CfAJ^'^ 8. SEPTEMBRA 1977 — ŠTEV. 36 — LETO XXXI — CE\\ i DINARJE ..glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske k konjice, šentjur, šmarje PRI jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Pred vami je zopet praznična številka, saj v teh dneh praznujejo občani šmar- ske in mozirske občine. Ob delovnih uspehih tudi čestitke našega uredništva. Današnja akcija NT je namenjena kruhu. ljudem in prostorom, kjer ga proda- jajo. V uredništvu nikakor nismo mogli razumeti, da se kot občani strinjamo s tak- šnim načinom ponudbe, tega osnovnega šivila, ko pa vemo in vidimo, da v drugih krajih ni tako. Koliko opozoril, koliko negodovanja, vendar nikomur nič. če smo doma hudi na otroka, ki je z umazanimi rokami prijel kruh, kako prenašamo potem opisano dogajanje. Preberite in presodite! Dogovori glede novega podlistka še niso zaključeni. Skrbimo pa za to, da bo vsaka številka NT dovolj zajetna. Sicer pa bomo veseli vaših predlogov o tem, kaj bi naj še našlo prostor na naših straneh. MILAN SENIČAR Prva prireditev v počastitev dvanajstega septembra, praznika mozirske občine, je bila po- svečena padlim borcem za svobodo. V Dol-Suhi pri Rečici so namreč v soboto, 3. tni., od- : krili spominsko obeležje trem padlim kurirjem in neznanemu borcu štirinajste divizije. 'Spomenik je sprejela v varstvo rečička mladina. Foto: M. B. PRAZNIK MOZIRSKE OBČINE PIŠE ANTON VRHOVNIK f- Razvoj je osnovni pogoj uresničevanja ciljev tako posameznika kot celotne druž- \be. To še toliko bolj velja za našo obči- , no, ki sodi po območju med večje. Za- nema kar 2,6 odstotka slovenskega pro- . siom, delež prebivalstva v občini pa zna- J ša le 0,85 odstotka slovenskega prebival- \stva. Zaradi reliefne razgibanosti je so- ^^tazmerno redko naseljena. Takšni naravni pogoji so v preteklosti narekovali predvsem razvoj kmetijstva, gozdarstva in lesno-predelovalne industri- je. v zadnjem desetletju pa so postali pomembnejši v okviru industrije še kon- !ekcija, gradbeništvo in kovinarstvo. Raz- voj pa ni bil tolikšen, da bi absorbiral naravni prirastek prebivalstva in zmanj- ^o,yije zaposlenih v kmetijstvu. Zaradi te- ffa je približno ena petina zaposlenih iz- občine, največ na območju Velenja Kamnika. Posledica teh gospodarskih razmer je Sorazmerno nizka gospodarska moč obči- ''e. Delež občine v narodnm dohodku Slovenije je znašal lani le 0,55 odstotka, ^sa ta objektivna dejstva nas otežujejo Pi'i hitrejšem gospodarskem razvoju. V 'Preteklem kot sedanjem petletnem ob- ^ohju smo si zastavili samo en poglavitni dohiteti v gospodarskem razvoju raz- ^'tejše in ob koncu tega planskega ob- ^obja doseči slovensko povprečje. Zato smo si v tem srednjeročnem ob- dobju zadali nalogo povprečno dosegati ^^tno gospodarsko rast z 11,5 odstotka, ^ievilo novih proizvodnih delovnih mest bo letno povečevalo za 170. Razvoj ne "O temeljil na ekstenzivnem zaposlovanju, ^č pa na. povečanju fizične produktivno- Z vlaganji v nove proizvodne dejav- ^^sti industrije ter terciarnega sektorja, ^orno izboljšali strukturo gospodarstva, pogoj za dosego teh ciljev človek, posvetili vso pozornost znanju z iz- popolnjevanjem ustvarjalnih kadrov, usmerjeno štipendijsko politiko, izobraže- vanjem ob delu in podobnim. Takemu gospodarskemu razvoju sledi- jo vse delovne organizacije, vendar dose- gajo različne uspehe. Z nadaljnjo speciali- zacijo pašnokosnega sistema povečujemo tržne viške kmetijskih pridelkov letno kar za 10 odstotkov. Da bi povečali sto- rilnost v kmetijstvu, smo lani ustanovili 19 strojnih in proizvodnih skupnosti. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva ima po- membno mesto Gozdno gospodarstvo Na- zarje z izgradnjo in vzdrževanjem gozdnih cest ter s soudeležbo pri investicijah. Pri- zadevamo si. da bi preko dohodkovnih odvisnosti vzpostavili vezi s predelavo in trgovino. v Gozdarstvo in lesna industrija sta se letos organizirala v okviru SOZD »STIK« s tremi delovnimi organizacijami, kolektiv »Kovinarstvo« na Ljubnem je našel svoj proizvodni program v nadaljnjem sode- lovanju z železarno Ravne, Iskra TOZD »Feriti«, je odprla novo poslovno enoto v obmejni Solčavi, Iskrina poslovna enota na Ljubnem pa se je preselila v nove pro- izvodne prostore. Gorenje, TOZD malih gospodinjskih aparatov nadaljuje z iz- gradnjo nove proizvodne hale v Nazarjah, kjer bo dobilo svoje delo okoli 150 de- lavcev. Na Ljubnem rase proizvodnja gradbenih elementov. Zaradi zagotovitve boljše preskrbe pre- bivalcev in zmanjšanja odliva kupne moči smo pristopili k izgradnji blagovnice v Mozirju in turistično trgovskega objekta v Solčavi. Razvitejša trgovina bo omo- gočala razvoj turizma in gostinstva. Ustanoviti moramo recepcijsko službo in poenotiti turistično ponudbo ter tako or- ganizirano razvijati turizem, za kar imamo naravne pogoje. ANTON VRHOVNIK PRAZNIK ŠMARSKE OBČINE PIŠE DARKO BIZJAK Živimo zelo razgibano živ- ljenje. Dan za dnem se vr- stijo številne akcije uspehi in neuspehi, zadovoljstva in razočaranja. Dan za dnem, tako^ da ob množici drobnih, bolj ali manj pomembnih podrobnosti, pogosto spre- gledamo celoto, vso veličino dejanja i?i rezultatov, ki jih v naši socialistični deželi ustvarjajo delovni ljudje, ko na podlagi dela in pravih medsebojnih odnosov gradi- jo najnaprednejšo družbo sveta. Gotovo je praznovanje ob- činskega praznika ena izmed priložnosti, da se otresemo vsakdanjega prakticizma pa tudi stalnega ponavljanja problemov, da se ozremo na- zaj in ugotovimo, do kod smo prišli po poti k ciljem, ki smo si jih zastavili in ka- tere naloge nas še čakajo. To je temeljni namen in po- men letošnjega praznovanja občinskega praznika občine Šmarje pri Jelšah, ki ga praznujemo na zgodovinske dogodke v revoluciji, ko je pred 33. leti proslavljena Bračičeva brigada skupno s kozjanskim odredom osvobo- dila Kozje. Praznovanje pa letos povezujemo tudi s Ti- tovimi jubileji, kar mu daje še poseben pomen. če skušamo z nekaj bese- dami odgovoriti na preje po- stavljeno vprašanje, kaj smo v občini dosegli in kaj nas še čaka, moramo prezreti konkretnosti, poudariti pa dve bistveni načeli in spoz- nanji, ki sta temeljna zna- čilnost dosedanjega in bodo- čega razvoja. Prvo takšno spoznanje je, da je solidarnost v naši so- cialistični družbi praktično brezmejna, kar vedno znova potrjuje uresničevanje dejan- skih socialističnih odnosov. Iz našega vidika se to doka- zuje v vseh smereh, kot na primer: financiranje odprav- ljanja posledic potresa, sku- pne porabe, pri izgradnji in modernizaciji cest in ostale infrastrukture in še marsikje drugje. Prepričani smo, da so rezultati večji ravno zato, ker se za takšen način reše- vanja problemov manj raz- vitih območij, odločajo delo- vni ljudje neposredno z ve- liko stopnjo socialistične za- vesti. Drugo spoznanje, ki je pri nas že dolgo prisotno je, da moramo storiti vse, da zbu- dimo in začnemo smotrno izkoriščati vse primerjalne prednosti našega območja, kar