ob cesti v Vrunčevi ulici so jih pričakali člani NZ iz KS Dol- go polje in jih usmerili po varni poti na šolsko dvori- šče. Njim je sledila strnjena reka učencev, ki se je v prit- ličju razcepila v dve smeri - skozi dva izhoda. Gruča se je pomikala hitro in disciplini- rano. Po dveh minutah - toliko časa je trajala izpraznitev šo- le - so bih učenci na igrišču, od koder so opazovali na- daljnji potek akcije. Člani splošne enote CZ so bili prvi na kraju nesreče in učenko 4. r. na nosilih odne- sli na varno, kjer so ji nudili pr\'o pomoč. Vse učilnice je po »potre- su« pregledala specialna enota CZ iz KS. Zasute in ponesrečene učence je eva- kuirala na primemo mesto, le do učencev iz 2. nadstrop- ja člani ekipe niso imeli do- stopa zaradi porušenega stopnišča. Za te so poskrbeli gasilci, ki so v petih minutah prispeli na kraj nesreče. Po dolgem prtu so varno spu- ščali korajžne fante, dokler ni z višine zadonelo: »Zad- nji!« Fantje so bili veseli, da je to le vaja, saj so lahko pred publiko, ki jih je občudova- la, nekateri so jim celo zavi- dali, večkrat ponovili drzni skok. To so bili učenci 6.a in 6.C razreda in hkrati člani ga- silskega društva Gaberje. Druga ekipa gasilskega društva je gasila požar, ki je izbruhnil v telovadnici zara- di kratkega stika. Učenci so bili navdušeni nad spretnostjo poklicnih gasilcev, še bolj pa nad vo- dnimi curki, ki so se razpršili nad šolskim poslopjem, nato pa se zlih v majhen potoček, ki je po žlebu privrel na tla. Se nekaj ran je bilo potreb- no obvezati in prvi del obrambnega dne je bil za nami. Drugi del dneva so učenci preživeli v različnih krajih in na različen način. Najmlaj- šim so borci pripovedovali dogodke iz NOV, petošolci so se napotili k Joštovemu mlinu k tov. Darinki Jošt, da so dobili informacije iz pPv^e roke, učenci '3. in 4. razr. so se podali v naravo, kjer so reševali naloge iz prve po- moči, prometne vzgoje, orientacije, najtežje naloge s področja SLO in DS pa so čakale naše mladince in sta- rejše pionirje. S svojimi vrst- niki so se morali pomeriti v znanju in veščinah, ki so si jih pridobili v osmih mese- cih pouka. Po opravljenem testiranju iz snovi SLO in DS je bilo na vrsti streljanje z zračno puško. Skupina se je hitro odločila za tri naj- boljše strelccr ki so s petimi streli poskušali ekipi prispe- vati čim več točk. Pot - nakazana na skici, je učence vodila čez Griček, kjer so opisovali, razstavljali in sestavljali puško M 48, do kontrolnih postaj, kjer so se spoprijeli s topografijo in orientacijo, nato pa čez An- ski vrh na cilj, ki je bil tokrat v šoli. Tu jih je čakala zadnja preizkušnja. Kakor hitro je razgreta in zasopla skupina pritekla na cilj (pomemben faktor je bil namreč tudi čas), je poveljnik CZ glasno in razločno dejal: »Nezavest- nega imate! Nudite mu prvo pomoč in pdvejte, zaradi če- sa nastopi nezavest!« V trenutku se je najbolj iz- črpan član znašel na blaaini, ostali so mu v pravilno lego položili roke in noge, podlo- žili glavo, da se ne bi zadušil, hkrati pa naštevali vzroke nezavesti. Tovariš je bil z rezultati de- la zadovoljen, očitno pa tudi ponesrečeni, saj mu je prijal počitek na mehki in hladni blazini. Res je, da je bila to le vaja, kjer je bilo vse zrežirano in do minute natančno odmer- jeno, res pa je tudi, da smo se ob njej marsičesa naučili, ko- ristno zapomnili in program izpopolnili, tako da nas ele- mentarna ali kakšna druga nesreča res ne bi smela ne- pripravljene presenetiti. J02ICA B02IC, Celje Propadlo mleko Voznik, ki pobira mleko, je 27. aprila zavrnil prevzem mleka v zbiralnici Stopče z utemeljitvijo, da vsebuje mleko preveliko količino ki- sline. Pripomniti moram, da se je to zgodilo približno ob 13. uri. Razumljivo je, da voznik pri vsej zadevi ni kriv, ker pač ima takšna na- vodila s strani odgovornih delavcev v DO Mleko Celje. Ker pa to ni bil prvi primer in verjetno tudi ne zadnji, je bilo razburjenje med korist- niki zbiralnice veliko. V naši zbiralnici je tako ostalo tega dne 500 litrov mleka, kar pa v sedanji situaciji pomanjka- nja mlečnih izdelkov na trži- šču že nekaj pomeni. Verjet- no pa tudi ni bila to edina zbiralnica, v kateri se je to dogodilo 27. 4. S takšnim po- četjem so bili oškodovani pridelovalci mleka, ki so iz- gubili del dohodka, pa tudi potrošniki, kateri v trgovi- nah zaman iščejo razne mlečne izdelke. Nenazadnje pa je oškodovana tudi sama DO Mleko Celje, ker predela manj mleka in ima zato svoje kapacitete manj izkoriščene, kot pa je potrebno. Povedati moram; da nas je večina iz tega mleka pripravila doma zelo dobro skuto in smetano, kar pa bi lahko storila tudi mlekarna, če bi bili za takšne primere bolje organizirani. Zato zahtevamo vsi korist- niki, te zbiralnice odgovor, zakaj prihaja v današnjih sta- bilizacijskih prizadevanjih do takšnega odklanjanja pre- potrebnih surovin za našo ži- vilsko industrijo. PAVLE PODJED, Stopče Uredništvo: SOZD Hmezad, DO Mle- karne Celje prosimo, da od- govori na zastavljena vpra- šanja. Povsem se namreč strinjamo z našim bralcem, da se podobni spodrsljaji v današnjih časih, ko prav pridelavi hrane namenjamo vso pozornost, ne bi smele dogajati. Prijeten Izlet 17. aprila smo člani RK iz Ljubečne skupaj z našo predsednico Pavlo Seidin obiskali dom upokojencev Grmovje. Dom je zelc lep, oskrbovanci živijo v čistoči in ob lepi oskrbi, kakršne marsikdo nima doma. Tu ži- vi 180 upokojencev in invali- dov; starih od 21 do 92 let. Ko smo se pripeljali v ta dom, so nas že čakale mla- dinke in pionirke iz Ljubeč- ne na čelu z Alojzem Ko- stajnškom. Pripravile so lep program, ki je trajal skoraj dve uri, razvedrili smo se, marsikatero oko se je tudi orosilo. Zatem nas je osebje doma povabilo na malo za- kusko, za kar smo jim hva- ležni. RazkazaU so nam še, kaj vse še delajo ti ostareli ljudje za kratek čas. F>redvsem so bile lepe tapiserije. Ure v do- mu so hitro minile, ob slove- su smo si stisnili roke in si obljubili, da drugo leto še pridemo. REZIKA LEBEN, Ljubečna Dom upokojencev Celje, Jurčičeva 6, Celje Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Celje objavlja prosta dela In naloge blagajnika - za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje - srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalo- gah Rok prijave na objavljena prosta dela in naloge je 15 dni, prijave sprejema Komisija za delovna razmerja, kandidati dobijo vse potrebne informacije v zvezi z zaposlitvijo v Domu upokojencev Celje, Jurčičeva 6. Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet Celje vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog dostavljač pri ptt enotah Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Dobrna in Zreče. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje pogoje: - končana osemletka ali najmanj 6 razredov osnov- ne šole - vozniški izpit za vožnjo z mopedom . Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet Celje, Titov trg 9, Celje. DO »KOMUNALA« p. o. ŽALEC objavlja po sklepu Komisije za kadrovske zadeve prosta dela in naloge DVEH IZVAJALCEV MONTAŽNIH DEL NA CEVOVODIH (vzdrževalno-montažna dela, zamenjava vodomerov) za nedoločen čas Pogoji: - poklicna (kovinarska) šola - ključavničar ali vodo- vodni instalater - praksa zaželena - dvomesečno poskusno delo Prijave sprejemamo v 15 dneh po objavi. Kandidati naj prijave o izpolnjevanju pogojevoddajov Splošnokadrovski službi DO, Nade Cilenšek 5, Žalec. Gradovi in graščine nasiovenskem Štajersicem 99 Piše: dr. IVAN STOPAR v opisani obliki stavba komaj še spominja na nekdanji samostan. Trakti, ki zdaj obdajajo Lregular- no, a precej veliko dvorišče, so v zahodnem in severnem delu, kjer rabijo stanovanjskim namenom, dvonadstropm, gospodarski trakt na vzhodni strani je enonadstro- pen, mlajša vezna stavba ob kapeli na jugu je pritlična. Dvorišče ni tlakovano, na njem pa je še ohra- njen vodnjak. Najzanimivejši je zahodni trakt, ki ima v pritličju na dvoriščni strani arkade, počivajo- če na nečlenjenih masivnih zida- nih slopih. Pritličje, ki ga uporab- ljajo za kleti, ima križne oboke, na dvoramnem stopnišču in v veži nad arkadami pa so delno ohranje- ni dekorativni baročni tlaki - vzor- ce sestavljajo različne kombinaci- je rdečih in črnih tlakovcev. Uničen oz. utilitamo predelan je tudi vhod na grajsko dvorišče, ta- ko da priča o starodavni preteklo- sti stavbe le okrogli obrambni stolp na severozahodnem vogalu zasnove, ki pa je tudi že brez strel- nic in drugih utrdbenih elemen- tov. Nadrobnejša valorizacija ob- jekta brez natančnejših raziskav ni mogoča. Novo Celje (Neu Cilli), dvorec v ravnini sredi parka, Dobriša vas 25 pri Petrovčah blizu Žalca. Občina Žalec. Dvorec Novo Celje je v letih 1754-1760 na mestu ali v bhžini stare graščine Plumberk pozidal grof Anton Gaisruck kot novo sre- dišče celjske gospoščine in od tod izvira tudi njegovo ime. Antonu Gaisrucku so kot lastniki dvorca in gospoščine sledili njegovi dedi- či, najprej 1761 njegov brat Johan Karel, cesarsko kraljevski tajni svetnik in komornik, temu pa nje- gov sin Vincenc grof Gaisruck. 