298 številk:«
Ljubljana, v četrtek 30. decembra 1897
XXX. leta.
Ii*iaja vsak dan aveter, izimil nedelje in praznike, ter teljt po polti prejeman za a vit ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z« jede* ■itaae 1 gld. tO kr. — Za Ljubljeno brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h po 10 ki.
na mesec, po   30 kr. aa ftetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačate se od ztiristopne petit-rraztt po 6 kr., *e Be oznanilo jedenkret tiska, po 5 kr., če ze dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m izvole franko vati   —  Rokopisi se ne vraČMJo. — Uredništvo in opravnifttvo ie na Kongresnem trgu it 12. O p ravnili vu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vae administrativne stvari.
Telefon sfrt. :* i.
Slovenci in dež. zbor goriški.
Is tjrerice, 29 decembra.
Nečuveni terorizem laitib poelaocev ja lani pri. ailii s'o venske poalance, da so izstopili is deželnega sbora. Dvotretjinska većina slovanskega prebivalstvi ista v drž zboru jednega p» slanca manj, kakor furlanska manjšina prebivalstva, a Lahi hočejo i tam jednim glasom gospodovati v dež. aborn io v dei. odbora m iakoriičajo ga proti Slovencem au ■ajbreaobairnejši način.
Toda Slovenci niso irstopili ii dei. abc ra Samo radi prtpotentnosti laških poslat cev is njih sovražnosti napram vsem alovenek m kultureim in gospodarskim zahtevam, ampak izstopili so tu di zategadelj, da pokažejo vladi svojo najpopolnejšo naaadovoljnoat s njeno politiko.
H naldini je lani izstop slovenskih poslaaceif is dež. zbora paralizoval a tem, da je pokojnega nadškofa dr. Zorna prisilil, odeleževati te deželno* anorakih aej. L«-1, s ai vlada na ta način ni mogli pomagati in zategadelj ima izstop slovenskih pc> slancev popoln efekt. Dež. zbor ni sklepčen in si mogel niti budg-itneg* provizorija odobriti.
To lekcijo je vlada pošteno zaslužila. Skoro celo leto je imela čase, da bi bila nredila ntuaoeme razmere na Goriškem, ali vse, kar je storita v tam •časa, vse izpričajo nji no veliko na spreta vo napram alovenakim aabtavam. S lako vprašanje v Gorici, katero ae vin'e že več let, 6d aedaj ni rt še no. Vlada bi je bi'a lahko čes neč resila, kakor podobni v/prašicji svoj čas v Ljubljani in s*daj v Spleta, toda stor.-la ai aičeaar, pač ps ukrenila marsikaj, kar mora razboriti tadi najmiroljubnejšega Slo-vanes.
V prvi vrati spadajo sem dogedki po držav* nozborskih volitvah. Da je vlada pri volitvah po* stopala pristransko, tega emo Slovenci že vajeni i n kar nepristranosti niti ne pričakujemo, se ni nihče čudil, da je vlada pri volitvi v vele pceestvu z veeaai sredstvi delovala pioti slovenskemu kand datu. Ali kar sa je zgodilo po volitvah, to je moralo razto got ti   vsakega,   ker  je  presegalo   vse   meje. Ii
nedrji» h demoaatrscij so vladni organi s name lom napravili atrabovite iig-ed». Uradna poročila o tistih nt a lenkestnih demon straciiab in iagiedib ao bila glavLo orožje, s katerim je oaredaja vlada zavračala Slotezce v drž. zbora, a dasi as je kmalu potem pred aođiš/em ns aeovržsn mčio dokazalo, da so bila ta nradna poročila prst raca ali cele, in to v poglavitnih tečkab popolnona neresnična in ismieljfna, ao ven dir vsi dotični oradaiki, izvzenii Rinsldinija ostali aa avojih m »stih ia de'njejo slej ko prej s vsem svojim aplivom proti eloven tkemu prebivalstvu in njega interesom.
Prav tako, kakor pri državnozborakih vol tvab in po tab volitve, h postopa vlada tadi v vseh drugi*! elnčajib in zategadelj je odpor slovenskih po-dlancev naperjen v prvi vrsti proti sistema. S «1 z ijenon siatemn se mora konec narediti, eiatema kri ličnosti, naail«tva in korupcije, in ker eo to draga «5« nt* da drseči, oprijeli so ae elovenski poslanci lajradikalnejav-gz sredstva, katero itrajo ns razpolag« nje, za čeli oziroma nadaljevali so abitinenčao politiko.
V deželah, kjer je deželni parlament Se vedno iklepčen, todi če izstopi manjšina, tam je absti Deaca dvorezen meč. toda na Goriškem praneba fsm parlamentarno delovanie, če Slovencev ni v đež. zbor, io zato nam m r-» odlečnrsf naših poslancev samo krriatiti, ne pa Škodovati. Grožnja (ficijoznib liitov, da vlada dež. zbor razpusti, nam iapooira tako malo, kakor .tn-nh'1 leskih po-ilancev, kateri izide za novo leto. Narod staji ne-rmahljivo na strani s»ejih ocslr.ncev, na-od tdr brava takt-ko poslan:ev in dokaže ti tadi pri vo lit v/ah. Slovenci ae nima t o ničesar bati in zato g!edamo brea etraba v bodočnost.
V IJvittIJttvt J, 30 decembra.
P. Stojalowski hoče kandidirati ra drž. zbor mesto umrlega Hompfscba z i < krst Lzncut-Nisko. SprČetka januvarija hoča Strjalcvvuki nastopiti kandidatno potovanje po svojem okraju, 16. Jana virja pa ae bo vrš I v Krakovu naroden shod, iz katerim  pr jasni Stojah vv-iki svoje razmerje do
socijaliatov. Stojalcwski ima mej kmeti mnogo pristašev, a sec jalieti ga ne marajo več, alasti pa si je Stcjalrvviki z znaaim apokorjsn.em ia s potovanjem v Km znatno škodoval na ugleda.
Položaj na Ogerskem. Kossu'hcva atraaka sa cepi. Djčim no Ko*utb, E0t<Hi in Komjatbv za to, da ss z obstrukcijo preneha, ao pristaši Justba aa nadaljevanje. Antisemitski časopiai poročajo, da je vlada večino Koten'hov cev pri h bi* a — pod-kopom in z raznimi ob ju bani. Tako se ja zopet pokazalo, da so Kcsentb in n ega pristaši najpro-etejši komedijaši, katerim je le sa oeebao korist, na pa za kaka načela. Navzlic tema pa ae vladi bržčaa ne pcBreČi dognati zakonske predloge do 1. jatuvarja, ker je v hadi opoziciji Že vedno Ugro-nova frakcija. Kiko bo Bledel potem cgeniks raz« mere do Avutrijp, ne ve cih'e Na^dbeni pot jena Ogerakem po zakeru izkljačen. — Gcvcri ee že tadi, da bo Bai.ffy odstopil, ter da pokliče vlada na nje* govo m» 11, j A p p o n y i j z. Ta govorica pa je milo varjetoa.
Ogerska svoboda. Kakor je bil nedavno pre povedan rumun8ki sbod, tako je prepovedala vlada tadi  prit-stni shod Srbov,  ki  bi ee mori I vrati danes.   Ramani,  Srbi in S ovaki ae opirajo poma-djarjen,u krtjevmh imen, (garata viada pa jim za branja na shod.h izraziti avoj pn t h■. Na Ogerskem je U rej ne možno povedati svoje mnenje, ako ni to mnenje tudi flad no.   Drošfvtni 2akcn js na ma-djareki zemlji brez vrednosti.   Ustavne pravice se t iko kršijo, ne da bi mcgel kdo ugovarjati. Ekse-kutivDi cdxr   ki je bi   prid 2 letoma izvoren na naio.] en ko'gr'Ba h> bu^e pritož ti pri kroni.
Srbski kralj je na d m bv. N kolaja v neki napiti u po^darj«! potrebo nastrankardie vlade. Iz tega sklepajo, da ao vesti o min atereki krizi ne-canovane. Vlada raipi^e spomladi vult^e za skupščino io nadeja ee, da dobi veČin , sicer pa se razpusti tki aku><čmH
Kiao dansko vprašanje. gOjtasatiaihe Cor> re^pondeni.* javija, da ii> >■ d*u K tajaka proti nizki najemnini Bza večae čase" Nemčiji I k- Kiao čaa v ca;em, a ei pridi loja gotovH pravice Z'jediopa
LISTEK.