bi v končni fazi pome- nilo, da bomo v bodoče lah- ko pokrivali svoje potrebe sami, da se v gospodarskem smislu postavimo na noge. Ta cilj pa se nam vedno od- mika in vzroki za to so predvsem objektivni, če pri- merjamo naš srednjeročni program razvoja z doseže- nim, moramo žal ugotoviti, da mnogokje zaostajamo, ta- ko pri razširitvi in moderni- zaciji proizvodnje, pri novih gospodarskih naložbah, pri odpiranju novih delovnih mest, pri kadrovski krepitvi in drugod, kar pomeni, da kljub ugodni družbeni klimi in vsem ukrepom republike Slovenije, zaostajamo. če obe temeljni vprašanji strnemo, se nam ponuja za- ključek, da smo veliko sto- rili pri ustvarjanju boljših življenjskih in delovnih po- gojev občanov, da pa smo premalo uspeli pri ustvarja- nju lastnih sredstev, za pok- rivanje teh potreb. Odgovor o naših bodočih nalogah in usmeritvi je tako na dlani. Mislimo, da bomo poslej ob taki usmeritvi ta- ko kot letos, vsako leto ob prazniku znova seštevali re- zultate in da bo v bodoče pot gospodarske rasti šla še hitreje navzgor. To si ob prazniku tudi najbolj že- limo. ceue:grbi oinsske skm>šč:-'.9 je na svoji prvi seji po poletnih počitnicah v celoti sprejel predlog posebne komisije za podelitev Celjskega gr- ba Prizaianja občine Celje za letošnje leto. CELJSKI GRB prejmejo: Ciril Debeljak ob 30-letni- oi izjemno aktivnega delo- vanja v alpinističnem od- seku planinskega društva Celje, Bernard Krivec za uspešna prizadevanja in reševanje problemov go- spodarstva, predvsem trgo- vine v celjskem in širšem prostoru, IVUadinski pevski festival za pomemben de- lež pri kulturnem poslan- stvu in afirmaciji Celja v jugosaovanskem in sve- to^Tiem kultiuiiem prosto- ru, Kulturno umetniško društvo »Zarja« Trnovlje za uspehe na kulturnem področju. Vrtnarska šola Celje ob SO-letnica obstoja in za vzgojo kadrov ter železničarski rokometni klub Celje za dosežene športne uspehe. PRIZNANJE OBČINE CELJE prejmejo: Ekipa strelske družine Cejle za uspehe v strelskem športu, Janko Vagner kot nekda- nji odličen športnik in športni organizator, Mir- ko Presinger za delo na športnem področju, Anton Nunčič za ustvarjalno delo na področju Zveze gluliih v Celju, Karel Jug za us- pešno delo na področju vzgoje in izobraževanja, Vojko Simončič za izredno aktivno delo na družbeno- poditičnem področju ter Magda lirh in Janja Ma- rine za izjemne tekmovl- ne dosežke v kegljanju. Poleg tega bo izvršni svet podeUl Priznanje ob. čine Celje petim doktor- jem znanosti, ki so prido- bili ta akademski naslov po januarju 1974. leta. Pri25nanje sprejmejo: dr. Daniel Melavec, dr. Alojz Šturbej dr. Janeiz Kraše- vec, dr. Ivan Stopar in dr. Terezija Krk. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ franc leskosek-luka na obmejnih kmetijah Ob letošnjem slavju to- varne Gorenje, ki ima svoj TOZD tudi v Muti na Ko- roškem, je član sveta fe- deracije Franc Le&košek Luka, generali polkovnik v rezervi, s predstavniki ve- lenjske občine obiskal več obmejnih gorskih kmetij in to v kraju Mlake na vi- šiiii lOOO metrov. Ob tej priložnosti so obmejni gorski kmetje tovarišu Le- skošku povedaJi o dose- danjem razvoju njihovih kmetij, spregovorili pa so tudi o možnosti nadaljnje- ga razvoja. Tu gre pred- vsem za večje število pre- potrebnih kmetijskih stro- jev za lažje in hitrejše opravljanje kmetij, za iz- boljšavo cestnega omrežja in seveda gradnjo prosto- rov, kjer je možno uskla- diščiti večje zaloge hrane za primer morebitnega vojnega stanja. Vsi vemo, da so prav gorske kmetije v vojnem stanju oddigrale pomem- bno vlogo. Po vojni so ne- katere teh kmetij začele propadati, kajti starejši ljudje so pomrli, mladi od- hajali v dolino: Zaradi iz- rednega pomena, ki ga imajo gorske kmetije, še posebej pa obmejne, v zad- njem času bolj skrbijo za to, da te kmetije ne bi propadle, -ampak se mora- jo posptešeno razvijati v našem skupnem interesu. SZDL CELJE Z DOSEDANJO AKCIJO ŠE NEZADOVOLJNI Ko so na ponedeljkovi seji predsedstva Občinske konfe- rence Socialistične ziveze v Celju govorili o nekaterih aktualnih nalogah pri uresni- čevanju zakona o združenem delu ter ocenili dosedanjo aktivnost, so opozorili na ce- lo vrsto vprašanj oziroma problemov. Eno izmed osnov- nih vprašanj, ki so se javlja- la na seji, je bilo, v koliki mori se v posameznih sredi- nah dejansko spreminja druž- benoekonomski položaj de- lavca. O -tem bo treba v vsa- ki temeljni in drugi organi- zaciji združenega dela napra- viti posebno analizo. Vse preveč je bilo v dosedanjem izvajanju Zakona čutiti sek- torsko področje dela. Prema- lo smo se obnašali, kot da je Zakon resnična bitka za ekonomsko, družbeno in po- litično stabilizacijo. Do sedaj je bilo 05>ažati, da je bila določena aktivnost uresniče- vanja zakona o združenem delu le v okviru p>osame23Kih temeljnih m drugih organiza- cij združenega dela. Zanimi- vo bi bilo izvedeti, koliko de- lavec dejansko obvlada vse tokove družbenega in politič- nega življenja. Navsezadnje je treiba gledati širše področ- je od občine in naprej. Ob vsem tem seveda ne gre po- zabi'ti na nadaljnje uveljav- Ijanje dohodkovnih odnosov, 2xiruževanje dela in sredstev ter vso pozornost namenjati urejanju odnosov med tozdi in delovno skupnostjo skup- nih služb. Seveda je nalog še cela vrsta. Mislimo na vzpod- bujanje procesov na relaciji proizvodnja — tirg, svobodno menjavo dela, pripraAriti pa bo treba še poročilo o ures- ničevanju zakona o združe- nem delu v družbenih dejav- nostih. Pri uresničevanju za- kona bo moral odigrati vlogo tudi Klub samoupravljalcev, ki bi lahko pripravil nekaj razprav, na katerih bi teoret- sko razjasnili dileme, ki se še pojavljajo pri uresničcotekajo priprave na združitev s tekstilno tovarno Prebold... Kakorkoli že, formalno pravni akti bodo morali biti urejeni do konca leta. Po- trebnih bo precej naporov, da bodo zares kvalitetni, jja bo v njih čui-itd, to kar pred- videva zakon o združenem delu. Sikratka, biti bodo mo- rali življenjski- časa pa ni veliko. JANEZ VEDENIK MOZIRJE PRAZNUJE v ZVEZI KOMUNISTOV VSE VEG DELAVCEV IN MLADIH Praznovanje letošnjega praznika občine Mozirje je vtkano v celoto političnih manifestacij jubilejnega leta, v katerem praznujemo 40. let- nico ustanovitve KPS, 40. let- nico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegov 85. rojstni dan. V spomin na te pomembne dogodke se je od pomladi odvijala bogata ak- tivnost z vrsto lepih prire- ditev. Zaključek teh prire- ditev bo ob pi-aznovanju ob- činskega praznika. Praznova- nje pa nima samo manifesta- tiven značaj. V tem letu se odvija bogata politična ak- tivnost v vseh temeljnih or- ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Ne- dvomno je v ospredju bitka za spreminjanje družbeno- ekonomskega položaja delav- ca v združenem delu, bitka za vsebinsko uresničitev za- kona o združenem delu. Pri tem je bilo že marsikaj stor- jenega, čakajo pa nas še ve- like naloge, da bodo pone- kod