Ravno
polje
^^^^ filaciln	k
Glasilo občine Kidričevo, letnik XVIN, 5. številka, DECEMBER 2016
www.kidricevo.si
www.facebook.com/kidricevo
www. vi meo. com/kid ri ce vo
OBČINA KIDRIČEVO
PARK
°POD TISOČERIMI ZVEZDAMI" VABI V KIDRIČEVO!
(28.11.2016-1.1.2017)
®®
Sšl	Urnik drsališča: ^HRftl
Ponedeljek - petek od 15. do 21. ure.
Sobota in nedelja od 13. do 21. ure.
bposoja drsalk.v času odprtega drsališč; Uporaba drsališča je brezplačna. Za 01 roke bre/plačervčaj! ^^
POMEMBNE INFORMACIJE iz parka pod tisočerimi zvezdami
TRAJANJE V ČASU OD 28.11.2016 DO 1.1.2017 urnik drsališča:
Ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 15. do 21. ure. Sobota in nedelja od 14. do 21. ure. 24.12.2016 bo drsališče odprto od 14 do 18 ure.
Izposoja drsalk v času odprtega drsališča. Uporaba drsališča je brezplačna.
drsalna šola: Vsako soboto in nedeljo od 13. do 14. ure. Obvezen predhoden dogovor o udeležbi pri Heleni, učiteljici drsanja, na telefon 040 297 954.
drsalni disko: Pod žarometi vsak petek od 18. do 21. ure. razen v primeru prireditve.
praznični sejem: Ob prireditvah.
telefonska številka zvezdne vile: 031 609 454
SREČNO IN ZDRAVO 2017!
December je čas, ko izrečemo in prejmemo veliko dobrih želja. V letu 2017 vam v svojem imenu in v imenu celotnega uredniškega odbora želim, da se vam vse te želje uresničijo in pričakovanja izpolnijo.
Mojca Muršec, odgovorna urednica
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo	Prispevke za naslednjo izdajo
Odgovorna urednica: Mojca Muršec	Ravnega polja lahko oddate na portal
Uredniški odbor: Tina Krivec, Smilja Rajher, Jožef Murko, Slavko Pulko, Eva Zunkovič. Ania Rajher	^«¿-.^u^;«^ t^ -> -mi -7
Lektoriranje: mag. Vesna Voglar Pulko	www.mojaobcma.Sl dO 23. 3. 2017.
Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov. Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401.
Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila.
Sobota, 10.12. 2016,
17.00 - GLEDALIŠKA PREDSTAVA MAČEK MURI IŠČE KRONIKO (K. KOVIČ) 17.40- PRAZNIČNO RAJANJE Z MAČKOM MURIJEM
Nedelja, 11.12. 2016
DRUŽINSKI POLIGON Z ZVEZDNO VILO
16.00 - Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne
igre za vso družino!
PRA VLJIČNI POPOLDAN V HIŠKI ZVEZDNE VILE 17.00- Prisluhni pravljicam Zvezdne vile. pogrej se ob ognjišču in toplem čaju.
Petek, 16.12. 2016
19.00 - Akustični rock večer s skupino Still Strangers
Sobota, 17.12. 2016,
17.00- ZABAVNA OTROŠKA PREDSTAVA »ŠKRATKA NA DELU« (plesno glasbena animacija)
cestno podjetje ptuJ, d.d.
HlanjicU Alenka i.p.
GSM: 031 355 898
j s h o r rt
(taimžožnačBe^
www.kidricevo.si | www.facebook.com/kidricevo | www.vimeo.com/kidricevo | snapchat/kidricevo
Nedelja, 25.12. 2015 in ponedeljek, 26.12. 2015
17.00- OBISK PRI BOŽIČKU V PRAVUIČNI HIŠKI z ognjiščem.
Petek-30.12. 2016
17.00- GLEDALIŠKA PREDSTAVA PIKA NOGAVIČKA IN CENE V PRAVLJICI
17.30 - GALA SILVESTROVANJE IN SKOK V NOVO LETO S PIKO NOGAVIČKO
The lightness of the Future
Četrtek, 22.12. 2016
17.00-ŽIVE JASLICE
Petek, 23.12. 2016
17.00- BOŽIČKOV SPREJEM
Nedelja, 18.12. 2016
DRSANJE ZA MAME IN DAME
16.00 - mame in dame si boste privoščile uro drsanja za
sprostitev in užitek ob strokovnem vodstvu umetnostne
drsalke Helene Gomjak. Družinski center Kidričevo pa
bo medtem poskrbel za varstvo vaših otrok.
17.00 - PRAZNIČNI KONCERT OTROŠKEGA
PEVSKEGA ZBORA OŠ KIDRIČEVO
18.00 - BOŽIČKOV NABIRALNIK in POŠTA ZVEZDNE
VILE
Torek, 20.12. 2016 in sreda 21.12. 2016
16.00 - 17.00 ŠOLA HOKEJA Učenje hokeja pod mentorstvom hokejistov-Mariborskih Lisjakov!
uvodnik
Drage občanke, dragi občani! Leto se ponovno bliža koncu. Pred nami so božični in novoletni prazniki, čas, ko delamo pregled leta za nazaj in načrte za naprej. Vsako leto posebej me preseneti in razveseli mir in veselje, ki ju ti prazniki prinesejo v naše domove ob sicer stresnem in kaotičnem vsakdanjiku. Srečen je lahko vsak, ki sme te praznike preživeti v krogu svoje družine in prijateljev. Vrednost družbe in okolja, v katerem živimo, se viša tudi na osnovi odnosov, ki jih imamo z ostalimi ljudmi, zato je pomembno, da se ob takih praznikih z obiskom, lepo besedo ali zgolj nasmehom spomnimo tudi tistih posameznikov, ki so v tem času v letu osamljeni in žalostni. V preteklem letu smo v okviru občine Kidričevo veliko energije in sredstev vložili v projekte in aktivnosti, ki ne samo da izboljšujejo infrastrukturo v občini, temveč tudi zagotavljajo pogoje za izboljšanje socialnih in interakcijskih odnosov v našem okolju. Zaživel je Dnevni center aktivnosti, ki posameznikom omogoča organizirano druženje, popestreno s kakovostnimi vsebinami in programi, izvedenih je bilo veliko društvenih in drugih družabnih prireditev, športnih dogodkov ipd. Vse to nas bogati in nam omogoča, da čas, ki ga imamo, preživljamo kakovostno. Na tem mestu bi se želel kot že velikokrat doslej zahvaliti vsem društvom in posameznikom, ki ste in boste pomagali soustvarjati razvoj naše občine, ter vsem tistim, ki s svojimi idejami, vloženim trudom in časom
soustvarjate utrip našega vsakdana. V želji, da v letu 2017 vsem občanom omogočimo priključitev na kanalizacijo, smo v preteklem letu veliko delali na zaščiti podtalnice (izgradnja kanalizacijskega omrežja), širili in obnavljali smo mrežo javne razsvetljave in cest, pripravljali nove projekte za razpise, ki omogočajo črpanje evropskih sredstev, ter poglabljali odnose in sodelovanje z drugimi občinami. December je v naši občini sedaj že tradicionalno mesec prireditev, »veseli december«, ki ga obogatimo z drsališčem na prostem, s prireditvami v Parku mladosti ter koncerti in zaključnimi dogodki v okviru društev, šol in vrtcev. Za
organizatorje je gotovo največja nagrada številčna in zadovoljna publika na dogodku, zato vas prisrčno vabim, da obiščete karseda največ dogodkov, da izkoristite možnost druženja in rekreacije na drsališču ter zakorakate v novo leto z lepimi spomini na iztekajoče se leto.
V svojem imenu in v imenu zaposlenih v Občinski upravi občine Kidričevo vam želim vesele božične praznike v krogu družine ter srečno in uspešno leto 2017.
Anton Leskovar župan
7
Podpisali smo pismo o medsebojnem sodelovanju z Občino Ugljevik
Župan občine Kidričevo se je 27. 10. 2016 udeležil občinskega praznika v Občini Ugljevik v Bosni in Hercegovini z namenom podpisa PISMA O NAMENU o potrjevanju kriterijev in načina vzpostavljanja sodelovanja med Občino Kidričevo in Občino Ugljevik.
Župana obeh mest sta se s pismom o namenu zavezala, da bosta občini razvijali prijateljske vezi med slovenskim in srbskim narodom, ki temeljijo na zgodovinski povezanosti, medsebojnem sodelovanju in večstranskih interesih, zato predlagata sodelovanje med Občino Kidričevo in Občino Ugljevik. S pismom o namenu predstavnika obeh občin ocenjujeta, da obstaja dolgoročni in trajni interes za medsebojno sodelovanje in možnosti za nadaljnji razvoj, ki temeljijo na zgodovinski povezanosti, razvoju turizma in sodelovanja na gospodarskem področju, interes za kulturno, športno in izobraževalno sodelovanje in izmenjavo ter izmenjavo izkušenj v vodenju in strategiji upravljanja v lokalni samoupravi. Sporazum o medsebojnem sodelovanju pa nameravata predstavnika obeh občin podpisati v letu 2017 v Kidričevem, na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Kidričevo.	OU
Ravno polje. DECEMBER 2016
Konec leta je že tradicionalno čas, ki v našo občino prinese veliko dogajanja, tako za otroke kot tudi za odrasle.
»Veseli december«, kot ga radi imenujemo, ponovno za nekaj časa spreminja Park mladosti v Park pod tisočerimi zvezdami, ki pod krošnjami dreves skriva cel spekter pravljično zasnovanih zgodb, aktivnosti, presenečenj, ki na različne načine zabavajo otroke kot tudi njihove starše ter jih popeljejo v čudovit predpraznični čas. Tudi letos je seznam dogajanja pester in zanimiv. Začetek je bil že konec meseca novembra z odprtjem parka, prižigom prazničnih luči in spustom balonov proti zvezdam. Ob pesmih, ki so jih odpeli Melissa Bukovnik in Otroška pevska zbora OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, je bilo v svet ponese-no sporočilo, da v decembrskem pričakovanju ponovno soustvarjamo srečo in delimo mir. Ob pogledu na prireditvenik gotovo ne bo težko najti dogodka, na katerega bi lahko odpeljali svoje najbližje. Kakorkoli že ... v nizu dogodkov, ki se nam ponujajo v parku pa tudi na drugih lokacijah v občini, bo gotovo vsak našel nekaj zase. Vljudno vabljeni, da se udeležite katere izmed prireditev, ki vam jih ponuja »veseli december«.	MM
Foto: Saša Urih
Povzetek zadnje seje Občinskega sveta občine Kidričevo
16. redna seja Občinskega sveta občine Kidričevo je bila dne 25.10. 2016.
1.	točka: Občinski svet se je seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine Kidričevo v letu 2015, ki nam jih je obrazložil gospod Marko Brglez, vodja policijskega okoliša. Na vseh področjih gre za zmanjšanje negativnih pojavov, in sicer za ca. 10 %.
2.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza - zahodni del). Obrazložitev odloka je podala gospa Jasna Medved, predstavnica BOSON-a, ki je bil izdelovalec odloka.
3.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica, podjetja za komunalne in druge storitve, d. o. o.
4.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Statut Občine Kidričevo v prvi obravnavi. Obrazložitev Statuta Občine Kidričevo je podal gospod Napast. Povedal je, da je statut potrebno uskladiti z zakonodajo. Po občinah se izvaja tudi kontrola. Specifične zadeve so bile dodane. Ukinjamo en odbor, enega dodajamo. S statutom pa rešujemo tudi problem, kot je sedaj, ko v eni vasi nimamo krajevnega odbora.
5.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Odlok o proračunu občine Kidričevo za leto 2017 v prvi obravnavi z vsemi prilogami (splošni del, posebni del, NRP, načrt ravnanja s stvarnim premoženjem,
vse obrazložitve) in ga dal v 15-dnevno javno razpravo. Obrazložitev proračuna je podala gospa Tatjana Kačičnik. Dodatno obrazložitev je podal gospod župan. Na prejšnji seji je bil podan predlog, da člani občinskega sveta podajo pobude predvsem za izvajanje investicij za leto 2017. Pobudi sta prišli s strani obeh podžupanov, drugih pobud niso prejeli. V razpravi so sodelovali mnogi razpravljavci s svojimi mnenji. Po razpravi smo sprejeli prvo obravnavo proračuna.
6.	točka: Občinski svet je v prvi obravnavi soglasno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
7.	točka: Občinski svet je soglasno sprejel Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Kidričevo.
Gospa Jasna Medved je podala obrazložitev Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Kidričevo. Ta program je izdelan na podlagi uredbe, ki določa, da je potrebno pobirati komunalni prispevek kot lasten finančni vir za izgradnjo infrastrukture občine. Glede na to, da je občina v celoti komunalno opremljena, je sedaj celotna občina eno obračunsko območje, po prejšnjem programu jih je bilo več. Glede na spremembo OPPN se je površina stavbnih zemljišč zmanjšala, neto tlorisne površine pa so se povečale. Gospod župan je povedal, da prispevek za novogradnje znižujemo, povečuje pa se komunalni prispevek za priključek na kanalizacijo omrežje. Kdor bo dal vlogo za
komunalni prispevek do sprejema odloka, bo imel nižji prispevek za ca. 150,00 ev-rov.
8.	točka: Občinski svet je ponovno sprejemal sklepe o pridobitvi različnih nepremičnin grajenega javnega dobra, o oddaji nepremičnin v najem, o prodaji nepremičnin in ureditvi posamezne meje.
9.	točka: Občinski svet je soglasno dal soglasje k razrešitvi vršilke dolžnosti direktorja javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje, d. o. o., Mojce Meško.
10.	točka: Občinski svet je soglasno dal soglasje k imenovanju direktorja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, g. Davida Merca. Gospod David Mere se je najprej na kratko predstavil. Med drugim je tudi povedal, da na občini ne pozna nikogar razen gospoda Glaviča, s katerim sta pred leti le službeno sodelovala. Tudi politično je neopredeljen in tako tudi namerava ostati. Po predstavitvi so svetniki razpravljali o podanem predlogu. Razpravljavci niso imeli pripomb na podani predlog o podaji soglasja.
11.	točka: Občinski svet soglasno potrdi prenehanje članstva v nadzornem svetu javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo mandatne dobe g. Radovanu Pulku zaradi poteka mandatne dobe.
12.	točka: Občinski svet se je seznanil s končnim poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru polletne realizacije proračuna občine za leto 2016.
Anja Rajher, podi upanja občine Kidričevo
Ravno polje, DECEMBER 2016
Projekti na področju infrastrukture
Modernizacija lokalne ceste LC 165 171 Lovrenc-Cirkovce, odsek od Medola v Pleterjah do križišča regionalne ceste v Lovrencu. Dela obsegajo širitev vozišča in steze za pešce, ureditev odvod-njavanja meteornih vod, rekonstrukcijo javne razsvetljave in NN električnega omrežja v Pleterjah. Izvajalec pogodbenih del v vrednosti 331.448,67 € je podjetje ASFALTI PTUJ, d. o. o. Dela se bodo predvidoma izvajala do 30. 6. 2017.
Izgradnjo krožišča na Tovarniški ulici izvaja Cestno podjetje Ptuj. Ta projekt Občina Kidričevo sofinancira v višini 210.000,00 €. V sklopu del bo zgrajeno krožišče, pločniki, javna razsvetljava, avtobusno postajališče in odvodnja meteornih vod. Prav tako je v gradnji sekundarni kanalizacijski priključek za fekalne vode na tem območju. Dela se bodo predvidoma zaključila v prvi polovici leta 2017.
Kanalizacija Starošince zajema izgradnjo fekalne kanalizacije v naselju Starošince in povezovalnega voda do Brunšvika. Dela v višini 298.413,07 € izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Predviden rok dokončanja del je 30. 6. 2017. Izvajati pa so se pričela dela za položitev optičnega telekomunikacijskega voda in rekonstrukcija javne razsvetljave s položitvijo zemeljskega kabla, postavitvijo kovinskih kandelabrovz led svetilkami.
Pričela pa so se tudi dela na odstranitvi dotrajanega objekta - pristava pri dvorcu Sternthal. Rušitev objekta izvaja podjetje ETIM iz Pragerskega v vrednosti 28.000 € in bodo zaključena v prvi polovici decembra 2016.	OU

Skladno z 12. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Kidričevo (Uradni list Republike Slovenije, št. 21/02) se morajo uporabniki ob zgrajeni kanalizaciji v najkrajšem možnem času, najkasneje v roku 6 mesecev od tehnične možnosti priključitve, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. V skladu s tretjim odstavkom 19. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Kidričevo bo za vse objekte, ki se bodo priključili na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, odmerjen komunalni prispevek. Vloga za odmero komunalnega prispevka se lahko poda že pred dokončano izgradnjo omrežja (velja za naselje Starošince in posamezne objekte, ki trenutno še nimajo možnosti priklopa). Dodaten razlog za oddajo vloge je sprememba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, ki bo podražil komunalni prispevek. Nov odlok, s katerim se bo višina komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje zvišala za okrog 40 %, bo pričel veljati 1.1. 2017.
Pozivamo vas, da do 31.12. 2016 podate vlogo za odmero komunalnega prispevka ter se tako izognete povišanju cene.
Za vse dodatne informacije pokličite na tel. št. 02/799 06 22 ali 02/799 06 10 oz. pišite na e-naslov: obcina@kidricevo.si.
OBVESTILO
Rok za oddajo vlog na Javni razpis za dodelitev državnih pomoči na področju ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo za leto 2016 za UKREP 10 - Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva, čebelarstva in razvoja podeželja - je podaljšan do vključno 13.12. 2016.	Občina Kidričevo
Javna objava
Uprava enota Ptuj je na podlagi 13. a-člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. list RS, št. 51/2014) izločila projekte individualne gradnje fizičnih oseb, ki jim je potekel rok hrambe 10 let, in sicer od leta 1995 do leta 2003. Projekti bodo predani v uničenje. Vse stranke, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v tem obdobju, lahko pred uničenjem dvignejo svoj projekt na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, soba št. 26, 1. nadstropje, vsak dan v času uradnih ur. Rok za dvig projektov je 3 mesece od objave.
Upravna enota Ptuj
6
Organizirano predavanje za gospodarstvenike
občine Kidričevo
SftT^^fc )j&udeži obstajajo!
Le verjeti je potrebno vanje, novojeto polno čudežev zarvse!
)or za gospodarstvo
iz prakse nam je zaupala številne pasti ob inšpekcijskih pregledih in mnogo drugih pomembnih informacij, ki jih lahko ob svojem delu primerno uporabljamo. Predavanje je bilo izredno zanimivo, saj so vprašanja od udeležencev kar »deževala«, in to nam potrjuje, da je tema bila dobro izbrana in zanimiva ter uporabna za naše male gospodarstvenike. Tudi v prihodnjem letu bomo nadaljevali z našimi izobraževanji. Lep in uspešen zaključek leta!
Anja Rajher; mag. ekon. in posl. ved, predsednica odbora za gospodarstvo
Še pred zaključkom leta smo se v odboru za gospodarstvo odločili, da pripravimo zadnje izobraževanje za naše male uspešne gospodarstvenike v letošnjem Jetu.