1823 je na dražbi kupil dvorec in gospoščino Anton Cokl pl. Ruhe- tal, tedanji lastnik gospoščine Zovnek, od njega pa 1833 Jožef Ludvik Hausmann, lastnik Vaj- škre na Koroškem, oče slovenske pesnice Fani Hausmannove. 1869 je kupil Novo Celje knez Salm Reifferscheidt, 1919 pa baron Tur- kovič, ki je dvorec 1930 prodal ba- novini, ta pa ga je 1932 preuredila v umobolnico. Baročne kipe s stopnišča in ostanke arhiva so te- daj prenesli v ljubljanski Narodni muzej. Po osvoboditvi je bila v njem najprej bolnišnica za pljučne bolezni, od 1970 dalje pa dom one- moglih. Novo Celje je bilo do 1850 tudi sedež deželnega sodišča. Zunanjščina dvorca se je do da- nes ohranila malone neokrnjena. Podolgovata stavba z lahno vzbo- klo prednjo fasado je trinajstosna, trinadstropna, poudarjena z mo- gočnim rizalitom. V osi ri2alita, ki se končuje s trikotnim čelom, je vhodni portal, nad njim pa razkošno opremljen balkon. Vhod, do katerega drži skozi park speljana aleja, je poudarjen tudi s kamnitnima plastikama gigantov, ki jih pripisujejo Vidu Konigeru. Notranjščino, ki jo poleg razkoš- nega dvoramnega stopnišča, nek- daj okrašenega z muzami in par- kami, odlikujejo zlasti reprezen- tančna velika dvorana ter štuka- turni okras na stropih sob v tkm. belletage, je tudi še ohranila dobr- šen del svoje avtentičnosti. Izgu- bila je le svojo opremo, vse slikane tapete ter freske v zdaj predelani kapeli in na oboku velike dvorane. Opis dvorca iz časa njegovega naj- večjega sijaja nam je ohranil Gteorg Dunder - Novostraschezky in ga tu na kratko povzemamo: EJvorec lahko štejemo med naj- lepše v monarhiji - »kot vzvišena žena se je dostojanstveno spustil na očarljive, duhteče cvetlične preproge.« Pozidan je v »novem italijanskem stilu«. V frontispiku frontona je veliki zlati grb gradite- lja. Veliki severni portal je umetel- no izklesan iz trdega kamna in opremljen z mnogimi okraski. Vrhnja svetlobna odprtina nad portalom, ki je zadelana z umetel- no železno mrežo, osvetljuje vhod- no avlo. Na straneh ob velikem portalu sta še manjša vhoda s ka- mnitnimi podobji in hrastovimi vratnicami. Vhodna avla. ki rabi hkrati za vežo in prehod na dvori- šče, je v srednjem pasu tlakovana z rečnimi kamni, v obeh stranskih, za stopnico višjih pasovih pa s ka- mnitnimi ploščami. Avla je oboka- na, obok pa počiva na štirih dvoj- nih masivnih kamnitnih lizenah. Iz avle pridemo v veliko jedilnico, katere obok opira en sam steber. Novo Celje, dvorec sredi 19. stoletja IVIAJ 1983 NOVI TEOMK - STRAN 15 rečanje slovenskih pionirjev ahistov v Žalcu je bilo pred dnevi 21. republiško srečanje pionirjev šahi- )V. Prišlo je 58 pionirk in pionirjev iz naše ožje domovine. Sprejeli ao jih v veliki dvorani HMEZAD, kjer so se potem tudi odvijala lonovanja. OS Peter Sprajc-Jur je pripravila tudi kratek kulturni •ogram, zbrane pa so pozdravili tudi predsednik občinske skup- ine Žalec, predsednik šahovskega kluba Žalec ter predsednik hovske zveze Slovenije. Pionirje smo sprejeU na domove učenci in tem poskrbeli tudi za številne prijateljske vezi, ki so se stkale v tem isu. Za zaključek smo pripravili proslavo, na kateri je sodelovala tudi ,asbena šola Risto Savin iz Žalca. Na sliki so šahisti iz celjskega območja: Dušan Brinovec, Sandi koflek, Mitja Urisek, Andrej Kampuš, Martina Pankret, Nives Gra- »r, Suzana Urisek (vsi Žalec), Anica Cebular (Šmarje pri Jelšah), larko Zdovc in Jani Rančigaj (oba Celje). Dopisniki OS Peter Sprajc-Jur, ŽALEC (Foto: T. TAVČAR) Rada imam Podgoro Živim v preprosti hišici, ki sto- ji pod Goro Oljko. To je vasica z nekaj hišami, imenuje pa se Pod- gora. Veliko je njiv, travniki pa so polni rož, še posebno sedaj, ko je pomlad. Ce bi moj ati rekel: »Preselili se bomo v mesto,« bi bil zame hud udarec. Zakaj? Imam veliko prijateljev in prijateljic, s kateri- mi se dobro razumemo. Vsak dan si poiščemo kakšno urico, da se poigramo in razveselimo. Te- kamo sem ter tja po travi, ni se nam treba bati, da bi kdo stopil na zelenico in jo poteptal. Vsak korak nam je prost, mehak in ve- sel. V mestu so res igrišča, a na njih je gneča otrok, ki se ne razu- mejo tako. Starši so si dobri, ve- dno najdejo kakšno dobro bese- do za soseda. Pomagajo si pri de- lu. Življenje na vasi je veselo, polno presenečenj. Težko bi se ločila od kraja, šole sošolcev, pri- jateljev in znancev. Včasih se mi zdi, da živimo kot ptički na veji. Moje življenje se je pričelo tu, na vasi in tu si želim ostati. MOJCA LESKOVSEK, 6. b OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI iVioja prva icnjlga Moja prva knjiga je bila »Pesmice«. Dobil sem jo za Dedka Mraza. Knjiga je se- stavljena s pesmicami. Opi- suje muce, putke, psičke in miške. Ko sem bil še maj- hen, sta mi knjigo brala ati in mama. Sedaj že znam brati in si knjigo večkrat prebe- rem. Knjiga mi je zelo všeč. MARJAN MRA\T^K, 2. r OŠ KOMPOLE Nisem hotel biti l(ovač Stari ata mami večkrat pripo- veduje zgodbe iz svoje mladosti. Zelo je zadovoljen, ko vidi, da ga z zanimanjem poslušam tudi jaz. Najbolj sem bila vesela, ko mi je povedal, kako se je učil za ko- vača. "Veš, takrat so bili hudi časi,« je začel. »Otroci bogatih staršev so se lahko šolali, otroci revnih pa ne. Tudi pri nas doma smo bili revni. Zato me je oče poslal v uk h kovaču, ki je bil doma blizu Senovega. S seboj sem imel le dve srajci in ene hlače. Pri kova- ču se nisem prijetno počutil. Mo- ja edina prijatelja sta bila vajen- ca, ki sta se učila pri njem. Ze prvi dan se mi je zgodila nesreča. Kovali so zobe za brane. S tem zobom sem si prebodel prst. Zelo me je peklo in bolelo.■< Ali si povedal kovaču, kaj se ti je zgodilo?« sem radovedno vprašala. »Ne," je rekel. »Na skrivaj sem se oblekel in pobegnil domov. Ve- del sem, da moram iti kar čez Bohor. Hodil sem vso noč. Zju- traj, ko se je svitalo, sem bil že doma. Oče je bil zelo nejevoljen, ker sem pobegnil. Se isti dan je kovač prišel pome. Vendar se ni- sem hotel vrniti. V spomin na kovaški uk imam še danes braz- gotino. Vidiš, tule!« In mi je pokazal prst. SONJA REBERNIK, 6. r OS Tončke Ceč LESICNO Ogledali smo si usmerjeno Icmetiio v Tepanje smo si šli ogledat usmerjeno kmetijo. Peljali smo se z avtobusom. Sprejel nas je kmet. Pokazal nam je petindvaj- set glav govedi. Krave in telice so bile lepo rejene. Krave dajejo ve- liko mleka. Nato smo si ogledali prašiče, ki so bili priklenjeni v zadnjem delu svinjaka. Imajo majhne prašičke za prodajo. Kmetija mi je bila zelo všeč. Delo na takšni kmetiji je zani- mivo. IGOR JESENICNIK, 5. r OS Pohorski odred SLOVENSKE KONJICE Kaj veš o prometu? Letošnje občinsko tekmo- vanje »Kaj veš o prometu« je organizirala naša šola na Ljubnem ob Savinji. Tekmo- valo je 24 učencev iz mozir- ske občine, prišli niso le Lu- čani. Najprej smo imeli testira- nje, kjer smo pokazah svoje znanje o prometnih predpi- sih, nato pa spretnostno vož- njo po poligonu. Morali smo biti previdni, da nismo nare- dili kakšne napake. Zatem smo vozih po ulicah. Vožnjo so ocenjevali člani ZSAM Mozirje in miličniki. Po tekmovanju je bila raz- glasitev najboljših. V skupi- ni petih in šestih razredov je ekipno zmagala naša ekipa z Ljubnega, drugi so bili Mo- zirjani, tretja pa ekipa iz Gor- njega Grada. Med posamez- niki je bil najboljši M, Bezov- nik iz Mozirja. V skupini sedmih in osmih razredov je zmagala naša. ljubenska ekipa, med posa- mezniki pa Henrik Pavlovič iz Ljubnega. Znanje, ki smo si ga prido- bili na tem tekmovanju, bo- mo uporabljali zmeraj, ne sa- mo na tekmovanjih. Na temo o prometu smo tudi pisali spise in risali ris- be, najboljša dela pa so bila nagrajena. MATJA2 SEM Novinarski krožek OS Ljubno ob Savinji IViaj Ptički pojo: Maj je tu! Maj je tu! Rožice cveto in metuljčki jih obletavajo: Maj je tu! Maj je tu! Otroci pa na travniku kričijo: Maj je tu! Juhuhu! KLAVDIJA PODPECAN, 4. r OS STRANICE Pobirala sva prispevice za Rdeči križ Teden Rdečega križa je. Vsako leto pobiramo zanj prostovoljne prispevke na bencinski črpalki. Letos sva midva z Urošem pre- vzela prvo dežurstvo. Ze v petek sva dobila kanglico in dva rdeča trakova za na roka- ve. V nedeljo zjutraj ob sedmih sva pričela z delom. Vsakega voz- nika, ki je pripeljal svojega želez- nega konjička, sva prosila za pro- stovoljni prispevek. Skoraj nihče nama ni odklonil, saj so vedeli, da tako pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. Kmalu sta minili dve uri. Za- menjala sta naju druga učenca z naše šole. Midva sva bila na vrsti spet v ponedeljek zjutraj. KLAVDIJA ZNIDAR, OS Dušana Jereba Slovenske Konjice KURIRCKOVA TORBICA Kurir na poti, JOŽICA DOBNIK, 1. r OŠ Edvard KardeU. SLOVENSKE KONJICE Današnja uganka je res prav lahka. Saj poznate takšne zanke. Povezati morate številke od 1 do 41 in videli boste, kaj se bo prikazalo. Rešitev nalepite na dopisnico in jo pošljite na naslov NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje do torka, 17. maja 1983. Pripišite svoj naslov, razred in šolo, ki jo obiskujete. Enega med reševalci čaka lepa nagrada. Pa še k rešitvi uganke iz zadnje številke. 