formalne spremembe do- bile tudi pravo vsebino. V uresničevanju te pomem.bne naloge smo v ob&ni združi- li vse sile, dosegu dobro ak- cijsko povezanost vseh druž- benopolitičnih organizacij. Koordinirano delo daje bolj- še rezultate, ker smo bolje prisotni v vseh samouprav- nih sredinah. Okrepljena politična akcija subjektivnih sdl je pomem- ben dejavnik nadaljnjega raz- voja in utrjevanja družbeno- političnih organizacij. Tako tudi v tem letu, kot že ne- kaj let nazaj, beležimo rast organizacije Zveze komimi- stov v vseh sredinah. V zve- zo komimistov vstopa čeda- Ije več delavcev in mladih ljudi. Ustanavljajo se nove orgrnizacije predvsem v sre- dinah, kjer smo bili v pre- teklttn času politično manj prisotni. V tem času se v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov vršijo te- meljite priprave na volilne konference, kjer bodo poleg izvolitve novih vodstev poda- li ocene družbenoekonomskih in pK>Utičnih razmer v svoji sredini. Aktivnost, ki smo jo zasta- vili v predkongresnem ob- dobju bo ob polnem sodelo- vanju vseh družbenopolitič- nih dejavnikov dovolj trdno zagotovilo, da se bodo pozi- tivne družbene spremembe v občini hitreje uveljavljale, da bomo dosegli tak družbe- ni in gospodarski razvoj, RAKUN NIKOLA ZORIČ stari Zorič iz Jutrogoš- te, vasice pod partizansko Kozaro, je imel osem otrok. Tik pred vojno mu je umrla žena. Ostal je sam v najtežjih trenutkih življenja. 1941. leta ga je zapustil sin Dragoljub, 1942 pa hčerka Rosa. Od- šla sta v partizane, na Ko- žar o. Doma so ostali le najmlajši, tudi Nikola, ki je bil v začetku vojne star dve leti. Nikola, ki je da- nes komandir postaje Mi- lice v Šmarju pri Jelšah. »Spominjam se, da je oče z vozom in voli v>ozil hrano partizanom na Ko- zaro. Decembra 1942 so nom ustaši zažgali hišo, celo vas. To sem si dobro zapomnil. Zima je bila. Ostali smo brez strehe nad glavo, selili smo se od soseda do soseda, od vasi do vasi.« Po svobodi je mali Ni- kola začel hoditi v osnov- no šolo »Majka Knežopolj- ka« v Knežico, doma pa pasel svinje, krave in ko- nje in pomagal očetu pri delu. Vse od vojske, ki je pomenila nov svet, skok čez Kozaro, v neznano. To neznano je bila Slo- venija. Ajdovščina. 3)1960. leta sem prišel iz vojske. Prijavil sem se v miličniški tečaj, doma pravzaprav ni bilo za vse kruha, četudi bi se neka- ko prebili. Po šoli sem bil razporejen na bivšo postajo Milice v Tomaž pri Ormožu. Slovenske go- rice so mi bile všeč, a kaj, ko sem kmalu zatem od- romal v sedemmesečno miličniško šolo v Mari- bor!« Nikola se je spet vrnil nazaj v Slovenske gorice, v Ormož in bil vodja iz- postave Milice v Miklavžu do 1970. leta. Zelja, da bi vedel čimveč, ga je prisili- la, da je zaprosil za šti- pendijo in dokončal višjo pravno šolo v Mariboru in tapoj po diplomi odšel v Šmarje pri Jelšah za ko- mandirja postaje Milice. y>V Ormožu sem marsi- kaj naredil tudi izven red- nega dela. Pravzaprav sem bil kar povsod, pri vseh društvih, tudi pri kultur- noprosvetnih. čeprav se čudno sliši, pa je le res: tudi igral sem. To je bilo zame dobro iz več razlo- gov: bil sem med ljudmi, spoznaval sem jih, sloven- ščina mi je delala čedalje manj preglavic, počasi sem se navzel še domačih šeg in navad.« Sedaj je za Nikolo izpod Rozare vse drugače. Delo v Milici ni več tako napor- no, vse več je modernih pripomočkov, le časa je manj. Vse manj. Le za lov ga ostane, tu in tam pa za kakšno sejo. Lov Nikola strastno ljubi. »Rad imam naravo, sprostim se, pozabim na neprijetnosti. Vsak bi mo- ral imeti nekaj, kar bi ga zaposlovalo, kadar ni v službi. Psihična preobre- menitev je čestokrat vzrok za kriminalna dejanja, enako brezdelje.« Nikolo vidiš kdajkoli in kljub dobremu znanju slo- venščine vendarle spoznaš v njem Podkozarca. O Ko- zari govori z navduše- njem, z ljubeznijo, vsako leto se vrne pod njo vsaj trikrat. K svojim ljudem. Nikola pozna ljudi izpod Kozare, iz Slovenskih go- ric, pozna Smarčane in primerja: »Vsi so dobri in napak bi bilo, če bi jih gledal le skozi očala mojega dela. Kriminalna dejanja so največkrat posledica raz- mer: vzgoje, siromaštva in podobno. Nikogar torej ne čudi, če čestokrat »zmanjkajo« radioaparati, tranzistorji, gramofoni in podobne manjše tehnične stvari. Zlasti mladi, ki jih vidijo pri drugih, si tega ne morejo kupiti in pre- prosto vzamejo. Več bi morali narediti za mladi- no!« MILENKO STRASEK piše ivan seničar — POLITIČNO NASIIJE ALI TERORIZEM sta že od nekdaj tesno povezana s kriminalom. Teroristi so kriminalci, zadnje čase pa se v svetu tudi navadni roparji poskušajo politično pobarvati in tako prikriti svoje prave namene. Pojavi kriminala bolj ali manj cvetijo v vsaki deželi sveta, terorizem pa ima najbrž svoje posebne vzroke in se v posameznih kotičkih sve- ta in v različnih družbah tudi različno pojavlja, že dol- go je znano nasilje iz velikih ameriških mest, ko se ulice še pred večerom izpraznijo, ko se ljudje z več ključavnicami zaklepajo v svoje hiše in stanovanja in ko človek ne ve, ali ga bodo prej okradli, ugrabiU ali ubih. Ameriški turisti občudujejo v Jugoslaviji, med drugim, tudi to za njih kar nenavadno okoliščmo; da se lahko ljudje brez večjih skrbi sprehajajo ponoči po mestih, parkih in pri tem celo prepevajo. V Ameriki kaj takega že zdavnaj ni več mogoče. — Izgleda pa, da se val terorizma in mestnega kri- minala pojavlja vse bolj tudi v Evropa. Vzemimo za primer Italijo, našo sosedo, in strah in negotovost za lastno varnost. Fašisti in anarhisti so po letu 1970 ugra- bili 254 oseb, od katerih je bilo naj-več odkupljenih za ogromne vsote denarja; samo v tem letu je bilo že 49 ugrabitev. Desni teroristi so leta 1969 v atentatu na milansko banko ubih 16, v mednarodnem vlaku 1974. leta pa 12 oseb; skupaj je bilo ubitih 53 ljudi. Med nji- mi so lastniki podjetij, bank, gospodaii&ki voditelji, otroci bogatih staršev, odvetniki, novinarji in policaji. Zaradi tega že nastopajo težave, ko teroriste, kadar jih primejo, postavijo pred sodišče, saj so sodniki, po- rotniki in ostali v strahu za svoja življenja. Zaradi tega strahu so Italijani lani zahtevali kar za 40 odstotkov več orožja za osebno obrambo. Bogati ljudje se zapira- jo v svoje elektronsko zaščitene bunkerje, obdajajo se s telesno stražo in psi ovčnjaki, se vozijo v avtomobilih z neprebojnimi stekli in jih je pri tem prav tako strah. — V Zahodni Nemčiji so izvori terorizma drugačni, saj so že pred časom zaprli nekatere glavne vodje te- rorističnega nasilja, vendar s tem zadeve ni bilo konec. Nasprotno: anarhisti in teroristi, novi in mlajši in celo tisti iz zaporov, so napovedali nemškemu režimu pravo vojno. V Zahodni Nemčiji je bilo ubitih 21 ljudi, bilo pa je več kot sto poskusov atentatov, eksplodiralo je nad sto bornb, čeprav so več eksplozij tudi preprečili. Žrtve so bile sodniki, bankirji in celo zvezni javni to- žilec. V ZR Nemčiji imajo trenutno zaprtih okoli 130 teroristov, okoU sto jih čal^ na razsodbo in okoli 200 jih imajo v preiskavi. — Italijanske oblasti se poskušajo spoprijeti s tem navalom terorizma, Nemci pa so tej mestni gverili na- FKDvedali neižprosno vojno. Opazovalci omenjajo med razlogi za tako podivjanost, obup in etično ravnodu- šnost mnogih, predvsem mladih ljudi, visoko nezapo- slenost, težave razvoja urbanizacije, socialne razlike, brezperspektivnost mladih zaradi zastarelih šol in uni- verz. Brez dvoma k temu obilo prispevajo navade in morala potrošništva, to je takega družbenega vzdušja, ko so ljudje ravnodušni do vsega razen do denarja, do katerega hočejo priti za vsako ceno, če ne gre drugače — tudi z ubijanjem drugih ljudi. Zato prihaja v teh razvitih družbah do žalostnega nasprotja: ljudje si lah- ko z delom in tudi drugače privoščijo vse večje hiše, avtomobile in druge materialne dobrine, niso pa prav nič več gotovi, če jih ne bodo medsebojni odnosi, ki jih s tem ustvarjajo, pokopali pod to nagrmadeno boga- stvo. KONJIŠKA OBČINA ŽIVAHNO PRED SAMOPRISPEVKOM v petek je bila v Sloven- skih Konjicah seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri so delegati obravna- vali programe krajevnih skupnosti za tretje referen- dumsko obdobje in finančne vire za njihovo uresničitev. Razprave delegatov so bile zelo živahne, izražale pa so tudi pripravljenost prebi- valcev vseh krajevnih skupno- sti, da se bodo odločno izre- kali za samoprispevek. Iz njih se je oblikoval tudi do- polnjen predlog skupščinske- ga sklepa o razpisu referendu- ma. Ta je namreč v prvotnem besedilu petega člrna določil, da bodo delovni ljudje in ob- čani plačevali od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od ka- tastrskega dohodka negozd- nih površin in od vrednosti lesa, odkazanega za posek 2 o/o samoprispevek ( oziroma 3 odstotke na zreškem območ- ju). Po razpravi delegatov pa so prvotno besedilo spreme- nili tako, da bodo poslej de- lovni ljudje in občani plačeva- li od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka nezgodnih površin 1 odstotek (ozir(Hna 1,5 od- stotka na zreškem območju), od vrednosti lesa, odkazanega za posek pa 2 oziroma 3"/o. To spremembo je skupščina sprejela zaradi novosti, ki se pripravljajo v zvezi z izraču- navanjem katastrskega dohod- ka kmetov in po katerih bi bil njihov samoprispevni de- lež veliko večji, kot so ga po- prej izračunali. DS recica ob savinji v počastitev dvanajstega septembra, praznika mozirske občine, je bilo v nedeljo na Rečici ob Savinji občinsko tek- movanje pionirskih in mladinskih gasilskih ekip. Tekmoval- ni komisiji se je javilo pet mladinskih in osem pionirskih ekip. Vsaka vrsta je štela po devet gasdlcev. Mladi so se pomeriU v trodelnem napadu s 300-litrsk0 brizgalno ter v štafetnem teku. V obeh veščinah so pokaza- li veliko zknanja in še več izurjenosti. -uib it. 36 — 8 ■ september 1977 NOVI TEDNIK — stran T OB PRAZNIKU MOZIRJE Prireditve in proslave v počastitev 12. septembra, praznika mozirske občine, so prešle v svojo drugo in zaključno fazo. Do konca se bodo zvrstile še naslednje: PETEK, 9, SEPTEMBRA: ob 9. uri: otvoritve nove osnovne šole v Lučah. Ta- koj za tem še otvoritev modernizirane ceste v Podvo- lovljek; ob 16. lu-i: otvoritev otroškega igrišča, s>icer pa ves dan »Dan šole« Ljubno ob Savinji; ob 19. uri: partizanski miting ob tabornem ognju v Novi Štifti. SOBOTA, 10. SEPTEMBRA ob 9. uri: občinsko strelsko tekmovanje z MK puško v Novi Štifti; ob 9. uri: otvoritev modernizirane ceste na Križu pri Gornjem gradu; ob 10. uri: položitev temeljnega kamna za novo os- novno šolo v Gornjem gradu; ob 13. uri: slavnostna seja delegatov vseh treh zbo- rov občinske skupščine Mozirje v Novi Štifti; ob 13.40: otvoritev dela modernizirane ceste Gornji grad-^rnivec; ob 14.30: slavnostno zborovanje v Novi Štifti. ŠMARJE Letošnje praznovanje šma.rske občine bo vseOcakor najbolj obsežno v zadnjih letih, če že ne najobsežnejše. Vrsito prireditev smo v našem časopisu že objavili, najvažnejše pa bomo nanizali po vrstnom redu tokrat. Oitrtek, 8. IX. Turnir pionirjev in pionirk v košarka v Bistrica ob SotM. Ob 15. uri v Rogaški Slatini otvoritev obrata plinarne in brezalkoholnih pijač, v zdraviliški dvorand pa KORS-ova modna revija. Na Grobelnem ob 17. uri otvoritev moderniziranega cestišča in kanalizacije. Petek 9. IX. Ob 10. uri v Bistrici ob Sotli vzidanje temeljnega kamna in začetek gradbenih del za osnovno šolo. V Šmarju ob 14. uri vzidanje temeljnega kamna za nov proizvodni objekt mehanične in kovinsike delavnice, trgovine z rezervnimi deli in skladiščem reprodiukcij- sfega materiala TOZD Kmetijstvo Šmarje. Ob 15. uri avto rally in polaganje vencev na obelež- ja NOB Kozje: taborniško tekmovanje v nočni signa- lizaciji. Lesično: ob 16. uri otvoritev stalne razstave NOB na Kozjanskem, ob 17. uri pa otvoritev razstajve slikarja Goceta Kalajdjijskega in tretje srečanje gle- dališčnikov s dlani abonmaja Kozjansko na Pilštanju. Sobota, 10. IX. Ob 11. uri zborovanje pred spomenikom NOB v Kozjem, slaivnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij. Pobrajtenje krajevne skupnosti Kozje s KS Ajdovščina in KS Ljubljana Center, podelitev priznanj in kulturni program. Ob 11. otvoritev razstave Ljubice Kočice, oblikovalke stek- la. Literarni popoldan. Sodeloval bo član SNG Celje, Miro Podjed. Nedelja, 11 IX. Ob 8. uri v Kozjem otvoritev knjižnice in čitalni- ce, uro pozneje pa svečana seja občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Ob 10.30 množično zborovanje na trgu v Kozjem s kultur- nim programom in pozneje s tovariškim srečanjem. Zdraviliška pevski zbor bo ob 15. uri gostoval na Pla- nirvi. MST OBMOČJE JAVNA RAZPRAVA V BANKI Javna razprava o preobraz- bi banke prehaja v drugo in aakijučno obdobje. Gre za spremembo, ki jo narekuje zakon o bančnem in kredit- nem sistemu pa tudi zakon o združenem delu. Izvršilni odbor celjske po- ^žnioe Ljubljanske banke je sprejel gradivo in izhodi- šča za javno razpravo, ki bo ^^s mesec september tekla v organizacijah združenega ^ela in diTigih samoupravnih telesih. Odločil se je tudi Predlagati, da naj se bodoča 'hmeljna banka v Celju (na- 'hesto sedanje celjske po- družnice Ljubljanske banke) pienuje Splošna banka Ce- ije. v njenem okviru bo kot Samostojna enota poslovala ®tanovanjksa enota. Pomem- ben je tudi predlog, da naj bi imela temeljna banka in- dividualni pK>slovodni organ in ne kolegijskega. Značilen je še sklep, da bo v nekaterih organizacijah združenega dela tekla podrob- nejša razprava o konstituira- nju novega kreditnega in bančnega sistema. Začenja se torej tisti del javne razprave o preobraz- bi banke, ki bo odL^ilen ne samo za rešitev organizacij- skih vprašanj, marveč veliko bolj za uveljavitev vsebin- skih sprememb. Gre pred- vsem za mesto združenega dela, ki bo svobodno odlo- čalo o združevanju in razpo- rejanju zbranih sredstev. MB DRUŽBENE ČRNE GRADNJE PIŠE BRANKO STAMEJCIC Družbena stanovanjska