Stanislav Moniuszko.
K premijeri njegove opere ,.llalkji". Poljski skladatelj Stanislav Moniuasko, čegar najbolj poznana opera »Halka" sa danea prvikrat poje na alovenskem gledaitžču, seje rodil dne 5 maja 1819 v Ubielu na posestva evojega očeta, bluu ga-barnijalnega mesta Minsk. Ko ao se njegovi roditelji I. 1827. preselili v Varšavo, je žtudoval mladi Stanislav glasbo pri dirigenta Avgaetu Fieyerja. Deset let pozneje, ko je isvrdil gimnazijske ispile, je odšel v Beroiin, kjer je nadaljeval svoje muzikalce Stadije pri ravnatelju pevske akademije, Rangea-hsgenu.
Slažbov&l je potem več let v Vilni kot za sabni uč telj glasba in organiat pri cerkvi sv. Ja-nsts. /.« ta ae je aačel baviti a kom p miranjam in pričenni s neznatnimi, priprestimi popevkami se je povzpeajal vedno vide in se mu je spopclnila oblika ter da je podal že v tej dobi nekatera prav dovršena d» Ia, kakor w'8k£6 spiewnikuw domowych" , kantati .Milr.;" i .WundynyB, cuveitaro .Bajk^", več wui*> in nabožnih peemij itd.
Kmslu pa se je It ti' todi gledališke glasbe ter oričel z dvecoa opmtaKR vJdealtf in BLotery«K
ter oapisal \eč eper: MKarmoaiol", ,N uy L) u Ki»Tot", tNiocleg v Apeninsh-, ,Ž Ita S5lafiry2a", ,Wods nidf wo«'. „Selanka", BBflt'y". hmej teh je bila ,11 alka" prvotco v dveh de>anjib. Pozneje pi jo ja razširil ns štiri dajanja in vposlal psrti-taro rsvustel's v;i varšavskih gledališč.
Ravno oa novega leta dan 1858. ee je p-ta ,H iilik h" prvikrat v Vašivi in si piiicb Ia priznavanja veeh po Rvcii p-iprosti sve*.oati in origi nilncsti. Pela se je petem v Peterhnrgu, v Pragi, v Rl.uk vi, v Krakovu, L 'ovu in v Poznano, ter nisia celo pot ca nekatera nemška gledališča v čaen, ko s« slovanska nmetnust še ni vpeštevala tako, kakor ae je začela vpošlevati v  naših doeh.
Neoavradni uspeh M niusak^vega dela napotil je ravnateljstvo varčavnkih gledal Š% da je ponudio irečuemu skiadatc-ljn ir." to kapelnika pri varšavski opFri. Se iato Isto ao jt) piessM Moniuszko s svojo rodbino v Varšavo, kje* je bil nt-kol ko let pozneje imenovan prcfeeorjem burmrnije ia kompozicije na tair oni * m koneervatorija.
Ziej gp!e  je   z C. \   razvij' h Moniuszko v h ^Iransko skladateljske  delavnost.   Is  te dob* je jtdncdfjanaka ličaa opera bPUb* (aapi^nna ob *«cnt-m   bivnnju v   Parizu),    .Hrabi-.a", „V^rbum aiobile",   „Strarv.> y  dwoca,   BParii>"   in   „B-atf." ; daljno kantati aW dma", jedno  iamej najglcbejšib
»tvorjpnj Mou.uH^kM. kaUro jo s.ačel ea v V iu , in „Soin*y Krym8kie" za IOOC io rrkester ter razaa druga dela, m* j n'imi tnii glts^a k tH«ae a".
Umrl (e Momoeko v   Varšavi  dce 4. jenija
1872.
K ;uii njegova >.••!* ao ae predstavljala z manjšim ali *eftj>m v*pehooa, najdalje pa se j<s ohranila pdeg i: ty vih na;bolšth dni ravno Dll* k;i". katere vt r J :ul tnica h- bode .-i . o. U za novega Ka dan na razn h p ljak h gle-d.lišihb, v Pragi pa ja žo 30 St pri Ju,al|eia»', tt*l a r^^etoirna opera i a odaega glei>.lšča, kar p č najbclje priča za njeno istinito isutkatno vifd ost
Prepcšča;oči strok )< no cc^no nabouia glaibe-nena poročevalcu, . nn-ui pa že ii.. .• -i reči, da je le h. a: v redno pnzade.au a in e-id&nce slove., si« ga gledališča, da neznani občioat> o polagoma z naj boljimi u .</ '.i i brata'ob narodjv slovanskih in da je pos«glo letos v pol.sto g;aebeno literaturo ter da ni štedio » r -k -v, da e opera, kolikor možao, sijajno predstavi ju 1. na na .'i  : odru.
Na obči rtvci je zdaj pokazati, da ve uvtže-vati tako prizadevaojc, tbr da ni pristupao s mo za u Sesa šegetajiči zv< ke italijanske gl-nb , argo da ve po za^Iu^ocati cediti tudi gUabece bi era slovenskih aklad.* e j- /. A.
javljajo drogi listi, da je aa poti v k;taiske lake mnogobrojno englelko in japonsko ladij v »je, tako bodo im I Nemci in Risi prav veliko dožbe. Vsekakor more postati Kiao-Čauako vpr*šaoj« pnvod prevažnim pol r/risa komplikacijam, katerih žrtva bole b'ž'ai Kitajeka.
Dopisi.
Wa len n« J j*. 23. decembra *) D >lgo snm čakal, da .Mi v. Narod" donese poročilo o koooertu slovanskega pavakega druStva, slednjič amta venderle dočakal akromea dopis.   Vrsta imen znamenitejsth obiskovalcev in sobo naštevanja točk — to je bilo vae. Z«to mi bodi še par cpaak dovoljenih. Koncert je bil pred v?e n pomemben, ker ee je v njen p r v i č v  Evropi proiivajal  D efaio?  Je D« a m". Df(f«kje priznano prvi živetih slcvun*k h glasbe nikov. Njezova dela eo znana po vsem izobr ženem svetu. Na Dunaji jih prc/vjro tadi strog. n<m ška društva, saj se umetrn-t  vender še smatra za mejnarodoo. Kdcr pozna  dunajske razmere, »š da baš msj Nemci, mej mtelrgenro, če vedno vUd* nai večje zanimanje za gliebeno umetDGst   Ako ne t rej ponndi  občinstvu  prilika,   da se nez >am z delom tako priznanega veljaka,  bilo bi got. v;i, da ne tn prilika z veseljem cdeKži vsakdo.   Ii  zat:i sa mi zdi, da je društvo napravilo naravo, da je pnrid *o koncert teko ekmnca^o   Vršil so je,  kakor kaka fsailijarna   slavarst,  orcejeoa  na p vabi pocs, na elovanske krrge dauajske, a še od t h marsiklo n* vvdel zanj.   Kaj čuca   da ee drortra ni ospjlu Ia ! Vzrok tema je baje, ker je „De-ntacoa Z g ' iz ve d-tla za koncert ttr preti njemu hojekala. K 1 k > npbvs pa imajo ti cacijonalni listi, re je jasno p k -- ..h pri dveh opernih predstavah. K-liko so hutskali in kri čsli prot> .Dalibcru" in .Onegitu', sako si rotil«, da mora dati  žaljeno neocško iju letvo dutka s»o jemo   protestu   — in   kljab  jed.'uemu, soglasnemu hujskanja vseh teh listov, ki imajo ne^roj čitate j etta za sabo, ni bilo ni najmanjega protivljenja, temveč Ia temveč,e navdušenje.   M -oi se t re< to jazen slovanskega pevskega droš v-i ni zdela opravičena.   Da bi b I koncert tako objav jeo, kakor je običajno pri drug h, dcseg»I b  pri oajr o j£em e b'sku nemškega občinstva — Slovani bi istotako došli v večjem števila — najkresnejši csp'b    Pndob.l bi slovanskemu pevskemu društva ugl-d in veljivo ne Je na Daaaja, temveč še daleč preko D maja ker bi ae o tako znamen*t^m degodaa mocaio poročati v strokovnjaških kritikah po časopisju. Slovanska umetnost bi bila slavila novo zmago — tako pa je akeraj ve zsma:eoo. Kar se [i ć&kriviio prs-č. se le težko popolnoma poravna  Nisem c^rednn šovinist, a malo več poguma bi pač ?e'e! S oranom na Da-na.u  Se vedno veljajo Koseškega besede: i\d r za ničuje ae sam, podlega je tujčevi peti.   Kouceit je bil izborno pro i eden.   Možki zbor 8m je ojačil, in mešani tbor je jeden  prvih ca Dunaju   Naš rojak g. vodja M. Hubad, doteka s svejo neumornoetjo na lepše uapabe. Čestitati se mera torej zbiru, a rodi vodji  g. Hubadu.   