27. april je dan osvobodilne fronte. Praznujemo ga v spomin na dan leta 1941, ko je bila ustanovljena OF. To se je zgodilo v Vidmarjevi hiši na Večni poti v Ljubljani. Za pravilen odgovor bo nagrado dobil: Bernardka Naraks, Tomaž 8, 63212 Vojnik. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAJ Rokometne vzporednice Piše: Vlado Bojovič Uspešno smo preskočili še eno stopnico na poti vi.' zvezno rokometno ligo. V soboto smo premagali tradicio- nalno neugodnega nasprotnika Borca iz Zagreba 27:23 i (13:9). Štirinajstdnevni premor je ob tem, da smo imeli; tudi manj treningov zaradi daljšega praznovanja, vsekakor ; vplival na to, da smo »padli« v formi, ki jo je težko obdržati i tako dolgo kot smo jo mi v nekaj pomembnih tekmah. ; Ekipa Borca ni pokazala nič novega. Z dolgimi napadi, ki' mejijo že na neaktivno igro in s trdo obrambo so se nam j dolgo uspešno upirali. V zadnjih 10. minutah prvega in | drugega polčasa pa smo se »odlepili« na razliko 4-6 zadet- ■ kov in zasluženo zmagali. Kljub temu, da nismo prikazali; blesteče igre, bi pripomnil, da smo že znali igrati dostikrat \ bolje pa smo ostaj^i praznih rok. Vseeno pa je potrebno omeniti izvrstno igro Selčana in j Anderluha v 2. polčasu. V moštvo se je vrnil iz JLA Dušan j Božič, ki bo s svojo igro še bolj okrepil kvaliteto moštva, i V naslednjem kolu igramo s Potisjem iz Ade, ki se bori \ za obstanek v naši tekmovalni ligi. Pričakujemo zelo težko ■ tekmo, kar pa nam lahko samo koristi, saj bo dosti težkih j tekem ob morebitnem vstopu v I. zvezno ligo. Naš motiv in ' naloga v zaključku tega tekmovanja je zmagati na vseh \ preostalih tekmah. Morebitni poraz pa ne bo tragičen, saj : je trenutno naša prednost na lestvici pet točk in je ta le Š6 ^ teoretično dosegljiva za naše tekmece. \ V 1. ZRL ženske je Velenje tesno v končnici izgubilo v Temerinu z ekipo Ugleda 18:19 (10:10). ; V II. ZRL moški je Šoštanj v republiškem derbiju izgu- \ bil v Ajdovščini z Lipo 27:31 (14:19). 2e v naslednjem kolu * pa lahko proti vodilnemu Inlesu doma pokaže svojo pravo i vrednost. i V SRL moški je mlada ekipa Aera izgubila v Sevnici i 31:34 (13:17), moštvo Minerve pa premagalo Prule 32:26 j (14:12 tako, da imata obe moštvi še vedno lepe priložnosti, ] da ob koncu osvojita mesto v samem vrhu lestvice. j V SRL ženske je Šmartno krepko nadigralo ekipo Po-i lane 27:12 (12:7). : Ceijski aipinisti v stenaii Pakienice Tudi med letošnjimi prvomajskimi prazniki so se v nacionalnem parku v Paklenici zbrali alpinisti iz vse Jugosla- vije. Utaborili so se v Anica luci, kjer je idealno mesto za taborjenje alpinistov, saj je stena, v kateri so smeri vseh te- žavnostnih stopenj, oddaljena le 15 do 20 minut hoje. V Paklenici so z letošnjo plezalno sezo- no začeli tudi celjski alpinisti. Plezali so v stenah Anica kuka. Čuka in Kuka od Za- gona, 11 članov in 9 pripravnikov pa je opravilo 105 vzponov po 26 smereh. Preplezali so naslednje smeri: - Union(ocena VI, Al, A3) so prepleza- li Cankar - Smodiš - Primožič - Funkcija (VI, ID, A3): Smodiš-Pri- možič in Pepevnik-Zupanc - Velebitaška (VI): Stopar-Šrot in Smodiš-Cankar - Brid klina (VI, A3, A4): Šrot-Primo- žič - Klin (VI): Šrot-Primožič - Jenjeva (VI, Al, A2): Cankar-Stopar - Forma viva (V. A2-VI, A3): Smodiš- Stopar - Raz za malo kladivo (VI, A2-V): Smodiš-Zupanc - Raz za malo in veliko kladivo (VI A2, V): Smodiš-Benkovič (AO Kamnik), Canžek-Rihter in Cankar-Povše - Mosoraška (V): Smodiš-Primožič- Cankar, Primožič-Rihter in Povše-Štiglic - Karabore (IV, V): Primožič-Marjana Šah, Smodiš-Vanovšek in Povše-Polona Okrogar - Šaleška (IV, V): Canžek-Rihter, p pevnik-VanovSek, Golob-Sah, Rih^ Storgelj Mija, Smodiš-Laznik Ana - Brahmova (IV): Marjana Šah-Ja^i. - Kača (IV +): Štor-Stopar - Centralni kamin (IV): Cankar-Sj, Golob-Štrok in Canžek-Rihter - Akademska (IV): Srebotnik-2lat_ Centrih in Cankar-Štiglic - Po rebru (IV): Srebotnik Centrih i. Golob-Štrok Celjani so opravili še približno petnajj drugih vzponov, nekaj med njimi sol stičnih, morali pa bi omeniti še to, daj, pripravnik Andrej Primožič prosto pi^ plezal smeri Karabore in Union. M, 5 Odlični atleti v Ljubljani Na tradicionalnih športnih prireditvah ob prazniku sloven- skega mesta heroja Ljubljane so bili uspešni tudi atleti Celja in Titovega Velenja. Rezultati: v štafeti Bratstva in enotnosti je med moškimi Titovo Velenje osvojilo 3. mesto, pionirke OŠ Miha Pintar-Toledo iz Titovega Velenja so bile prve, prav tako pa tudi njihova občinska reprezentanca. Ekipa TKS Celje v postavi Naglic, Vindiš in Babic je osvojila prvo mesto v partizan- skem maršu za ženske, v najzanimivejši disciplini - teku prija- teljstva po ljubljanskih ulicah - pa je v močni mednarodni konkurenci osvojil odlično peto mesto olimpijski kandidat iz Celja Stane Rozman, celjska »veterana« Stanko Lisec in Peter Svet pa sta bUa 21. in 35. Ekipa Celja je osvojila šesto mesto. TV Je Ceijankam spodletelo? Na Bledu so sklenile celjske kegljavke prvi nastop na polfi- nalu letošnjega državnega prvenstva. Zal njihov nastop ni bil najboljši. Osvojile so komaj šesto mesto med osmimi ekipami. Tik pred nastopom se je namreč težje poškodovala ena od boljših kegljavk Tanja Gobec in tako oslabljena ekipa ni dosegla več kot skromnih 4519 kegljev v dveh nastopih. Ker celjski vrsti bežijo pete Varaždinke za 31 kegljev in četrte Mariborčanke za 53 kegljev je težko verjetno, da bodo celjske igralke zbrale dovolj moči, da bi v soboto in nedeljo v Garešnici na Hrvaškem dosegle boljšo uvrstitev. J. KUZMA Košarkarska novica v Delu nI točna Tako je izjavil predsednik Košarkarskega kluba Libela Celje Jože Geršak po objavi vesti v Delu na športni strani, da bosta v naslednji sezoni igrala za ljubljansko Olimpijo tudi odlični Tovornik in nekdanji Celjan, zdaj član ljub- ljanskega Slovana, Janžek. Vest ni razburila samo košar- karskih privržencev, ampak vse tiste, ki imajo radi šport in zanj tudi dajejo denar. Osnovo razvijamo v Celju in ko »sadež« dozori, ga brez posebnega truda in plačila vzame nekdo drug ter si z njim kiti uspehe. Jože Geršak, tudi novi predsednik ZTKO Celje in pod- predsednik Košarkarske zveze Slovenije: »Novica v Delu ni točna. Vsi igralci ostanejo tudi v naslednji sezoni, ko bomo nastopali v 1. B zvezni ligi in se borili za sam vrh, skupaj. Pripravljamo skupni sestanek med Ljubljano in Celjem, ne samo po košarkarski strani, temveč širše. Vztrajamo in želimo, da se naši igralci vrnejo. Ne more nekdo brez lastnega dela in vlaganja imeti abonma nad prioriteto. Tovornik je res podpisal za Olim- pijo, vendar je to kasneje preklical in ostane v Celju. Janžka ne bo, ker želi dokončati študij. Igral je že za nas, obljubil, vendar študij... Govorili smo s Cosičem, ki zelo ceni naše sistematično delo skozi več let. No, Cosič v Celje ne bo prišel, nam pa pomaga pri iskanju dobrega mladega centra, ki ga za naše želje in cilje še kako potrebujemo. Se ta teden začnemo s pripravami za novo sezono.