Tokrat smo pripravili predavanje iz kadrovske tematike. Gospa Andreja Jane Koderman nam je zaupala skrivnosti zaposlovanja delavcev. Pregledali smo tematike sklenitve pogodbe o zaposlitvi (kakšne so zakonske podlage, pravila pri sklepanju pogodb, obvezne sestavine pogodb ...), katerih oblik zaposlitve se lahko poslužujemo, pregledali smo civilne pogodbe itd. Na osnovi svojega dela
Strokovna ekskurzija malih gospodarstvenikov -
ogled Dunaja in Bratislave z obiskom strokovnih sejmov
V tem letu smo naše gospodarstvenike oktobra popeljali na strokovno ekskurzijo. Prvi dan nas je pot vodila do Bratislave, kjer smo si ogledali grad, ki je bil kot slovanska utrdba prvič omenjen že leta 907. Pot nas je vodila mimo ostankov srednjeveškega obzidja, glavnih mestnih vrat, Mozartove palače (v kateri je veliki skladatelj nekaj časa prebival in prirejal koncerte za bratislavsko visoko družbo) in znamenitosti v samem mestnem jedru.
Drugi dan smo se po zajtrku napotili na sejmišče, kjer smo imeli možnost obiskati sejme na temo Non-handicap, Slovmed-ica, Esoterika in lnterbeauty Autumn. Popoldan pa smo se odpravili na območje Malih Karpatov v Pezinok, kjer smo spoznali slovaško kulturo pitja - obiskali smo vinski muzej, kjer smo se ustavili tudi v aroma baru in se predajali različnim vinskim aromam, videli številne »preše« iz cele Evrope in na koncu še degustirali kozarček domačega vina. Od tam smo se napotili po obronkih Malih Karpatov proti gradu Červeny kamen, ki je postavljen v čudoviti okolici gričevja. Proti večeru je sledil le še povratek v Bratislavo, kjer smo se osvežili, nato pa odpravili v tipični slovaški pub, kjer so nas pričakali s pivom in tipično slovaško hrano. Tretji dan je sledila vožnja do pristanišča na Donavi, vkrcanje na hidrogliser in izplutje iz pristana. Plovba po reki Donavi do slovaške prestolnice Bratislave je ob občudovanju okolice hitro minila. S hidrogliserjem smo prispeli v osrčje Dunaja, kjer smo se sprehodili po prestižni Koroški ulici proti stolnici sv. Štefana, nadaljevali smo do Plečnikove mojstrovine, Zacherlove hiše, vse do Kapucinske grobnice, kjer so našli počitek Habsburžani, in do Hofburga - Dvornega gradu, rezidence Habsburžanov. Sledila je še vožnja z avtobusom po ringu Dunaja,
kjer smo opazovali mogočne in pomembne zgradbe. Naš zadnji postanek je bil ogled dvorca Schčnbrunn, ki predstavlja eno izmed dunajskih mojstrovin baroka. Sprehodili smo se po prostranem in negovanem parku, okrašenem z vodnjaki, kipci bajeslovnih bitij in grmičastimi labirinti, ter občudovati dvorec Schčnbrunn
v ozadju. V vrtovih smo si privoščili tudi tipično dunajsko kosilo z znano sladico tortico sacher. Polni hrane in vtisov od novih dogodivščin in idej smo se odpravili proti domu in tako zaključili strokovno ekskurzijo leta 2016.
Anja Rajher,
predsednica odbora za gospodarstvo
Ravno polje. DECEMBER 2016
7
Dogajanje v Državnem zboru RS
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, leto 2016 se počasi končuje. Pred nami je veseli december, mesec, poln dogodkov, ki so v občini Kidričevo postali že stalnica in so resnično vredni obiska. Prihajajoči praznični dnevi bodo zaznamovani s soji luči, z vonjem po dobrotah iz domačih peči, obiski sorodnikov in prijateljev. V teh dneh tudi veliko premišljujemo o letu, ki je za nami. Če se ozrem na dogajanje v Državnem zboru, lahko povzamem nekaj ključnih dogodkov. Obravnavali smo kar nekaj interpelacij na pobudo poslanske skupine SDS. Interpelacijo celotne Vlade zaradi kršenja ustave in zakonov Republike Slovenije, neuresničevanja zavez iz Koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU. Interpelacijo zoper ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Interpelacije so zaradi spremenjenih okoliščin (zaradi sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila objavljena v mesecu oktobru, v kateri je razsojeno, da so bile starima staršema kršene z ustavo varovane pravice) ponovljene in predvidoma na dnevnem redu ponovno v mesecu decembru. Obravnavali smo interpelacijo zoper ministrico za zdravje zaradi nepriprave zdravstvene reforme, nedelovanja mreže urgentnih centrov, slabega finančnega stanja v zdravstvu, neukrepanja na področju podaljševanja čakalnih dob ter
neukrepanja na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu. Obravnavali smo interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, saj ni uredila neustavnosti zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. V mesecu novembru smo obravnavali dva za vse nas pomembna dokumenta, to sta rebalans proračuna za leto 2017 in proračun za leto 2018. Proračuna sta se sprejemala, kljub temu da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za njun sprejem, brez mnenja fiskalnega sveta, brez usklajenosti glede višine plač v javnem sektorju, in to kljub dejstvu, da je Evropska komisija ugotovila, da za proračuna obstaja veliko tveganje neskladnosti z evropskimi pravili o državnih proračunih. Ponovno ni bil sprejet niti en predlagan amandma s strani opozicijskih strank. Sama sem izpostavila prenos sredstev za gradnjo prepotrebnega Urgentnega centra Ptuj v višini 1,9 mio € na leto 2017. Pred-
lagala sem, da se za celotno problemsko obmejno območje Haloz namenijo finančna sredstva v višini 5 mio €, vendar koalicija SMC, SD in Desus tudi tega predloga ni podprla. Predlagala sem izgradnjo lokalne infrastrukture, med drugim tudi pospešitev izgradnje obvoznice Kidričevo, ki je v programu, vendar zamaknjena v kasnejša leta. a podpore tudi zanjo žal ni bilo.
Spoštovani,
naj bodo preostali dnevi v letu 2016 kar se da lepi. Okrasite si domove, obiščite prijatelje in sorodnike, specite kaj dobrega in uživajte v spokoju božiča. Dan za njim s ponosom praznujte dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje pa veselo vstopite v leto 2017. Naj vam ob tej priložnosti zaželim le še lepe praznične dni, v letu 2017 pa obilo lepih trenutkov, zdravja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
Aktivni na vseh področjih delovanja občine
Spoštovane občanke in občani občine Kidričevo, bliža se konec še enega leta, leta 2016, leta, v katerem smo Slovenci praznovali srebrni jubilej naše samostojne države, samostojne Slovenije. Čeprav se je vodstvo našega občinskega odbora po uspehu na lokalnih volitvah leta 2014 v celoti zamenjalo, smo v teh dveh letih z novim pristopom, novimi idejami in novim elanom pokazali, da lahko s svojimi idejami in predlogi veliko prispevamo k razvoju našega lokalnega okolja.
Naši člani tako kot predstavniki različnih odborov in komisij občine Kidričevo delujejo na praktično vseh področjih delovanja občine. Ne nazadnje pa tudi naš član občinskega sveta, ki je hkrati tudi podžupan občine, aktivno sodeluje pri vseh predlogih in odločitvah v občini Kidričevo.
Delovanje naših članov je močno prisotno tudi širše - preko predstavnic in predstavnikov v regijskem odboru N.Si Ptuj-Ormož in Ženski zvezi regijskega odbora Ptuj-Ormož je naše delo priznano in cenjeno tudi v širši okolici.
Seveda gredo zasluge za naše uspešno delovanje celotnemu članstvu našega občinskega odbora. Vsi skupaj se dobivamo večkrat letno na rednih sejah, vsaj tako pomembna pa so tudi neformalna druženja. Vsako leto organiziramo kolesarski izlet po občini, tradicionalni jesenski pohod, v bodoče nameravamo ponovno obuditi tudi nekdaj tradicionalne izlete po naši domovini in sosednjih državah. Prav na teh druženjih se porodi največ novih idej in predlogov. Na ta druženja vedno vabimo tudi predstavnike ostalih sorodnih in prijateljskih strank, ki se nam rade volje pridružijo.
Tudi v prihodnje si bomo prizadevali predvsem za razvoj naše
N.Si
KIDRIČEVO
Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo spominom lepoto, prihodnosti pa smisel.
BLAGOSLOVLJENE
BOŽIČNE PRAZNIKE
V KR0§U DRUŽINE IN
SREČNO 2016!
občine - da bomo imeli občani čim več možnosti in dobrih pogojev za bivanje in delovanje v naši občini. Stranka Nova Slovenija - krščanski demokrati je stranka, ki temelji na temeljnih človeških vrednotah, kot so družina, svoboda, odgovornost, narava in tra-jnostni razvoj, pravičnost, uspešnost in sodelovanje. Vse, ki so vam blizu te naše vrednote, naše delovanje in naši cilji, pa vabimo, da se nam pridružite. Za vse informacije in ideje smo vam na voljo na elektronskem naslovu: kidricevo@nsi.si in na naši Facebook strani: Nova Slovenija - Občina Kidričevo.
8
^^•^^■Za nami je prva polovica mandata I vlade, v kateri smo socialni demokrati I prevzeli svoj del odgovornosti za I vodenje države. Naš cilj je jasen: da Slovenija ostane in v še večji meri postane družba, utemeljena na socialdemokratskih vrednotah! Na solidarnosti, skupnosti, javnem interesu nad interesi kapitala, pravičnosti, vzajemnosti, delu in njegovem poštenem plačilu. Zato so pričakovanja ljudi do nas velika. Večja, kot je trenutno naša politična moč v vladi in Državnem zboru, da skupne vrednote socialne demokracije v celoti spremenimo v dejanja. A to nas ne bo ustavilo! Za krepitev moči socialne demokracije in povečanja zmožnosti stranke, da moč velikega števila sposobnih ljudi, ki jih imamo v svojih vrstah, spremenimo v politična stališča in dejanja, ki morajo prinesti večjo blaginjo za vse državljanke in državljane, nas čaka veliko dela. To sta naša največja izziva v prihodnjih letih, tako pri delu kot organiziranosti stranke. Socialna demokracija je politična organizacija, v kateri je glas posameznega člana spoštovan in slišan. Cenimo to svojo posebnost, da znamo in zmoremo slišati vsak glas, ne glede ali je to glas pohvale, spodbude ali kritike. In taki moramo tudi ostati. Bolje pa se moramo naučiti, kako to raznolikost pretvarjati v učinkovitost odločanja in odgovornost. Biti široka, demokratična, učinkovita in odgovorna stranka, to je naš cilj in pot do uspeha.
Socialni demokrati Kidričevo
SREČNO IN ZDRAVO 2017!
00 SDS Kidričevo
Novo leto, nov začetek.
Naj vam leto 2017 prinese veliko prijetnih in dragocenih trenutkov.
Vse dobro.
OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV KIDRIČEVO
Bodimo dobrodelni in pomagajmo ljudem v stiski
Konec leta je tudi čas, da občani in občanke kot davčni zavezanci storimo dobrodelno dejanje in z delom svoje dohodnine podpremo nevladne organizacije, ki izvajajo dejavnosti, ki pomagajo ljudem, ki pomoč potrebujejo.
Vsak davčni zavezanec lahko izbere Možni Prejemniki sredstev iz naše občine: do največ pet organizacij in s tem pol odstotka svoje dohodnine nameni za njihovo delovanje. Takšna donacija ga nič ne stane, saj gre teh pol odstotka sicer v proračun. Vaša podpora gre nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, zato z donacijo prispevamo k boljši požarni varnosti, ki nam jo zagotavljajo prostovoljna (nevladniška) gasilska društva, k več paketom pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, za več postelj za brezdomce, za počitnice otrok revnih, za lokalni šport in kulturo ... Pol odstotka dohodnine je odlična priložnost za konkreten izkaz podpore določenim področjem, ki jih osebno podpiramo in s tem tudi sami prispevamo k lažjemu obstoju in razvoju teh področij. Tudi sam podpiram možnost, da dohodninski zavezanci namenijo nevladnim organizacijam donacijo do 0,5 % od odmerjene dohodnine. Vabim vas, da tudi vi izberete prejemnike, ki so vam blizu osebnostno in družbeno ter jim zaupate, da bodo z zbranimi sredstvi pripomogli k večji blaginji slovenske družbe. Sam bom letos namenil ta sredstva za PGD Lovrenc na Dr. polju. Darujem, ker sem prepričan, da lahko vsak, ki daruje v dobrodelne namene, pričakuje, da bo solidarnosti tudi sam deležen, če jo bo potreboval. Anton Leskovar, župan
Ravno polje. DECEMBER 2016
Naziv društva	Naslov	Davčna številka
"INVALID" DRUŠTVO GIBALNO OVIRANIH IN OSEB Z INVALIDNOSTJO KIDRIČEVO	KAJUHOVA ULICA 4. 2325 KIDRIČEVO	73578339
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO	CESTA V NJIVERCE 1. 2325 KIDRIČEVO	94217840
GASILSKA ZVEZA KIDRIČEVO	ULICA BORISA KRAIGHERJA 25, 2325 KIDRIČEVO	54647983
LOVSKA DRUŽINA CIRKOVCE	STAROŠINCE 7, 2326 CIRKOVCE	12731994
NAZAJ NA KONJA. ZAVOD ZA RAZVOJ, RAZISKAVE IN IZOBRAŽEVANJE V KONJENIŠTVU IN NA PODROČJU AKTIVNOSTI IN TERAPIJE S POMOČJO KONJA	STAROŠINCE 37 B. 2326 CIRKOVCE	87752123
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO APAČE NA DRAVSKEM POLJU	APAČE 87 B. 2324 LOVRENC NA DR. POLJU	87791269
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO JABLANE	SPODNJE JABLANE 20 A. 2326 CIRKOVCE	67638856
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU	LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 7, 2324 LOVRENC NA DR. POLJU	67801153
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MIHOVCE - DRAGONJA VAS	DRAGONJA VAS 17. 2326 CIRKOVCE	91232988
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PLETERJE	PLETERJE 33 A. 2324 LOVRENC NA DR. POLJU	92475973
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STAROŠINCE	STAROŠINCE 17. 2326 CIRKOVCE	75367378
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠIKOLE	ŠIKOLE 25, 2331 ŠIKOLE	42570492
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TALUM KIDRIČEVO	TOVARNIŠKA CESTA 10. 2325 KIDRIČEVO	85525065
USTANOVA - FUNDACIJA NAZAJ NA KONJA	STAROŠINCE 37. 2326 CIRKOVCE	97754323
9
Informacija o uvedbi novega sistema opravljanja dimnikarskih storitev
Spoštovani,
na seji Državnega zbora je bil v torek, 25. oktobra, sprejet predlog Zakona o dimnikarskih storitvah, ki smo ga pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor. Obstoječi koncesijski sistem ostaja v veljavi do konca letošnjega leta. Po mnenju ministrstva je potrebno opravljanje dimnikarskih storitev zaradi zagotavljanja ciljev, kot so varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost in energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, regulirati tudi v prihodnje, zaradi česar je bil pripravljen Zakon o dimnikarskih storitvah, ki s prihodnjim letom (1.1. 2017) uvaja licenčni sistem. Z namenom seznanitve uporabnikov o uvedbi novega sistema in bistvenih novostih, ki jih le-ta prinaša, smo na ministrstvu pripravili kratko informacijo o novostih, ki jih prinaša zakon.	mag. Tanja Bolte
Generalna Direktorica Direktorata za okolje
NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA ZAKON O DIMNIKARSKIH STORITVAH ZA UPORABNIKE
Licenčni sistem prinaša prednosti tako za dimnikarske družbe, kot za uporabnike dimnikarskih storitev. Prednost za dimnikarske družbe je, da po novem ne bodo več omejene na območja, nov sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo.
Najpomembnejšo novost zakon prinaša uporabnikom dimnikarskih storitev, ki bodo imeli možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike prijaznejšo izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj bodo določene najvišje dovoljene cene storitev. Obveznost izbire dimnikarske družbe spremljajo obveznosti uporabnika, da omogoči:
-	prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo,
-	omogoči vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev,
-	dovoli izvajanje dimnikarskih storitev,
-	omogoči pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav,
-	eno leto hrani zapisnik o izvedenem pregledu ter
-	na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekočega leta za obdobje za obdobje najmanj dvanajst mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom. Uporabnik dimnikarskih storitev najkasneje do 30. junija 2017
izbere iz seznama dimnikarskih družb, ki ga bo ministrstvo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona objavilo na spletni strani (posredovali ga bomo tudi na vse občine), dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj dvanajst mesecev. Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Če uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, kije na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo na področju dimnikarstva na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. V takih primerih bo pred začetkom uporabe potrebno opraviti ponovni pregled.
Študentski projekt »Kidričevo - regeneracija naselja Kidričevo«
Študentski projekt z naslovom »KIDRIČEVO - REGENERACIJA NASELJA KIDRIČEVO« je nastal na osnovi sodelovanja Občine Kidričevo s Fakulteto za gradbeništvo, prometno mženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru v prizadevanjih povezovanja seminarskega dela na študijskem programu Arhitektura s konkretnimi projekti iz prakse.
za kreativne pristope k uporabi aluminija v arhitekturi in odprtem prostoru. Predstavitev dr. Eve Sapač, predstavnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor, je osvetlila konkretne omejitve z vidika varovanja kulturne dediščine. Delavnica se je zaključila s skupnim ogledom širše in ožje lokacije naselja, ki je razkrila prizadevanja stanovalcev, da sami z raznolikimi posegi v zunanjem prostoru poskrbijo za prijaznejše bivanjsko okolje. V naslednji fazi smo pristopili k urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju rešitev, s katerimi so študentje iskali raznolike razvojne poti in ukrepe za postopke regeneracije obstoječega naselja. Ob tem so sledili povezavam med naseljem in tovarno, ki so jih želeli ponovno vzpostaviti, vendar na drugačen način: na osnovi uporabe aluminija kot materiala v arhitekturi kot lokalnega principa. Rezultati seminarskega dela študentov so skrbno izdelani scenariji možnega razvoja naselja Kidričevo, ki predstavljajo različne poglede na reševanje problematike celovite prenove. V variantnih rešitvah podajajo vsebinske, funkcionalne in oblikovne zasnove urbanistične ureditve celotnega območja, v katere umeščajo arhitekturno oblikovanje posameznih objektov. Razstavo grafičnih rešitev na ploščadi dvorca Stemthal spremlja tudi strokovna publikacija s predstavitvijo izbora projektnih rešitev študentov Lee Korošec, Tonija Popovskega, Jureta Sakelška, Mirze Salkanoviča, Žana Silovška in Vita Viranta. Projektne rešitve predstavljajo prostorske vizije iskanja novih inovativnih pristopov, pri čemer smo v sodelovanju z lokalno skupnostjo in predstavniki gospodarstva pridobili dragocene izkušnje v iskanju razvojnih možnosti urbane regeneracije ožjega in širšega območja naselja Kidričevega.
izr. prof. dr. Metka Sitar
Projekt je potekal v okviru predmeta Prostorske strategije in urbani razvoj pod mentorskim vodstvom izr. prof. dr. Metke Sitar, vabljenega predavatelja arhitekta Stojana Skalickega in sodelavca krajinskega arhitekta Marka Klemenčiča. Vključenih je bilo 22 študentov na magistrski stopnji v študijskem letu 2016/2017. Končni rezultat projekta predstavljajo različni scenariji za preoblikovanje naselja Kidričevo v smislu urbane regeneracije, ki iščejo odgovore na številna vprašanja grajenega in odprtega prostora v tem tradicionalno zasnovanem naselju s ciljem ustvariti trajnostno, privlačno in zdravo okolje za stanovalce. V prvi fazi so se študenti seznanili s teoretičnimi osnovami, med njimi z aluminijem kot izrazito kreativnim materialom v arhitekturi in gradbeništvu, ki so ga spoznali z različnih vidikov. Med drugim smo se dotaknili tudi etike v arhitekturi ob dejstvu, da s projektom posegamo v delo in zapuščino arhitekta Danila Fursta, predstavnika tretje generacije Plečnikovih študentov. Sledila je faza spoznavanja z ogledom lokacije v okviru študentske delavnice, izvedene 14. aprila 2016 v Kidričevem. Predstavitev g. Antona Leskovarja, župana občine Kidričevo, in g. Damjana Napasta, direktorja občinske uprave, je podala stanje in odprta vprašanja prostorskega razvoja občine. Gospodarski razvoj, povezan s proizvodnjo in predelavo aluminija, je že nekaj desetletij gonilo razvoja v občini, ki je v času 2. svetovne vojne začrtalo prostorski razvoj novega naselja na komunalno dobro opremljenem in prometno dostopnem zemljišču. V nadaljevanju je mag. Albert Korošec, direktor družbe Kreal, predstavil raznoliko dejavnost družbe, ki temelji na razvoju tržno zanimivih izdelkov iz aluminija za najširše namene in v študentih prepoznava velik potencial
V živo izpred muzeja Pangea
Letos poleti je urednik Radia Maribor g. Stane Kocutar organiziral oddajo v živo izpred muzeja Pangea. Organizacijsko je projekt izpeljal g. Aleš Arih, kije bil do upokojitve direktor pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Že tedaj je muzej Pangea večkrat obiskal, prav tako pa preko različnih oblik sodelovanja spoznal veliko večino zbiralcev iz bližnje in daljne okolice.