iz- gradnja v celjski občini moč- no zaostaja. Tako so ugotav- ljali na predpočitniški seji občinske skupščine, na seji svesta za družbeno planiranje pa so bile ugotovitve še bolj plastične. Največ pove že mi- sel iz razprave na tej seji, v kateri so ugotovili, da bo pač družba morala pričeti gra- diti »na črno«, če bodo za- pleti okoli pridobivanja po- trebnih soglasij, urbanistične in druge dokumentacije še na- prej takšni. Seveda je to skrajnost, ki pa se ji ne bo težko izogniti, saj prav pri gradnji stanovanj v celjski občini vse preveč zaostajamo. Absurden primer ene od celjskih delovnih organizacij pove praktično vse. Na voljo je dovolj denarja — približno 250 starih milijonov, ali dru- gače povedano, dovolj za pet stanovanj. Ker teh ni, bodo ob letošnji stopnji inflacije »propadla« tej delovni organi- zaciji tri stanovanja. Je po- tem še čudno, da celjske de- lovne organizacije kupujejo stanovanja v žalski, pa v šent- jurski občini in še kje? Prav dejstvo, da je denarja dovolj, stanovanj pa ni, je ne- vzdržno. Vprašanje, kaj vse je takšnemu stanju krivo, je zato več kot na mestu. Odgo- vori, ki jih na ta vprašanja dobivamo, so sicer različni, kažejo pa na to, da je stanje pri družbeni gra^iji stanovanj resnično neurejeno. Gradbinci bojda poudarjajo, da ni ce- menta, ker je ta zaradi krize na voljo le za prioritetne grad- nje. Stanovanja nimajo takšne prioritete. Toda nimajo je za- to, ker prioriteto določajo gradbena podjetja (vsaj v ve- čini primerov), zaradi letoš- njih izredno ugodnih poslov v gradbeništvu, pa so ta za- interesirana bolj za gradnjo industrijskih kot stanovanj- skih objektov. Težavam se pridružuje ne- red, ki vlada v urbanistični politiki občine, težave pri pri- dobivanju potre^bnih lokacij- skih in drugih soglasij ter dovoljenj in podobno. Zato se tudi dogajajo pri- meri, da gradbena podjetja uporabljajo sredstva, name- njena za stanovanjsko izgrad- njo za kreditiranje industrij- ske gradnje, kar je dokaj stal- na praksa, da o ostalih ne- pravilnostih niti ne izgublja- mo besed. Kaj je torej mogoče nare- diti, da se bo položaj popra- vil? Na omenjeni seji sveta za družbeno planiranje smo slišali kaj zanimivo misel, da je treba v občini omogočiti večjo konkurenčnost pri iz- gradnji stanovanj. Resnično je vprašanje, koliko bi izgrad- nja stanovanj kasnila, če bi se na tržišču celjske občine pojavilo še kakšno gradbeno industrijsko podjetje, ki bi bilo sposobno zidati prepo- trebna stanovanja. Bi se do- mača gnradbena podjetja še obnašala tako mačehovsko? In če .se ta misel morda zdi komu le pretirana, je vseka- kor treba nameniti dovolj po- zomosti morda najboljši mi- sli s te seje. Tisti namreč, ki terja bolj sistematično delo družbenopolitičnih in samoup- ravnih interesnih skupnosti. Več kot očitno .je namreč, da tu ni prave koordinacije. Da družbenopolitične skupnosti skrbijo predvsem za urbani- stično politiko in potrebna soglasja, pa še pri tem po gosto prihaja do velikih za- ka.snitev in nekoordiniranega dela. Več samoupravnih inte- resnih skupnosti se prav tako ukvarja z različnimi postopki ob gradnji stanovanj. Tako za komunalo in opremljanje zem- ljišč skrbi ena, za gradnjo sa- mo druga interesna skupnost in tako naprej. Jasno je, da je rešitev le v skladnem in koordiniranem, načrtnem de- lu. Si lahko to obetamo že od predvidene združitve strokov- nih služb samoupravnih inte- resnih skupnosti? Kakorkoli že, stanje na po- dročju družbene stanovanjske izgradnje v celjski občini je nevzdržno. Družbena sredstva, ki zaradi zakasnitve pri grad- nji stanovanj (načrtovana sta- novanja bodo vseljiva naj- manj 4 mesece po dogovorje- nem roku) prav nesmotrno propadajo, obvezujejo k hi- trejšim ukrepom. Ce ne dru- gače, tudi s skrajnimi rešit- vami, četudi z gradnjo brez potrebne dokumentacije, torej z družbeno gradnjo »na črno«. 135 LET ČRNE MAČKE PRILAGAJANJE TRGU PREDSEDNIK TITO ODLIKOVAL TEKSTILCE Sobotne osrednje slovesno- sti ob 135-letnici najstarejše tekstilne tovarne v Jugosla- viji so se v Preboldu udele- žili predsednik slovesnskih ko- munistov France Popit, član predsedstva SRS Tono Bole, predsednik republiške komi- sije za cene in tržišče Šte- fan Korošec, predstavniki re- publiške gospodarske zborni- ce, sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Celje Janez Zahrastnik, pred- stavniki žalske občinske skup- ščine ter družbenopolitičnih organizacij in drugi. Osrednji govornik je bil član Izvršnega odbora RK SZDL Franc Šifkovič, ki je poudaril vlogo preboldskih tekstilcev. Med drugim je omenil, da je ta delovni ko- lektiv v zadnjih 35 letih na- pravil izreden vzpon. Govo- ril je o položaju slovenske tekstilne industrije, ter o na- porih za uresničevanje zako- na o združenem delu. Pri- hodnost naših tekstilcev je v skupnih naložbah ter skup- nem nastopanju na trgu. Iz- kušnje pri delitvi dela so pri tem izjemna prednost, ki se je moramo zavedati. O zgodovini tekstilne indu- strije, o njeni vlogi in re- zultatih danes ter o njenih smernicah razvoja je govo- ril predsednik Delavskega sveta Rudi Herman in po- udaril pomen velike investi- cijske dejavnosti. V izgrad- nji je nova toplarna, ki bo dajala več kot štirideset ton tehnološke pare na uro, z novim turboagregatom pa bo- do krili večino potreb po električni energiji. Celotna in- vesticija bo veljala 120 mi- lijonov dinarjev. Pomembno je to, da bo objekt zagotav- ljal nemoteno obratovanje ter s tem tudi socialno var- nost delavcev. Pripravljajo že načrte za nadaljnjo moder- nizacijo priprave tkanja in skladiščne dvorane, prav ta- ko pa bodo postopoma obno- vili in modernizirali strojni park, kljub temu, da so že doslej temu namenili precej pozornosti. Na sobotni sloveaiosti so predali namenu nov večna- menski objekt, ki bo služil kot obrat družbene prehrane, tako da bo tudi v Preboldu dokončno rešen problem top- le prehrane, hala pa je na- menjena tudi večjim prire- ditvami. Celotni objekt je veljal več kot 12 milijonov dinarjev. V soboto so odkri- li še skulpturo tekstilnih de- lavcev, delo domačina Zvonka Brinarja. Skulptura je nare- jena iz starih tiskarskih va- ljev, ki se spiralno dviguje- jo. Ponazarjajo nenehni vzpon tovarne, v sredini pa je tan- ka cev, simbol tekstilne niti. Dejstvo je, da dosegajo preboldski tekstilci v zadnjih lotih izjemne gospodarske do- sežke. To je odraz prilagaja- nja tržišču. Prav zaradi tega imajo v Preboldu izredno močno razvito razvojno služ- bo. Uspehi so še toliko bolj pomembni, ker so se osloni- li na lastno znanje in izkuš- nje in niso kupovali tujih li- cenc, kar je bilo za jugoslo- vansko industrijo dolga leta zelo značilno. Ob koncu sobotnega slav- ja je predsednik žalske ob- činske skupščine Vlado Go- rišek podelil Tekstilni tovar- Predsednik Delavskega sveta podjetja Rudi Herman je go- voril o zgodovini tovarne, njeni vlogi danes ter smer- nicah razvoja. ni Prebold priznanje predsed- nika republikie