« TONE VRABL NA KRATKO Zdaj z vojaško puško Braslovče - Na strelišču v tem kraju sta bili dve tekmovanji z vojaško puško, kjer je nastopilo 90 strelcev iz sedmih strelskih družin žalske občine. Rezultati: 1. Mladen Melanšek 94 od 100 možnih krogov, 2. Franc Kotnik 89, 3. Alojz Klovar (vsi SD Žalec) 89, 4. Janez Krajnc 86, 5. Jože Jerman (oba SD Šempeter) 85. Najboljših 21 tekmovalcev z obeh kontrolnih tekmovanj bo nastopUo na finalnem občin- skem prvenstvu 5. junija v Bra- slovčah, kjer bodo sestavili ekipo za nastop na republiškem prven- stvu, ki bo 11. junija v Ljubljani. DRAGO GERŠAK Uspešni strelci v IViozirju Osnovna strelska organizacija Kajuh Mozirje je ob zadnjih dveh praznikih pripravila množično tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer je nastopilo sedem- najst ekip z 51. tekmovalci. Re- zultati ekipno: 1. OSO Mozirje I, 2. OSO Mozirje II, 3. PD Mozirje, 4. OSO Mozirje (sekcija Elkroj), 5. Društvo invalidov Mozirje itd. Posamezniki: 1. Franc Grobel- nik, 2. Vinko Matjaž, 3. Drago Po- ličnik, 4. Toni Acman ml., 5. Pa- vel Petrin (vsi OSO Mozirje) itd. FRANC OML.\DlC Dvakrat na strelišču v Rečici pri Laškem Devet ekip se je pred Dnevom varnosti pomerilo na strelišču v Rečici pri Laškem v streljanju z vojaško pištolo, MK pištolo in puško mitraljezom. NastopUe so ekipe celjske in laške občine. Re- zultati ekipno: 1. Sekretariat za LO Celje, 2. Postaja milice La- ško, 3. SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem itd. Posamezniki: 1. Zoran Lah (Sek. LO Celje), 2. Vinko Lavrinc (Rečica), 3. Franc Maček (Sek. LO Celje), 4. Jože Kotnik, 5. Mirko Stuhec (oba PM Laško) itd. Posameznice: 1. Zora Lavrinc, 2. Helena Lavrinc (obe Rečica), 3. Marjana Pinter, 4. Avrelija Meško (obe PM Laško) itd. VINKO LAVRINC i^ško in Slovenske Konjice Regijskega prvenstva v strelja- nju z zračno puško v Rečici pri Laškem so se žal udeležUe samo štiri ekijje iz dveh občin laške in konjiške. Nastopili so predstav- niki ZšAM. Rezultati ekipno: 1. Laško I, 2. Slov. Konjice I, 3. La- ško 11, 4. Slov. Konjice II. Posa- mezniki: 1. Damjan Pader, 2. Ro- man Matek, 3. Vinko Lavrinc (vsi Laško), 4. Marjan Podgrajšek, 5. Jože Kovše (oba Slov. Konjice) itd. VINKO LAVRINC Vodi EIVHl pred Obnovo Po 10. kolu dmge moške lige območne kegljaške skupnosti Celje je lestvica naslednja: vodi EMO 20 točk, sledijo Obnova 16, Rogaška, Obrtnik Celje in Kovi- nar Store 14. Do konca te lige so ostala še tri kola, vse pa kaže, da ima največ možnosti za osvojitev prvega mesta ekipa EMO. Jeseni bodo s tekmovanjem nadaljevali. MARTIN OJSTERŠEK Smučarji na plazu pod Okrešljem Celjski smučarji (SK Toper) so pripravili tradicionalno vsakolet- no majsko tekmovanje v velesla- lomu na plazu pod Okrešljem s startom pod Turškim žlebom. Nastopilo je okoli 110 smučarjev iz Celja, Trbovelj in Zagreba, slednji pa so bili tokrat najboljši. Leta 1986 bo že 50-letnica stalne- ga majskega dvoboja smučarjev Zagreba in Celja, kar bodo seve- da obeležili s posebno priredi- tvijo. Dve šahovski novici Pionirji Celja so vrnili obisk pionirjem Sevnice in jih na dese- tih šahovnicah premagali z 9:1. Celjski šahist Božo Stucl je go- stoval v Libojah ter odigral si- multanko na 10 deskah. Zmagal je 9:1. Nivo pripravil prvomajsko regato Jadralni klub Nivo Celje je pri- pravil tradicionalno prvomajsko regato v jadranju za razred Fire- ball v Cervarju, kjer je sodelova- lo deset posadk. Pokal za meša- no dvojico sta osvojila zakonca Kuntarič, člana JK Nivo. Marko Urankar znova rekorder Na republiškem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži v Skofji Loki je Marko Urankar v lahkotežki kategoriji dosegel tri nove rekorde za mlajše mladince in to v potegu 110/kg, v sunku 135 in pol ter v biatlonu 245 in pol kilograma. Ob Urankarju sta se še odlikovala Silvo Skornik in Branko Šafarič. Celjska ekipa je med moštvi osvojila tretje mesto. Uspešni modelarji LT EMO Modelarji Ljudske tehnike EMO Celje so uspješno nastopili na zveznem tekmovanju za 5. Kurentov pokal v Markovcih pri Ptuju. V kategoriji F 2B (akro- batski modeli) je zmagal Sinjo Zarič pred Romanom Rožičem. V kategoriji F 2C (ekipna dirka) sta Branko Leskošek-Peter Bez- govšek (vsi LT EMO Celje) sicer osvojila 3. mesto, vendar sta v predtekmovanju znova dosegla takšen rezultat s katerim sta iz- polnila normo za nastop na evropskem prvenstvu. V skupni uvrstitvi je zmagal klub LT EMO Celje. V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v kategorijah F lA, F IB in F IC, kjer je v prvi katego- riji (F lA - jadriUce) osvojil na- slov prvaka Branko Leskošek, 6. je bil Milan Mastnak in 10. Sašo Kostadinov, vsi pa so pripomogli k ekipni zmagi LT EMO Celje v tej kategoriji. SINJO ZARIC Studu turnir, vodi Bervar Najboljši šahisti celjske regije so odigrali četrti mesečni hitro- potezni turnir za nagrado S K Ce- lje. V aprilu je bila konkurenca znova zelo močna. Zmagal je Bo- žo Stucl, ki je zbral 7 in pol točke. Sledijo; Bervar 6,5, Mikac in Cre- pan 6. Vrstni red po 4. turnirju I Bervar 20 točk, Mikac 16, Stucl 15, Crepan 13, Brinovec 12, Perti- nač 10 itd. Malec In Kovinar zmagovalca s tekmovanjem za Matkov me- morial, ki je bilo v Trbovljah, se je končala sezona z zračno pu- ško. Nastopilo je 9 ekip iz raznih krajev Slovenije. Velik uspeh so dosegli strelci -KOVINARJA« iz Štor, ki so premagali vse ostale močne ekipe, nastreljali so 1094 krogov! V zmagovalni ekipi »Ko- vinarja« so nastopili: Vili Deč- man 358, Ivan Kočevar 363 in Branko Malec 373 krogov, kar mu je zadoščalo, da je zmagal tu- di med posamezniki! V Trbov- ljah je nastopila tudi močno po- mlajena ekipa Celja, ki pa ni bila kos veliko bolj izkušenim tekmo- valcem. Celjani so tako pristali na zadnjem mestu. Ekipo pa so sestavljali: Robi Hostnik 338, Ro- bi Dobovičnik 336 in Miran Me- dved 335, kot posameznik pa Du- šan Cucek 333 krogov. Celjani prvi v Zaboku V Zaboku se je zbralo 12 ekip iz Hrvaške in Slovenije, ki so na- stopili z malokalibrsko puško za trofejo osvoboditve. Lep uspeh je dosegla ekipa strelske družine »CELJE«, ki je zmagala s 728. krogi pred Postojno 725, Zabo- kom 703 in ostalimi. V celjski ekipi so nastopili: Barbara Jager 232 krogov v trostavu od 300 možnih, Mladen Petrovič 245 in Jože Jeram 251, kot posameznica je nastopila tudi mlada Celjanka Darja Kačnik in dosegla 199 kro- gov. TONE JAGER Športni spopad osnovnih šol Štiri celjske osnovne šole bodo letos že dmgič organizirale mla- dinske športne igre, ki sodijo v sklop prireditev ob mesecu mla- dosti. Učenci z osnovnih šol: Fra- njo Vrunč Hudinja, Fran Roš, Ivan Kovačič-Efenka in Veljko Vlahovič se bodo v dneh od 17. do 20. maja na šolskih športnih igriščih pomerili med sabo v atle- tiki, nogometu, košarki, rokome- tu in odbojki. V atletskih pano- gah bodo nastopili učenci 5. raz- redov, v ostalih športih pa repre- zentance omenjenih šol. Pokro- vitelj te manifestacije bo Emo Celje, tozd Toplotna tehnika. M. A. Uspešni karateisti Na republiškem prvenstvu v karateju, ki je bilo v Trbovljah, je nastopilo 76 tekmovalcev, med njimi tudi mnogo članov klubov, ki delujejo na celjskem območju. Najboljši uspeh pa so dosegli ve- lenjski karateisti pod vodstvom trenerja Dušana Borovnika. Rezultati: v lahki kategoriji je bil Sestan iz Rimskih Toplic tret- ji, v polsrednji je zmagal Miklavc pred Korpnikom (oba Velenje) in Guberiničem (RSC Velenje), v srednji je slavil Vab pred Durd- ževičem (oba Velenje), v poltežki pa je bil Hudovemik iz Žalca tretii. Prvi štirje iz vsake katego- rije bodo v nedeljo, 15. maja m stopili na državnem pivenstvu] Ljubljani. T Na odbojkarskem tumirju prva OS Slavko Slander Komisija za šport in rekreaci pri Občinskem svetu ZSS Cel je ob delavskem prazniku pripi vila ženski odbojkarski turni kjer je sodelovalo kar 16 ekip,l so bile razdeljene v štiri predski pine. V finale so se uvrstile šti ekipe: OS Slavko Slander, R zvojni center. Blagovni center Obnova. Takšen je tudi bil kon ni vrstni red. Prve tri ekipe i prejele pokale. Zmagovalna el pa bi morala dobiti še prehod pokal, ki pa ga Ingrad, ki letos sodeloval, ni vrnil. ZDENKA ZIMSi Takoj za velemojstrom V Rogaški Slatini je bil tra cionalni prvomajski turnir v i hu. Sodelovalo je 36 šahistov vseh republik. V finalu, tu igrali tudi trije celjski šahisti, zmagal mojster Lalič pred ve mojstrom Djuričem in mojstre Vaupetičem. Celjska troji Franc Pešec, Janez Kovačič Jano Bervar pa je osvojila četi do šesto mesto. Stane Pertinač prva EMO v delovni organizaciji EMO izvedli tudi šahovsko prvenstv na katerem je sodelovalo 17 šal stov. Borba za naslov prvaka! bila izredno izenačena med trt ko Gazvoda, Pertinač in Brgl^ Ob koncu je najboljši rezultati naslov prvaka osvojil Stane tinač, ki je doživel en sam pori medtem ko je 15 krat zmagal. J. I 20GA JE OKROGLA Republiška liga - pet kol pred koncem je ekipa Smart- nega na tretjem in ekipa Rudarja iz Titovega Velenja na sedmem mestu. V 21. kolu je Šmartno doživelo visok poraz v Mariboru proti Kovinarju 4:1 (častni zadetek za poražene je dal neuničljivi Prašrdkar), medtem ko je ve- lenjski Rudar po daljšem času doma visoko premagal Tabor Jadran 3:0 (strelci Kaligaro, Boškovič in Tolazzi). V 22. kolu bo igralo Šmartno doma proti Kopru (4), Rudar pa bo gostoval v Izoli (2). Vzhodna republiška liga - Kladivar po zmagi z 1:0 nad Dravo v Ptuju še vedno vodi. Steklar je z istim rezultatom dobn srečanje v Poljčanah proti Boču, medtem ko sta Elkroj in Dravinja svoji srečanji prekinila. Elkroj doma po vodstvu 2:0 s Proletercem, Dravinja pa tudi po vodstvu z 1:0 v Ljutomeru. 