Sončnega 15. julija je Radio Maribor na dvorišču pred muzejem postavil svoje terensko vozilo, »razvil« visoko nad ostrešje okoliških objektov anteno, pred muzejem pa so ob mizi posedli naslednji zbiralci:
-	Anton Horvat iz Razkrižja, ki ima
kovaški muzej;
-	Mihael Žitnik ¡z Starošinc, ki je ustanovitelj in tudi skrbnik muzejske zbirke kmečkega orodja iz konca 18. in prve polovice 20. stoletja. Ob muzeju vsako jesen pripravijo kulturno prireditev Zahvala polju, ki je vedno bolj prepoznavna. Zaščitni znak prireditve predstavlja
tekmovanje ekip v pripravljanju krompirjevega (bobovega) golaža, ki je tako značilen za Dravsko polje. Ker sem bil enkrat tudi sam povabljen za ocenjevalca, se strinjam, da so domačini v njegovi pripravi pravi mojstri;
-	Marko Sluga, ki je pred nekaj leti podaril muzeju Ptuj - Ormož čudovito zbirko bidermajerskega pohištva, kar je zbiral skoraj celo življenje. Zbirka sedaj bogati razstavne prostore omenjenega muzeja;
-	Viljem Podgoršek kot gostitelj prireditve, ki je najprej vsem razkazal muzej Pangea ter pripravil vse potrebno za nemoteno izvedbo oddaje v živo. Prireditev
je fotografsko posnel Marjan Šenica, ki s fotoaparatom skrbno beleži dogodke pri muzeju že vse od njegove ustanovitve. Oddajo je povezoval urednik g. Stane Kocutar, ki ga mnogi bolj poznajo v vlogi mariborskega skrbnika stare trte, prav tako pa skrbi za njeno potomko ob muzeju Pangea. Posamezniki so predstavili svoje izkušnje od ideje postavitve muzeja pa vse do realizacije. Spregovorili so predvsem o številnih težavah, ki so spremljale nastajanje zbirk, včasih tudi nerazumevanje s strani posameznikov v različnih ustanovah. Oddaja je bila nato predvajana še na Radiu Slovenija, prav tako pa se je porodila ideja, da se posname še oddaja o izpiranju zlata na reki Dravi. Dogovorjeno je bilo zelo hitro realizirano in tako se nas je v začetku avgusta zbrala v gostišču Čelan v Slovenji vasi kakšna desetina ter se nato preselila na bližnje nabrežje ob reki Dravi. Bil je pravi poletni dan in zato je delo v reki kar prijalo. Oddajo je ponovno vodil Stane Kocutar, ki je med snemanjem omenil, da kljub dolgoletnim novinarskim izkušnjam prvič opravlja intervju v vodi. Oddaja je bila naslednjo nedeljo popoldan predvajana še na Radiu Slovenija.
Viljem Podgoršek Foto: Marjan Šenica
9. dan odprtih vrat muzeja Pangea
Prireditev je bila letos izvedena v soboto, 8. oktobra, in združena s piknikom DPMFS, ki se je prejšnja leta odvijat v Komendi.
Muzej je odprl vrata že opoldan, čeprav so obiskovalci prihajali ves popoldan, Silvo Podgoršek pa je neumorno pekel kostanje pozno v noč. Kot ob vsakem dnevu odprtih vrat so bile predstavljene novosti v muzeju in okrog njega, prireditev pa je vedno pospremljena še s kulturnim programom. Letos so zapele in na domače instrumente zaigrale nekaj narodnih pesmi Vesele polanke, ki so na prireditvah že večkrat nastopile. Njihova voditeljica ga. Pavla Veler je poudarila, da se prireditve vedno z veseljem udeležijo, saj je vzdušje vedno prijetno. Za nameček je bilo letos tudi vreme čudovito.
Nato je nastopila skupina vitezov, ki je spremljala Riharda Levjesrčnega, ter organizirala sprejem lastnika muzeja med viteze. Pri tem mu je podarila kamen, ki ga je v ta namen prinesla iz Svete dežele, od koder se je vračala s križarskega pohoda. Po opravljenem obredu so se vitezi pomešali med ostale obiskovalce ter se jim pridružili pri lupljenju pečenega kostanja in nazdravljanju z moštom. Kot vedno so domačinke prinesle pecivo in prireditev je trajala pozno v noč. Prireditev je bila kasneje predvajana na lokalni kabelski televiziji. Zbiralci mineralov in fosilov so lahko v vitrinah občudovali nove
pridobitve muzejske zbirke. Zbirka se namreč stalno dopolnjuje in tako pridobiva na kvaliteti in nazornosti predstavitve posameznih vsebin. Predvsem moški obiskovalci so letos občudovali pred muzejem razstavljeni motor Harley David-son iz leta 1929, ki ga je razstavil Stanko Kores. Društvo starodobnikov, ki ga Kores vodi, je namreč spomladi obiskalo muzej Pangea in tedaj je bilo dogovorjeno, da se vključijo tudi na osrednjo prireditev. V devetih letih delovanja so se med muzejem in okolico spletle številne vezi in oblike sodelovanja. Marsikatera prireditev
je na ta račun postala zanimivejša in bolj obiskana. Če je morda kdo na začetku nastajanje muzeja s tako specifično tematiko spremljal z začudenjem, pa je sedaj presenečen nad oblikami sodelovanja. Tudi za bodoče prireditve se porajajo številne ideje med domačini, prav tako pa so prireditev posvojili ter si mnogi želijo v njej sodelovati. Prav zato se tudi za naprej ni potrebno bati, da bo zmanjkalo idej za kulturni del prireditve, saj so nekateri že izrazili željo, da bi radi sodelovali na naslednji jubilejni deseti prireditvi dneva odprtih vrat muzeja Pangea.
Viljem Podgoršek :otoi Marjan Šenica
■ ¥

Ravno polje. DECEMBER 2016	908
Dnevni center aktivnosti obiskuje vedno več ljudi
Dnevni center aktivnosti (v nadaljevanju DCA) uresničuje svoj cilj, saj se v njem zbira vedno več obiskovalcev. Naša prizadevanja gredo v smer, da se obisk še poveča, zato smo veseli vsakega novega obiskovalca. Večina obiskovalcev čas, ki ga preživi v centru, nameni druženju, radi poklepetajo ob čaju ipd. Aktivnosti centra prilagajamo željam in izkazanim interesom obiskovalcev._
Ena izmed aktivnosti, ki jih center ponuja, so tudi redna predavanja o demenci, ki jih vodi ga. Samira Lah. Uvodno predavanje je bilo v Osnovni šoli Kidričevo, vsa nadaljnja pa se bodo odvijala v DCA vsak četrtek ob 16.30. Predavanja so namenjena širjenju informacij in napotkov o demenci; kako jo preprečiti oziroma kako prestaviti pričetek le-te za nekaj let. Za tiste, ki jih to iz takšnega ali drugačnega razloga zanima, smo v DCA pripravili vaje oz. naloge za krepitev spomina in ohranjanje motoričnih sposobnosti. Kmalu bomo pričeli tudi s tečajem računalništva, zato ste vljudno vabljeni vsi, ki bi želeli svoje računalniško znanje dopolniti. V decembrskih dneh bo iz našega centra tudi prijetno dišalo, saj bomo vsak torek pekli praznično pecivo. Za raznovrstna ustvarjanja zbiramo material, kot so npr. ostanki usnja, iz katerega bomo izdelovali majhna darilca - etuije za očala, obeske za ključe, broške, knjižna kazala in podobno, v predprazničnem času pa še okraske. Vsem, ki imate možnost podariti tovrsten material, se seveda zanj priporočamo. Pri ustvarjanju uporabljamo tudi naravne materiale, kot je npr. jesensko listje, iz katerega je nastala množica različnega cvetja, ki smo ga porabili pri izdelavi adventnih venčkov in raznih prazničnih aranžmajev. Predvideno merjenje krvnega tlaka se bo pričelo izvajati v mesecu januarju 2017. Naši prostori pa so na voljo tudi za druženje ob igranju kart, šaha ... Vljudno vabljeni. Več nas bo, lepše bo.
Cvetka Brglez
8.00-9.00
9.00-10.00
10.00-12.00
12.00-14.00
pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev
trening spomina
ustvarjanje
družabne igre
kavica in razvedrilo
peka piškotov
peka piškotov
družabne igre
kavica in razvedrilo
trening spomina
sprehod
pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev
kavica in razvedrilo
občasna predavanja
ustvarjanje
ustvarjanje
Predavanje o demenci (16.30-18.00)
kavica in razvedrilo
ročna dela
sprehod
družabne igre
OPOMBA: v odpiralnem času centra je možno prosto druženje ob igranju šaha, kart in drugih družabnih iger ter branje časopisa, knjig, spremljanje TV-sporeda ...
Vaščani Mihove na Konjiškem maratonu
Tek je vedno bolj priljubljena oblika rekreacije in tudi med vaščani Mihove se najdemo taki, ki poskušamo s tekom storiti nekaj zase.
Zadnjo nedeljo v septembru, ki je bila še skoraj poletna, nas je 11 teklo na 4. Konjiškem maratonu v Slovenskih Konjicah, za dve različni ekipi. Nekateri smo progo že poznali, saj smo se že udeležili preteklih tekov. za druge je bila to prva tekaška preizkušnja. Tekli smo na pet ali de-setkilometrski razdalji, najmlajša Eva pa na otroškem teku. Dan je bil kot nalašč za tek, organizatorji so se znova odlično odrezali in tudi navijačev ob celotni progi ni manjkalo. Z rezultatom smo bili zadovoljni vsi, saj smo izboljšali ali izenačili svoje najboljše čase.
Za drugo leto smo že odločeni, da se ponovno udeležimo te odlične tekaške prireditve. Morda se bo kdo opogumil, in se odločil tudi za pol-maraton. Lenka Klajnšek
PONEDELJEK
TOREK
Vikend humanosti v Cirkovcah - Drobtinica 2016
15. oktober je svetovni dan hrane. Ponovno smo se pridružili množični prireditvi po vsej Sloveniji.
Priprava je kot vedno trajala kar nekaj tednov. Na dan izvedbe se nas je odzvalo 15 odbornikov KO RK Cirkovce. Pridružili so se še ravnateljica OŠ Cirkovce z mentoricami in 11 šolarjev. Aktivnost je trajala od 8. do 12. ure. Vreme in obiskovalci so nam bili zelo naklonjeni. Ponudba na stojnicah - pred sedežem naše organizacije in pred gostilno Korže -je bila pestra. Razen že predhodno pridobljenih denarnih prispevkov smo ponujali kruh, krušne izdelke, pecivo, mesne izdelke, mlečne izdelke, med, bučno olje, pice, malice, hamburger, frizerske usluge, sveče, lončnice ... Naj ponudba pa so bile sveže pečene palačinke z marmelado ali evrokremom ter božansko pečen vroči kostanj. Isti dan smo imeli tudi organizirano cepljenje proti gripi in pnevmokok-ni pljučnici. Torej smo po obeh aktivnostih naredili zaključek. Cepljenja se je udeležilo 60 oseb. Skupni izkupiček DROBTINICE je bil presenetljiv - 1.635 €. Nekaj obljubljenih nakazil še pričakujemo. To bo dovolj za vse potrebe otrok za prehrano in šolo v naravi. V nedeljo popoldan je v farni cerkvi Karitas priredil humanitarni koncert za Marka Unuka. Nastopalo je veliko število srčnih in glasbeno nadarjenih posameznikov ter skupin pred skoraj polno cerkvijo. To je bil zelo uspešen vikend humanitarnosti v Cirkovcah. HVALA ZA VAŠ ODZIV, DRAGI KRAJANI, IN HVALA, KER NAS PODPIRATE PRI NAŠEM DELU! Iskrena hvala tudi vsem organizatorjem in prostovoljcem. PONOSNA SEM, da živim med tako srčnimi ljudmi.	Pavla Veler
DONATORJI DROBTINICE 2016
GALVANIZACIJA FRIC. Dragonja vas
ANOKSIDAL. d. o. o.
RAČUNOVODSKI SERVIS ČRNČEC
AVTOSERVIS UNUK BOŠTJAN, s. p.
EKART DESIGN - ROMAN EKART
KMETIJA ČELOFIGA, Sp. Jablane
PIZZERIJA JAKA, Zg. Jablane
OKREPČEVALNICA MEDVED
PROJEKT BIRO - POTOČNIK BOJAN. s. p.
BOGDAN POTOČNIK, podžupan občine Kidričevo
DARJA HERCOG, Šikole 40 a
BATIS PLUS - BOGDAN BABŠEK
VRTNARSTVO SLANJČ
KOŠAR ZDENKA, S. P. - BIFE
KMEČKA PEKARNA METLIČAR
BRANKO TEŽAK, Sp. Jablane
KMETIJA KOTNIK. Šikole
OKREPČEVALNICA VALENTIN
HERGANIVAN, s. p.. Sp. Gaj
GOSTILNA KUREŠ
MIHA EKART. Stražgonjca
FRANC NAPAST. Stražgonjca
PREDELAVA MESA - ALEŠ LAH, s. p.
CENTER POSLOVANJA. Zg. Jablane
KMETIJA ŽITNIK. Starošince
ČEVLJARSTVO DOLENC
AVTOSERVIS DOBIČ
GOSTILNA KORŽE
VETERINARSKA POSTAJA KRIZA, Cirkovce TRGOVINA POLJE-DOM, Cirkovce CVETLIČARNA, Cirkovce MERCATOR CIRKOVCE TRANSPORT FRANGEŽ. d. o. O. Frizerski studio DANICA DOBNIK. s. p. BAR CEZAR. Darja CESAR. s. p. PEKARNA STRNAD HLEBČEK, D. O. O.
PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE MESNINE ŠTAJERSKE- FINGUŠT. Sp. Gaj DAMJAN MEDVED. Dragonja vas MAKS in ŠTEFKA MEDVED. Mihovce
Vaje za preventivo pred osteoporozo in demenco
VABIMO VAS NA PREVENTIVNE DELAVNICE PRED DEMENCO
Ključ do zdravja v poznejših letih je skrb za zdravje in ohranjanje dobre miselne aktivnosti, telesne kondicije, ročnih spretnosti in medsebojno povezovanje ter druženje. Za demenco velja, da je ne moremo preprečiti, lahko pa njen potek upočasnimo. To lahko dosežemo z reševanjem različnih križank in tudi z drugimi vajami, ki krepijo naš spomin, ročne spretnosti in še mnogo več. Vse to vam bomo z veseljem predstavili na naših delavnicah, ki bodo potekale vsak petek med 16.30 in 18. uro v prostorih Župnijske Karitas v Cirkovcah. Prvo srečanje bo 4. novembra ob 16.30. Cena ene delavnice je 5 € na osebo. Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko 040 349 355 (ga. Lah) oziroma nam pišite na elektronsko pošto preventiva@demenca.si. Veselimo se sodelovanja z vami!	Zavod preventiva demenca
OBVEŠČAMO, DA BOMO PONOVNO PRIČELI Z REDNIMI VAJAMI ZA PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE IN STRESNE INKONTINENCE. PRVO SREČANJE BO V PONEDELJEK, 7.11.2016, OB 18. URI V MALI DVORANI OŠ CIRKOVCE.
ZAVOD PREVENTIVA DEMENCA Pongrce 32, Cirkovce preventiva@demenca. si
drohpnh a
Ravno polje. DECEMBER 2016
13
Sonček Društvo za cerebralno paralizo Ptuj
Sonček Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo.
Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva območje vseh občin nekdanje ptujske občine in območje celotne bivše ormoške občine. Nastalo je že I. 1988, in sicer z namenom samopomoči - da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vklapljanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena celo življenje. A nove generacije prihajajo znova in znova - kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, katerega razvoj ne teče tako, kot je pričakovano, zaradi poškodb možganov ali pa že kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in drugimi posebnimi potrebami - od njihovih najnežnejših let pa vse tja do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na neki način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, preko katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstveno-terapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je potrebno poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti programi jim poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (kljub temu da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja - vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do njih. Vse to smo letos izvedli že v polet-
nih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot je prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje in fizioterapija, imeli smo tudi piknik, čaka pa nas še božiček za otroke in še kaj, s čimer bomo lahko polepšali življenje našim otrokom in malce olajšali življenje njihovim družinam. Kljub temu da je delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primo-rani iskati pomoč donatorjev, da ga lahko izpeljemo. Zato smo izredno veseli vsake pomoči v tej obliki - ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo državi poveste, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro veliko družin, ki potrebujejo podporo. Pa tudi sicer dobrodošli v našem centru na Ptuju blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, in poklepetali - če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli!	Nada Polajžer,
predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož
Zamaški za Društvo za cerebralno paralizo Ptuj
Sonček Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož je društvo, ki se trudi pomagati družinam otrok s cerebralno paralizo in z drugimi posebnimi potrebami - od njihovih najnežnejših let pa vse tja do odraslosti.
Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na neki način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji.
Ena od izredno pomembnih aktivnosti so naše zdravstveno-terapevtske kolonije za družine, v
katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, da bi se lažje znašli v stresni situaciji. Kljub temu da je s strani društva vzdrževan z veliko prostovoljnega dela, so stroški še vedno veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da ga lahko izpeljemo. Zato smo bili izredno veseli, ko nam je roko pomoči ponudil g. Ignac Habjanič. Z veliko vložene energije in svojega časa je zbral enormno količino plastičnih zamaškov, izkupiček od njihove prodaje pa namenil nam. Svečana predaja je potekala 6. oktobra na železniški postaji na Ptuju, kjer so zamaške na vlak pomagali naložiti vojaki, učenci prostovoljci iz OŠ Ljudski vrt in nekateri člani Manager kluba Ptuj, ki nam je tudi namenil donacijo. Njim in g. Ignacu smo za pomoč zelo hvaležni in zagotovimo
lahko, da bo denar do zadnjega centa uporabljen za dobro veliko družin in oseb s cerebralno paralizo, ki potrebujejo podporo.