Od ostalih točk ja zlasti Pcereterjeva   .Ljnbica"  izredno  ugajala.   Tu ii arbske naredne pesni za mešani aber eo zslo uspe va.'a.   Glinkova arija iz .Ž t ljenje  za cara" pa je ek.'adbs. ki ne tatajaje svoje zastarelosti (snj je bila opera zložena ža leta 1336) ter orda»e le b 1; priliko v dokaz pevske virtucsncsr.i. Gič H avsčeva je e petjem, g prof. Hlavač pozneje z igro na harmo ni/i žel mnogo priznanja   „0<st Mu: k and The ater Zsitung" je objavila kritiko,  kjer piše o kon cer; u : , V istini je občudovanja vredno, kaj je tako izboren glasbenik, kakor je g. Matej Hubad, v ti ko kratke ti fasu na pravil iz t ga pevekega zbora Zijčeva in F .je rs ter jeva točka ae zd ta kr tika .glasbeno izborao izvr šaai, a vee piedtlgi". O igri prtfaeorja Hlavača na harmonija opaža: .Občudovanja vrtdoa ji njegova umetnoat registrovanja, a kitaro je dosegel oprav -orkestralne efekta". Z>lo hvali „izvrstno pesen Z\ lenakeg**, pred vsem pa  ,draž»a co harmonizacijo srbskih narodnih peanij Mokraajaea". Kakor vidite, sama bvala in priznanje, — iztzeti sta le Dvcra kon točki.   N.egov tr.o ae mu zdi .mešanica napačne eentimentalnceti in bani Ine ritmika" in izvršitev pod vro kritiko; njegov aTe D om" pa „pro fanacija cerkvene glasbe"; e kater m želi, da bi ta prva izvršitev v Evropi oatala tadi zadnja — a pii znava veaj, da je izvedba zaslužila ,ven hvalo". — Gotovo osupne slehernega  kr tika o Dh f*ka A ker se kritik sam pobaha, da je v naspretstvu z drugimi,  ,ki ee pred Drcfakcm plazijo (o trebuhu", ebsodil a« je s to frazo sam. Pri slovanskem irasnu kritika se bi pričakovali te strnpene pisave o Drcf aka. Najbrž je kritika savedla esebna strist.   Ia vaega razvidinco, kako prav imamo, da bi ta koncert v celoti bil nova zmaga Blovenike cmetncBti na Da najn in proslava a ovanskepa draštva, akn bi se bil vršil v primernem okvira. Pevovcd« g Habad ima kot muiik na Duna.u veljavno ime;   predeedoik g. dr. Marko je znass in oplivon oseba v slovanskih in nemških krrgib, — čtma torej pon'žnoet ia ne opravičena bojazen? Ako ima vodstvo đrn'tva energije dovelj, doseže, da postane slovansko pevsko drošho  nejveljavnejše  na Dunaju.   Ta smoter ni ncdcsejkljtv, in erčno želimo, da se dosežo pod re-
*) Slučajno zakasnjeno. Uredn.
danjim slovenskim vodstvom. Slovansko pevsko dhnatvo, ki zdruiaie v aebi vas slovanske narod-noati, bodi i nadalis le vaz prava elo«aaske ljubezni m vsajemeoati. A ravno v naših d .eh ka in Slo vanom odreva višja laotoražba ia val«d t-g* prao do ]h1 iftko»r-doosti a dragimi narodi, je draštvo, kot zastopništvo slovanak-i nmetaoati — poklicano, da a f«kti oviŽ4 vsa krivična ia zlobna klevetanja. Pravica je a uami, io ta vodi da amage I
Prosvcta,
Sedemnajstletna doba T,Ljublj. Zvona".
Spominšdica od prijatelja in vseletnsga narod • nika njegovega.
K iur je res, kar trd jo n>ši slovstveniki, da se ja sloveunao s'ovst«u /.a evijegn preporoda vidno m t»ko naglo razvijalo, da »• nj «^a razcvet poelej že ne more več mer t; po »toletjib, neg i po desetletjih — t-k sto je gotovo res, da tako raz dubja v razvitku našega Rlovatva — najnovejše — je ur-m-l/i .LjaDljansKi Zvon*. In sedaj ob letnem ob-atn, ko nastopa t* aIsposlovni ia znaoetfeni \,at* ža < h m-i jsci Hvoj te rer zrem tu pred eibo; celo ekiadamico krasno vezanih njegovih let n kov, ki ao drug poleg drugega postavljeni — prava uarodoa garia—dika in ponos vs»ki narodni knjižnici: je git>vo um-ntna in mikavni pr lika, da se prijatelji dima^ga ato'stva, brei katerega gojitve 8i p-aveg* r i lob b » niti misliti na moremo, oar« na to BedemaajstMn co ter jo premeri ši je-d nkrar v duhu od konci do kraj«.
S d runajsl et 1 Pravijo da niti sto let ni va liko v zvijanja celtg* naroda; toda v dmasaism h troži-cm, d»jstvovtem časa y videti, kakor bi sa b Ia ta stnr^ maksimi ad absardum dovedla. Isza leta 1848 nam *« ''.<■■ skoro vtako desetletje poheboo rszicbje naš«ga političnega, socialoega in takisto slovstvenega življenja s os:ro cb isantm zaačajem. OJ I. 1848. do 1 1858. so .Novice" veno ogle dalo vsega narodnega življenf.a; oi I. 1858 do 1. 1868. je b lo dasVwno nnŠ* žitie osredotočeno v .Ul-eniku"; od 1. 1870 do I. 1880 pa je d»jal — 18'TJiši žal' stai socialni in literarni „interrpgoum" 1871. —1875 — pravic slovetvanema raavitka Stritar z duntjskim vZ«onomM.
Pravi narodni slovstveni pokre1: ja v tesni zvezi z drugim zlas i po itiJnim ia soc'alaim napredovanjem oaredovim. L ta 1879 ao bile iz vladarjevih ast izpregovorjene beseda: .Slovanov ni smeri cb stnno pritiskati", in 1. 1881. se je preaalil ,7,v o' z Danaja v L ubijano. Dičim js dunajski tZ/cn" n .: osebaim vrlinam urednikovim skoro ra susico nmrl, se je kr^p>o razvilo v Ljubljani, v naravnem eredieču elovenakem, vrpričo izpremenjeniii razmer ne s<mo polnilno časopis;e, tamač tadi leposlovno, in zlasti „L ublj^nski Zvon* ae je mahom d »»gnil, v=a prerojen kaker F^nis. in pod praporom Jurčičevim in njegovih zvestih prhtsšav, Kersnika, Levca in Tavčarja, s* je hipoma zbralo mnogobrojno krdelo sorodnikov• kar čadii smo si tačas, di premeramo toliko čvratih peenko/ in pisateljev za razi čne panoga leposlovja. Ia dobili smo namesto Stritarjevega, zadaje leto že močno reduciranoga .Ztona", znatno povečan leposloven ia znanstven list" v tisti prtkoplj.vi obliki, ki sa je naročnikom tako omilila, da ee je večina njn še dandanea ni naveličala, ngo ie jim adi še vedao najamestnejša — pričela ae je slovstvena doba .Ljub I lanskega Zvona", ki do danaŠajega dne še ni zaključena! —
KocČno aodbo o .L;ubljaaskega Zvona" delovanju, o njegovem slovstvenem in sploh prosvetnem nplivn izrel o pozneje kdaj naai potomci. To malo zadostilo pa si eme .Ljabljanaki Z on" žs lahko sed*j tri sončiti, da se z zadovoljstvom ozre v preteklo dobo sedemnajstih let ter konštatije, da ji v teh letnikih nakopičenega toliko krasnega, delcma k^eičnaga gndiva, zaatopanih toliko deloma gem almh pesnikov, psatel;ev in mislecev, da je ža sedaj dovoljeaa trd tev, da je ime .L nbljanakega Z;ona" v najtesnejši zvezi z novim nadobudnim raa cvetom slovenskega slovstva in aploh slovenske pro • eveta. Ne le, da najdeš v vsakem iimej sedeineaj starih letnikov obilico biaerjev lepoalivne umetnosti v \e?&ni in nevezani baaed, temveč tadi imena ta zsstrpinih pišate jsv, kateril žal, že dobršsn del ni več maj Živimi, te ponle, da je bil »Ljubljsnski Z on" izza evrjega postanka tisto naravno srsdišče, v katerem bo ae kakor aolačni žarki v pališču zbirala vae naše najboljše pisateljska Bile.
(Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. decembra. — (Občinski svet) imel bode v petek, dns 31. decambra t I. ob petih popoludne v telovadnici I. mestne daške patrazrednice v Romanskega ulioah izredno sejo. Dnevni red: Predsšdstvens naznanila. Dopolnilne volitve po jadnega člena: v finančni cdsak, v šo'eki odsek, v odsek ia olepšavo mesta, v odsek ia ustanovitev mestnega godbanega zbora. Finančnega odseka poročilo o skontraciji mestne blagajnice dna 15. decembra 1.1. Stavbnega odseka:
o oddaji arhitektonako kiparakib dal sa poslopje ran-ščanaks imovine; o izvršeni popravi lesenega otrjeaja GradaKmega obrez a. F.nančnega od veka : o proi-njsk treb magittrataih ualnžbeaeev aa podporo; o predloga v ztdevi priznanja nagrade šolskemu aragi MtrtinuSve eta; o prolajeb hilne posastnios Franje RavSiharjevs v Špitalakih ulicah in hišnega posestnika Leopolda Tratnika na sv. Petra ossti o aadevi izplačila dovoljenega ji na 3*/« poaojla; o dveh prtš j^h aa podporo is potreanega zaklada; Stavbnega odaeka: v zadevi nadaorstva gradnje topni-čr«ke vojalaice; v zadevi atavbnega vodatva pri poslopji meimntks imovine. Regnlsčnega edneka poročilo: o novi ponndbi posestnika Petra Strela gletde odkupa aj<gne hiše št. 1 Pred Škofijo.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Za danaSnjo premijero opera .Halka" se usfop-nice jako dobro pro lajajo in js torej pričakovati najboljšega obiska. V listku govorimo obširneje n ek'adatelju te opere, Staoialavu Moniuazku, tn pa bodi omenjeno, da se je .H a I k a" za časa gleda« ]>ške razstave na Danaju pe'a tadi v cesarski pra-atoln-ci, in da se je takrat vsa kritika izrakla o njej jako laskavo ter jo priznala kot jedno najznamenitejših slovanskih skladb. Intendanoa ja za do-ato.no upr zoritev ta slovanske opere mno*o žrtvovala, sosebno za nove koetame, tako da bode občinstvo s preditavo lahko zadovoljna v vh tke m oziiu.
— (Ljubljanski .Sokol") priredi jutri die 31 dtfcutnnra 1897. leta v telovsda ci .Naral-nega doma" e prijaznim sodelovanjem si. „s okenskega trgovskega pevskega društva" gosp ce 1 Ki)« zelove, gg. R Iuamaaa, Janka Kersnika, Podgrajskega in si. vojake godbe o. in kr. pešpolka Lsopold II kralj Belgijcev št. 27. Silvestrov ve5er. V-iporei: 1. Titi: .Vas v gorovji", ouvertora. 2 Zinhrer: „Siežinke", VSlfiek. 3 S-tirei-ner: »L'obavna *<reča". 4 Hijlrih: .Harcegovska", zbor. 5 Z »j.-: ,V r«r na savi", faataziia. 6 „Ma-zikeličen Blagi*, komičen orizor 8 petjem, zložil in predstavlja J NoII i. 7 Rabinstein: .Azra", poje g. J. Kersnik, ni glasoviru sprnmlje gospo« I. Kaj zel ova 8. Gieimer: , An. ro-i", polka. 9 Fri-eek : sČ*tvorka po slovanskih napevih. 10. Ga*tal-don: nPrepovedana peeem", poje g. J. Kersnik, na  g|S8ovir]U  spremlja  gospic*   I Kajzelova.
11 Sjbneider:   sKjer   citeone    cveto", valček.
12 BPibalnik", komična scena za dve osebi, izvajata g. režiser Ineman in  g. Podgrajski.
13 Titi: .Slovanska ouvertura". 14. Dr B. Ioavic: .Ilirija oživljena", pnluibor 15. Kcmaak: .Veselih koračnic potpouri". 16. P.irma: .Pod svojo streho", mazurka". 17. Kapeller: .Tate, t;to". 18 Kocijančič: .Popotna pesem", zbor. 19. Kanlich: .Iz gorovja.', valček. 20. Zaje: SU boj!" zbor iz opere Zrinj8ki. 21. Bsoda : .Po telefona", polka hitra. 22 Pozdrav opolunoč i. Po polnnoCi ples. Zičatek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina: Za člene trojia, sa rodbine članov 30 kr., sa nečlene 50 kr.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo
nSlaveo") prirsai v soboto, dne 1 m«uvarja 1898. novoletno veselicov telovadnici .Narodaega doma". Iz prijaznosti sodelujejo gg.: režiser R. Inaman, Fr. Perdan in M. B e n č a n is Celje. G jdba bI c. ia kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 26. Vzpored: I. Godba: II. Akrobatske vaje. Izvaja v d*-eh oddelkih (brez orodje in z orodjem) gosp. M. Benčan ter 3 in 10 let stara brata Z|bukovšek is Cdja. III. Komični prizori. 1 .Vinska poekušnja", humori stičen prizor za moški fivetaroepev ter a spramljevanjem glaaovirja. 2 .Ljubljanski postopač", komičen polo-prizor g R Ineman. 3 Komičen dao-prizor „Nive dobe Automat" in .Tikl-Takl" s kupleti proizvajata gg R Ineman in Pr. Perdan. IV. Petje: 1. dr G. I pa vic: p Slo van na dan", zbor z baritonom, solo gA. M a I i Ć. 2 Jos. Kocijančič: .Oblačka". 2bor b tenor- in baritonsamospevom, soli: gg F. R u s, J. L u m b s r. 3. Iv. pl. Zajo: .More", sinfonična glasbena slika za moški zbor a orkestrom. Petja vodi drultvsni pevovodjs gosp. A. Sachs. Po končanem vsporsda ples. Začetek oh 8 uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osebo, trije členi jedne obitelji 1 gld. 20 kr., čč. podporni členi eo vatvpnine prosti.
— (Mali ples) priredi dns 8 januvarja 1898. pevski zbor .Glasbene Matice" v Sikolovi dvorani .Narodnega doma". Vstopnice as dobivajo v prodajalnici g. I. L o s a r j a.
— (Društvo za zgradbo vzgojevalilda ia zavetišča) Odbor efektne loterije društva za zgradbo zavetišča io vsgojevslišča v Ljubljani naznanja slavnema občinstvu, da ae bode arečkanja efektne loterije vršilo leto pozneje. I) j takrat ee bo razpečevanje še ne razprodanih  srečk nadaljevalo.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19 do 25. decembra kaže, da js bilo novorojencev 21 (=31-18 »;'„„) umrlih 20 (aa29 70 °/io), mej njimi ao umrli za jetiko 5, sa vnetjem aopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 8 (a40°/t),ii zavodov
IS (t*a 60 •/•)•   Z* infekajoznimi boleznimi je oboista, in eiosr: sa griio 1 oseba.