19. kolo: derbi te lige bo v Dravogradu med vodilnima ekipama Kladivarjem in Ojstrico, Dravinja bo igrala doma z Bočem, Steklar z neugodnimi Brežicami, gostovcd bo edino Elkroj v Kidričevem pri tretjeuvršče- nem Aluminiju. TV z. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NOGNE CVETKE; f Anton G. je v nedeljo zve- čer pretiraval za točilno mizo. približno ob polnoči se ga je že tako nalezli, da je izgubil orientacijo. Najprej je razbil steklo na ulici, ves okrvavljen pa je potem zašel v stanovanje Valentina G. Ta se pijančevega obiska ni nič kaj razveselil, ven- dar mu nikakor ni mogel dopo- vedati, da ni prišel domov am- pak v tuje stanovanje. # Jožeta S. s Teharske ceste je čakalo v torek zjutraj nič kaj prijetno presenečenje. Nezna- nec je ponoči »sezul« njegove- ga »Austina« in Jožeta oškodo- val za približno 4.000 dinarjev. • Marjan G. iz Celja se je prejšnji petek zvečer skozi stra- niščno okno priplazil v samopo- strežno restavracijo v Gaberju. V restavraciji naslednji dan ni- so ničesar pogrešali. Kaže, da si je Marjan postregel le s pijačo. Sicer pa to ni bil njegov prvi vlom v to restavracijo, pa tudi sicer je precej vešč vlomilstva. Tako je pred časom vlomil v tri avtomobile last EMO-Servis in med drugim ukradel tudi vrtal- ni strojček. • Prejšnji petek ob 19. uri sta v restavraciji »Pošta« začela ra- zbijati Željko A. in Hamdija D. Umirili so ju miličniki, njuna naslednja postaja pa bo sodnik za prekrške, ki za take stvari ponavadi pošlje tudi položnice na dom. K sodniku za prekrške bosta morala tudi Nedeljko M. in Velimir V., ki sta se v pone- deljek zvečer pretepala v hote- lu Mene. • Ivan B. si je v sredo zaželel zastonjkarske vožnje. Nekaj pred 20. uro zvečer je ukradel osebni avtomobil Maksimilija- nu K. iz Šmartnega v Rožni do- lini, vendar pa je njegova za- stonjkarska vožnja trajala samo dobrih šest ur, nato pa so ga prijeli miličniki. • Ivan J. se ga je prejšnji četr- tek nacedil v Ljudski restavra- ciji. V pijanski objestnosti je pretepel enega izmed gostov. Vmes so posegli miličniki, nata- karji pa so pijanemu Ivanu za- grozili, da mu v tem gostišču zlepa ne bodo več postregli s pijačo. V Purisu iz Pazina pravijo: »Z iVIeiiom ni bilo težav.« Televizor za naOzomlka gradtlšča naj ne bi bil podiiupnlna Na sodišču v Titovem Ve- lenju se je nadaljevalo soje- nje Janku in Emi Meh - Jan- ku v odsotnosti, ker je še vedno na begu. Oba sta ob- tožena več davčnih utaj. Tokrat je tričlanski senat zaslišal več prič iz Pazinske- ga Purisa, kjer je Janko Meh v letih 1980 in 1981 pomagal graditi puranje farme. Za to delo je dobil od Slovenjegra- ške Obrtno nabavno-prodaj- ne zadruge predplačilo v letu 1980. Vendar pa se je del tega predplačila že nanašal na de- la, ki jih je Meh opravil v tem letu in bi torej te zneske mo- ral vnesti v davčno napoved. Ker pa tega ni storil, ga je tožilec obtožil za kaznivo de- janje davčne utaje. Skupaj s pričami iz Purisa - veterinar- jem Zdenkom Pilatom, refe- rentom za investicije Neven- ko Radetič in kmetijskim te- hnikom Josipom Turkovi- čem - in izvedencema grad- bene stroke Petrom Starčin- skim in Ivanom Lisakom iz Zagreba je senat poskušal ugotoviti, koliko dela so de- jansko opravih Janko Meh in delavci, zaposleni pri njem v letu 1980. Sicer pa so zastopniki Pu- risa na obravnavi tudi pou- darili, da z Mehom niso imeli nobenih težav na gradbišču in da je dobro opravil svoje delo, puranje farme pa še da- nes delajo brez kakšnih več- jih zastojev oziroma okvar. Senat je zaslišal tudi Mila- na Krajcarja, ki je bil poobla- ščen za nadzor na gradbišču v Pazinu. Krajcar je zanikal, da bi Janku Mehu v začasnih gradbenih situacijah prizna- val dela, ki jih ta ne bi opra- vil. Včasih je sicer res bilo izvedenega kaj drugega, kot pa je bilo napisano v gradbe- nih situacijah (kakšna dodat- na dela, ki jih prej niso pred- videli), vendar pa je imel ve- dno za vsa dela, ki jih je priz- nal, pokritje. Glede barvnega televizor- ja, ki mu ga je Meh pripeljal iz Titovega Velenja v avgu- stu leta 1981, je Krajcar na sodišču zatrdil, da ni šlo za podkupnino. Krajcar naj bi Mehu enkrat omenil, da se seli in da bi želel imeti barv- ni televizor, a ga v trgovini ne more kupiti. Zato mu ga je pripeljcil Meh, vendar pa ni takoj priložil računa. Ka- sneje naj bi Meh iskal Kraj- carja, a ga ni našel, kmalu po tistem pa so Janka Meha tu- di priprli. Krajcar je potem dolžni znesek - 40.000 dinar- jev - poravnal 17. 12.1981, ko je bil Meh že v priporu. Pla- čal pa je Rudiju Hudoverni- ku, kateremu naj bi Meh dol- goval še nekaj denarja. Sojenje v »zadevi Meh« se bo še nadaljevalo, na eni izmed prihodnjih obravnav pa bo podal svoje mnenje tu- di finančni izvedenec. S. ŠROT Nesreča smučarja na ledenilcu nad Oicrešijem v soboto se je pri smučanju na ledeniku nad Okrešljem pod Zaspanim hribom huje ranil 48-letni Marjan Mastnak iz Tmovelj pri Celju. Pri padcu si je huje poškodoval hrbtenico. Ranjenega smučarja so do koče na Okrešlju prenesli člani gorske reševalne službe. Od tam pa so ponesrečenca s helikop- terjem republiškega sekretariata za notranje zadeve prepeljali v celjsko bolnišnico. j Elcsplozija v jami v jami Preloge v rudniku lignita Titovo Velenje je prišlo prejšnji torek do eksplozije v rovTJ, ki ga opuščajo. V njem je prišlo do samovžiga in so ga zato hoteli zapreti. V torek, ko so delo že skoraj končali, je prišlo do eksplozije. Pri tem so bili lažje ranjeni štirje delavci. igra z vžigalicami Petletni otrok se je v Podpeči pri Šentjurju igral z vžigalicami v gospodarskem poslopju last Cirila PavUča. Pri tem je zanetil požar, poslopje pa je povsem pogorelo v njem pa tudi večja količina žita, les in stroji. Na srečo pa so uspeh rešiti živino. Škode je bilo za približno dva milijona dinarjev. Zgorelo gospodarsico poslopje Prejšnji torek je zagorelo gospodarsko poslopje last Stanislava Cokana v Gorici pri Smartnem v Rožni dolini. Škode je bilo za 700.000 dinarjev. Vzrok požara še raziskujejo. ^ Pešci po sredini cesUšča ■ Iz smeri Podplata je pripe- ljal v Rogaško Slatino voz- nik osebnega avtomobila Jo- že Lorber, 35, iz Tekačevega in dohitel skupino pešcev, ki so hodili po sredini cestišča^ Enega med njimi je zadel in zbil, pri čemer se je Anton Ceh, 25, iz Rogaške Slatine težje poškodoval. Nesreča na žeieznišltem prehodu v Mestinju je kljub utripa- joči rdeči luči zapeljal na že- lezniški prehod voznik oseb- nega avtomobila Matija Ce- rovečki, 43, iz Krapine v tre- nutku, ko je iz smeri Šmarja pripeljal motorni potniški vlak. Motorka je trčila v av- tomobil, pri čemer se je smrtno poškodovala sopot- nica Marija Cerovečki, 40 iz Krapine, težje pa sta ranjena tudi voznik in 4-letna de- kUca. Obsežna preventivna alccija gasilcev za boljšo požarno varnost v naši republiki se je začela množična preventivna akcija gasilcev, ki poteka pod geslom »100.000 požarno preventivnih pregledov«. Akcija bo trajala eno leto, bo potekala v čast X. kongresa slovenskih gasilcev (ta bo prihodnje leto v Mariboru), njen namen pa bo opozoriti na požarno nevarne pomanjkljivosti in zmanjšati šte- vilo požarov. Prve aktivnosti v akciji, ki ima svetovalni značaj, so se pričele tudi v celjski občini, kjer bo pri pregledih sodelovalo približno 350 gasilcev. Preglede bodo opravljali samo tisti gasilci, ki že imajo določeno stro- kovno znanje, sodelovali pa bodo tudi člani gasilskih enot civilne zaščite, inšpekcijske službe in drugi. V delovnih organizacijah bodo preglede opravila in- dustrijska gasilska društva, v krajevnih skiipnostih pa prostovoljna gasilska društva. Tam kjer ni gasilskih društev, bodo pomagali gasilci iz drugih krajevnih skupnosti in pa seveda poklicni gasilci Zavoda za po- žarno varnost. Gasilci so se zavezali, da