Nada Polajžer
14
Prvo martinovanje v Cirkovcah bo postalo tradicija
Na letošnjem prvem martinovanju v Cirkovcah. ki ga je organiziral krajevni odbor so se predstavljala lokalna društva s svojimi pridelki in vinom.
Martinovanje, ki so ga letos organizirali prvič, je potekalo v nedeljo, 13. novembra, na glavnem trgu v Cirkovcah. Krajevni odbor je k sodelovanju povabil več društev, ki so na stojnicah obiskovalcem ponujala slastne domače dobrote in vino, pekli pa so se tudi kostanji. Na povabilo seje odzvalo kar 10 društev (Vinko Korže Cirkovce, Društvo upokojencev Cirkovce, Društvo podeželskih žena in deklet Kidričevo, Motoristični klub Tulipan, Športno društvo Cirkovce, Športno društvo Šikole, Rdeči križ Cirkovce, Strojni krožek Dravsko polje, Prostovoljno gasilsko društvo Jablane in Prostovoljno gasilsko društvo Starošince). Za glasbeno spremljavo in sproščeno vzdušje sta poskrbela ansambel Pepi Krulet iz Cirkovc in kulturno-umetniška skupina Vesele polanke. Člani ansambla Pepi Krulet, ki so zbrani množici povedali, da so strokovnjaki za spreminjanje mošta v vino, so skupaj z organizatorjem poskrbeli za krst mošta v vino. Na veliko žalost prirediteljev in tudi krajanov pa vinske kraljice letos niso okronali, saj jo je »ujela« bolezen in se žal ni mogla udeležiti prireditve. »Radi bi se zahvalili vsem društvom, ki so se odzvala našemu povabilu in sodelovala na letošnjem prvem martinovanju, ki za kraj pomeni oživitev tradicije. Glede na današnji množični obisk, s katerim smo zelo zadovoljni, upamo, da bodo tudi vsa prihodnja tradicionalna martinovanja v Cirkovcah doživela tako dober odziv,« je posebej za občinsko glasilo povedal predsednik Krajevnega odbora Cirkovce Andrej Napast in ob tem krajane že povabil na martinovanje prihodnje leto.
Eva Žunkovič
Folklorna skupina OŠ Cirkovce na gostovanju
KO CIRKOVCE
Otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce se je v petek, 21. 10. 2016, udeležila dvodnevnega gostovanja v Bosni in Hercegovini. Sodelovali smo na 9. mednarodnem otroškem folklornem festivalu v Ugljeviku.
Folklorna skupina OŠ Cirkovce je bila edina skupina iz SJovenije. Nastopalo je 14 otroških skupin, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije in tudi Češke. Gostovanja se je udeležilo 14 učencev iz 5., 6. in 8. razreda. Predstavili smo se na povorki in na prireditvi, kjer so mladi folklorniki odplesali odrsko postavitev z naslovom »Pubeci so žleht«. Gostovanje je bilo za učence prav posebno doživetje, saj so prvič nastopali zunaj meja Slovenije. Po prihodu v Ugljevik so se otroci nastanili pri družinah, tako da je bilo doživetje še večje. Hitro so navezali stike, premagali začetno zadržanost in težave zaradi nepoznavanja jezika. Všeč nam je bil njihov način plesanja v kolu in barviti kostumi. Kljub temu da smo bili vsi toplo sprejeti in nam je bilo mesto Ugljevik zelo všeč, smo se vsi veseli vrnili v domače kraje, v objeme svojih družin. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Kidričevo, da nam je omogočila gostovanje.	Milada Skuber, mentorica
»Najbolj nam je bilo všeč, ko so nas peljali na izlet v etno naselje v Bijeljino. Veliko nas je za zajtrk jedlo pico ali palačinke, kar nam je zelo teknilo. Peljali so nas na koncert. Gostovanje nam je bilo zelo všeč, čeprav smo imeli malo domotožja.«	Folklorniki iz 5., 6. in 8. razreda
Ravno polje. DECEMBER 2016
15
45-letnica folklore na OŠ Cirkovce
Leto 2016 je za folklorno skupino Osnovne šole Cirkovce jubilejno, saj praznujemo 45-letnico delovanja. Začetki folklore na naši šoli segajo že v leto 1971. Takrat sta namreč Anton Brglez, vodja FS Vinko Korže Cirkovce, in Alojz Knafelc, takratni ravnatelj na šoli, ustanovila folklorno skupino na šoli kot podmladek odrasle, že uveljavljene skupine.
Bila je ena prvih otroških folklornih skupin v Sloveniji. Prva mentorica je bila učiteljica Slavica Hecl. Po njenem odhodu s šole je vodstvo prevzela prav tako učiteljica Slava Knafelc. Folklorniki so večinoma plesali cirkovške plese. Veliko so nastopali doma in tudi v tujini. Oblečeni so bili v obleke, narejene po zgledu oblačil odrasle skupine. Ko se je gospa Slava upokojila, je vodstvo skupine leta 1985 prevzela učiteljica Marija Jurtela. Plesom so se na odru pridružili tudi običaji, igre, pesmi, skratka prikaz življenja otrok nekoč. Ker so bile obleke po dolgoletni uporabi že precej obrabljene, si je kot vodja ob 30-letnici delovanja zadala težko nalogo - plesalce in plesalke obleči v nova oblačila, narejena po raziskavi otroških oblačil. Za pomoč sem poprosila raziskovalko dr. Marijo Makarovič. Obiskali sva starejši krajanki, Terezijo Napast in Marijo Medved. Pomagali smo si tudi s starimi fotografijami. Podatke smo lahko dobili za prvo polovico 20. stoletja. Taki so hodili otroci oblečeni v šolo in k maši. Nobeno oblačilo ni enako drugemu. Naredili smo oblačila, kijih folklorniki s ponosom nosijo. V vseh 45 letih delovanja smo sodelovali na mnogih prireditvah v šoli, kraju, občini, na revijah in drugih nastopih doma in v tujini. Dvakrat smo nastopili na mednarodnem otroškem festivalu v Ankari v Turčiji, pa tudi na festivalih na skrajnem jugu Italije, v Salzburgu v Avstriji, v Skopju v Makedoniji, v Zagrebu, Varaždinu, Kutini in Jelenju na Hrvaškem, na Madžarskem in festivalu Lent na otroškem folkartu. Skupina se je v mnogih letih po ocenjevanjih na območnem in medobmočnem srečanju večkrat uvrstila na državno srečanje otroških folklornih skupin, kar pomeni, da je med najboljšimi in zelo prepoznavnimi folklornimi skupinami v Sloveniji.
Leta 2010 je vodenje skupine prevzela nekdanja članica skupine, sedaj pa sodelavka Metka Kaiser, ki uspešno dela s folklorniki naprej. Zadnje leto pa je vodja prav tako naša bivša plesalka Milada Sku-ber. Obe imata opravljen tudi seminar za vodenje otroških folklornih skupin in sta pri delu zelo zagnani in ustvarjalni. Folklorniki poustvarjajo naše otroško ljudsko izročilo in s tem ohranjajo našo kulturo in tradicijo. Med otroki tako kljub računalniški dobi zaslišimo petje pesmic, zanimivo postane igranje preprostih igric, ob katerih se otroci sproščajo; sliši se narečje. Ob ustvarjalni igri, ki je nujno potrebna za zdrav razvoj otrok, se na prijeten in spontan način učijo tudi pravil, ki jih še kako potrebujejo v življenju.
Marija Jurtela, dolgoletna vodja FS
Foto: šolski arhiv in Marko Urih
16
Kje so tiste rož'ce moje
To je bil "delovni" naslov naše osrednje prireditve ob 45-letnici delovanja šolske folklorne skupine, ki smo jo izvedli 7. 10. 2016 v naši večnamenski dvorani.
Prireditev je potekala v sklopu projektov Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. S svojim obiskom so nas počastili prva vodja skupine, ga. Slavica Hecl, bivši ravnatelj, g. Bogomir Jurtela, naša mentorica -učiteljica, državna selektorica OFS, ga. Nežka Lubej, direktor občinske uprave, g. Damjan Napast, direktor ZVKD Maribor, g. Srečko Štajnbaher, ga. Iva Ferlinc iz JSKD Ptuj, vabljeni gostje, starši nastopajočih in mnogi drugi ljubitelji otroškega ljudskega izročila. Gledalce so nagovorili ga. ravnateljica, direktor občinske uprave in ga. Ferlinc. V prepolni dvorani, za kar se zahvaljujemo vsem gledalcem, seje v programu, ki ga je odlično povezovala dolgoletna folklornica Tina Baštevc, predstavilo pet folklornih skupin. Začeli so slavljenci iz naše šole pod vodstvom ge. Milade Skuber s spletom Lubi, ne lubi, sledil je nastop naših najmlajših iz 1. razreda s pesmijo in plesi Na planincah luštno biti pod vodstvom Monike Šešo. Nato so nastopili prvi gostje iz Maribora, to je skupina Prežihovci iz OŠ Prežihovega Voranca Maribor pod vodstvom ge. Amadeje Žunko, Maje Vreča in Nežke Lubej z odrsko postavitvijo Spomin na veliki folklorni
festival v Mariboru leta 1939. Naslednji so se, prvič v kostumih, predstavili šolarji z razredne stopnje z nastopom Le v šolo nikdar prav tako pod vodstvom Monike Šešo. Sledil je nastop naših drugih gostov iz Rogaške Slatine, skupine Spominčice iz II. OŠ s spletom Lušno je na svet pod vodstvom naše nekdanje folklornice ge. Mojce Kmetec. V predzadnji točki so zapeli štiri ljudske pesmi bivši člani in članice, naše "slavljenke" (Liza, Aljaž, Sašo, Tina, Lenka, Maja J., Lucija, Kaja, Mojca, Polona, Maja L. K. in Marija). Na koncu so se še enkrat predstavili starejši šolski plesalci s spletom Pubeci so žleht pod vodstvom ge. Milade Skuber. Nastopi so gledalce navdušili z otroško igro, petjem, plesom in prikazovanjem dogodkov iz preteklosti. Ob koncu prireditve so vse skupine združile moči, naši na odru, gostje pod odrom, in skupaj zapeli pesem iz našega spleta iz leta 1999 z naslovom Kje so tiste ro'žce moje. Za prijetno presenečenje čisto na koncu je poskrbela Občina Kidričevo, ki je vsem nastopajočim in tudi drugim poklonila slastno torto, za nastopajoče in vabljene goste pa omogočila zakusko ob druženju. Ga. ravnateljica je vsem vodjem naše šolske skupine, gospem Slavici
Hecl, Mariji Jurtela, Moniki Šešo, Metki Kaiser in Miladi Skuber, podelila zahvale za prispevek k razvoju otroške folklore na OŠ Cirkovce. Prav tako se je zahvalila ge. Darinki Kramer za šivanje mnogih folklornih oblačil vrtčevskim in mlajšim šolskim folklornikom. Ga. Ferlinc iz ptujske izpostave JSKD pa je šoli podelila priznanje za folklorno dejavnosti. Prevzela ga je ga. ravnateljica. Za sodelovanje smo se zahvalili tudi prijateljskim skupinam iz Maribora in Rogaške Slatine. Ob tej priložnosti smo izdali tudi zbornik Naših 45 let, kjer so v prvem delu zapisi mentorjev in sodelavcev, v drugem delu pa spomini nekdanjih članov; najstarejši jih danes štejejo že 55 let in več.Da je prireditev uspešno potekala, so zaslužni mnogi sodelavci, ki so prispevali pomemben delež, za kar se jim kot vodja prireditve iskreno zahvaljujem. Prav tako iskrena hvala naši Občini in vsem darovalcem, ki ste prostovoljno prispevali kar 502 evra. S tem ste dokazali, da še naprej nesebično podpirate našo uspešno dejavnost. Posnetek priredive, zbornik, videoprojekcijo in fotogalerijo ob naši obletnici si lahko ogledate na naši šolski spletni strani.	Marija Jurtela,
vodja prireditve
Otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce
Ples nas spremlja od rojstva do smrti; spremljal je prve ljudi na svetu in se ohranil vse do današnjih dni. Nič ne kaže, da to ne bi držalo tudi v naslednjih letih, saj trenutno na OŠ Cirkovce aktivno delujejo tri skupine folklornikov, skupina v vrtcu, mlajša in starejša skupina na osnovni šoli.
Tukaj je folklora pognala globoke korenine, zato jo moramo negovati. V začetku je to pomenilo ohranjati plese, šege in navade, dandanes pa vemo, da je treba v to vključiti tudi igro, petje in kostumsko podobo. Vedno bolj se namreč uveljavlja celostna obravnava folklore, s katero se ohranja naša bogata otroška kulturna dediščina. To pa je v današnjem času vedno težje, saj je vse to povezano s finančno podporo, ki jo šola, v kateri skupina ni registrirana kot društvo in za svoje delovanje ne prejema nobene dotacije, težko zmore sama. Vedno nas ob večjih projektih finančno podpre naša občina in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Kljub temu pa so se vsi moji predhodniki trudili, da bi folklora v Cirkovcah živela, in brez pomisleka to tradicijo ohranjamo tudi danes. Največja zasluga za to pa gre prav gotovo vsem mentoricam, ki so našo skupino vodile vse od njene ustanovitve pa do danes. Žal smo se pred enim letom poslovili od ge. Slave Knafelc, ki je skupino vodila dolga leta. Nas pa na vseh prireditvah obišče še prva mentorica ga. Slavica Hecl. Levji delež k prepoznavnosti naše folklore v domovini in tujini je prispevala tudi dolgoletna mentorica ga. Marija Jurtela, ki je bila nekaj časa tudi strokovna spremljevalka otroških revij. Kako težko je skupino prevzeti po odlični mentorici, se je prav gotovo zavedala nekdanja folklornica, učiteljica Metka Kaiser, ki je skupino prevzela pred šestimi leti in nadaljevala njeno uspešno pot. V lanskem in letošnjem letu pa skupino vodi prav tako naša učiteljica in tudi folklornica Milada Skuber, ki skupino prav tako ohranja na visokem nivoju. V enoti vrtca Cirkovce je skupina delovala najprej pod vodstvom ge. Nežike Šešo, njeno poslanstvo pa je prevzela ga. Monika Šešo. Hvala vsem prizadevnim mentoricam, ki so se vsa leta trudile skrbno ohranjati našo plesno in
oblačilno dediščino ter jo nesebično predstavljati ostalim učencem in širši družbi. Pri tem so jim seveda bili v veliko podporo muzikantje, brez katerih ni plesa. V zadnjem obdobju sta bila za to najzaslužnejša g. Ivan Kojc in devetošolec Anej Marin, letošnji debitant pa je šestošolec Žiga Kokol. Da imamo otroke oblečene v folklorne obleke, gre velika zasluga šolskemu skladu OŠ Cirkovce, ki je doniral sredstva za nakup blaga. Posebej pa bi se želeli zahvaliti naši sodelavki iz vrtca, ge. Darinki Kramer. Z vso potrpežljivostjo in natančnostjo je pod strokovnim vodstvom ge. Nežke Lubej sešila tako fantovske kot dekliške noše. Sedaj smo ponosni, da imamo kostumirane vse tri skupine, in to je za našo skupino ob 45-letnici velik dosežek. Spletanje vezi v plesnih skupinah je pomemben element v kakovosti življenja vsakega posameznika. S tem tudi na OŠ Cirkovce z ljudskimi plesi ohranjamo narodno zavest in pripadnost.	Ivanka Korez,
ravnateljica
Zahvale mentoricam
Ravno polje. DECEMBER 2016
17
Tradicionalni slovenski zajtrk v OŠ Cirkovce
V petek, 18. 11. 2016, je v OŠ Cirkovce in vrtcu v okviru vseslovenskega projekta potekal tradicionalni slovenski zajtrk, kije namenjen predvsem osveščanju otrok o zdravi prehrani, prednosti hrane iz lokalnega okolja, pomenu čebelarstva in nenadomestljivi pomembnosti čebel.
Učenci so lahko poskusili različne vrste domačega kruha (rženi, koruzni, polnozr-nati, pirin ...), maslo, med, mleko in jabolka. Mize v jedilnici so pripravili šestošolci, ki so imeli ta dan tehniški dan. Pripravili so odlične namaze iz skute, ki jim jih je zraven učiteljice pomagala pripraviti gospa Kotnik.
Skupaj z nami sta zajtrkovala tudi gospa ravnateljica Ivanka Korez in podžupan občine Kidričevo gospod Bogdan Potočnik. Vsa živila so bila od domačih proizvajalcev. Potrudili se bomo, da bomo tudi v prihodnje preživeli ta dan v utripu tradicije.
Mateja Lampret, Zdrava šola
Čebelice, čebelice ...
Kot vsako leto smo tudi letos v vrtcu Kidričevo uživali ob dobrotah, ki so del slovenskega tradicionalnega zajtrka. Sladkali smo se s črnim kruhom, z medom, maslom, mlekom in jabolki. Otroci so z velikim navdušenjem sodelovali pri pripravi miz in nestrpno čakali na zajtrk, ki ga v večini vsi obožujejo. Ko smo nasitili naše lačne trebuščke, smo bili deležni obiska čebelarja, ki nam je v pogovoru z našo čebelico Sivko povedal marsikaj zanimivega o čebelarstvu. Pobliže nam je predstavil čebelji panj, satovje in primerna oblačila, ki so nepogrešljiva pri delu s čebelicami. Ob zvokih harmonike smo vsi skupaj zapeli pesem Lojzeta Slaka Čebelar in s tem sodelovali v vseslovenskem projektu letošnjega leta.	vzgojiteljica
Petra lljaž Ripak
Tradicionalni slovenski zajtrk
Tradicionalni slovenski zajtrk poteka vsak tretji petek v novembru na dan slovenske hrane. Letos je tako že deseto leto zapored. Ta dan otroci za zajtrk dobijo kruh, maslo, med, mleko in jabolka slovenske pridelave. Namen dogodka je spodbujanje zdravega načina prehranjevanja ter uživanje lokalne domače pridelane hrane. V vrtcu Cirkovce smo tako tudi letos sledili tej tradiciji in obeležili ta dan z obiskom gospoda podžupana Bogdana Potočnika in lokalnega pridelovalca medu, gospoda Damjana Medveda. Še posebno nam je v spominu ostal nastop Čebelice - debelice, ki je čebelarju postavljala vprašanja glede čebelarjenja, on pa ji je spretno odgovarjal in nas poučeval o življenju in delu čebelarja. Povedal nam je tudi, da bo sedaj, ko bo zima, Čebelica - debelica skupaj s svojimi sestricami spala na toplem v panju in čakala na pomlad, da bodo zacvetele prve cvetlice in bo ponovno nabirala med. Na koncu smo skupaj s Čebelico - debelico zaplesali na njeno pesem in se posladkali z medenjaki.
Jerica Perkovič, vzgojiteljica
18
Tradicionalni slovenski zajtrk
18. 11. 2016 je na matični in podružnični šoli potekal tehniški dan na temo »TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK«. To je projekt, ki poteka v vseh šolah in vrtcih, ta dan pa je razglašen tudi za dan slovenske hrane.