tovariša Tita red dela z rdečo zastavo. Tkst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR DRUŽBENA SAMOZAŠČBTA V zadnjem letu dni, odkar sta bila sprejeta zakona o Ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, smo v Celju napravila bistveni premik. Predvsem na področju uresničevanja dokumentov ZK in SZDL s področja družbene samozaščite. V večini TOZD in KS so že oblikovana skupna telesa za LO in DS in po nekod že dopolnjujejo samoupravne splošne akte z operdelitvijo nalog iz tega področja. Naš varnostni sistem se je s tem močno okrepil, aktiv- nost pa je postala učinkovitejša. Rezultata na področ- ju LO in DS pa bi bili lahko še večji, če bi v sleher- nem okolju resnično razumeli bistvo DS in LO, ne sa- mo organizacijsko, temveč in predvsem vsebinsko. Ob zadnjih obiskih in razgovorih je ugotoviti, da je še vse premalo storjenega za krepitev varnostne kultuire v TOZD, KS in predvsem v SIS. Odbori za LO in DS bodo zato morali oceniti razanere v svoji sredini in njihovo dolo bo moralo izhajati iz teh ocen ne pa iz ponavljanja splošnih nalog in pojavov. O nepravilno- stih in pomanjkljivostih pa bo potrebno redno obve- ščati delaivce, saj se pogosto izkaže, da so razne ne- pravilnosti posledica slabe obveščenosti. Ocene varno- stnih razmer, ki se pripravljajo v sodelovanju z druž- beno političnimi organizacijami, morajo vsebovati kon- kretne pojave v savdinah kjer se pojavljajo in tudi oceno razmer širšega okolja. Opozorita je potrebno na povečano dejavnost v pre- teklosti proti naši stvarnosti, nasprotujočih sil, ki de- lujejo znotraj in zunaj naših meja. Predvsem gre za obračun z majhnimi antisamoupravnimi silami ob ures- ničevanju zakona o združenem delu, in pritisku od zunaj, ki je bil še posebno občut.en pred konferenco o evropski varnosti v Beogradu. In ne navsezadnje za učinkovito uresničevanje nalog in krepitve varnostne kulture je potrebno več pozorno- sti nameniti nenehnemu usposabljanju nosilcev DS. Le učinkovito poznavanje razmer, usposobljenosti in dob- ro pripraivljene varnostne ocene lahko pripomorejo k dopolnjevanju programov in učinkovitemu uveljavlja- nju DS, v kateri bo vsak posameznik našel svoje me- sto. VIKI KRAJNC 4. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ OBMOČJE KOLIKO JE RES VELIKA POGAČA? OB VISOKIH STOPINJAH RASTI POZABLJAMO NA NIŽJO OSNOVO Polletni gospodarski rezultati organizacij združenega dela na celjskem območju so ugodni. V to ni dvoma. Vprašanje pa je, v kakšni meri se lahko teh ugodnih rezultatov veselimo. Ob tem, ko na domala vseh področjih gospodarskega razvoja beležimo visoke stopnje rasti, pozabljamo, da v veliki meri te odražajo le hudo slabe dosežke iz minulega leta. Primeriji- obračunavanju dohodka skladno z zakonom o združenem delu, drugačno vost podatkov, ki kažejo gospodarsko rast, je otežkočena. Spremembe pri obračunavanje zalog, nekaterih terjatev in stroškov, katastrofalni rezultati iz lanskega polletja in dejstvo, da je lani do »pravega« polletnega obra- čuna manjkalo 15 dni (sprememba v obračunavanju realizacije), vse to so dejstva, ki ugodno sliko zavijajo v nekoliko manj bleščeč papir. Slej ko prej pa drži, da je gospodarstvo na območju prebrodilo krizo. Strokovnjaki, ki so že sre- di minulega leta napovedo- vali gosp20 milijonov, naj- manj v občinah Šentjur, Šmarje, Mozirje in Laško, torej skoraj brez izjeme v gospodarsko manj razvitih občinah. To pa opozarja kajti nizka sredstva, ki tod ostajajo delovnim organiza- cijam za razvoj, lahko raz- like v razvitostd le še po- globijo namesto da bi jih zmanjševale. In če se ob koncu dotak- nemo še izgub, ki so v mi- nulem letu tako pestile gx>- spodarstvo na območju, je treba ugotoviti, da je mor- da največji dosežek gospo- darstva prav v 2aiatnem zmanjšanju izgub. Če odšte- jemo nekaj temeljnih orga- nizacij, ki so poslovale z večjo izgijbo, ostane pretežen del tozdov, ki do konca le- ta še lahko računajo na ugodne dosežke in na to, da bodo poslovale s čistimi ra- čiini. 46 tozdov na območju je imelo izgiibo. Največ .spet v celjski občini, kjer je 17 takšnih tozdov, v velenjski 10 in mozirski 6 tozdov. Brez izgub so le tozdi v šentjurski občini. Skupna izg-uba je presegla 166 miH- jonov dinarjev, domala po- lovico teh izgub je v obči- ni CJelje, visoka pa je tudi iagiiba v velenjski ol>čini. če ostanemo za hip v celj- ski občini, je treba poveda- ti, da so še vedno največji problemi v tozdu titanovega belila, kjeir je ob polletju [ izguba presegla 24 milijonov dinarjev, večja i>a je še izgu- ba nove tovarne traktorjev v Štorah, za kar je treba iskati vzroke v slabih ko- operantskih odnosih oziroma izpadu proizvodnje. 12 te- meljnih organizacij na ob- močju je takšnih, ki so ime- le že ob koncu minulega le- ta izgubo bo treba posvetiti maksimalno pozornost. Sicer j pa je izguba na območju domala štirikrat manjša k{)t v enakem lanskem obdobju. Naj sklenemo z ugotovitvi- jo, da so dosežki gospodar- stva na območju mnogo bolj- ši kot v enakem lanskem obdobju, sicer pa še vedno skromni, če imamo v mislih gospodarsko rast pr6d leti. Ob razmeroma solidni re- produktivni sposobnosti in ob mnogo manjših izgubah, so obeti do konca leta ugodni. Še posebej zato, ker stro- kovnjaki napovedujejo ko- njunkturo. »Pogača«, o kateri smo za hip le razmišljali, pa je še vedno skromna in majhna. Ne bi je smeli še bolj zmanjšati. BRANKO STAMEJCIČ TOZD TITANOVO BELILO SE VEDNO KRITIČNO IZGUBA OB POLLETJU JE DOMALA 25 MILIJONOV DIN Vse bolj očitno postaja, da lahko le hitri in učin- koviti ukrepi zveznega izvršnega sveta, ter dosledno izpolnjevanje sanacijskih nalog, reši tx)zd titaaiovega belila v (Cinkarni. Tozd, ki je že vsa leta svojega ob- stoja v izgubah t>udi v minulem gospodarskem pollet- ju ni uspel razrešiti osnovnih težav. Ob tem, da je izguba sicer domala za polovico manjša kot * enakem lanskem obdobju, niso uspeli uresničiti osnovne na- loge iz sanacijskega načrta, torej zagotoviti dovolj visoke proizvodnje. Izdelali so nekaj nad 9 tisoč ton titanovega belila in s tem letni načrt izpolnili s 45 odstotki. Tozd titanovega belila pa vseeno ni brez možrio- sti. ProizA^odnja raste in kaže, da bodo le za malen- kost zaostali za letnim načrtom. Zvezni izvršni svet, od katerega Cinkarna pričakuje carinske olajšave pori uvozu siirovin, spremembo disparitetnega tečaja pri obračunu z vzhodnonemškim partnerjem in nekatere dmge olajšave bo, kot je napovedano, o problemu titanovega belila razpravljal jutri. Tudi pogovori z vzhodnonemškimi partnerji o nekaterih spremembah neugodne pogodbe oziroma o dvigu cene za 4 <:>d- stotke, niso v slepi ulici. Vsekakor x)a velja poveda- ti, da le ugodna rešitev vseh teh zahtev Cinkarne in celjskega izvršnega sveta, obeta pozitivno poslovanje. Vse dotlej pa je nad tozdom titanovega belila kot Damoklov meč še vedno gi'ožnja po stečaju. Stali- šče celjskega izvr.