— (Prodava petdesetletnico cesarjevega vladanja) Z B sds ae nam ptsa: Oočmaki zaelop je v avoji seji dne 19. t. m. aoglasao ekleml, aeai dati pnbc daje Isto v proslavo petdesetletnice cesar jevege vladanja ubožoo bieo po načrtu, po katerem so treski preračanjeni na 4^00 gld.
— (.Narodna čitalnica" t Kranj i) priredi v petek, dne 31. decembra t. 1 , v avo(ib proatonb Silveatiovo veeelioo. Vrpored: 1. »Oaa me ljubi!1 Vesela igra v dveh dajanjih. 2 Prosta zabava. 3. Ples. Vatop dovoljen je droštvenikom in po njib vpeljanim nsćlenom. Zunanji goah dobro došli! Za cetek ob poln 9. mi zvečer. Vstopnina čleaom 20 kr., nečleaom 50 kr. vn os^bo
— (Odbor „Narodne čitalnice" v Kranji) p« stav 11 ae je na zadnjem ■ bcoem zboru takole: Viako Ma:di\ pradsnJnik; F. rdmaad Sajovic, pod predsedaik; I*an Valenčič, tajnik; Ctril Prc. blagajnik; dr  J-kib Žnavc, kojžaičar ; A'gnst Dru kar, Anton Štr.d f, odbornika; Alojzi) Ltvreačič, Frnv Luznar  in  Janko   Majdič,  odbornikov na mesto ki.
— (Slovensko bralno društvo v Kranj n) priredi v petek,  dne  31   decembra  1897, 1. mi ve strov večer. 1. J. pl. M.lete*: .Tamburica", koračnica;  2. V   Q.  Brož:   .Ml ca",   polka mazurka;
3 A. «' ihulka : ,8tefan»j.na gavota; 4. V. G. Brož: »Pod Dabovcsm", koračn ca udarja tamburaški abor. 5. .Zmešnjave", saLigra v jednem dejajju 6. Pol nočni govor. Po polnoči plei in prosta zabava. Začetak tjčno ob 1 ./>. uri z >o'er. Vstopoma členom 20 kr., nečleaoan 40 kr.
— (Narodna čitalnica v Novem mestn) priredi v L. mm h pi oster u rine 31. dect-mbrrf t I, Silvestrov večer. Vzporod: 1 Koocart. 1 a) F. S Vilhar: Lunica, mešan kvartet, b) K. BenJi: Seuj ska narodna pesem, m šau kvartet. 2 Batafaa, maka narodna pesen, barm<>ni*n»al A Foervter, oktet. 3. Koncertni slikar. 4 F. S. Viihar: Nezakcneka mat, bariton solo. 5. Ressig-r: Op. 25, Trio za gosli, cello, klavir. 6 A H«idnch: S rota, kvintet S samospevom za alt 7 Dr. B Ipavio: Bresi jadra, vjktet. II 1. Popolna žena Veseloigra v jednem dejanji; nemški spisal K. Gorlitz 2 Srečno novo Ifto! Gluma v jednim dejanji po 8*bski igri Koste Tr.f-koviča: Č štirim. III Ples. Začetek ob polu oami mi zvečer. Vstopnina : Za obitelj (tri osebo ali več)
4 gld., posamezni sedeži 40 kr., atojišča po 25 kr., sa dijake 15 kr.
— (Občni zbor narodne čitalnice v ^Crnomlji) iz olil je dne 23. decembra t. 1. predsednikom gospoda Frana Peterima, bbgajmkom g. Karola MU le rja, tajnikom g Bužidara Žjidaršči in odbornikom g. J.koba Doljana, g. Josipa Ablina,
£Avgusta Kunoa,  ter  ob jednem  izrekel takom ta vsled premestitve na drugo službeno mesto od išum  adom:  Roashji Ciario,   Aoi Mos in Frana StefanČiču evo|o zahvalo za njih delovanje v pro-speh čitalmčai.
— (Kmetijskega   bralnega   društva v 5t. Vida na Dolenjskem) V. obum zbor bo v ne daljo dne 9. jannvarja 1898 ob 4 uri popolndae v čitalničnih proaterih  Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov.   2  Poročilo blagajnikovo.  3   Volitev od bora 4. Volitev preglednikov računov. 5. Pcsamezni predlogi.  K mnogobrojni udeležbi vabi č. p. a. drn štvenike odbor.
— (Narodna čitalnica v Postojini) priredi dne 31. dscembr« v epod jih pre*t rib pri .ogereki kroni* Silvestrov vsčar Poleg čitalniakega pevskega zbora in domaČega ork etra nastopila bod ta tudi — kakor s* nam piše — gardist Matjok Kornjž r in beraček Aažek iz Bučke, predavajoča tugo in veselje te vojaške ia beraške elužbe, pel bode Raflin Soviski nrjoovejše k a plete ter ee bodo končno de ntonotrovaii ostanki popačene ljubezni, rodeče ea v ■Štajerski d "teh pod Ntnosom.
— (Moravsko pevsko društvo) priredi dne 2. jsnuvarjs 1898. pri .Katki" v Moravčah pevsk večer v epomin stoletnica rojatva I asa Veaela Koseškega. Vspored: 1 Pozdrav načelnikov. 2. A. Foerster: „ Pobratimi ja", moški zbor. 3. B. Ipavic: »Vojaška", moški abor. 4. Slavnostni govor. Govori g. Makao Piraat, vieokošrlec 5 ) G. Ipavic: „Savana*, dvsterospev. 6. P. H. Sattoer: .Za dem mej bojni grom", moški zbor. Prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoludna.
— (Umrl) je v Mariboru upokojeni aadučitelj Pran Koga le c v starosti 97 let. Služboval je nekaj časa v Ljutomeru, kjer je bil njegov nčeaec Fcan Miklcsicb, 25 let js služboval pri Sr. Antonu v Slov. Goricah, 25 let pa pri Sr. Križu, kjer je tičil a bo tudi nadškof« grriškega dra. Misnio.
— (Zveza slovenskih posojilnic v Celji) akeanila je na svojem včerajšnjem občnem zbern, ds ee namesti n radi i«, za katerega sms cdbor, ki to službo oddaja, določiti letno plačo do 1200 gl., ker bode po novem zakonn reviaija, katero bodo opravljal zvezi n uradnik, obligstorično; upati je, da se boda za to ugledno službo, a katero so spojeni tadi drugi dohodki, oglasilo toliko prosilcev, da bode Zvesinemu odboru mogoče iemej njih izbrati si aaJHposobnejšegs — O drugih sklep h občnega zboru poročali bodemo prihodnjič.
— (Notarsko mesto v Gornjem gradu na Štajerskem) je razpisano do 15. januvarja 1898
* (Drakoniena obsodba) V L to miš "je eo pripeljali te dni v želen neovaneja deškega podčastnika p-ed vojno sod šče. Podčtsta k je ob časa praških nemirov r -k«l zasovedoiočsmu častuku: , Ii volite z meaoj čjski govoriti I J«t razumem «am i čaiki." Vomiški aod je obsodil podčastnika radi teh tased ns lOleton ječo.
* (Tragikomična dogodbica) V neki švi carski vasi oi bm imau tapeti pristioača, katerega ho oblaati že prav dobro poanale Po*t)oač p* |in js nasvetoval. naj ma pomorijo, da »8*<>pi v leg'jo inostrancev. češ, potem bode za ved jo mi* pred n im Ta predlog je modrim vašk:m oi>ton prav uirajal, zato so tadi plačal poeto3%*u vozni* do B-lforta. Namesto da bi šel prekanjenec v Belf ;- , ja šel k so In ji v B»*el, kier je nizaeni!. da ga silijo va4ki očatje, naj vstopi v ilažbo ruje oblnvtt. V-ii č'en1 oblasti so bili radi tgi obsojeni na 30 dnij zapora ter 80 frankov g ole.