Poleg tega, da smo v šoli zajtrkovali in ne malicali, sta nas obiskala tudi g. Mirko Lovrec iz Biotehniške šole Ptuj, ki je spregovoril o sadjarstvu, in ga. Maja Šmigoc iz Zdravstvenega doma Ptuj, ki je predavala o zdravem načinu življenja. Delček našega časa smo posvetili tudi minutkam za zdravje. Nekateri so se podali na sprehod po naselju, drugi pa so uživali na svežem zraku kar pred šolo. Izdelali smo tudi plakate, literarno in likovno ustvarjali, pripravili sadni krožnik, sadna nabodala, solate in pogrinjekter iskali in pisali recepte, izdelke pa razstavili v šolski avli. Literaturo smo poiskali na spletu, v časopisih, revijah in šolski knjižnici. Novinarska ekipa je odšla na teren in obiskala podružnično šolo Lovrenc. S kamero pa smo se preselili tudi v šolsko kuhinjo in posneli postopek, kako pride hrana od dobavitelja do delilnega pulta. Učence smo povprašali, če redno zajtrkujejo in kaj se najpogosteje znajde na njihovem jedilniku. Pozdraviti nas je prišel tudi župan g. Anton Leskovar, s katerim smo opravili kratek intervju. Preživeli smo zanimiv in pester dan. Upamo, da bo dan slovenske hrane postal prav vsak dan in naj se prav vsak dan začne s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Kaja Muršec (7. a) in Nia Bauman (6. b) (novinarski krožek)
Ravno polje. DECEMBER 916
Teden otroka na OŠ Cirkovce
Raznoliko smo učiteljice obarvale teden otroka pri nas za učence 1. VIO. Vsak dan se je dogajalo kaj zanimivega. Žal je načrtovano ponedeljkovo risanje s kredami po ploščadi v središču Cirkovc pregnal dež.
Ampak nič hudega. V torek smo v šolski telovadnici pripravili šaljive športne igre po postajah. Otroci so potovali med postajami in za vsako uspešno opravljeno nalogo pridobili žig na kartončku. Z veseljem so ga napolnili z žigi in ga ponosno razkazovali drug drugemu. V sredo so nas obiskali gasilci in nam predstavili gašenje požara, ki nastane zaradi pregrevanja olja. Razkazali so nam svoja vozila. Kasneje se je mala telovadnica prelevila v improvizirani šolski kino. Zbrali smo se pred platnom in projektorjem ter si ogledali risani film Robinson Crusoe. Otroci zelo radi zahajajo v šolsko knjižnico. V četrtek so bili še posebej vznemirjeni, saj nas je knjižničarka povabila na bibliopedagoško uro v knjižnico. Tam je vedno prijetno, ker knjižničarka preseneti z zabavnimi pripetljaji in zanimivostmi. Tokrat so otroci igrali knjižni kviz in prisluhnili pravljici O polžu, ki je kupoval novo hiško. Prebrali sta jo devetošolki Sara in Špela. V petek smo imeli kulturni dan. Med nas so prišle plesalke plesne šole Mambo. Z njimi so otroci plesali in spoznavali različne zvrsti plesov. Naučili so se novih koreografij in jih ob zaključku kulturnega dne predstavili drug drugemu. Vsak dan v tem tednu pa so otroci v šolo prinesli svojo igračo. Igralni odmori so bili malo podaljšani, tako da so te igrače dodobra izkoristili.
Suzana Menoni Planinšek OŠ Cirkovce
ZDRAVA ŠOLA V OŠ CIRKOVCE -
pohod ob polni luni
V ponedeljek, 17. 10. 2016, sva se z učiteljico Liljano Brglez ob 18.15 pripeljali pred šolo in pomislila sem, groza, nihče se ni odzval na vabilo na pohod ob polni luni. Pa nič za to, nekaj jih bo zagotovo prišlo in bomo odšli po zastavljeni poti.
Ni minilo deset minut, ko se je parkirišče pričelo polniti. Prihajali so učenci s svojimi starši, babice in dedki s svojimi vnuki in vnukinjami, upokojenci. Lepo jih je bilo opazovati, kako se zbirajo, prav vsi primemo oblečeni, obuti, nekateri s pohodnimi palicami in svetilkami. Pa smo se odpravili iskat »našo« luno. Izpred šole smo odšli v smeri proti Jablanam in nato po poljski poti ob potoku do Dragonje vasi nazaj proti Cirkovcam. Hodili smo dobro uro in se prijetno utrujeni in v sproščenem vzdušju vrnili na cilj. Vseh 75 udeležencev pohoda je tako poskrbelo za svoje zdravje in obljubili smo si, da se prihodnji mesec ponovno srečamo.
Mateja Lampret. mentorica Zdrave šole v OŠ Cirkovce
Obiskali so nas gasilci
Smo že zakorakali v oktober. Oktober velja za mesec požarne varnosti in povsod po Sloveniji bodo potekale preventivne vaje. Tematika letošnjega varstva pred požari je namenjena splošni požarni varnosti v gospodinjstvih in problematiki ogljikovega monoksida. Geslo letošnjega meseca pa je DELUJMO PREVENTIVNO. Tudi na naši šoli je potekala vaja evakuacije učencev, učiteljev in delavcev šole, ki so jo izvedli gasilci iz naše občine. Prav tako smo učence povprašali, kako bi ravnali, če bi se doma zanetil požar, ter če so tudi sami gasilci. Pred mikrofon pa smo povabili tudi Jožeta Kanclerja, poveljnika Gasilske zveze Kidričevo, in z njim opravili kratek intervju.
Kaja Muršec (7. a). Nia Bauman (6. b) (novinarski krožek)
Ličkanje
V četrtek smo imeli učenci prvega razreda tehniški dan. Odpravili smo se v Jablane, kjer nas je čakal gospod Toni. Skupaj smo odšli na njegovo njivo. Preoblekli smo se v delovna oblačila in pričeli s trganjem koruze. Dečki so potrgano koruzo nalagali v voziček in samokol-nico. Ko smo voz napolnili, smo ga odpeljali na kmetijo. Koruzo smo zličkali, nato pa še nekaj strokov oluščili. Med delom smo si tudi zapeli. Ko smo končali z delom, so nas pogostili s čokoladnimi rogljički in sokom. Ogledali smo si tudi živali in stroje na kmetiji. Preživeli smo zanimiv dan in spoznali, kako so delali na kmetiji nekoč.
Sanja Goljevšček, 1. razred OŠ Cirkovce
Gasilci
Ali veste, zakaj so gasilci pomembni in zakaj jih potrebujemo? No, če ne veste, boste kmalu izvedeli. Gasilci so pomembni zato, ker lahko pridejo pomagat, če se zgodi nesreča. Pokličemo jih na 112 in jim povemo, kje in kdaj se je zgodila nesreča, kakšno je stanje in koliko je ponesrečencev. Potem hitro prihitijo pomagat. Poznamo poklicne in nepoklicne gasilce. Poklicni gasilci so gasilci, ki delajo za plačo. Nepoklicni gasilci so pa gasilci, ki za to ne dobijo plačila. Gasilci za reševanje potrebujejo vodo, ogljikov dioksid, prvo pomoč, čelade, vrvi ... Oblečeni pa morajo biti v živobarvne jopiče, rokavice, škornje in čelado. Nekateri gasilci imajo reševalne pse. Psi lahko zavohajo izgubljene ljudi z vonjanjem njihovih stvari. V prostem času, ko ni nobene nesreče, se gasilci med seboj družijo. Ko pa zazvoni telefon, se pripravijo na reševanje. Spomnim se lanskega leta, ko sem odšla na nogometno igrišče. Tam so bili gasilci, gasilski avtomobili in gasilski psi. Najprej smo se s prijatelji naučili delati vozle. Potem smo vodo pršili v luknjo, za luknjo je bila posoda, kamor je voda odtekala. Božali smo pse, se peljali po lestvi, ki je bila pripeta na gasilski avto, gor in potem dol ter reševali igrače iz megle. To je bilo zabavno. Če ne bi bilo gasilcev, bi veliko ljudi umrlo v nesrečah.
Laura Predikaka, 5. c
Pri gasilcih in z gasilci je vedno super, vedno doživimo nekaj lepega ali se naučimo česa zanimivega. Zbrali smo se pri gasilskem domu in tam čakali na avtobus, ki nas je odpeljal na mariborsko letališče, v poklicno gasilsko društvo, v Mercator center in nato še v kino. Na letališču smo si ogledali, kako poteka postopek pregledovanja potnikov in njihove prtljage. Tam smo se lahko peljali z rešilcem po letalski progi. Videli smo, kako se gasilski avto pelje po letalski stezi in z močnim curkom škropi vodo. Nato smo se odpeljali v poklicno gasilsko društvo, tam so nam pripravili kratko predstavitev o sebi in videli smo jih, kako grejo v akcijo. Ker smo bili že lačni, smo odšli na kosilo v Mercator center. Tam smo se dobro najedli in šli v Ko-losej v kino. Ogledali smo si risanko z naslovom Troli. Po vseh teh doživetjih smo se počasi vračali domov. Vesela sem, da sem gasilka. Ta izlet mi je bil zelo všeč in zanimiv, najbolj všeč mi je bilo, ko smo se vozili z rešilcem.
Lana Serdinšek, 5. c
Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič
20
Dobrodelna akcija za mariborsko zavetišče
Učiteljice in učenci prve triade smo se ob svetovnem dnevu živali, 4. oktobra, odločili, da organiziramo dobrodelno akcijo in povabimo vse, ki jim ni vseeno za zavržena in trpinčena bitja, da se nam pridružijo in pomagajo mariborskemu zavetišču za živali.
Tako smo se lotili zbiranja hrane, starih odej, brisač, peska za mačja stranišča, priboljškov, pa tudi kakšna mehka posteljica, igrača in posoda za hranjenje se je našla. Predstavnika iz mariborskega zavetišča, ki sta nas obiskala 17. oktobra, sta bila zbranega izredno vesela, saj se v zavetišču nenehno srečujejo s pomanjkanjem določenih stvari. Predstavila sta delo zavetišča in se z učenci pogovorila o odgovornem lastništvu do živali. Posebno sta poudarila pomen kastriranja in steri-liziranja muc, pa tudi psov. Učenci so povedali, da ni lepšega občutka, če veš, da si lahko pomagal, polepšal ali celo rešil življenje neki živali. V imenu vseh kosmatincev zavetišča se nam predstavniki mariborskega zavetišča za izkazano naklonjenost iskreno zahvaljujejo, prav tako pa se učiteljice zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Zavedamo se, da je odgovoren odnos do živali treba graditi že zgodaj in da smo odrasli pri tem za vzgled. Še vedno pa lahko tudi sami obiščete mariborsko zavetišče in morda razveselite katerega od njihovih varovancev, tako s sprehodom kot s posvojitvijo. Zatorej, ne odvrzite starih odej, brisač .... ampak jih raje podarite živalim.
Klara Krajgar
Ker smo se pri spoznavanju okolja učili o kmetiji, smo se v petek odpravili kar k nam domov, na našo kmetijo. Ko smo prišli na kmetijo, sta nas bila moja starša zelo vesela. Ogledali smo si vse živali, tudi mojo psičko Luno. Videli smo traktorje, sušilnico in še veliko drugih strojev.
Lara Unuk, 3. a
Ravno polje. DECEMBER 918
fetaš^JO
V petek, 21. 10. 2016, so učenci 3. razreda uro spoznavanja okolja preživeli nekoliko drugače kot običajno, saj smo se odpravili na ogled kmetije Unuk v Zg. Jablane. Gospodar Bojan nam je predstavil delo, stroje in življenje na kmetiji. Videli smo zelo veliko živali: krave, teličke, bike, pujse, kokoši, psa in muco. Gospodar nam je povedal veliko zanimivega, med drugim tudi imena nekaterih krav. Po ogledu kmetije smo se posladkali s sladkimi dobrotami. Obisk kmetije je bil zanimiv in poučen.
Katja Draškovič, razredničarka 3. a-razreda OŠ Cirkovce
V petek, 21. 10. 2016, smo se odpravili na kmetijo Unuk. Ko smo prispeli, so nam predstavili kmetijo. Najprej smo šli k pujsom, potem pa h kokošim. Potem smo šli v hlev h kravam. Ena krava je skoraj polizala mojega sošolca. Ogledali smo si še tudi stroje in traktorje. Na koncu ogleda smo se še posladkali s slaščicami. Potem smo se gospodarju in gospodarici lepo zahvalili in se odpravili nazaj proti šoli.
Tim Napast, 3. a
Komaj sem čakala petek, da gremo s sošolci na kmetijo. Na kmetiji sta nas sprejela prijazna gospa in gospod. Gospod nam je povedal, da imajo pet traktorjev in okrog 100 živali. Videli smo veliko strojev in živali. Živali, ki smo jih videli, so: biki, kokoši, krave, muce, petelin in pes.
Hana Železnik, 3. b
36. srečanje Društev mladi gasilec
Kostanjev piknik
Gasilci PGD Jablane smo v zahvalo našim najmlajšim gasilcem, ki so vse leto pridno delali in uspešno tekmovali v prid gasilskega društva, dne 22.10. organizirali kostanjev piknik. Tako smo imeli po napornem letu končno dan za sproščeno vzdušje.
PGD Jablane
KIDRIČEVO - GZ Kidričevo in OŠ Kidričevo sta skupaj z GZ Slovenije organizirali 36. srečanje Društev mladi gasilec na temo »Naš gasilski dom«. Letošnje srečanje je potekalo samo en dan, in sicer v soboto, 19. novembra. Udeležilo se ga je 34 ekip.
Tekmovalo je 18 ekip mlajših in 16 ekip starejših. Na otvoritvi je vse zbrane nagovoril Janez Mere, predsednik podravske regije, in Uroš Leskovar, predsednik MS GZS. Ker je letošnje srečanje bilo samo enodnevno, je bil tudi program spremenjen. Tako so se ekipe mlajših gasilcev pomerile v preventivnem testu in testu prve pomoči, praktičnih vajah iz prve pomoči, izbiri gasilnika, vezanju vozlov in metu torbice v začrtan krog. Ekipe starejših pa v preventivnem testu in testu prve pomoči, spajanju cevi na trojak, spoznavanju gasilskega orodja in vezanju vozlov. Ekipe so morale izdelati tudi maketo gasilskega doma. Otroci so izdelali odlične makete gasilskih domov. Izdelane so bile iz različnih materialov. Komisija je izbrala tudi tri najboljše, ki so bile nagrajene, in sicer: OŠ Belokranjskega odreda Semič 1 (mlajši), OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi (starejši) in OŠ Sečovlje (starejši). Otroci so lahko tudi poskusili streljati z zračno puško na notranjem strelišču SD Kidričevo. Na koncu je krajši kulturni program pripravila POŠ Lovrenc na Dravskem polju. Na zaključku so vse zbrane pozdravili Jošt Jakša, predsednik GZS, Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, Alenka Kutnjak, ravnateljica OŠ Kidričevo, in Franc Frangež, poveljnik GZ Kidričevo. REZULTATI: MLAJŠI
1.	OŠ LITIJA
2.	OŠ NH RAJKA HRASTNIK PŠ DOL PRI HRASTNIKU 2
3.	OŠ NH RAJKA HRASTNIK PŠ DOL PRI HRASTNIKU 1
STAREJŠI
1.	OŠ GABROVKA-DOLE
2.	OŠ MENGEŠ
3.	OŠ BLANCA
Janja Vlaj, članica MS GZS
Vse želje, ki letos se niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj čimprej izpolni se njihov obet.
SREČNO, VARNO IN ZDRAVO LETO 2017.
Gasilska zveza Kidričevo
Vabilo k polnočnicam
Gasilci PGD Jablane vam želimo prijeten božič in vas dne 24. 12. ob 22.30 vljudno vabimo, da se nam pridružite na pohodu s 130 baklami izpred gasilskega doma v Jablanah k polnočni maši.
PGD Jablane
Skupaj s pridnim gasilskim podmladkom na zaslužen izlet
Gasilska društva v naši občini se trudimo, da veliko pozornosti posvečamo našim najmlajšim članom. Ti se skozi celo leto pridno učijo gasiJskih veščin, se udeležujejo gasilskih tekmovanj, na katerih dosegajo odlične rezultate, in v svojem prostem času združujejo prijetno s koristnim. Zato smo se v PGD Apače in PGD Lovrenc na Dravskem polju odločili, da stopimo skupaj in za naš podmladek organiziramo zanimiv in poučen izlet. Skupaj z njimi smo pripravili članek in strnili njihove vtise. Vas zanima, kaj zanimivega smo izvedeli in kako smo se imeli?
V petek, 4. 11. 2016, smo se pridni mladi gasilci iz PGD Lovrenc in PGD Apače odpravili na izlet v Maribor. Najprej smo se odpeljali do letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tam nas je pričakal gospod, ki nam je razkazal letališče in nas je popeljal po poti do sedeža na letala. Najprej nam je povedal nekaj o zgodovini letališča in o pionirju letalstva Edvardu Rusjanu ter njegovem bratu Jožetu. Nato smo se ustavili pri zemeljski stevardesi, ki je dala pogumnemu Nazartu in Marijani letalsko karto za polet v Atene. Stehtala jima je tudi torbice. Povedali so nam, da prtljaga odpotuje posebej do letal po tekočem traku. Zdaj je bil pa na
vrsti še carinski in policijski pregled. Svoje torbe smo odložili v škatle, ki so potovale do rentgenske naprave, in nato sami stopili do detektorja kovin. Sedaj je bilo na vrsti čakanje na letalo. Ogledali smo si navadno in pa tudi VIP-čakalnico. Nadaljnja pot nas je vodila do »nikogaršnjega območja«. Odšli smo ven, vendar letala seveda ni bilo, saj je bil to le ogled letališča. Zunaj smo si ogledali še poklicne gasilce ter reševalce, ki delajo na letališču. Nekateri smo se tudi popeljali z reševalnim vozilom. Na tem ogledu letališča smo izvedeli veliko novega ter koristnega in prepričani smo, da nam bo še dolgo ostal v spominu. Nato smo se odpravili pogledat poklicne gasilce - »mariborsko brigado«. Gasilci so nas vljudno sprejeli in nam najprej predstavili svoje delo, kako poteka njihov dan v službi, kako dolgo traja njihov delavnik, kako so organizirani ter kako se izobražujejo. Zelo zanimiva informacija je bila ta, da si med delavnikom vzamejo čas in se družijo ter na tak način krepijo medsebojne odnose, ki so še kako pomembni pri opravljanju njihovega dela. Povedali so nam veliko novih in zanimivih stvari. Pokazali so nam tudi fotografije z intervencij, katerih jim ne manjka, saj jih letno opravijo ca. 1000. Ogledali smo si njihova vozila ter simulacijo alarmiranja. Na koncu so nam pokazali, kako se gasilec iz nadstropja spusti po drogu v garažo ter kako deluje gasilska avtolestev. Ko smo se že odpravljali na avtobus, smo zaslišali alarm, nato smo pozorno in z velikim zanimanjem spremljali, kako so se gasilci opremili in se odpravili na pravo intervencijo. Bilo je zelo zabavno in zanimivo. Po končanem obisku pri mariborskih gasilcih smo se odpravili na zasluženo kosilo in napolnili svoje želodčke. Za piko na i smo si v mariborskem Koloseju ogledali še animiran film Troli. Verjamemo, da bo dan, ki smo ga preživeli skupaj, ostal v lepem spominu tako našim otrokom kot mentorjem.
Sara Pišek in Sonja Topolovec (PGD Lovrenc na Dravskem polju) ter Lara Kozoderc in Tamara Kaučevič (PGD Apače)
*
Veliko upanja ustvarjajo majhni, pridni in Pošteni tiudie.