bodo do marca prihodnjega leta opravili v celjski občini približno 7000 takih pregledov. Dvo ali tričlanske komisije bodo pregledale, če je do zgradbe omogočen dovoz za gasilska vozila z vsaj dveh strani, če so stopnišča prehodna, če v stanovanjih ni shranjeno preveč vnetljivih snovi, če na podstrešjih ni preveč krame oziroma kakšne drugo nevarnosti, ki bi lahko povzročila požar. Pregledali bodo tudi kleti, kjer bi moral biti omogočen dostop do glavnega vodovo- dnega ventila in ventila za plin. Oba pa bi morala biti tudi ustrezno označena. Pregledali bodo tudi kotlov- nice, dimnike, elektroinstalacije v garažah, hleve, skednje in druge objekte. Akcija ima preventivni značaj. Gasilci naj bi stano- valce in druge opozorili na pomanjkljivosti, zaradi ka- terih bi lahko kaj hitro prišlo do požara. Posebne kornisije bodo pregledale tudi vse ročne gasilne naprave in hidrante. Prav pri hidrantih ugotav- ljajo, da jih je veliko neuporabnih, kjer je prišlo pri zerneljskih delih do neusklajenosti in so jih precej zasuli. Zato naj bi hidrante ponovno usposobili, hkrati pa tudi preprečili, da bi pred njimi parkirali avtomo- bile in tako v primerih požara preprečili dovoz gasil- skim vozilom. Pri večjih napakah oziroma pomanjkljivostih bodo gasilci opozorili požarnovarnostni inšpektorat, ki bo potem v skladu z ^akonom o požarni varnosti tudi določil rok za odpravo teh pomanjkljivosti. Sicer pa gasilci poudarjajo, da je namen akcije, ki bo potekala tudi v okviru NNNP-83, predvsem izboljšati preven- tivno delo. S. SROT PRAVNIKI ZA BRALCE Športne dejavnosti in iz njih izvirajoče šiiode 5 Seveda se je zoper prvo- stopno sodbo pritožil tudi tožnik glede celotnega zavr- nilnega dela. Pritožbeno so- dišče je v celoti potrdilo od- ločitev prvostopnega sodi- šča, da ni odgovornosti (niti krivdne, niti objektivne) tretje tožene stranke kot fi- nancerja. Glede subjektiv- ne oziroma krivne odgovor- nosti prvih dveh toženk je pritožbeno sodišče bilo mnenja, da ta ni podcuia. Osnovna šola bi lahko bila krivdno odgovorna le zaradi nepravilne izbire realizator- ja plavcilnega tečaja, kar pa tožnik ne zatrjuje. Glede or- ganizatorja, druge tožene stranke, tudi ni bilo ugotov- ljeno, da ne bi bila izbrala primernih plavalnih učite- ljev, niti ji tega tožnik ni obJ- tal. Določanje redarjev iz vrst učencev pa ne pred- stavlja krivdnega ravnanja. Poleg tega tudi ni dokaza- no, da bi tožnika sunil drugi učenec v bazen samo zaradi tega, ker je bil tožnik redar. Glede objektivne odgovor- nosti prvih dveh toženih strank pa je pritožbeno so- dišče zavzelo naslednje sta- lišče: Tožnik je bil pri prvi toženi stranki (šoli) nedvo- mno na osnovnem izobraže- vanju, ki je po zakonu ob- vezno. Prav v okNdru te za- konske obveznosti in v skla- du s predpisanim učnim na- črtom je prva toženka napo- tila tožnika na plavalni te- čaj, ki je bil organiziran v javnem bazenu. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je prvostopno sodišče tak pla- valni tečaj pravilno ocenilo kot aktivnost s povečano nevarnostjo. Zato je za ško- do, ki je tožniku nastala za- radi njegove obvezne ude- ležbe pri taki po šoli naroče- ni nevarni aktivnosti, šola odgovorna tožniku po nače- lu vzročnosti (objektivna odgovornost). Iz tega razlo- ga pa je odgovorna tudi dru- ga tožena stranka kot orga- nizator in realizator takšne aktivnosti. Glede četrte in pete tožene stranke (kot upravljavcev bazena) pa je pritožbeno sodišče bUo mnenja, da je odgovornost teh tožjnk samo krivdna, ne p>a objektivna. Imetnik na- prav za športne in podobne aktivnosti, tudi če izvajcinje teh aktivnosti predstavlja povečano nevarnost, ne mo- re biti odgovoren objektiv- no po načelu vzročnosti. Na riziko za škodo, izvirajočo iz nevarnosti take aktivnosti, se udeleženci s svojo ude- ležbo pristali in ga prevzeli nase. Pri tem na razmerje med tožnikom in četrto to- ženo stranko tudi ne more vpUvati, da se tožnik obrav- navane aktivnosti ni udele- žil prostovoljno, temveč po nalogu prve toženke. Zaradi naloga slednje je le ta pre- vzela nase tudi riziko, ki bi v primeru prostovoljnosti bremenil tožnika samega. Podana pa je subjektivna odgovornost četrte tožene stranke zaradi izostanka vsakršne aktivnosti njenega kopahškega mojstra (to dej- stvo je bilo ugotovljeno na pr\'i stopnji), ki bi pripomo- gla k potrebnemu vzdrževa- nju primernega reda in dis- cipUne v plavalnem bazenu, dostopnem javnosti. O taki odgovornosti prve, driige, četrte in pete tožene stranke je pritožbeno sodišče odlo- čilo z vmesno sodbo (o pod- lagi tožbenega zahtevka), ugodilo pa delno tudi tožni- kovi pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo glede vi- šine odikodnine, ker bo tre- ba nekatera dejstva še ugo- toviti. KakSen bo končen izid, bomo morda še kdaj poročali. Kot ste lahko bralci ugo- tovili, govorimo enkrat o krivdni odgovornosti (tudi subjekti>-ni ali deliktni od- govornosti), drugič zopet o objektivni odgovornosti (tudi o odgovornosti po na- čelu vzročnosti ali pa o od- govornosti brez krivde). Razlaga teh razlik bi vzela preveč prostora in časa. Zato dajem le dva primera. Ce se izkaže, da je povzro- čitelj škode neprišteven (pa zanj ni druge odgovor- ne osebe), tudi ne more biti kriv. Kdor hrani eksploziv, je odgovoren že zato, če pride do eksplozije, ker ga je hranil (eksploziv je ve- dno nevarna stvar). Seveda so v obeh primerih možne razne »ekskulpacije«. Iz opisanih primerov lah- ko ugotovite, da je v veliki večini primerov dolžan no- siti riziko poškodb zaradi svoje udeležbe pri športnih ali rekreativnnih dejavno- stih. Družba še zdaleč ni ta- ko bogata, da bi vse rizike prevzela na svoja pleča. Naj grem v goro ali na ma- raton ali hočon preplavati Savo ali Dravo, se moram najprej \'prašati, ali semza tako deja\'nost tudi sposo- ben! Piše Boris Oebič TITOVO 0R02JE 3 Piše Janez Hartman Zbirka starega orožja Čeprav obsega zbirka sta- rega hladnega in ognjenega orožja Josipa Broza-Tita bli- zu dvesto primerkov, je tre- ba takoj povedati, da tovariš Tito pravzaprav ni bil zbira- lec starega orožja v pravem pomenu besede. To orožje je spoštoval in ga cenil, ni ga pa sistematsko zbiral. Zbirka je nastala iz daril državnikov, vojskovodij, institucij, de- lovnih kolektivov, političnih in družbenih organov ter po- sameznikov - pač tistih, ki so ga spoštovali in imeli radi. Kot smo že omenili, pred- stavlja začetek Titove zbirke starega orožja sablja »sa- ška«, ki mu jo je podaril 25. maja 1944 Prezidij Vrhovne- ga sovjeta ZSSR. To kavka- ško orožje je okrašeno z zla- tom in srebrom, poleg po- svetila je na njem še zlat na- pis: Srnrt fašizmu - Svoboda narodu. Istega leta, vendar v septembru mesecu, ko je bil maršal Tito v Moskvi, je sle- dila še druga sovjetska daril- na sablja. Tokrat je Josip Broz Tito prejel, za zasluge v borbi proti fašizmu, »Zlato komandantsko sabljo«. Zla- te in srebrne okraske na tej luksuzni sablji dopolnjujejo tudi številni briljanti in dija-' manti. Poleg sabelj, ki so z deve- tindvajsetimi primerki v Ti- tovi zbirki starega orožja naj- števUneje zastopana vrsta orožja, so tu še loki in pušči- ce, kopja, ščiti, meči, jataga- ni, bodala, noži, šlemi, poleg tega pa seveda še razni pri- merki ognjenega orožja. Za- nimivo je, da največ primer- kov, kar sedemdeset po šte- vilu, izvira s Črnega konti- nenta, se pravi iz Afrike. Močno sta zastopani tudi Evropa (63 primerkov orož- ja) in Azija (51 primerkov orožja). Kar zadeva izvor orožja glede na posamezne države, prednjači staro orožje z jugo- slovanskega ozemlja, kar se- veda ne more biti presenet- ljivo; takšnega orožja je v maršalovi zbirki osemin- dvajset kosov. Zelo veliko je tudi etiopskega orožja, na- mreč petindvajset primer- kov. Prihodnjič si bomo pobli- že ogledali še nekatere zani- mive primerke hladnega orožja iz zbirke Josipa Broza-Tita. Sovjetska sablja Saška PIJAČA VITKIH Zimsko obleko ste odložili. Boste morali odložiti tudi kilograme? Bad news first, kot pravijo Angleži, ali po naše -pričnimo s slabo novico in jo pogoltnimo ter prebavimo, da bomo v miru uživati v dobrih novicah, kadar nam pridejo, bratci! Slaba novica, torej: od Stila ne boste shujšali! Ne, dragi moji, tako nalahko pa ne gre. Le pomislite na to, koliko ur ste presedeli za bo- gato obloženo mizo, koliko hrane pospravili vase, koliko ur, tednov in mesecev prelenarili! In da bi šlo zdaj v trenutku vse dol? Ne, tega vam ne bo nihče obljubljal. Če ste počasi nala- gali, bo treba tudi počasi