* (Skrivnostni najdenček ) V Fior«nci je oddala s temnicn 1 čjau nn a-»strta dama 16l«t-nemu gimo<aijcu 8 «tno d te, pros h p , naj piizi nanj dokler ne najde izgubliea«* denarnice D m« je odila in — ni je b Io več. V žepu jn im l otrok pisno, v katerem proai dama oiega, kateremu cdda dete, naj skrbi zanj. S*»e se njena želja ni izpolnila, kajti ubogi gimnazijec bi bil vsekakor alab redoik. P* hal te naj ienčka k policij katera je pa sedaj v zad egi, komi bi g* dala v varstvo, kajti več bogatih rodbin »-e j« že ogUsdo, da vzemo k Sf-bi o'rok- . M ia zato, ker ga obseva n kak rcmantčv« *>j.
* (Učitelji plena i so b<li na Češkem prej šoje čase, k-ko.- pnpoveiai* ,Politik", navadno črevljarji. Ob d lavnikib so d -I !■ č /• ob aede Ijah in praznik h ter čes^o tudi ob poeeleljk h pa eo se g gerNko opravljeni vrtili po parketnih tleh. Bili so ob jednem tudi učitelji .tep«ga ved«n:a", nekak poreob jem „boi tja", feate'-g« je vie po anemalo. Kdor j** botel biti u' t * I pl si, je moral znati 90 različnih p >•-■ >>»
n (Morski pei v Bladki vodi.) Ko so zidali v srednji A<z>eriki kaua-, kateri veže Tihi ocean 8 Karaibskim morjem, sap a lili ej v vulkanskem jezeru Nicari«gue Ba kopajoči inženerji ž-val, prav podobno rcotskeau pao. Tamošnji prebivalci irre ujejo tega .morskega p«a" stigcr" kh .Ijudožer". Tolmači 8e, da je bilo to jezero cekoč spojeno z morje n, a V8led volkan8iega gibanja 2ejolje ee je od morja izoliralo.
Darila i
Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani so romali cd 25. ni vemrtra d j 20 dec mor«: G. Ivan M r v»c. dekan v Cerknem iz nabralnka v iupnišćn 2 gld. 40 kr. P. i g S š na v Ljat mera se je n: br»la na idbrdj ci g 7 f« i sveta G gld. 25 kr, kat-ro je poslal g dr. A M bal č. Brezuski M berj ni po g ž i. n i k ti T Pctičoikn 2 gl 50 kr. Po g. K MiklavčiCu v Višnji Gon 2 sld 10 kr, nabrane v veseli drnžbi apri Kralju" m iborjaai sa S J.h pri Komi'ku 2 gld G Kristijan Hodvik v II. B strici svoto 9 gld. 30 kr, nabrano ■ b odkritju e ike čitalniftkaga dobretnika J ToaišiČh. Ievenaka demična podružnica v Gradca po g Fr Hrašovca 20 gld. G. A'gusr Skočir, ker. t v Gradca 5 qI za meejc decembvr Mjbrrjani v Jarenini po g F Go milpeku 5 g\i 10 kr. PoJ uŽ.ia na P.-amu od g. V. Repivca 1 gld. I? nabiralnika apri Petru" v Slov. Bistrici po gosp. m M«dvedn 1 gld. 50 kr. Moška podružnica v Ajdovščini 45 gld. Nekateri Moborjani po g. dr It, Svetini 2 gl i Gosp Ivan Sak8»r, žapnik v H ^teder*>ci 2 gld. P. družnica v Medjorjah po e. tajaika Einerju 20 gld. Ž<neka podružnica v G iric i ps g Am Drufovki 50 gld. letnine. Podrožmca v Polianah nad Škcfjo Loko po g. župniku J. R mivsu 25 gld. G. Ivan Trpin, be neficijat v Snartiun pri I. f i 1 gl. SO kr. iz nt>b ralnika. Podružnica v Skofji Liki 59 gld 50 kr. Blagajni St v o družba sv. Cirila in Metoda.
V korist družbi sv. Cirila in Metoda so Se cd no\o etmb voAči< odkupile v Kranjn naslednje gospe in gospodične: Chrobath Mariia, Druksr Marija. Fiorian Terezija, GaMn.i Marija, G obočnik A m. GloboČnik Manja, HleM Franje, Ilobad Ivana. Ja-ger Milka, Jogivic Aaa, Juftovic Franja, Keršič Marijs, K«lfer Minja, Konc T-Tezije, K iroŠec M t rija, Korun Crcibja, Klaudtr Josipina, Kraotzberger Eiiza, Krisper J )nipina, Lampe Marija, L*vrenčič Marija, Majdič Matilda, M ijdič Ivana, M.yr Ana, M*yr Marija. Mtttjc K za, MiklavčiČ Janja. Novak Antonija. Omersa Joa piaa, O nersa Ana, 0«ersa Ana, Ooiersn Ivana, Pavš!»r Helena, Pezdič Ama lija, Pire Katarina, Pire Marija, Pire Olga, Polak Marija, Prevc Albin", Pre*c Antouija. Prevc Marija, Pučnik J sipina. Pappo Josipina, Rakove Minja, Rakove Marija. Rtnt Marija, Sajovic Ivana, S^jovic Pavla, Stjovic Karla, Sajovic Anuša, Scarija Gabrijela, Sire Magdalena, Steinbauer Marija, Ravnik Leopoldina. Savaik Olga, šiva k Minja, Šavnik Mici, § frer Josipina, Štempihar Ana, gami Marija, Sumi Ana, Štntof V.ktonja, llirich Radivojka.
Od čestitanja ob novem letu bo hh sledeči udje Čitalnice v Postojini odkupili v prid Šohki kuhinji v Pistojmi iti družbi sv. Cirila in Metoda: Po 2 kroni so darovah: gg.: A. Ditricb, G. Pikel, F. Jarca, A. Kraigher;  po  1 krono: gg. M. Ster-
aiša R S-h-r O Oiisme*. L ŽnžA, L Primožih G OTiahao, I. Lil tO D v. P Arko, dr T ro L. Dtrcb, A. Vodnpivsc S. P laaoiič, P. Kraigher, Thnma dr P ftel Vi Sč M š-ber L vnč F. Kat-tm, A  K >vač  I. Burja, d-. Kotzmntt.
Zahvala I i G-adca ne nam pš^: Po o žrt-vovalonze pri£ale«nnii narodoe obirAlji gr>e.)s F h je Zabred na m''i«n k> I dv rn »o --e' f« d«nea blagajnik iavenakad. potr. sv Cir Ia m M*foda n pa-šice veledušae lar > »►» v ekpp a on sne kri 1 1 g'd., od kkterib j - mi <l iw m u u eJnik .Slovenskega Go»p i lari" a v M«nbnru 10 kron daroval. L pa i»" ren i h.a'n darojHlc«m n žrtvovali! obitelji! I)-n r se je neposredno po čeka odposlal na glavno vodstvo.
Oredništvu našega lista sta poela'a: Za družbo sv Cirila in Metoda: Pirrni-niča * užbe ev Cirla ia Ml v S ^fci ndnino za I 1897. n ia namr-ln kov pr gr>sp. Knezu in i'oi.i Matiann, skupaj 100 kron. — Gosp. V Ij-m Pni a k iuJ»ne- » Tržiča 4 O k r o n. — Skupaj 140 krna — Živeli redjljabai darovalci in n lh nas edmki ?
Knjituvnost,
— Prosvjeta  list z t /abavu zoanost i nm )• 'n m-, kat-re^a hrvaAč n •  zm<žnemu alo/enakemu rbč ns vu  pr  o n':atn ),   fOi v evnjem   1. hroju sa god. 1898  nI de£o vsobmo: H trngab*4 6 \ ii? st dr. : K novoj k dri  pjesoan. l)c■„'.''> ' Hgn: C aa kra Ij ca roman iz tir- f ik.«   prošlo t     L daojnki Lidi-elav: Za imena ftstt. M'lakov ć Jm i   Pjetaik, Per an.iera .   ,,  pjesme.   C   loma P  Loi-t: Malenkrsti. Kat lm d Jeret v R kard : Na br de. Kabač Fr Š : J 8'p Tartioi i br«at-<ka pui^ka gUzb«.   H anilov č* H   dr.: N što o našim j"-z«ri<na. L *iz w« t Enilij: Btu Ivan V tovec. L vadić Brniaair đr:  Na »oru pesma.   H .r* August dr.:  P. Lais C iloOMs. L^btdjev V. P : S lepac. preveo A. P»tra ič Slike: S.bram A  H :  N va godmn. —   Buk i vae Vlaho: K-«oovoke i Žnpke   na   poljani u  Dubrovniku. — Jo*auo*ič P :  Pnfanje o boja   — Makovski K' n at ntm: Smrt c<ra ru)kot:a I :ma grorn^ga —Ba kovač Vlabo:  Sliepac   prosjak, — L'ehs ibar A io:f Ž ikisa smrt.   — j isip Tir ini. — Frrazii: Ma loua. — Staltrert J :   Posljednji   glad ati rski boj. — Valfes L.:  Dact-«ov   eaeret  sa  Bet tricom — Pre>oz kada n San Franciscu. — Prosvjeta izbija 1. i 15.  na 4 polab.   Letna cena  s  polto 7 g<d. B'cer Bimo 6 gld.   Naročnino:  Uprava „Prosvjete" Z greb, Gnjeva olica br. 7.