HVALA VAM, DA USTVARJATE UPANJE Z NAMI.
V letu. ki prihaja, vam želimo vse dobro. Naj misli ustvarjajo upanje in naj se vaše želje izpolnijo.

PGD APAČE NA DR. POUU
DU Lovrenc na ekskurziji v Ljubljani
DU Lovrenc je v petek, 30. 9. 2016, organiziralo jesenski ogled Ljubljane. Pred domom društva smo se ob pol sedmi uri zjutraj s petdesetimi udeleženci odpeljali proti Ljubljani, glavnemu mestu Republike Slovenije. Nekateri prvič, nekateri so bili že večkrat, ampak vsi z zanimanjem, ali je Ljubljana res najlepše mesto na svetu.
udeleženci ekskurzije.
Jožef Murko, organizator ekskurzije
bi koy,n if izdeJ ki«ueenc.ey.2?j a=razre.da|QŠiGi nkpxc.et
Učenci 2. a-razreda OŠ Cirkovce so si pod mentorstvom Suzane Menoni - Planinšek zamislili nove pričeske.
Ker smo imeli kar nekaj destinacij, smo se morali držati dogovora in časa obiska posamezne destinacije. Ob 9. uri smo imeli dogovorjen ogled parlamenta, ampak so nas prehiteli italijanski parlamentarci s predsednico, tako da smo morali počakati. Vendar je bilo zanimivo videti, kako policija z desetimi avti in varnostniki zapre ulico pred parlamentom in tako zagotovi varnost. Nekateri so to videli prvič. Z malo zamude nas je tako sprejela prijazna vodička in nas popeljala na ogled dvoran parlamenta. Po ogledu nas je sprejela poslanka Suzana LEP ŠIMENKO, nam pokazala prostore poslanske skupine SDS in nas pogostila z jutranjo kavo in pecivom. Po kratki obrazložitvi dela poslancev in obveznem fotografiranju smo
se poslanki gospe Suzani zahvalili in nadaljevali v Cankarjevem domu. Ravno ta dan je bil zaključek festivala za TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE. Ogledali smo si ZDUS-ov kotiček, namenjen predstavitvi dejavnosti, ki potekajo v društvih upokojencev na področju ročnih del, kulinarike in zeliščarstva. Ker je bilo še kar nekaj stojnic in različnih predstavitev o zdravstvu ter različnih kulturnih predstav, smo se na ogledu zadržali kar dobro uro. Okoli 11.45 smo se odpeljali do vznožja Ljubljanskega gradu in se z vzpenjačo povzpeli nanj. Po zelo dobro ohranjenem in slikovitem stopnišču smo se povzpeli na vrh gradu v lepo urejeno dvorano, kjer smo si ogledali virtualni prerez gradu od nastanka pa do danes. Pozneje smo se
sprehodili po dvorišču gradu ter si pogledali, kako Ljubljana zgleda od zgoraj. Ob 13. uri smo imeli kosilo v eni od restavracij na gradu. Posebnost kosila je bila gobova juha v jušnikih. Ampak zakaj? Bila je prava juha z jurčki, kot da so bili nabrani dopoldan, in to skoraj takšni, da so te gledali iz juhe, postreženi s pravkar pečenim domačim kruhom. Bili smo zadovoljni z menijem in jabolčnim štrudlom, za nameček pa smo bili pogoščeni še z vinom ali sokom. Pozdravila nas je tudi direktorica Ljubljanskega gradu, gospa Mateja VALENTAN, naše gore list. Poklepetala je z nami, se zahvalila, da smo obiskali grad, mi pa smo se ji zahvalili z domačo potico. Z vzpenjačo smo se spet spustili v Ljubljano in obiskali mestno hišo
-	občino. Sprejel nas je gospod župan Zoran JANKOVIČ z vodjo protokola gospo Tino. Po kratki obojestranski predstavitvi in kratkih pogovorih smo bili pogoščeni z različnim sadjem in pecivom. Kot se za Štajerce spodobi in jim tudi pripada, tudi z različnimi pijačami in sokom. Zahvalili smo se za sprejem. Okoli 15. ure nas je pred občino že čakala vodička gospa Karmen iz firme Turizem Ljubljana. Sprehodili smo se skozi tržnico. Ogledali smo si cerkev in šli peš preko Tromostovja na Prešernov trg. Po ogledu trga in obširni obrazložitvi nas je popeljala do lepo urejenega Kongresnega trga. Spet razlaga o tem delu Ljubljane in o samem trgu, potem smo se z vodičko sprehodili mimo Filharmonije do pristanišča ob Ljubljanici. Vkrcali smo se na ladjico in odpluli na ogled Ljubljane s pogledom z ladjice. Zanimivo je bilo videti vodni živalski svet in nabrežje Ljubljanice s celotno infrastrukturo ob njej. Po končani vožnji spet na Kongresni trg in po kratkem klepetu pozdrav Ljubljani in potem na avtobus pa domov. To pa še ni bilo dovolj, kajti tu so še bile Trojane - krofi pa WC
-	kajti potrebno se je bilo pripraviti tudi še na Žalec in obvezno na pivsko fontano. Kakšno je tam pivo, pa vam naj povedo
Noč pravljic
CIRKOV
Zjutraj sem se zbudil, se umil in šel v šolo z vsemi stvarmi, ki sem jih potreboval za noč pravljic. Ko sem prišel v šolo, sem se preobul in šel v razred, tam sem odložil stvari in se pripravil za pouk. Bil je ponedeljek, 10. 10. 2016. Takrat sem imel na urniku le pet ur, ker nimam podaljšanega bivanja. Ker je četrti razred še imel pouk, sem ostal v razredu. Že peto uro smo si pripravili stvari za spanje. Ostal sem v razredu in malo počival, nato sem šel na računalnik igrat igrice. Zunaj je deževalo, zato smo bili cel dan v šoli. Ko je četrti razred končal, sta v razred prišla še moja sošolka in sošolec ter smo skupaj igrali monopoli. Drugi so imeli zdrav življenjski slog, mi pa smo se igrali. Ko so končali, so prišli v razred. Potem smo morali v podaljšanem bivanju barvati liste. Igre so se začele ob štirih. V razredu smo iskali jajčke, ki so bile skrite, in v njih so bili lističi. Na njih so bili zapisani naslovi in odlomki zgodbic. Potem smo se iskali po zgodbicah. Fantje petega razreda smo vlekli jajčke in vsak je potegnil enega. V njih so bili pobarvani lističi. Morali smo ugotoviti, katera zgodbica je bila na tem lističu, in vsak od nas je dobil svojo ekipo. Z njo smo se morali predstaviti in pripraviti zgodbo ter narediti kostume. Ko smo se predstavili, smo šli jest. Na izbiro smo imeli različne stvari. Nato smo se vrnili v razred in se igrali. Imeli smo večerjo, kjer smo jedli kruh in klobase. Po večerji smo šli v razred in se še malo igrali. Ob osmih smo si ogledali film Sam doma 2. Spat smo šli ob enajstih. Naslednjo jutro, ko smo se vsi zbudili, smo šli na zajtrk. Ko smo se najedli, smo šli v razred in gledali film Mary Poppins. Med filmom smo šli na malico, se najedli in nato nadaljevali. Film smo gledali do enajstih dopoldan. Ko smo ga pogledali, smo si pospravili stvari. Kasneje smo imeli še matematiko in slovenščino.
Luka Pišek, 5. c
Ko sem prišel v šolo, sem odložil stvari. Pričeli smo s poukom. Tisti dan sem imel šest ur. Tudi tisti dan je na žalost deževalo in zaradi tega smo imeli vse dejavnosti v šoli. Imeli smo kosilo in malico. Jedli smo kuhane kostanje in klobase. Imeli smo igro, pri kateri smo morali poiskati jajček, v katerem je nekaj pisalo. Ko smo jih našli, smo se usedli na klopi. Poiskali smo svoje ekipe in poslušali navodila. Vsaka skupina je dobila zgodbo. Mi smo imeli zgodbo Pod medvedovim dežnikom. Odšli smo izdelovat kostume. V moji skupini so bili Gal, Enja, Vita, Neža in Marcel. Igro smo odigrali zelo dobro. Koje bilo iger konec, smo odšli v razrede. Za večerjo smo jedli kuhane kostanje in klobase. Po večerji smo odšli v razrede, tam smo se igrali balin. Odšli smo gledat film Sam doma 2. Okoli 23. ure smo odšli spat. Zjutraj smo se zbudili okoli 7.30, nato smo odšli na zajtrk. Po njem smo gledali film Mary Poppins. O njem smo morali napisati obnovo, ki mi je šla kar dobro. Nato je bilo vsega konec in po mene so prišli starši. Seveda pa smo imeli tudi pečene kostanje, ampak naslednji dan, ko je bilo sončno.	Taš Krajnc, 5. c
Ko sem se ob 7. uri zbudil, sem se že veselil Noči pravljic. Pozajtrkoval sem in se oblekel ter šel z avtom, s šolsko torbo in kovčkom v šolo. Najprej smo imeli pouk, in ko je bilo konec pouka, se je začela noč pravljic. Najprej smo razpakirali prtljago. Nato smo šli v avlo, tam so nam učiteljice povedale, kaj bomo delali. Šli smo poiskat jajčke in v vsakem je bil listek. Od tega je bilo 5 barvnih in 31 belih. V naši ekipi so bili Taš, Gal, Neža, Enja, Vita in jaz. Mi smo nastopali s pravljico Pod medvedovim dežnikom. Bili smo tretji na vrsti. Ko je bilo vsega konec, je začelo deževati. Žal si nismo mogli peči kostanjev, ampak smo si jih skuhali. Na mizi smo imeli klobase, kruh in čaj. Ko smo pojedli, smo si šli umit zobe. Zvečer smo šli v peti razred gledat film Sam doma 2. Po koncu filma smo se odpravili spat. Ta noč mi je bila zelo všeč, komaj čakam na drugo leto.
Marcel Turk, 4. c Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič
Čakali in dočakali. V petek, 28. 10. 2016, smo se otroci in njihove vzgojiteljice iz vrtca Cirkovce, skupina Tulipani, odpravili na izlet v Kidričevo. Peljali smo se z vlakom in za nekatere izmed njih je bila to prva vožnja z vlakom. Namen izleta je bil, da si ogledamo gozd jeseni. Ko smo prispeli v Kidričevo, smo se odpravili proti Spodnjim Njivercam, kjer smo že videli prve poti, ki vodijo v gozd. Po gozdni in z listjem posuti poti smo se spustili vanj in odkrivali naravo v vsej njeni lepoti. Po ogledu gozda, v katerem smo nabrali tudi nekaj plodov in listkov, smo se odpravili na igrišče, na katerem smo se še malo poigrali in seveda tudi okrepčali. Čas pa hitro beži, zato smo se morali odpraviti nazaj na postajo, kjer smo počakali vlak in se odpeljali nazaj proti vrtcu. Vrnili smo se utrujeni in malce premraženi, vendar polni pozitivnih vtisov. Kaj pa nam je ostalo v spominu? Seveda, VOŽNJA Z VLAKOM!
Vzgojiteljica Vesna Simonič
Otroci iz vrtca Cirkovce na izletu z vlakom
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
Kadetske priprave za izbor reprezentance 2016
Med 29. in 31. 10. 2016 so potekale tradicionalne kadetske priprave, na katere so prišli najboljši strelci te selekcije. Tokrat smo se zbrali v prelepem jesenskem jutru pod severnimi obronki Pohorja, ki nas je kar vabilo v svoje gozdove, obsijane s sončnimi žarki. Vendar pa smo tokrat imeli drugačne načrte.
Najprej je sledil sestanek na strelišču SD I. Pohorskega bataljona Ruše, ki je tokrat prvič gostilo te priprave. Tam smo naredili "bojni plan" za izvedbo programa priprav. Zatem smo se odpravili v hostel, ki se nahaja v mirnem zelenem okolju enega izmed najmlajših mest v Sloveniji v bližini reke Drave. Hostel nam je v času bivanja nudil prostor, kjer smo si lahko "napolnili baterije" in se primerno odpočili od naporov na strelišču. Letos so se priprav udeležili strelci iz vse Slovenije. Med njimi je bil tudi naš član Ivo Cicmanovič Zimet. Skupaj s strelci so na pripravah sodelovali tudi njihovi trenerji in predstavniki trenerskega kadra SZS, z naše strani je bil prisoten Gregor Kmetec.
Naravnost čudovito je bilo opazovati napredek strelcev v teh treh dneh pod vodstvom te izjemne ekipe trenerjev, ki je pokazala ogromno znanja o treningu strelstva in izjemen občutek za delo s perspektivnimi mladimi strelci. Pa tudi sami strelci so pokazali zavzetost, discipliniranost in resnost na treningih, po treningih pa so se znali tudi zabavati in sprostiti. Poleg tega pa so se tudi zelo radi družili med sabo.Na strelišču so dvakrat dnevno izvajali treninge, spoznavali pomen pisanja strelskih dnevnikov in analize tekme, se spoznavali s splošnim in specifičnim ogrevanjem, z razvojem specifične kondicije in ohlajanjem ter umirjanjem po tekmi in treningu. Poudarek pa je bil testiranju strelcev na sistemu Scatt in analizi meritev.
Poleg tega pa smo tako na začetku kot tudi na koncu izvedli tekmovanje, kjer so se strelci pomerili med sabo. Večeri pa tudi niso minili brez aktivnosti, saj nas je prvi večer obiskala naša odlična strelka in psihologinja Saša Marija Ratnik, ki je predavala o psihološki pripravi. Drugi večer je Martin Kolar pripravil predavanje in tudi v praksi demonstriral primer splošnega ogrevanja, vaj za ravnotežje in kondicijske priprave. Zadnji večer pa nam je popestril obisk Frančka Gorazda Tirška, dobitnika srebrne olimpijske medalje na POI v Londonu 2012 in POI v Riu 2016. Predstavil nam je svoj šport oziroma disciplino, v kateri si je letos priboril olimpijsko medaljo, svoje življenje, našim mladim strelcem pa je svetoval, na kaj vse naj bodo pozorni pri strelskem športu in kako se ga morajo lotiti.
Gregor Kmetec
Dober začetek Iva C. Zimeta
na 1. turnirju državne mladinske lige
IVO CICMANOVIČ ZIMET dosegel odlično 1. MESTO na 1. turnirju državne mladinske lige
V Ljubljani je ta vikend potekal 1. turnir 1. državne lige in državne mladinske lige. Naši člani na pištoli so dosegli ekipno 8. mesto ter posamezno 12. mesto M. Mohorko, 24. mesto J. Lamot in 29. mesto M. Petek. V državni mladinski ligi so posamezno dosegli 1. mesto IVO CICMANOVIČ ZIMET, 21. mesto Mihael Mikolič Sobotič, 31. mesto Tilen Vuk, EKIPNO pri kadetih 6. mesto pri mladincih pa sta dosegla posamezno 31. mesto Domen Širovnik in 23. mesto Žan Gojkošek.	Gregor Kmetec
Se želite preizkusiti v športu, ki od vas zahteva zbranost, preciznost in tekmovalnost, uspeh pa je odvisen samo od vas samih?
Potem vas vabimo, da se v okviru strelskega krožka udeležite predstavitve strelskega športa pod vodstvom inštruktorja športnega strelstva iz Strelskega društva Kidričevo, ki deluje že od leta 1950.
Streljanje z zračnim orožjem je šport, ki zahteva veliko samodiscipline in samokontrole. V Sloveniji imamo veliko različnih društev in klubov, ki se ukvarjajo s strelskim športom, vendar kljub temu ostaja še vedno precej nepoznan šport med otroki, mladostniki in starejšimi.
Strelski šport je primeren že za otroke od starosti 10 let naprej, zgornje omejitve starosti pa skorajda ni. Zato se nam pridružite in preizkusite, kako mirna je vaša roka. Ob uvodni predstavitvi varnega rokovanja s športnim zračnim orožjem in pripadajoče športne opreme boste namreč lahko zračno orožje tudi sami preizkusili.
Spremljal vas bo strokovno usposobljen inštruktor.
Vsak petek od 14.30 do 16.00 v športni dvorani v KIDRIČEVEM na strelišču.
KONTAKT: Gregor Kmetec, 031/392/086 sdkidric@gmail. com www. sd-kidricevo. com
Prireditev ob 10. obletnici Sosednjih
prijateljev Kidričevo
Sosednji prijatelji smo 10 let naše skupine obeležili v soboto, 22. oktobra, s kratko kulturno prireditvijo v športni dvorani v Kidričevem, ob navzočnosti članov, staršev, gostov ter obeh podžupanov občine Kidričevo.
Izmed gostov so nas najbolj presenetile Vesele polanke, ki so med samo prireditvijo neopazno in nepričakovano stopile v dvorano s pesmijo. Sosednji prijatelji Kidričevo že 10 let delujemo prostovoljno in na to smo vsekakor ponosni! Organizacijo sestavljamo zagnani mladi v upanju, da lahko vsaj malce pripomoremo k spodbujanju sovrstnikov k druženju ter jih odrinemo od socialnih omrežij, ki jih z lahkoto posrkajo vase. Ob 10. obletnici smo podelili priznanje častni član, ki ga je prejel Jani Kočevar, eden izmed ustanoviteljev skupine in zavzet akter naših dejavnosti. Podarili smo tudi jubilejna zahvalna priznanja, ki pa so jih prejeli Jana in Nika Kokol, Lara Kozoderc, Julija Kulij, Kaja Živko in Žan Semenič. Ob koncu smo izvolili tudi novo vodstvo - novega predsednika Patrika Komljenoviča, ki nas bo prav tako vodil delovno, kreativno in zagnano. Funkcijo podpredsednice nadaljuje Anja Lampret, za novega tajnika pa je bil izvoljen Aleš Kačja n. Ne moremo pa mimo zahvale, ki gre Žanu Jerenku: skupino je tako rekoč postavil na noge, ji dal temelje ter jo pognal v aktivno in uspešno delovanje. Pod njegovim vodstvom smo skovali načrte, ki so dobili svoja krila, npr.: Kino pod zvezdami, Poletni dejavni dnevi,
ki sestavljajo poletno dogajanje v naši občini ... Žan nas je vedno spodbujal in skrbno pazil, da je vse na svojem mestu ter tudi pravočasno izpeljano. Sosednji prijatelji bomo še naprej delovali zagnano z zagotovilom, da nam idej ne bo zmanjkalo. Novo vodstvo bo tako poskrbelo še za novih 10 let in več ... Upamo, da se nam pridružijo tudi novi člani, ki so nam podobni v mišljenju in si želijo medgeneraci-jskega sodelovanja. Po končani kulturni prireditvi smo se družili na kostanjevem pikniku. Verjamemo v nove skupinske podvige ter v še več kreativnih in dejavnih dogodkov.
Anja Lampret. podpredsednica Sosednjih prijateljev
V okviru literarnega natečaja, ki je v pomladnih mesecih potekal pod okriljem Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev, so lahko učenci OŠ Kidričevo izdelovali ročne lutke ali marionete slovenskih knjižnih junakov.