odložiti (komur je do tega; komur ni, tudi prav - stari Rimljani so se nadevali, da jim je bila vsaka noč prekratka za požrtijo, pa so bili veseli in debeli in so čisto lepo živeli). Kaj hočemo, vsaka reč zahteva svoj stil, tudi hujšanje. Prvo pravilo za to opravilo bi se najbrž glasilo: hujšajte že takrat, ko še niste debeli. Vsakokrat, ko se boste kopali, se nagi poglejte v ogledalo in ko si boste rekli, da pravzaprav še niste tako debeli - v tistem tre- nutku začnite hujšati! Najbolj kritična debelost je tista, ko človek še ni debel, opazi pa že, da tudi suh ni več. Tedaj naj se začne neusmiljeno špartanstvo! Zjutraj, že na tešče, izpijte kozarec Stila. Zajtr- kujete najbrž ne, če sodite med povprečne Slovence, če pa ste se razvadili in morate jesti že navsezgodaj, si pač privoščite mehko ku- hano jajce, glejte le, da kruha ne bo zraven. Dopoldne je čas za malico - ter čas za drugo, tokrat dobro novico. Stil sicer res ni shujše- valno sredstvo, je pa tudi res, da ne redi. Tega se spomnite, ko boste stali pri točilni mizi bifeja in računali: musaka 1700 kal., krompir, prazen 500 kal., poleg tega še kava 80 kal. (s smetano 300 kal.); in spomnite se tudi, da bo od tega, kakšno pijačo boste tisti trenutek na- ročili, odvisno, ali si boste naložili še nekaj sto kalorij ali ne. Da je alkohol bogat s kalorijami, najbrž veste; ne veste pa morda, da so tudi osvežilne pijače močno zaslajene in zaradi tega prav tako visoko kalorične. Stil ima malo kalorij: vsega skupaj pet v enem decilitru. Ne po naključju; v Radencih so že pred leti želeli pripraviti pijačo na osnovi svoje mineralne vode, pijačo, ki bi bila osvežilna, po okusu podobna naravnim, ravno prav gazi rana (torej taka, da se nam lepo rigne po njej, pa oprostite izrazu, prosimo!), predvsem pa revna j s kalorijami. Pijača torej, ki n^ bi bila tako\ draga kot naravni sokovi, bi pa imela boljprije-i ten, bogatejši okus kot sama mineralna voda^ Radenska. V Evropi in drugod po svetu so bile te pijače že znane in razširjene, torej ni nič čudnega, če je \ Radenska najprej izdelovala svojo nizkokalo- rično pijačo po tuji licenci. To je bil kajpak Delt, prva nizkokalorična osvežilna pijača z mineralno vodo pri nas. Po starih zakonih ko- lonizacije se seveda kolonizirani prej ali slej osamosvoji in tako smo dobili zares prvo našo nizkokalorično osvežilno pijačo z mineralno vodo: STIL. Stil je po okusu, kot smo že zapisali, povsem naraven, vse njegove sestavine so naravnega izvora. Stil ima štiri okuse - po pomarančah, jabolkih, limonah in grenivkah. Naprodaj je seveda v litrskih steklenicah in še zlasti prime- ren za domačo rabo. Steklenica Stila v hladil- niku ni nikoli odveč, pa najzažeja otroke ali pa naj dobimo obisk (Stil se namreč zelo dobro meša z drugimi pijačami). Končajmo tako, kot smo začeli, z novicami in z angleščino. No news is a good news ali Naj- boljša novica je ta, da ni nobene novice, pravi angleški pregovor. Kadar boste stopili na teht- nico in videli, da ni šla teža nič gor, da se držite lepo po starem, je to že nekaj. Dokler se ne zredite, vam ne bo treba hujšati. Postanite vitki - ostanite vitki. S Stilom, našo prvo nizkokalorično osvežilno pijačo z mine- ralno vodo Radenska. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAJ Šaliivo-resna zgodba o nekem požaru Bil je oni dan hud požar v občini Šmarje pri Jelšah. Močno gorljiva snov, ki je zanetila pravcati kres, so bile zvišane cene komunalnim storitvam. In ker so cene danda- nes sila vnetljiv material, so se ga šmarski občani lotih nemudoma gasiti. Zajemali so vedra obtožb na račun nesamoupravnega postopka za povišanje omenjenih cen, se hudovali na ko- munalno podjetje, ki si, tebi nič, meni nič, delegatu in samoupravni delegatski skupščini nič, drzne storiti tako nezaslišano in nesamoupravno dejanje. Zraven so še gla- sno premlevali kakovost komunalnih storitev v občini, ki da je, milo rečeno, zelo slaba. Glas o novih cenikih je segel v sleherno vas in prišel tudi do delegatov skupščine občinske samoupravne komu- nalne interesne skupnosti in tudi do tistih, ki so na seji, takrat ko naj bi bile omenjene podražitve predmet skup- ščinske razprave, manjkali. Na žalost je bilo takšnih dele- gatov za sklepčnost skupščine mnogo preveč. In kar sa- moupravnega oziroma skupščinskega glasu ni in ni bilo od nikoder, je komunalno podjetje izkoristilo nastalo brezve- terje, pohitelo z obvestih o novih cenah in požar je bil tu. Pa ga niso zanetile višje cene, kot je bilo to sprva videti Krivci so bili občani sami, tisti, ki se ne zavedajo^ Ustavo določene pravice in dolžnosti do samoupravljanja, tisti, ki te pravice ne znajo izkoristiti sebi v prid. V tem primeru mislimo na delegate, ki so imeli možnost preprečiti ali omiliti požar pa ga, žal niso. Da pa ne bi vselej krivili le občane oziroma delegate, velja v šmarskem primeru ošvr- kniti zlasti strokovne službe materialnih sisov, ki svojega dela in funkcije ne opravljajo tako kot bi morale in kot bi bilo treba. Po toči zvoniti je prepozno, nepotrebni požar gasiti pa je jalov in škodljivo dejanje. In da ne bi kdo mishl, da kdaj po nepotrebnem gori le v šmarski občini! MARJELA AGREZ V Vojniku turistično društvo pridno dela Turistično društvo Vojnik je v preteklem letu razvijalo turizem na najširši fronti, ter se uvrstilo med najboljša tu- ristična društva na širšem celjskem turističnem ob- močju. Pri pregledu dela na letni konferenci so predstavniki celjske turistične zveze ugoto- vili, da je društvo skrbelo za varstvo narave, ohranjanje po- dobe kraja ter za njegov razvoj in napredek. Urejena cvetlična korita, na- sadi rož, nasadi brez, obnovlje- ne klopi, priprave za ureditev Titovega parka, organizirana predavanja in izleti dokazuje- jo, da društvo kljub skromnim sredstvom marljivo dela. Se posebno ponosni so na svoj podmladek, ki ga v OŠ Vojnik vodita tovarišici Tanc in Vola- sko. Letos nameravajo urediti Ti- tov spominski park, pomagali pa bodo tudi pri ureditvi do- mačega gostišča v Vojniku. Pri vseh naporih bodo potre- bovali širšo družbeno pomoč in ker je skrb za čisto okolje vse bolj prisotna in potrebna, je prav da bi pomoč tudi do- bili. B. P. Srečanje mladih tehnikov Prejšnjo soboto so se v orJ ganizaciji Zveze organizacij' za tehnično kulturo iz Celjj in Društva učiteljev tehnične vzgoje celjske regije v Celjvi zbrali na svojem prvem sre- čanju mladi tehruki celjske regije. Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča, na letališču v Lev- cu, ob bazenu pri hotelu Mene, na Gričku in v delovni organizaciji Metka so se po- merili v spoznavanju delov- nega procesa, tekmovali so v spuščanju modelarskih ra- ket, zmajev, z modeli avto- mobilčkov in z jadralnimi ter brodarskimi modeli, pomeri- li so se v amaterskem radio- goniometriranju in tekmova- li v fotodejavnosti ter projek- ciji pionirskih filmov. Svoje znanje so prikazali tudi mla- di fiziki, z demonstracijo vr- hunskih modelarskih mode- lov pa so se predstavili tudi člani LT EMO. Srečanje mla- dih tehnikov je potrdilo, da tehničnemu znanju mladih v šolah posvečajo veliko po- zornosti, nedvomno je med več kot 300 udeleženci tega srečanja tudi dosti bodočih inovatorjev, strokovnjakov. FOTO: RADIVOJ KLIN- COV. Kovinotehna Celje v sodelovanju s Krka - izolacije Novo mesto vab/ vse obrtnike in potrošnike 16. 5. 