— Slovenske planine v hrvat pesništva. .V'nnec" pr DSSS e 51 br. pod anglavjam , Tri sonetna vienc a". Iz potne bilježnica pnobčio F. M. (prof Marknvič?) sled'če sonete z naslovi: Oi B le P»či do Di«ja. — Kod .Alijaieva kače" (l. II.) — PerionikOf elso. — Tn začaetna plani n-r t slovenske (U s«lu M ustrani Sonet je posvečen Fr'schaofo, K idilniku Alifažu.) — K iaetdasetoj g-dišijici pn f*qsore philantt'ropa. — Suvica i Sava. (I, II., III, IV) — Bi*-loj Lubljaei. (L, II., III., IV.) — Up mena ia L ubijane.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 30. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja cesarjevo odločbo, s katero Be ljubljanski kne/oškof Jakob Mi s si a imenuje knezonadskofom goriškim.
Dunaj 30. decembra  Uradna „\Viener Zeitung"   prijavlja  že  včeraj naznanjeno lastnoročno pismo v-sarjevo, s katerim se z a ključnje 13. zasedanje drž. zbora.
Dunaj 30. decembra. V deželnem zboru dolenjeavstrijskem so Nemci provocirali razpravo o jezikovnih naredbah. Nacijonalci so predlagali, naj izreče dež. zbor, da so jezi kovne naredbe za Češko in za Moravsko nezakonite in da zahteva, naj se nemudoma pre kličejo. Dež. maršal baron Gudenus se je predlogu ustavljal, češ, da se jezikovne naredbe ne nanašajo na Dol. Avstrijsko, dež. zbor pa da se ima samo z deželnimi zadevami pehati, toda udal se je pritisku nacijonalcev in kršč. socijalistov, na kar se je predlog ne koliko predrugačen odkazal upravnemu odseku v poročanje. Ob sebi je umevno, da so se tudi pri tej priliki primerili škandalozni prizori, kakršni so v tem parlamentu vsakdanji stvar in brez katerih krščanski socijalisti ne morejo živeti.
Praga 30. decembra.    »Nar. Listy* so dobili  dopise  poljskih  poslancev Madey-skega,  ltutowskega in Lewickega, s katerimi ti odločno protestujejo proti očitanju, da skušajo obstoječo parlamentarno veČino ra/. dreti in doseči  zvezo   mej   poljskimi in nem škimi poslanci  ter pravijo,   da bodo z vsenu silami delali na to, da se utrdi zveza mej desnici pripadajočimi strankami.
Praga 3O   de^rabrn.  Tu je umrl *Isn
gospodske zbornice Hotler, bivši člen dež. zbora in od 1. 1872. rlan gospodske zbornice. Bil je jeden najzagrizenejših nasprotnikov Češkega naroda.
Budimpešta 30. decembra. Politični položaj je jako kritičen in nasprotstvo proti nagodb' čedalje večje. Mini&terski predsednik baron Banffv se je udal zahtev* hladne ve Čine in je vrersj pcpoludue odgovoril na iz javo gn fa Appoovija, ali t*ko nejasne, da z njegovim odgovorom niti vladna stranka ni zadovoljna. Govori se celo, da cdst< pi iz te stranke večje število pr slancev, in da se pridruži opoziciji, katera trdi, da je hotel BdLfTy njo in narod prevariti.
Kaneja 30. decembra. Admirali evrop shih brodovij, katera so blokirala Kreto, so sklenili, da na noben način ne pripuste, da bi se na Kreti izkrcale turške vojaške čete in da Ne takemu poskusu sitoma LStavijo, ako jim njih vlade drugače ne ukažejo.
Narodno-gospodarske stvari.
Osebni kredit po kranjski deželi.
(Spisal Ivan Lapajne.) II.
Kako dobe osebni   kredit mali kmetski posestniki?
5. Nasveti r.a prihodnjoet. (Dalje.)
Še jedno vprašanje nam ostane ; kaj je z .omejeno* in kaj z ^n^omejeno* zavezo pri naših posojilnicah? Katera je koristnejša? Katera bolj priljubljena? Iz skušii]" vemo, da, k«dar se ustanavlja v kakem kr <ju posojilnica, zahteva velik del, posebno premožnejši del udov, da se da posojilnici ffomejenatf zaveza. Ustanovitelji posojilnice jia priporočajo bolj ^neomejeno* zaveso po dobrem prevdarku, povdar-jajo njeno korist in navadno tudi zmagajo. Ako je pa posojilnica jedeokrat ustanovljena, tedaj je jed nako priljubljena in uživa isto zaupanje, ako ima jedno ali drugo zavezo. Ako se j* pa ustanovila posojilnica z omejeno zavezo, tedaj se ne more spremeniti v zadrugo z neomejeno zavezo a tem. d<i bi si dala pravila premeniti; k*jti nud^odiaee je v ta kem slučaju določilo, da mora tak predlog podpisati preje celo število tedanjih udov poe jilnic*». Tak korak ste namreč hoteli napraviti dve posojilnici na Notranjskem; kljnbu t^mu napredujete obrdve prav čvrsto tudi pri .omejeni* zavezi.
III.
Hipotekami kredit
Povedali smo že, kateri denarni zavodi na Kranjskem največ ustrezajo potrebam hi otekarnega kredita prebivalstva. Ker dajejo pr Ing hranilnice tudi nekatere posojilnice prav cen hipotek*ren kredit, tedaj zadostujejo ti zavodi v tem oziru popolnoma. Poeebno pri hranilnicah je te vrete kredit jako cen, ako le ne bi bili postranski stroški posredovalcev (notarjev, advokatov) tako veliki. Radi tega bi bilo pnć priporočati, da bi imele vetje hranilnice na deželi podorgme, ki bi atali v ozki zvezi a prebivalstvom. Ti podorgani pa naj bi bile pono-jilnice, pri njih naj bi hranilnice nalagale vetji del svoje razpoložive gotovinH, io posojilnice bi denar spečale dalje.
Dostikrat e^ pripeti, da se išče dragi hipotekami kredit v slučajih, v katerih bi ae moral zahtevati personalni kredit. To pa ee prigodi radi tega, ker notarji in advokati pri takih posojilih jako radi poaredujeio, na drugi atrani pa so pri ljudstvu ea-mem jako priljubljena posojila, od katerih jim je treba plačevati samo obresti, kakor n. pr. kranjski hranilnici, ali pa samo 1° 0 na anu tetah. Posredovalci to prijetnoet posebno r.idi povdarjajo; saj pa tudi ni v njih hrterssn, da bi nevedne prosilce pod učili O velikih inrabulncijskih atroikih iu O škodljivosti lutabuliram h dolgov za kreditno veljave) posestnika in posestva K™ pr pn* )
Narodnjake
vabimo, da se od kopijo na korist It. jakobsko-frnovake ženske podružnice SV. Cirila in Metoda za prasnlke in novo leto Od
kupne zneske vzpretema iz prijarnoetr g S Lozar na Mestnem trpu Imena dam in gospodov, ka teri se bodo odkupili, prijavila se bodo v listih.
JVaffataafaaC«ffaS odbor*
t ilirII so v IJiilkljaiii:
Duć  26   decembra:   Jera Trontl, Rožne ulic« fit. 9, mrtvoutl. — Marija 84 let, Hilšerji ve ulice 6r. M, mrtvoud.