Kaja Muršec, sedmošolka OŠ Kidričevo, je izdelala kar dve lutki, ročno lutko Zvezdica Zaspanka in marioneto Muca Copatarica. Naloge se je lotila pod mentorstvom Lidije Horvat. Z veliko domišljije in samoiniciativnosti so tudi drugi učenci iz vse Slovenije izdelali zanimive in izvirne lutke, ki so bile 23. 11. 2016 razstavljene in predstavljene na 32. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Prireditve se je s svojo upodobitvijo lika Muce Copatarice udeležila tudi Kaja, ki je svoj obisk Cankarjevega doma opisala kot zanimivo in poučno izkušnjo ter motivacijo, da se v naslednjem letu ponovno loti unikatne izdelave katerega izmed literarnih junakov. Mentorica učenki izreka pohvalo za angažiranost in delo, ki ga je opravila iznad pričakovanega okvirja vsakdanjih šolskih obveznosti.
MM
Knjigovanje 2016
Ravno polje. DECEMBER 2016
27
Reševalci na obisku v vrtcu Cirkovce
Naravoslovni dan devetošolcev
Na zadnji, s soncem obsijan septembrski dan, smo se učenci prve triade OŠ Cirkovce odpravili na pohod po delu Haloške planinske poti. Vodja jesensko obarvanega pohoda po obronkih Haloz je bil učitelj Ivan Kojc, ki je v prostem času tudi navdušen planinec. Pot navkreber nas je iz Dolene vodila do Janškega Vrha, kjer smo si privoščili zasluženo malico in počitek. Uživali smo na toplem soncu, se sladkali, igrali ter se nadihali prijetno
Športni dan 1. triade - POHOD
svežega zraka. Spočiti in siti smo se odpravili nazaj v dolino, kjer smo si spotoma napolnili žepe s kostanji, in kaj kmalu zagledali avtobus, ki je že čakal, da nas odpelje proti šoli. Haloze so v jesenskem delu leta res vredne obiska. To lahko potrdimo vsi, ki smo polni lepih spominov doživeli ta prekrasen dan. Naše nasmejane obrazke si lahko ogledate v fotogaleriji.
Vesna Černjak
Teden otroka smo letos v vrtcu zaključili malce z zamikom. V četrtek, 13. oktobra 2016, nas je obiskal gospod Damjan Lešnik, ki opravlja zelo zanimivo delo. Po poklicu je reševalec. Otrokom je najprej nazorno opisal svoje delo. Pokazal nam je pripomočke za lažje dihanje, za zlome in zaščito glave pred dodatnimi poškodbami. Otrokom je svetoval, kaj naj naredijo, kadar se poškodujejo sami ali kdo od njihovih najbližjih. Otroci so se spomnili zelo pomembne številke 112. Spoznali so, da je delo reševalca zelo zahtevno, hkrati pa lepo, saj pomaga ljudem, rešuje življenja ljudi, ki so doživeli nesrečo ali pa hudo zboleli. Nato smo odšli ven, kjer smo si lahko od znotraj in zunaj ogledali reševalno vozilo.
Vesna Simonič, vzgojiteljica
Dne 27. 10. 2016 smo se učenci devetih razredov OŠ Kidričevo odpravili na Ptuj. Obiskali smo Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) ter si ogledali skrite rove pod gradom. Najprej smo se seznanili z dejavnostmi CIPS-a, nato pa smo reševali ankete na računalniku. Ankete so pokazale, v katerih stvareh smo lahko uspešni, kateri poklic je pravi za nas in kako do njega priti. Nato smo se odpravili do skritih rovov. Vodič nam je na zabaven način predstavil skrite kotičke rovov. Zaradi teme smo imeli svetilke. Dan je bil zabaven in poučen. Larisa Lampret, Adrijana Zelenjak in Blažka Škafar (9. a)
(novinarski krožek)
Planinski pohod
V ponedeljek, 24. 10. 2016, smo se učenci od petega do devetega razreda OŠ Kidričevo odpravili na pohod. Z nami so šli tudi nekateri stari starši v okviru projekta Simbioza giba. Ob osmih zjutraj smo se zbrali pred šolo in se odpeljali z avtobusi do Bolfenka. Od tam smo se po gozdni pešpoti odpravili naprej. Bilo je vetrovno, pot pa je bila blatna. Ko smo prehodili približno polovico poti, smo imeli malico. Med potjo smo opazili vojaški radar, umetno jezero in kapelico. Videli smo tudi kup snega. Na Pohorju je pred nekaj dnevi snežilo, od snega pa je ostal le kupček. Ko smo prispeli na cilj, smo imeli prosto. Lahko smo sedli na travo in občudovali razgled ali pa se pogovarjali. Nato smo se z avtobusi odpeljali v šolo. Pot ni bila težka in zahtevna. Bilo je zelo zanimivo in zabavno.
Lara Podgoršek in Kaj a Pal Vindiš, 6. a
Evropski dan jezikov na OŠ
Kidričevo
Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov.
Rastem s knjigo
V torek, 25. 10. 2016, smo se učenci 7. razredov v okviru projekta Rastem s knjigo odpravili na Ptujski grad, v Zgodovinski arhiv in Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Na Ptujskem gradu smo si ogledali zbirko glasbil in zbirko fevdalne stanovanjske kulture.
Kot vsako leto doslej smo ga tudi letos praznovali na OŠ Kidričevo. Na ta dan so se po vsej Evropi odvijali številni dogodki, med njimi dejavnosti za otroke, televizijske in radijske oddaje, jezikovni pouk in konference. Nacionalne oblasti in njihovi partnerji so letos imeli proste roke pri organizaciji dejavnosti in dogodkov. Po vsej Evropi se 800 milijonov Evropejcev, ki živijo v 47 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, šoii ali izven nje. Svet Evrope pa je po celi Evropi spodbujal večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. Na naši šoli so učenci pri fakultativnem pouku nemščine, izbirnem predmetu nemščina in pri pouku angleščine pod mentorstvom Deborah Krtalič, Jane Jerenec in Tomaža Klajdariča izdelali čudovite plakate, na katerih so predstavili barve, pozdrave in vprašanje: »Kako ti je ime?« v skoraj oz. vseh jezikih Evropske unije. Na spletni strani: http://edl. ecml.at/Home/tabid/1455/language/sl-SI/Default.aspx lahko najdete kviz, prevode in več informacij o evropskem dnevu jezikov.
Kaja Muršec, 7. a (novinarski krožek)
Oktober - mednarodni mesec šolskih knjižnic
V mesecu oktobru praznujemo tudi v šolskih knjižnicah. Šolske knjižnice, tako osnovnošolske kot srednješolske, so po številu najštevilčnejše. V današnjem času, ko je poplava elektronskih medijev, branje pri otrocih upada, zato je še kako pomembno, da znamo učence motivirati za branje, jim privzgojiti trajne navade do branja, učenja in uporabe knjižnic ter jih informacijsko opismeniti.
Učenci 8. a in 9. a so starše ter dedke in babice povprašali, kako so nekoč izgledale knjižnice in knjige. Dobili so naslednje odgovore:
•	V knjigah so bili včasih listi rumeni, prav tako pa je bilo na razpolago manj knjig kot danes.
•	Knjižnice so bile prostor, kamor si prišel, ko si potreboval mir.
•	Mariborska knjižnica - enota Pobrežje je bila odprta različno. Knjige si si iskal sam. Ni bilo računalniške izposoje, za izposojo so se uporabljali kartončki. Izkaznica je bila kartonasta, na roko pisana. Glede števila izposojenih izvodov ni bilo omejitve. Knjige so bile razporejene po starostnih stopnjah. Od posameznika je bilo odvisno, koliko je bral (razen obveznega
domačega branja). Bralna značka ni bila obvezna.
•	Podobno je bilo kot danes, le da so knjige iskali s pomočjo papirnatih kataložnih listkov.
•	Računalnikov in drugih elektronskih naprav ni bilo. Knjižnice so bile manjše od današnjih.
•	Potekalo je ročno iskanje knjig, ki so bile zložene po priimkih pisateljev.
•	Knjige so kupovali v trgovinah, trafikah, papirnicah ... Knjige so si tudi izmenjevali. Popularni so bili doktor romani.
•	V šoli je bilo veliko partizanskih knjig. Večino so brali knjige znanih slovenskih avtorjev.
•	Knjižne police so bile iz starih lesenih desk, knjige pa debele, le redko tanke.
•	Knjižnice so bile majhne, skromne. Imeli so rumene izkaznice in v vsaki knjigi je bil rumeni kartonček.
•	V knjižnicah so morali biti tiho. Niso imeli izkaznic, ampak kartončke, na katere so zapisali, do kdaj so lahko imeli izposojeno knjigo. Knjige niso bile tako kvalitetno narejene kot danes, saj so se hitreje uničile, če nisi pazil na njih.
•	Knjižnica je bila v zdajšnjih prostorih zgodovinske učilnice in majhna. Glavna knjižničarka je bila ga. Zlatka Podvornik.
•	Šolska knjižnica ni imela svojega prostora. Knjige so bile v zaklenjenih omarah v razredu, ki je bil največji. Vsaka knjiga je imela karton s podatki o knjigi. Izposoja je potekala enkrat tedensko.
Mentorica: Jasna Medved
Po vodenem ogledu smo se na poti do knjižnice ustavili še v Zgodovinskem arhivu. Tam nam je arhivar predstavil dejavnosti arhiva ter delo arhivarjev, nato pa smo si še v kletnih prostorih ogledali zbirko arhiva in bili navdušeni. Dan smo zaključili v Knjižnici Ivana Potrča, kje so nas seznanili z iskanjem gradiva po COBISSU, podaljševanjem in rezerviranjem gradiva ter kako naložiti različne aplikacije, povezane s knjižnico, na mobilne telefone in tablice. Nato smo se preselili v mladinski oddelek, kjer nam je knjižničarka predstavila projekt Rastem s knjigo, prebrala delček zgodbe iz knjige Kit na plaži, katero smo vsi p risotni prejeli v dar. Na koncu smo se še sami sprehodili po knjižnici in si izposodili knjige. Preživeli smo lep dopoldan, poln novega znanja in spoznanj.
Kaja Muršec, 7. a (novinarski krožek)
Ravno polje. DECEMBER 2016
29
JAZ, KRALJ MAT J4Ž
Kralj Matjaž mi je ime, Slovenija to cela ve.
V	jami dolgo sem počival, se pred vojsko skrival.
V	njej sem dolgo miroval, dolga leta spal.
A zbudil sem se poln moči, zato kar brez skrbi.
Res imam dolgo brado, a dogodkov prazno glavo. Zato povejte mi, če grad moj še stoji.
A mi nekdo je povedal, da ga dolgo že več ni. Le mobije v rokah imajo prav vsi.
Razočaran sem nad tem, telefone vzel bi vsem. Čeprav pojma nimam, kaj je mobi, zdi se, kot da škodi.
A vi zdite se solidni, zato bodite pridni. In če v tem razredu res vse štima, ravnateljica naj pokima.
Zdaj zaključil bom s tem. In ne pozabite: jaz vse vem.
Lovro Valenko, 7. b
Pesem je nastala ob zaključku projekta o kralju Matjažu, ki smo ga predstavili gospe ravnateljici. Lovro Valenko je pesnil in upodobil lik kralja Matjaža. Čestitam.
Mentorica: Sonja Lenarčič
DOMIlIJIJiKO iOTOVAIJEV FRAKCIJI
Z družino smo se odpravili na družinsko potovanje. Odšli smo na agencijo in povprašali za nasvete, kam bi potovali. Odločili smo se, da bomo potovali z vlakom. No, naše potovanje seje začelo. Pred odhodom sta nam babi Ines in dedi Miha zaželela srečno pot. Odpeljali smo se do glavnega kolodvora V Ljubljani. Pripeljal je vlak. Usedli smo se na sedež 1999. To ni bil navaden vlak, ampak čaroben. Sedeži so bili zelo posebnih oblik. Bilo je, kot bi sedel na pošastni dlani. V Franciji smo bili takoj, saj je vlak peljal s svetlobno hitrostjo. Prispeli smo v privlačen in prestižen hotel. Mati je odšla po rezervacijo za našo sobo. Ampak do nje je bilo potrebno nekako priti. Bila je v 10.324 544. nadstropju. A tako visoko dvigala niso peljala. Vodja dvigal nam je povedal za stopnice, a bilo jih je toliko, da jih nisi mogel niti prešteti. A ker smo bili posebni gostje, smo imeli to možnost, da smo se peljali z dvigoletom; to je dvigalo in letalo obenem. V njem si imel možnost naročila pijače, bil je bazen, da si se lahko kopal in celo spalnica, da si lahko spal. A bilo je slabo, ker je potoval zelo počasi. No, ko smo se vozili, se je dvigolet ustavil. Ustavili smo se sredi hotela in tako smo lahko videli celo Francijo. Imeli smo le eno možnost, to je bil skok s padalom. No, morali smo skočiti. Pristali smo na avtomobilu. Odšli smo nazaj v hotel in zabava je bila končana. Zakaj??? Čakalo nas je 999.999 999 stopnic. Končno smo prispeli. No, saj ni bilo tako težko, ker smo imeli leteče škornje številka 1. Iz naše hotelske sobe se je videla velika cerkev, ki je imela oči, nos in usta. Odšli smo si jo ogledat, a ni bilo kaj zabavno, saj je bila ravno maša. Ko smo hoteli ravno oditi, se je odvijala tekma med gospo Mici in otroki v kuhanju čajev in različnih jedi. Usedli smo se za mizo in prinesli so nam jed in čaj. Morali smo se vrniti v hotel, ker je bilo že zelo pozno. Ko smo prispeli, sem videla tatu, ki je očitno hotel ukrasti denar iz blagajne. Ker takrat ni bilo nikogar v bližini, sem vzela železno palico in BU M!! Padel je na tla. Bilo je temno in nisem vedela, kdo je. Prižgala sem svetilko in videla, da je bil lastnik hotela. Hitro sem tekla stran, kakor hitro so me nesle noge. Naslednji dan sem nameravala skočiti v bazen z našega balkona, da mi ne bi bilo treba hoditi oziroma leteti po stopnicah. Skok je bil odličen, le da sem poškropila lastnika hotela. Ta nas je hotel takoj vreči ven, še prej pa nam je rezerviral bivanje v čudovitem hotelu. Odšli smo, a to ni bil hotel, ampak navadna razpadajoča, stara kmetija. Imenovala seje Fuj, kako smrdi. Morali smo zavihati rokave in pomagati na vrtu, čeprav niso imeli lepe obrti. Komaj smo čakali, da smo šli spat. A potem je bilo ravno obratno, ker smo videli, kje bomo spali. Spali smo na seniku. Ni bilo niti Wl Fl-ja, kaj šele televizije. Zjutraj smo zavohali dim iz zagledali ogenj. Hitro smo splezali po leseni lestvi in jo popihali. Oh, koliko zabavnih stvari sem doživela v Franciji! Ko smo prišli domov, sem bila zelo vesela, saj je bilo zelo naporno. Naslednji dan sem v časopisu prebrala, da je hotel, v katerem smo stanovali, zaprt zaradi kraje. Kradel je lastnik in tudi požar na kmetiji je bil podtaknjen. Tudi za to je bil kriv on. Bila sem zelo vesela, saj se mi je zdelo prav, da sem ga udarila in poškropila.
Katarina Vidovič, 7. b
POTOVAIJE HA
IOI£Ž£I§KO
KMETIJO
Nekega dne sva se s prijateljico Ines odločili, da se odpraviva na potovanje. Ker nisva vedeli ,kam naj se odpeljeva, sva se po nasvet napotili k babi in dediju. Babi in dedi sta nekoč veliko potovala. Takoj sta nama dala idejo. Predlagala sta dopust na kakšni kmetiji, da se naučiva živeti tako, kot so živeli včasih. Takoj sva bili za to. Poslovili sva se in se odpravili domov. Odločili sva se, da se na pot na neznano kmetijo odpraviva v soboto. Vzeli sva vse potrebne stvari, jih zložili v kovčke, nato pa kot majhna otroka čakali dan odhoda. Končno je prišla sobota. Zgodaj zjutraj naju je moja mati odpeljala do kolodvora. Najprej naju je zasula z nasveti, nato pa smo se poslovili. Mati seje odpeljala domov, medve z Ines pa sva skočili na vlak in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Ko sva izstopili iz vlaka, sploh nisva vedeli, kje sva. Srečo sva imeli, da se je z motorjem proti nama peljal mlad moški. Ustavil se je. Malo strašno je izgledal, bil je podoben tatu. Prijazno se nama je nasmehnil in vprašal, kaj iščeva. Povedal je, da mu je ime Miha. Najin strah se je razblinil. Tudi midve sva se predstavili in povedali, kaj iščeva. Z motorjem naju je odpeljal do kmetije, kjer je živel tudi on. Odločili sva se, da bova nekaj dni preživeli na tej kmetiji. Iz hiše je prišla starejša gospa Mici, Mihova babi. Bila je vodja kmetije. Povedala je, da jo zelo veseli, da bova nekaj dni bivali pri njih. Povabila naju je v hišo na čaj. Pomenkovale smo se in pile čaj. Nato je prinesla skledo, v kateri je bila jed. Z užitkov sva jo z Ines pojedli. Mici nama je povedala, da je ta jed zmagala na tekmi za najboljše jedi na žlico. Povedala nama je tudi, kaj naj si v vasi ogledava. Odpravili sva se do cerkve, si jo ogledali tudi od znotraj. Napotili sva se do tržnice, kjer so ljudje prodajali izdelke različnih obrti. Odločili sva se, da bova tudi kaj kupili. Kupovanje na tržnici je prava skušnjava, takoj ko nekaj kupiš, vidiš nekaj novega, lepšega. Prava privlačnost. Odpravili sva se proti kmetiji. Mici sva srečali na vrtu, ko je prekopavala vrt, Miha pa je plezal po lestvi in nekaj popravljal. Čeprav sva vedeli, da si bova umazali roke, sva jima vseeno priskočili na pomoč. S skupnimi močmi smo okopali vrt, pokosili travo in poskrbeli za živino. Po končanem delu sva ugotovili, da redko kdaj dobiš možnost, da lahko pomagaš na kmetiji. Na kmetiji sva ostali še nekaj dni. Dopoldne sva raziskovali vas in okolico, popoldne pa pomagali Mici in Mihu. Dnevi najinega bivanja na kmetiji so se počasi iztekali. Zadnji večer smo zakurili ogenj, si pekli krompir in jabolka. Dolgo v noč smo se pogovarjali, nato pa se odpravili v postelje. Zjutraj je napočil čas najinega odhoda. Vzeli sva svoje stvari in se poslovili od Mici in Miha. Z Ines sva jima obljubili, da se še kdaj vrneva. Upam. da se takšno potovanje še kdaj ponovi.