1983 ob 12.30 uri v Prodajni center Hudinja Varčujem z energijo danes, da nam bo tudi jutri toplo! Praktični prikaz uporabe in lastnosti NOVOTERM - NOV, odličen toplotni in zvočni izolator Skozi štiri letne čase Industrija obuče Beograd Cevlll so karakteristika običajev, običaji pa so zrcaio idej! Industrija obuče Beograd ima med svojimi potroš- niki dolgoletno tradicijo. Svoje prodi^lne ima si- rom po Jugoslaviji, zato tudi v Celju. Nekdanja firma Proleter si je pridobila zaupanje potrošnikov že pred desetletji. Kasneje se je iz nje razvila Industrija obuče Beograd, ki je s svojimi modnimi, predvsem pa udobnimi čevlji znana doma in na tujem. V Stanetovi ulici 6, kjer ima poslovalnico v Celju, so 28. aprila odprli pre- novljene prostore in jih bogato založili z obutvijo za ženske, moške in otro- ke. Z adaptacijo so prido- bili večji prodajni pro- stor, pri čemer so pazili, da se bo kupec v njem počutil udobno in doma- če, za kar znajo s prijazno besedo in nasveti poskr- beti prodajalke. Moškim je namenjen spodnji prodajni prostor, v katerem so na voljo mo- dna in praktična obuvala za vsak dan in za posebne priložnosti. Modele odli- kuje visoka eleganca, ki jo narekuje najnovejša moda in čas, ki ga živimo. Poleg moških nogavic, ki jih ponudijo v spodnjem oddelku, si lahko tam izberete tudi PVC obutev za vsako nogo, ki jo boste radi nosili v deževnih dneh v katerem koli let- nem času. Zgornji oddelek je na- menjen nežnejšemu spo- lu. Poleg elegantnih čev- ljev so mične predvsem ženske torbice, namenje- ne vsem generacijam. V prijazni trgovini In- dustrije obuče Beograd bodo poskrbeli še za glas- bo, ob kateri bo nakup še prijetnejši. V tem času je veliko povpraševanj za ženskimi sandali, saj je počitniški čas skoraj pred vrati. Udobno in lepo obuvalo pa naredi samozavestnej- ši videz vsakogar tudi na delovnem mestu ali na sprehodu. Cene niso ne- dosegljive. Nasprotno! Na zalogi imajo še precej parov sandal po zmernih cenah: od 950 do 1500 di- narjev. Pri Industriji obuče Beograd pa že zdaj mislijo tudi na jesen in zimo in snujejo nove kolekcije modelov, s katerimi želijo obdržati zaupanje svojih kupcev. Med modeli, ki so vam na voljo, velja spomniti na čevlje, izdelane po švi- carski licenci BALLY in iskane domače modele RITMO. V prenovljeni prodajalni če v- Ijev Industrije obuče Beograd v Stanetovi ulici 6 v Celju vas pričakujejo In mislijo na vas v vseh štirih letnih časih. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAJ Na letališču v Lovcu je vse bolj živahno Ugodno vreme v zadnjih tednih je privabilo na plan tudi člane Aero kluba Celje, ki imajo svoje letališče v Levcu na robu mesta. Upravnik letališča Peter Kamer (na sliki drugi z leve v ospredju): »Kaj je novega na letali- šču? Pravzaprav veliko. Do- bili smo nov avion Utva 75, ki je domač proizvod, upo- rabljali pa ga bomo za vleko jadralnih letal in vežbanje motornih pilotov. Pripravlja- mo se na obnovo strehe na novejšem hangarju. Dela so bila slabo opravljena in teža- ve so tu. Zanimivo, da ni te- žav z mnogo strejšim han- garjem. Septembra bomo znova pripravili letalski pi- knik s prikazom našega dela. Pripravljamo se tudi na lete- nje proti toči. V letošnjem letu smo že naleteli 560 ur in v njih 5500 kilometrov. Aleksander Ma- tehč in Bojan Plevčak sta s preletom Celje - Ptuj v dolži- ni 62 kilometrov izpolnila pogoj za srebrni C, medtem ko je Leon Bauer iz 2alca preletel 302 kilometra, kar je pogoj za zlato značko z enim diamantom.« Zdaj se pripravljajo na tek- movanja. Na 3. republiškem prvenstvu za jadralne pilote (tisti, ki še nikoli niso nasto- pih) v Novem Mestu, je na- stopil Peter Ravnak, od 13. do 22. maja pa poteka v Les- cah A repubUško prvenstvo jadralnih pilotov, kjer nasto- pa kar sedem Celjanov - Crt Rojnik, Bogdan Lihja, Franc Peperko, Zan Pižom, Tomaž Berginc, Janez Habjan in Ja- nez Poglajen. Vsi, razen Ja- neza Habjana, so pred odho- dom na republiško prven- stvo opravih na klubskem tekmovanju prelet trikotni- ka Celje - Maribor-Lesce- -Novo Mesto-Celje v dolžini 302 km. Trenutno razpolaga- mo z enajstimi jadralnimi in šestimi motornimi letaU, tu- di letos pa bomo vozili potni- ke na ogled Celja in Savinj- ske doline. Zal bo cena zara- di stroškov nekoliko višja kot lani. Je pa sicer za te po- lete vehko zanimanje, tako da praktično vseh niti zvoziti ne moremo.« T. VRABL Foto. R. KLINCOV Obadji piki Tovariši, bel kruh je znak gospodstva. Taki pa mi vendar mo biti. Mnogi že doslej niso vedeli kakšen je bel kruh. Marsikje bodo bel kruh še naprej jedli prašiči. Mnogim pa bo še črnega pre- malo. Če bomo še naprej delali tako kot znamo, si bomo težko zaslužili še skor- jico črnega kruha. Takšen kot bo kruh bo tudi prihodnost. Tovariši, razmislite vendar kako bi lahko iz manj pšenice namleli več moke. Ob obilni letini smo pridelali črn kruh. Kaj šele bo če bo letina slaba? Ko bomo pojedli manj kruha še ne bomo bolj razviti! OBAD Žogi so izpihall dušo Start ugnali mlade In sedaj ¥oaiJo s 3:2 Na 5. jubilejnem maratonu v fnalem nogometu Nazarje 83, ki ga je pred praznikom dela pripravilo športno društvo Vr- bovec iz Nazarii. so slavili člani ekipe »starih«, ki so mlajše vrstnike premagali kar s 171: 92. Toliko golov sta obe ekipi zabili v 24 urah, kolikor je ta nogometna tekma, ki jo krasi košarkarski rezultat, trajala. Vsako ekipo je sestavljalo 20 nogometašev, razdeljenih v tri šestčlanske ekipe in dva re- zervna igralca, tako da je na vsakega prišlo nekaj več kot osem ur žogobrca. Počivališče so imeli urejeno v gasilskem domu, med tekmo so zaužili tri obroke, skratka organizacija je bila vzorno speljana. Za regu- laren potek tekme je skrbelo 6 sodnikov. Povprečna starost ekipe zmagovalcev je bila 31, pora- žencev pa 21 let. Mladi so sicer povedli s 4:0, vendar je bil že po desetih urah igranja rezul- tat 71:34 v korist starejših. Kot zanimivost še to, da je najbolj- ša ekipa starejših v petih urah igranja prejela le en zadetek. Potrebni sta bih tudi dve zdravniški intervenciji, zaradi izčrpanosti igralca mlajše eki- pe, in zvina noge pri starejših. Če ostanemo pri statistiki, ki je ob takšnih srečanjih najzani- mivejša, še nekaj o gledalcih Srečanje si je ponoči in podne- vi ogledalo približno 3000 lju- biteljev v usnje napihnjene du- še, pa tudi firbcev seveda, ki so izpraznili 400 litrov vina in 1000 steklenic piva. pp Pionirji risali v izložbi Učenci z Osnovne šole FVanca Kranjca Polule so pomagali urediti izložbo Tkaninine prodajalne v Prešernovi ulici v Celju tako, da so pod vodstvom likovnega pedagoga Miroslava Ulricha narisali razne motive na steno izložbe. V Tkanini Celje so s tem dali možnost mladim, da se v mesecu mladosti na zanimiv način predstavijo s svojim likovnim izražanjem tudi širšemu avdito- riju. AIMADEUS POROČA Ker je nova matematika nekaterim še vedno j trn v peti, predlagam, da se v smislu poenosta- \ vitve topoglednega problema na novo ustano- ■ vi jo razredi, v katerih bi bile izključno učenke \ (na sliki). Tako bi se vsaj učitelji zagotovo kaj naučili. Jubilej ansabla Francija Zemeta Koncert ob 15. lebilcl bo ¥ soboto ob 18. urt v VoJnIku Redki so narodno zabavni ansambli na širšem celjskem območju, ki bi bih tako dolgo skupaj, kot je ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki je bil ustanovljen že leta 1968. Sicer je tudi v Zemetovem ansamblu občasno priha- jalo do manjših sprememb, vendar vo- dja je z nekaterimi posamezniki vztra- jal od začetka do jubileja. Franci Zeme je prišel v Vojnik leta 1967 ter igrcil s harmoniko po veseU- cah, porokah in na priložnostnih prire- ditvah, kjer je potrebna dobra in vese- la domača glasba. Naslednje leto so ga opciziU Vasovalci (danes izredno popu- larni in cenjeni vokalni kvintet Fran- kolovčani) in predlagah so sodelova- nje. Franci Zeme je ustanovil trio in tako se je začelo. Prvi javni in uradni nastop je imel 1. maja 1968 v Kokarjah za tabornike, saj so bih člani taborni- ške organizacije. In zdaj je prišlo do zanimivosti, da je po petnajstih letih ali v jubilejnem letu tudi igral za 1. maja in to na Gričku v Celju. Franci Zeme ima za seboj izredno vehko nastopov, snemanj, festivalskih in revijskih ter radijskih nastopov. Na- piisal je okoU 50 melodij, ki vedno nale- tijo zaradi iskrene preprostosti, na lep sprejem pri občinstvu, kar dokazujejo tudi številne nagrade poslušalcev na festivalih v Ptuju in zamejskem Ste- verjanu. V svojem repertoarju pa ima še okoh 200 skladb drugih avtorjev. Nastopal je na revijah v Libojah (na vseh desetih kot edini poleg Veselih hmeljarjev), Storah, Šentjurju, Graški gori pa tudi sam z Gasilskim društvom pripravlja vsako leto revijo v Vojniku. Letos bo že deveta in sicer 25. junija. Zemetova odhka je,da nikoh ne od- bije nobene prošnje za nastop, pa če- prav je treba igrati zastonj. Opravil je izredno vehko dobrodelnih koncertov po domovih za ostarele in zdravihščih, nastopal na proslavah, celjskih polet- nih prireditvah, v Zvezni republiki Nemčiji in še in še. Je pa tudi stalni gost Radia Celje 2a katerega je lani posnel štiri lastne melodije ter nasto- pil na večih javnih radijskih oddajah. V ansamblu nastopajo: Franci Ze; me, ki igra harmoniko, sinova Andrej in Bojan Zeme s trobento in klarine- tom, Venčeslav Korže s kitaro, Milan Horvat z basom, pojeta pa Marjan Li- povšek in Damjana Premrl. Na slav- nostnem koncertu, ki bo v soboto, 14- maja ob 18. uri v dvorani KPD France Prešeren v Vojniku pod pokrovi- teljstvom domačega gasilskega druš; tva, bodo jubilantom pomagali še član^ vokalnega kvinteta Frankolovčani auisambel Veseh hme.ljarji iz Žalca. TONE VRABl^