V delelni bolnici
DnA 21 dtcemhra: Marija Virant,
Dne 2f>. decembra: Albin *Wieser, jetika. — Jožef Skoporc, nostac5, 7f> let.
Dno  '-'i   decembra:  Andrej An« vnetje ledvic.
kuharica, S8 let, Hudi.ar, zaaebnica,
delavka, R8 let, rak. ključavničar, ft a let, pljučnica, le, kajlar, It let,
Dne 2H sušica možgan.
V hiralnici: decembra:  Jožef Virfiek ,   Crevljar,  3*i let
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*3 m.
•s a	Čaa opetovanja	Stanje barometra v mm.	Temot-ratura v "C	Vetrovi	Nebo	Fldariia v mm. v 24 nrab
•29.	9. zvečer	746 4	-4 6	al. jng	megla	
30.	7. zjutraj	744 8	—{V 8	hI avzh.	megla	00
•	2. popot.	74 22	-83	ar. sever	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura   —3 6", sa 10° pod
normalom.
3^Tj.xiSL*js3rsL borza
dne 30. decembra 1897
Sknpni državni dolg v notah..... 101 gld.
Skopni državni dolg v srebru    .... 101 ,
avstrijska zlata renta....... 121 „
avstrijska kronska renta 4...... 101 „
Ogerska '.lita renta -1' „....... 121 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 t
*kvstro-ogerske bančne delnice     .... 932 ,
Kreditne delnice......... 352 ,
London vista........... 120 „
Memški drž. bankovci za 100 m.vrk ... 58 „
JO mark............ 11»
20 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci........ 45 „
C. kr. cekini........... 5 ,
Dne 29 decembra lbH7.
!•/, drJavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 1*>0 gld.
Državne arečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 188 „
iMm.iV.i reg. arečke 5"/0 po  100 gld.    .   . 128 „
Zemlj obe. avstr. 4tL% zlsti zast. listi    . 98 „
Kreditne srećke po 100 gld...... 200 „
Ljubljanske srećke......... 23 „
Rndolfove srećke po 10 gld...... 25 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 159 „
Tramway-«iru8t. velj. 170 gld. a. v.   .   . 458 ,
Papirnati rubelj.......... 1 ,
95 kr
M „
75 .
85 „
65 .
60 ,
40 l
05 „
92«/, ,
77 .
68*/, n
45 „
69 .
— kr.
78 l
40 „
85 „
so ,
25 ,
"™" m
27*/
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest o izpuhi naše preljubljt-ne, dobre hćerke, oziroma sestrice
Bratje Sokoli !
Jutri dne 31. t. m
Silvestrov večer
T7" društveni dvorani. Začetek točno ob 8. ari,
1       (Meni imajo prout vstop. "*f**
K obilni udiležbi \vn vabi odbor.
Tanno-Chinin tinktura za lase
>krepčnje in ohranjuje lasiščc in preprečuje izpadanje laa. Cena 1 steklenici ?. rnlulnim navodom ftO br.
J«'«11iim  ....i ■>:■<» O- (90—51)
iskarna M. Leustek, Ljubljana, Resljova cesta št. I
/nt'.en m.-»m-ske<::i mostu.
Velefon mt« «;« v poljubno porabo.
katera je v mladostni dohi, pn težki bolezni, danes zjutraj ob 8. uri, v božji milosti preminula.
Truplo drage pokojnica Be bode pokopalo v soboto dnč 1. j.iii'i . ,i. ja D-9"" ob 8, uri popoludne na mirodvoru v Polhova m graden.
Priporočamo ae tihi aožalosti!
Polhovi gradeč, dn6 30. decembra 18D7.
Ivan H*. Ran t   trgovec, oče. — X.eopo!«tlna Raut   mat. i    - Ivan Ran t  c in kr. nadporoč-mk, Joalp Rant. c.   in kr. poročnik, brata. — Zofija Rant, seetra. f20» 0)
Cei, kr. avstrijske jfe državne želero!ct
Izvod iz voznega reda
■•U»."»~Ta.e>eT» ođ, 1. olctotor« 18S7 O.ii....i |a I.Jnbl|aur jnž. kol. Prtca *■*•% Trkll,
Ob 12. nn 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec Fraasenfesta, Ljubno, ta* Salsthal v Aatae, Solnograd; eea Klein-Reifling v St. yr Line, na Danaj via Arnatettan. — Ok 7. nri 5 m. ajotraj oiobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd j čez Amstetten na Dunaj. - Ob 11. uri 50 m. doporadn* oaobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno. Sehv thal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne oaotmt vlak v Trbiž Heljak, Celovec, Ljnhno; čez Selzthal v Solnograd. Lan^j Oastein, Zeli ob jezern, Inomost, Bregenc, Corih, Oenevo. Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, Plzanj, Marijin« vare, Heh, F>ancove vare, Karlove vare, Prago, Lip. sko, Danaj via Amttetten. — Proga v Noru meala i« v Kočevje. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. nri f>5 ra. popoludne mešani vlak. — Ob 6. nri 30 m. zvečer me&ani vlak. — Prihod v I^|ublJaao. j. k. Proga la Trblia. Ob 5. url 52 m. zjntraj oaobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovth varov, Karlovih varov, H.'Ki, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca, Steyra, Aasaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zenBfeBte. — Ob 11. uri 20 m. dopoladtie oaobni vlak a Donata via Amarettan Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevir, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Oenav« Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend (lastama Ljubna, Celovca, Linca, Pontahla. Ob 4. ari 57 na. popola-dne OBobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer oaobni vlak z Dunaja via Amateiten, Ljubna, Beljaka, Celovea Pontabla. — fronta la N«>*ea;ai naeaaat In la Moee>v|av. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m. popoludne me&ani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer metan! vlak. — Odliod la I Jnbljnne d. k. v Knnaalb:. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 aa. zvečer. — PrlboU v/ I.Jubljamo d. k. Ia Maniolka. Ob G. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 2o m. zvečer. (962—298)f
Inteligentan
črkoNtavec
ki je alovenskeg* jezika popolnoma zmožen ter more manjfte odstavke prevajati iz nemščine na slovenščino, more dobiti trajno kondiciio. — Zglasevanja vzprejema Rudolf Moim, Dunaj, pod šfro , R. 4918'. (1993)
Poduk v angleščini.
Dama, ki je podučevala 4 leta v londonskem nčililčn, daje mladim dekletom poduk v anajleičlnl. Iabo-
ren Izgovor.
Vprašanja pod ,,Engliah Leasona ' na naslov uprav
ništva tega lista. (1978—1)
^asssssssssasssssm
Hiša je na prodaj.
Kdor /.'Ii pojaRnila, naj ee obrne na hišnega gospodarja V Kranj 1 St. 29 (pnd me-tom. (1972) ^anameaaamnnmemnmamaBnBmmmammmsmm
Pod prav ugodnim pogojem se proda ali kavcije zmožni osebi poštenega značaja na račun odda dobro upeljana
zaradi prevzetja druppga podvzetja. — Naelov pove iz prijaznosti upravnietvo „Slov. Naroda". (1991—1)
Proda S9 iz prcst9 rolce
hiša
z lepimi pront.ori, katera obsega 7 spalnih sob 8 kuhinjo in jadilno elirambo in 2 kleti
Hi^a hh naha a oh g'avni cesti v Kapucinskem pr^dm^ntju pri ŠI* o I ji Lohl in jn vrejona za trgovino kakor tudi za stanovanje. Prilična jo tadi za razne r« kodelos.
Oglaein ho jo piamono pri Ivfami < '«n;iiar| u, sedlarju v Lescah na Gorenjskem (1982—2)
^uvcrlc
s firmo
prij>or«ica
Narodna Tiskarna
v Ljubljani.
Hotel »Pri slonu".
Velika Silvestrova svečanost
kat«rega bo izvajala
godba ces. kr. pešpolka Leopold H:, kralja
Belgijcev št. 27.
• I;il»<> i^l>t-ain in ^iil>ii,voii vzpored,
Udano vabi z vel^pofltovanjein
Gr£ab. Frolich
(1981) reatauruteur.
Izdajatelj un oogovomi oreonik' Joaip Nolli.
lastnina in tek .Narudne Tiskarne*
699