Eva Žunkovič, 7. b
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
OBRT CAJ4
Babi in dedi imata veliko obrt čaja, ki jima zelo dobro teče. Zaposleno imata majhno Mici, iskreno Ines in gospo Gajo. A nekega dne se jima v obrti vse obrne na glavo. Stroj Miha Kiha se pokvari. K sebi privlači vse stvari, ki vsebujejo železne kovine, vse čaje pomeša in nastane čudna mešanica, vrt z zelišči oveni in motor na ubogljivi roki se pokvari. Dedi je ves zmeden, saj zna stroje zelo dobro popravljati, a v tem primeru je to nemogoče. Dedi razmišlja in razmišlja, kaj bi se lahko zgodilo, a ne more ugotoviti. Razmišlja o tem, da so imeli prste vmes škratje, vile, zobne miške ali celo miniaturni sloni, vendar ga med njegovim glasnim razmišljanjem prekine babi in mu reče: »Mislim, da vsi, ki si jih naštel, obstajajo samo v tvoji domišljiji.« Dedi se namršči in jezno pogleda babi ter reče: »Zakaj vsi mislite, da škratje, vile, zobne miške in miniaturni sloni ne obstajajo, v čem vidite smisel, da ne bi tudi v resničnem življenju živeli na našem planetu?« Spet pogleda babi, vstane s svojega stola ter odkoraka proti izhodu. Babi pogleda proti stroju in razmišlja, kaj le seje pripetilo, da se je pokvaril. Kot vse radovedne babice, tudi ta babi zavoha zadnjo možnost pred zaprtjem njune obrti, ki jima je tako dobro tekla. Babi je odšla na turistično agencijo, rezervirala letalski karti za London in se dogovorila za obisk pri gospodu Velikem Čajniku. Tako ga kličejo, ker je največji in najuspešnejši predelovalec čaja na svetu. In to ne kar nekega čaja, ampak pravega indijskega in šrilanškega. Njegove čaje strežejo po vseh kontinentih tega sveta. Babi računa, da jima bo z dedijem gospod Veliki Čajnik z veseljem priskočil na pomoč. Pred potovanjem v London pa sta morala babi in dedi v tovarni storiti najpomembnejše opravilo - najti novo začasno vodjo tovarne. Ko sta vse uredila, sta spakirala kovčke in se odpravila na pot k rešitelju gospodu Velikemu Čajniku. Mati pokojne vnukinje, ki je izgubila življenje na motorju, ju je odpeljala do letališča, kjer so se dolgo objemali in poslavljali. Babi in dedi sta končno odpotovala proti Londonu. Sredi leta se je na letalu nekaj pokvarilo in morali so zasilno pristati na dunajskem letališču. Letalo so popravljali ves dan, zato sta imela babi in dedi čas, da si ogled ata nogometno tekmo, na kateri so navijači nekulturno kurili bakle in ogenj. Po tekmi sta se raje odpravila na ogled dunajskih znamenitosti. Najprej sta si ogledala znamenito Štefanovo cerkev, v kateri je bila visoka lestev. Ta lestev je segala vse do zvonika, na katero so lahko duhovniki splezali, da bi lahko bili bližje Jezusu. Po ogledu cerkve sta si privoščila tradicionalno jed - dunajski zrezek in Sahcer torto. Ob koncu obroka so jima v dlani položili priboljšek, znamenite Mozartove kroglice. Dan je hitro minil in že je bil čas, da sta se vrnila na letališče. Letalo je v poznih večernih urah le poletelo proti Londonu. Vožnja z letalom je potekala hitreje, kot sta pričakovala. Po pristanku letala sta uredila vse formalnosti. Z letališkim avtobusom so ju odpeljali do kolodvora, kjer sta pot nadaljevala z vlakom do svojega hotela. Naslednji dan sta si najprej ogledala največje znamenitosti Londona in okolice, popoldan pa sta se z znamenitim rdečim, nadstropnim avtobusom odpeljala do gospoda podjetnika Velikega Čajnika in se dogovorila o obrti in ga prosila za pomoč. Gospod Veliki Čajnik jima je z veseljem pomagal, saj je bil vesel sodelovanja s podjetnikoma, ki prihajata iz majhne, vendar lepe države. Predlagal jima je tudi, da naj svoj čaj prodajata in reklamirata pod znamko LIVE TEA. Ko sta se vrnila domov polna novih idej in vtisov, so v tovarno končno prispeli tudi kriminalisti in pričeli s preiskavo. Ti so ugotovili, da so bili v tovarni tatovi, ki so povzročili veliko škode. Seveda so jih odkrili in kaznovali, celo leto so morali zastonj čistiti tovarno. Babi in dedi sta uvedla novosti, kot jima je svetoval gospod Veliki Čajnik. Okus čaja je bil še boljši ter prijetnejši in znova sta zablestela v svoji obrti čaja. S pomočjo reklame je prodaja čaja samo še rastla in bila še uspešnejša.
Nia Krajnc, 7. b
BESEDE IZ PETEGA A
Poiščimo vsakdanje besede! Poiščimo dolgočasne besede! Poiščimo prazne besede!
Ustvarimo nove sveže polne besede
Predpasnik prebesedimo v - predtelesnik! Omaro prebesedimo v - oblačilohran! Zemljevid prebesedimo v - državovid! Računalnik prebesedimo v - tipkalnik! Hlače prebesedimo v - nogače! Okno prebesedimo v - skozigled!
Poslušaj sedaj!
Viseča beseda predtelesnik visi pred telesom! Popravljena beseda oblačilohran hrani oblačila!
Z videčo besedo državovid vidimo države! Moderna beseda tipkalnik tipka besede in zmede!
Toplo besedo nogače oblečemo na noge! S stekleno besedo skozigled gledamo skozi zid, kjer je narisan prelep privid!
Te besede so viseče videče moderne
tople steklene
po Borisu A. Novaku - »Prebesedimo besede!« spesnili Klemen, Lara. Asja, Lukas in Lucija iz 5. A OŠ
Cirkovce, mentorica: Polona Lešnik Pesem smo poslali na Društvo slovenskih pisateljev s prošnjo, da jo posredujejo »krivcu«, da je pesem nastala. Odgovoril nam je sam avtor:
Spoštovana gospa Lešnik, drage učenke in učenca Klemen, Lara, Asja, Luka in Lucija, z Društva slovenskih pisateljev so mi poslali pesem, v kateri ste po vzoru moje pesmi 'Prebesedimo besede!" tudi sami nadvse duhovito in posrečeno prebesedili vrsto besed. Navdušen sem nad vašo jezikovno domišljijo in moram priznati, da ste PRENOVAČILI NOVAKA! Le tako naprej! Obveščam vas, da boste še več takih pesmi našli v moji zakladnici pesniških oblik "Oblike duha", kije pravkar izšla pri založbi Mladinska knjiga; v njej z lastnimi pesniškimi primeri predstavljam 220 različnih pesniških form. Še enkrat vam čestitam iz srca,
vaš Boris A.
TADEJ
V	šolo hodim, čeprav že vse znam. Raje se učim, kot pa doma čepim. Skupaj sedim z Lariso v klopi,
pa me to nič ne moti.
V	kotu ne rabimo stati,
pa tudi na grahu ne klečati. Če učiteljico razjezimo, hitro kako kazen dobimo. Če dobro oceno dobim, se veselim, če slabo, pa se grdo držim. Še vedno se rad razjočem, čeprav dostikrat tega nočem.
Tadej Čuš, 4. c Lovrenc na Dr. polju Mentorica: Andreja Emeršič
x>o<x><xx>o<x><x><x><x>o<x><x><x><^
PGD X
LOVRENC NA DR. P.
Želimo vam lepe praznike in srečno ter uspešno leto, ki prihaja.
da bi hiša trdno stala, da bi njiva dobro letino dala, da bi črede se množile, jablane težko nosile, da bi stare pesmi peli, * bili bi zdravi in veseli.
♦
Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja, vam želi
AVTOSERVIS KRNIČAR.
gštjan Unuk s.p„ Pongrce 26a, Cirkovce / 041 790 989
Samopregledovanje dojk
13. oktobra smo v prostoru X OŠ Kidričevo pripravili brezplačno predavanje v sklopu rožnatega oktobra, kije mesec boja proti raku dojke, z naslovom POZNAM SVOJE DOJKE.
Sestre klinike za ginekologijo, ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor smo to predavanje, ki ga izvajamo po celotni regiji in tudi izven nje, pripravile z namenom osveščati laično javnost, kako pomembno je samopregledovanje dojk. Vsako leto na novo zboli veliko žensk za to zahrbtno boleznijo, ki je hkrati tudi najbolj pogosta pri ženskah. V fazi zgodnjega odkrivanja je na prvem mestu zagotovo SAMOPREGLEDOVANJE, ki ga je potrebno izvajati vsak mesec od 20. leta starosti naprej. Samopregled izvajamo vsak mesec med 8. in 12. dnem menstrualnega ciklusa (šteje se od 1. dneva menstruacije), v menopavzi pa kateri koli dan. Območje samopregleda je od ključnice, pazduhe do podprsja. Dojke tipamo čvrsto (ni dovolj samo nežno drsenje) in pazimo, da res pretipamo celo območje.
Pozorni smo na vsako spremembo:
-	zatrdline,
-	barvo kože,
-	obliko dojke,
-	izcedek iz bradavice,
-	vdrtje bradavice,
- vlečenje kože.
Najprej si dojke ogledamo od spredaj pred ogledalom z rokami ob boku, nato še z rokami, dvignjenimi nad glavo. Ogled ponovimo še od strani. Začnemo pregledovati od ključnice z iztegnjenimi tremi prsti (kazalec, sredinec, prstanec) v krožnih gibih proti bradavici. Za lažje drsenje lahko uporabimo losjon ali olje. Priporočamo pregled v stoječem in ležečem položaju.
Dvignemo desno roko in položimo levo dlan na desno dojko. Z iztegnjenimi prsti s krožnimi gibi pretipamo celo dojko. Začnemo od zunaj proti bradavici. Nato se nagnemo naprej in podpremo desno dojko z desno roko. S krožnimi gibi leve roke pritiskamo na dojko. Pregledamo in pretipljemo tudi kolobar in bradavico. Desno roko priročimo. S stisnjenimi prsti leve roke pretipljemo desno pazduho, nato še z razprtimi prsti. Postopek ponovimo še leže. Desno roko položimo pod glavo, dojka tako lepše leži.
Tekst pripravila Ivica Cizer/ (medicinska sestra UKC Maribor).
V imenu Občine Kidričevo bi se iskreno zahvalila vsem trem medicinskim sestram UKC Maribor, ki so nam pripravile in predstavile to predstavitev. Iskrena hvala za vašo prostovoljnost in dobrosrčnost, ki jo izvajate za dobrobit žensk. Hkrati se zahvaljujem OŠ Kidričevo, ki nam je pripravila prostor X, da se je lahko izvedlo predavanje, ter gospe Majdi Leskovar, ki nam je pripravila majhno pogostitev, katero nam je zagotovila Občina Kidričevo.
Anja Rajher, podžupanja občine Kidričevo
Za nami je praznično lefo, v katerem smo si vzeli čas, pogledali nazaj in se s ponosom zazrli v prihodnost.
HVALA VAM, DA STE DEL NAŠE ZGODBE.
Športrič društvolNjiverce
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike ter veliko sreče,
zdravja in uspehov -v letu 2017. , . %
šola vožnje
K A M P
KIDRIČEVO
A, B in AM kategorije
GSM: 041-716-286 Email: info@kampl.si
www.kampl.si
L
Vesel Božič in Srečno Novo leto 2017
vam želi
¡É5
nVTOUCARSTVO ŽITNIK
LIČARSKA KLEPARSKA DELA
MENJAVA AVTOMOBILSKIH STEKEL, OGLEDAL, ŽAROMETOV
Starošince 37a, 2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 789 01 10,041 368 505 www.avtol¡carstvo-zltnik.s¡
FRIZERSKI SALON "GOGA"
Delovni čas: pon., tor.	14-19
sre., pet., sob. 8-12 čet. 8-12 in 14-19
gsm: 070 941 705 Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
C
V
iS
Naj bo uspešno, lahko malo grešno ... Naj bo očarljivo, iskrivo, igrivo ... Z malo bridkosti, veliko sladkosti in največ modrosti Naj bo mimo kot nebo večerno, minljivo in večno, poslovno uspešno in preprosto SREČNO. Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se veselimo še nadaljnjega sodelovanja ...
Frizerski salon "Goga"
Naprej moramo, če hočemo ali ne, in bo^bomo hodili, če ^m^^tedali naprej fcakoftfikse bomo nenetffio okirU I i nazaj.
novo leto 2017!
moško in Žensko frizerstvo anita in atri bar
na tovarniški c 28 kidričevo
• t vam voscl vesele božične praznike ter srečno, zdravo in veselja polno
lei/ VOtiljO-v i^&vt/ s<oro¿t>, vuxs IctJvLW WlCLTSÁJcCii
cUriivv, , Id/ vctA¿jo- v tfHrzvUiJr^a-
Iti/ votLLjo- v
LjiAčU/.
i^v dobro- v
\>Y ti^Oj&j&ttAV* UA\m
HWUxxs za* zcu/^xx^e^.
P čuvuuv Pob^uJo 041 5X1 ¿37
Darte <■ Daboik i p

I'M S
ije vri i odbor Njiverce

Ravno polje. DECEMBER 2016	930
Že dve leti nas je gospa Olga iz Apač prav lepo presenetila na strokovni ekskurziji gospodarstvenikov in vedno zraven prinesla polno škatlo spečenih košaric z višnjami. Seveda so košarice izginile kot za med, saj smo se z njimi vsi prav dobro posladkali. Ker je omenjeno pecivo izredno dobro in ker nam je skriven recept zaupala gospa Olga, smo se odločili, da ga delimo tudi z vami.
Masa za testo:
-	280 g ostre moke
-	200 g margarine Rama
-	80 g sladkorja v prahu
-	2 rumenjaka -1 vaniljin sladkor
Najprej naredimo maso za testo. Maso moramo dobro zgnesti in zaviti v folijo ter postaviti v hladilnik, da 1 uro počiva.
Nadev:
-	sneg dveh beljakov
-	200 g sladkorja v prahu
-	200 g mletih orehov (lahko tudi drobno sesekljane)
-	sok ene limone
Dodatno potrebujemo še višnjev kompot. Za nadev beljake z mešalcem stepemo v čvrst sneg. Med stepanjem beljakov počasi umešavamo tudi sladkor v prahu. Na koncu dodamo še mlete orehe in sok limone. Testo vzamemo iz hladilnika. Pripravimo si modelčke za pečenje košaric. Iz testa oblikujemo majhne kroglice, ki jih v dlani sploščimo ter damo v modelčke in oblikujemo košarico. Za maksimalno 0,5 cm naredimo rob košarice. Na testo v sredino damo žlico nadeva iz beljakov ter 2 ali 3 višnje iz kompota. Lahko pa najprej damo 2 ali 3 višnje in nanje žlico nadeva iz beljakov. Modelčke postavimo v pečico in spečemo. Pečemo na 180 stopinjah C tako dolgo, da testo porjavi. Gospe Olgi se iskreno zahvaljujemo za skriven recept in da se lahko vsako leto posladkamo na strokovni ekskurziji gospodarstvenikov, vam pa želimo prazničen DOBER TEK!
Anja Rajher
Delovni čas: pori. zaprto ton, čet. 7.30 -15 sreda 7 -12,16 - 21 petek 12 - 21 sobota 7 -13
FRIZ6RSKI SALON
Lidija Kores, s.p., tel: 041/ 221 686 Lovrenc na Dr. polju 35b, 2324 Lovrenc na Dr. polju
V pričakovanju, da bomo v letu 2017 še lepši, vabljeni v Frizerski salon Lidija. Z Vami že 5 LET. Srečno, zdravo in uspešno Novo leto!
_ majda.i
www.zascita-mlakar.si
majda.mmlakar@gmail.com
«f.
tvfkiiwo kviifitd^o ^¿tsč-ito
MLAKAR MAJDA S.R m mjk VefiN? fnb* vrarmm
mjfflzfiàim
iJML
zaščitn/^sredstva4
MLAKAR
Lovrenc na Dravskem polju 113, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
(piMßaÜ
(IIILillTVO ■ HT M«
sestavil: JANKO šegula
čebelarstvo (zastar.)
žemin (har)
vnetje nosne sluznice, nahoo
emajl, losč
janez drnovšek
kar nastane sprh-nenjem
3
čebeli sorodna žuželka
jek. odmev
ivana kobilca
kubanski kitarist in pevec ochoa
delovna miza. pult (nar)
pristanišče
POŽRES-NEŽI
slovenski lutkar majaron
ales valič
duhovita pripomba
frankovski vladar,
tudi lothar
okrepilo. stimulans

prebivalci
antične pokrajine lokride
trda. dausa dlaka
avto-mobilska oznaka slovenije
delavec v proizvodnji jekla
izdelava platna
duhovniki. duhovščina
jeseniška železarna
tropski kuščar
mm
posmeh, nasmešek
(star.)
kemijski element (O«)
tabornik, gozdovnik
XT
tropska kukavica
švicarski pianist
začetek
mesto v belgiji.
aat
majhna
usta usteca
tovarna
v celju
sltč;
(nar.)
streha iz skodel
različica ženskega
imena marjeta
norveška glasbena
nekdanji hrvaški poutk (1944-2007)
ouver mlakar
slovenska
video-ij metnic a
močan dotik. ■ udarec ■ PASTAR)
janez trdima
tenorist in glasbeni pedagog darian
rusko letalo
različica ženskega cmena jožefa
(p¿M@a/t
3
akacijkv
MED
v»*—*
i RAVNOPOUE
diplomatski
narodni
blokada prj igri
vzdevek grškega ladjarja onassisa
tone fornezzi
erbu
sirskih kraljev tz dinastije
8elev-—WD0Y-
podelitev, pooeuena pravica
SLOVARČEK: ANDA - švicarski pianist (Geza), ELIADES - kubanski kitarist in pevec Ochoa, ILJUŠIN - rusko letalo, MORI - italijanska igralka (Claudia), OKTROA - podelitev, podeljena pravica, TILT - blokada pri igri fliper, VAVA - nekdanji brazilski nogometaš.
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 15. 2. 2017. Sponzor nagradne križanke je Čebelarstvo Pislak Bali. Potegujete se za naslednje nagrade: 1. nagrada dva kozarca medu 900 g in Medomix 200 g, 2. nagrada: en kozarec medu in Medombc 200 g, 3. nagrada: en kozarec medu
Nagrajenci zadnje nagradne križanke so:
1.	nagrada (barvanje, striženje, frizura): Minka Drevenšek, Župečja vas 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju
2.	nagrada (striženje, frizura): Pernat Terezija. Župečja vas 33 c, 2324 Lovrenc na Dr. polju
3.	nagrada (moško striženje): Žolgar Franc, Pongrce 1, 2326 Cirkovce
4.	nagrada (ženska fen frizura): Oder Tanja. Apače 239. 2324 Lovrenc na Dr. polju
5.	nagrada (otroško striženje): Petra Hadler, Cesta v Njiverce 7, 2325 Kidričevo
REGENTA
SMINIISK'AI


KQB'J E NCTSMI N asga
5MNJSKQ


KRTOIGE
jffiUJNK'E
faiií^LdüJMi
samo 4,90 €/kg
FINGUST
MESNINE STAJERSKE Pragersko
500g samo 5€/kom
IMJ^ÍEIM]^
samo 5,78 €/kg
25% ceneje
samo 3,88 €/kg
(ZA TOPLOTNO OBDELANE JEDI, KOT SO DUNAJSKI ZREZKI,
PEČENKA...)	^
samo 3,95 €/kg
samo 2,99 €/kg
samo 4,98 €/kg
100% telečje meso ^
samo 4,95 €/kg
samo 3,48€/kg
Telečja POLISEBNA je na voljo v MESNICAH FINGUŠT ter vseh trgovinah SPAR in INTERSPAR SLOVENIJA.
Fin Gušt
TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNECJE MESNATE KOSTI ter GOVEJA OBRANA REBRA samo l,96€/kg ter SVINJSKE MESNATE KOSTI za samo 0,95€/kg. Vse za koline, vse vrste drobovine, nakockana hrbtna slanina ter umetna in naravna čreva!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN-GUŠT. Tel.: 02/80-39-150
IZ MESNIC FIN GUST VAM ŽELIMO VESEL BOZIC TER SREČNO 2017!