šnega sveta je jasno -— Celje ne more samo nositi izgub tega tozda. Položaj je treba urediti tako, da bo zagotovljeno trajno pozitivno poslovanje tozda, ob tem pa ttidi ekološka varnost proizvodnje. Tudi če v pri'meru negativnega stališča o predlogih Celja izvršni svet občinske skupščine ne predlaga uvedbo stečajnega postopka, bo položaj tozda kriti- čen. Izguba v letošnjem letu bi namreč pomenila že tretjo zaporedno nekrito izgubo in s tem tretjo sanacijo. Ta pa pomeni stečaj. Nedvomno stečaj ni nikakršna rešitev. Tudi zato ne, ker so tozdi celotne Cinkarne vezani s solidarao odgovornostjo in bi torej skupno nosili breme stečaja. V času, ko je Cinkarna vendarle (z izjemo titanovega belila) v določeni ekspanziji in ko je pred izvedbo vrste naložb tako v kemiji kot grafiki, bi bila uvedba stečajnega postopka le nezaželena skrajnost. Treba je pač storiti vse, da se položaj v tozdu titanovega belila dokončno uredi tako pK) proizvodni plati, kjer so že neizkoriščene rezerve, kot tudi v tistem delu, ki ni odvisen izključno od Cinkarne. Nedavni visok obisk članov vzhodnonemške vlade, mnenja ob tem obisku ter podpora rešitvi probleina tako s strani republiških kot občinskih organoiv, le obetajo zmernejšo pot in sistemske rešitve. Upajmo le. da optimizem ni preuranjen. it. 36 — 8 ■ september 1977 NOVI TEDNIK — stran T Tudi lep in skrbno urejen park sredi zdraviliškili objektov v Rogaški Slatini je dobil obe- ležje letošnjih jubilejev predsednika Tita in zveze komunistov ... ROGAŠKA SLATINA LETOS KAR ZA 8 % VEČ NOČITEV DOMAČIH Vse kaže, da je zdravili- šče Rogaška Slatina na pra- gu novega rekorda v številu nočitev, že dosedanja rezul- tati so takšni, kot jih ni nihče pričakoval. Tembolj, ker so bile napovedi za le- tošnjo turistično sezono več ali manj črnoglede. »Sicer pa se je naša se- iona pričela že aprila, saj smo imeli naše zmogljivosti dobro zasedene že od po- mladanskih mesecev naprej. Tako smo do konca julija presegli lansko število noči- tev za 4 odstotke. To pred- vsem po zaslugi domačih gostov, ki so imeU v tem času za 8 odstotkov več no- čitev kot lani. Nočitev tujih gostov je bilo v zdravilišču za 2 odstotka manj, v celot- ni Rogaški Slatini pa le za I odstotek. Torej, nič poseb- nega in nič tak-ega, kar bi lahko . bistveno vplivalo na skupni rezultat,« je med drugim ugotovil Stane Cujež, direktor TOZD zdraviilišlca dejavnost. Zanimivi v tem okviru so podatki za hotel Donat, ki se je med tovrstnimi objek- ti v Sloveniji in Jugoslaviji več kot uveljavil. Samo v tem objektu so imeli do konca julija za 17 odstot- kov več nočitev kot lani! »In kakšni so vidiki do konca leta?« »Oe bo vreme kolikor to- liko lepo, potem pričakuje- mo na najboljše, celo na nov rekord v številu nočitev. To pa pomeni, da bi presegli številko 288.000.« Takšne so številke. Za nji- mi pa dosti dela, problemov in podobno. V zdravilišču z izgradnjo Donata niso sklenili krog novih naložb. In ne samo to. V teku so stalne izboljšave starih ka- pacitet. Zlasti letos so nam- reč v Rogaški Slatini ugoto- vili, da slabo opremljenih sob, glede sanitarij namreč, ne morejo več prodaj ti. Nih- če jih noče. Zato so na vi- diku nove adaptacije, pred- vsem v Boču, Ljubljanskem domu in še kje. Prav tako so že stekle prve priprave za gradnjo novega hotela s 150 posteljami. Z deli naj bi pričeli prihodnje leto. Načrtov pa je seveda še do- sti več. Tudi tistih, ki se ti- čejo zasebnih sob, recepcij- ske službe, ki naj bi bila bolj enotna kot je doslej in podobno. M. BOŽIČ CELJE NAKIT - SPREMLJEVALEC LETOS ŽE 11. TRADICIONALNA ZLATARSKA RAZSTAVA v dneh od 23. septembra do 2. oktobra, torej v času, ko bo v dvorani Golovec de- seti jubilejni sejem obrti, bo v mestu ob Savinji, v lapi- dairiju Pokrajinskega muzeja, že enajsta tradici'analna zla- tarska razstava. Letošnja bo drugačna od prejšnjih. Razstavijaloi bodo priOcazali nakit, ki bo po ceni in obliki dostopen deaovne- mu človeku. Prav gotovo je to novost v prikazovanju na- kita, saj so se vse dosedanje zlatarske razstave v glavnem ponašale z izdelki, ki jih je obiskovalec samo občudoval in le redki mefi njimi so jih tudi kupili. Kajti, nitii cena niti oblika nista bili primer- ni za poprečnega delovnega človeka. Organizator je tokrat poskr- bed tuidi za spremembo pri ocenjevanju razstavljenih iz- delkov. Poleg strokovne ko- misije, ki je eksponate oce- njevala vsako leto, bodo letos pri ocenjevanju sodelovali tu- di obiskovalci razstave. Tako iw) organizator ugotovil tiste izdelke nakita, ki bodo letoš- njemu motivu zlatarske raz- stave najbolj ustrezali. Gesio letošnje prireditve pa je »Na- kit, naš vsakdanji spremlje- valec«. In tako bodo tudi pro- izvajalci nakita lahko prisluh- nili željam in ugotovitvam po- trošnikov ter temu primemo usmerjali svojo proizvodnjo. Na zlatarski raizistavi bodo poleg temeljnih organizacij, združeaiih v delovno organi- zacijo Zlatarne Celje, sodeJo- vala tudi druigi proizvajalci nakita iz vse Jugoslavije. Z izjemiO od dosedanjih raz- stav, tokrat ne bo raastaiv- Ijalcev iz tujine. Ob razstavljenem naikiitu bodo tudi značke, piakete, emblemi, 2M>bnio zlato, platin- sko zobno zlato, nadomestki za zobno zlato, razni lota, polizdelki iz plemenitih ko- vin, dragoceno kamenje, em- balaža za nakit, ure, biseri in drugo. V dneh zlatarske razstave bodo tudi ra2!na predavanja, tečaji tretje stopnje za poz- navanje diamantov, modne re- vije, poslovna srečanja itd. S to prireditvijo bo Celje, kot središče današnjega zla- tarstva v Jugoslaviji, skupaj z drugimi razstavijald in ob- likovalci, zlatarsko tradicijo še bodj utrdilo in upravičilo. ANA PEPERKO Z lanskoletne mednarodne zlatarske razstave: nagrajen! komplet ovratnice, nadlahtnice in dveh prstanov iz poliestra v kombinaciji s srebrom. mozirje: le na skupni poti Te dni je tudi med organi samoupravljanja stekla prva razprava o integraciji gostinskega dela Zgornjesa- vinjske kmetijske zadruge oziroma zadruge kot celote in kolektivom gostinskega podjetja Turist v Mozirju. Osnovo za takšno razpravo je dal ne samo elaborat o družbenoekonomski upravičenosti takšne povezave, marveč tudi spoznanje, da z razdrobljenim gostinstvom in turizmom v Gornji Savinjski doliiu ne bodo prišli daleč. In tako teče zdaj razprava ne samo o analizi stanja gostinstva in turizma v občini, marveč tudi o poslova- nju po integraciji in s tem v zvezi o rešitvi številnih kadrovskih, razvojnih in komercialnih ciljev. Hkrati je v razpravi tudi srednjeročni načrt gostinsko-turistič- nega razvoja v občini. Po združitvi naj bi se oblikovala enotna temeljna organizacija združenega dela za gostinstvo in turizem pri Zgornjesavinjsld kmetijski zadrugi, ki naj bi spri- čo komercialnih vidikov in ugleda, Id ga je kolektiv Turista imel že doslej, zadržala naziv Turist. Prav ta- ko že znani zaščitni znak. MB 6. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ žalec: slavje na creti Na eni izmed zadnjih sej pododbora za program zbora borcev in aktivistov NOV, ki bo 18. septembra na Creti, so govorili o programu tega dne. Po krajšem nagovoru predsednika žalske občinske skupščine. Vlada Goriška, bo spregovoril generalpolkovnik Janko Sekirnik-Simon, zatem pa bodo odkrili sp>ominsko obeležje narodnoosvobodilne vojne. V nadaljevanju svečanosti bodo zaprisegli mladinci prostovoljci, pripadniki teritorialnih enot žalske in mozirske občine. V kulturnem programu bodo nastopili združeni mo- ški pevski zbori, mladinci — recitatorji ter godba na pihala. Ob koncu bodo udeleženci poslali pozdravno pismo tovari- šu Titu. Zbor bodo zaključili s ponazoritvijo slavne parti- zanske bitke prvega štajerskega bataljona, ki je bila na Creti. J. V. ferralit: nova modelarna Pred kratkim so v žalskem Ferralitu pričeli s pripra- vami za gradnjo nove modelarae oziroma modelnega skladi- šča ter modelnega obrata. Celotna investicija bo veljala več kot sedem milijonov dinarjev. Večina sredstev za nov obrat bo prispeval Feiralit sam, del v obliki kredita, pa bosta pri- spevala Ljubljanska banka ter izvajalec del Ingrad iz Celja. Gradnja bo predvidoma končana kmalu po novem letu. Z investicijo se bo močno povečla kapaciteta izdelave modelov in dohodek, hkrati s tem pa se bo odprlo nekaj novih de- lovnih mest. J. V. slovenske konjice: planinci razvili prapor Planinci so zelo svečano proslavili v soboto in nedeljo .^-letnico delovanja planinskega društva v Slovenskih Ko- njicali. V soboto so v počastitev tega visokega jubileja pri- pravili vrsto tekmovanj, ki so se jih udeležile številne ekipe planincev iz vseh krajev konjiške občine. Prijetno razpolo- 7.enje pa so ustvarili tudi v soboto zvečer, ko so pripravili na Rogli množično kresovanje. Osrednja proslava je bila v nedeljo. Ob deseli uri zju- traj so se zbrali na Rogli številni planinci, ki jih je v uvod- nem govoru pozdravil predsednik društva Milan Tratenšek. Poudaril je pomen delovanja planinskega društva m ocenil njegovo sedanje delo. V okviru svečanosti so planinci v po- častitev visokega jubileja razvili svoj prapor, nato pa so podelili še vrsto priznanj najbolj zaslužnim in delovnim članom. Svečanosti na Rogli so .se udeležili mnogi po stažu stari planinci, med njimi pa naj omenimo le Marjano Režabek iz Slovenskih Konjic, ki je članica planinskega društva že od njegove ustanovitve dalje. -ds Piše mgr. Ludvik Vidn»ar 4. Častna smlišfa in razsodišča se iis»t»navIjajo v dniž]>enih organizacijah in dmštvih, lahko kot stalna ali pri- ložnostna in med dmgimi rešujejo tu- di vprašanje glede sprejema v član- stvo. Ta oblika praktično obstoja do- sedaj že v vseh toh telesih, v različnih pojavnih oblikah. Z zakonom bo treba le uskladiti to, kar t« določa kot novo. Ti. Poravnalni sveti so že skoraj tra- dicionalna oblika ljudskega sodstva, ki je bila že do sedaj urejena tako z zvez- no kot republiško zakonodajo. Po- membnost sedanjih poravnalnih svetov je že poudarjena s spremembami v slovenskem kazenskem zakoniku kot tudi v procesnili zakonih, kajti določe- na kazniva dejanja oziroma spore mo- rajo poravnalni sveti obvezno obrav- navati, preden pridejo pred redna so- dišča. Tako gre za posebne tožbe za- radi kaznivih dejanj zoper čast in dob- ro ime, pa tudi lahke telesne poškod- be, v civilnih zadevah pa za spore majhne vrednosti. Poravnalni sveti bo- do lahko vabili tudi druge osebe, ki niso stranke, kot nekakšne »pojasnil- nike«. Ne bi bilo zaželeno, da bi se ti pojasnilniki spremenili v priče, ki jih uporablja redno sodišče. Izbira pcrav- nalnciga sveta je prepuščena sicer pred- lagatelju, vendar omejena z zakonom. Pri vseh oblikah samoupravnih so- dišč pa zakon kot obvezno uvaja dele- gatski način dela, ki se kaže ali v de- legatskih konferencah ali v skupnih .sa- mmbpravnih sodiščih ali v sodelova- nju delegatov na skupni seji Vrhovne- ga sodiv^ SR Slovenije in samouprav- nih sodi.šč. Vsekakor je ta novost, ki j« v dosedanji praksd manjkala, in bo Itihko poeffKj-tDa delo teh novih or- giBinov. PRILOŽNOST ZA UVAJANJE SAMO- UPRAVNIH SODIŠČ NA NEKATERIH PODROČJIH ODNOSOV V DRU2BI Zakon bo prav gotovo izpolnil mno- gK) prazi^in, ki so se pojavile z novimi ustavnimi spremembami tako na pod- ročju združenega dela, kot na področju medsebojnih odnosov med občani, pri čemer je prihajalo do nasprotij med novimi odnosi in pravosodnim siste- mom po prejšnjih določilih: 1. Eno od področij, ki bo aktualno in verjetno kmalu pokazalo izrazito po- trebo po samoupravnem sodišču, je področje odnosov med zavarovalnico in zavarovanci. Namreč s 1. junijem letos je prišlo do situacije, da organi za notranje zadeve ne bodo obravna- vali več prometnih situacij, kjer ne nastane večja materialna škoda, ali te- lesna poškodba. To področje je pre- piiščeno sedaj urejevanju udeležencem prometnega dogodka in zavarovalnici. Ne bi se spiiščali v razloge in smotr- nost takšnih ukrepov, ampak je rav- no sedaj priložnost opozoriti na možnost ustanavljanja stalnih ai-bitraž, ki jih bodo morale ustanoviti tako za- varovalnice kot zavarovanci. Nekdo bo moral odločati namreč v tistih prime- rih, ko se oba udeleženca promel^nega dogodka ne bosta sporazumela o. kriv- di. Tu nastopa vrsta dejavnikov in je vprašljivo, kako b(xio vozniki lahko v kritični situaciji in na hitro sklepali sporazume, ki bi jih pozneje radi pre- klicevali ali dobro premislili. Vsekakor je to področje, kjer bo potrebno čim- prej začeti z ustanavljanjem samo- upravnih sodišč, kajti v nasprotnem primeru bo prišlo kvečjemu do obre- menitve .sodnikov za prekrške in rednih sodišč, kar pa tendenca tega zakona ni. O možnostih in se&tavi takih arbitraž, pft bomo nakazali pozneje pri oba"aT- navi poravnalnih svetov. praznik nase mornarice V soboto, 10. septembra bodo praznovali svoj praznik na.ši vrli mornarji, ki ski-bijo za to, da nas sovražnik ne bi mo- gel napasti preko morske gladine. Kot vsi drugi rodovi na- še vojske so tudi mornarji dali med vojno ogromen prispe- vek k osvobMlitvi naše domovine, katero vsa povojna leta budno čuvajo. Danes je naša mornarica že izredno sodobno opremljena z najmodernej.šim lad.jevjem in drugim potreb- nim tehničnim materialom pa tudi sami mornarji iz dneva v dan veliko pozornost posvečajo izpopolnjevanju svojega znanja, tako da jih nihče ne more presenetiti. Vrlim čuvar- jem na.šega sinjega Jatlranskega morja želimo ob njiliovem prazniku — mimo morje! tv CELJE — DOBOJ SREČANJE MLADIH - POBRATENIH Občimi pobratene občine Doboj so 23. avgusta prazno- vali svoj občinski praznik. Na slavje so povabili tudi de- legacije pobratenih občin Cuprije in Celja. Celjski Iz- letnik pa je prejel posebno vabilo od sorodnega kolektiva Centrotransa. Sicer pa ta dva kolektiva in tudi avtoturistič- nega iz Cuprije vežejo poseb- ni pobratimski odnosi, ki so jih .sklenile njihove mladin- ske organizacije. In tako je iz Izletnika odšla na pot v Doboj delegacija, ki je štela 22 članov. Med njimi so pre- vladovali mladi ljudje. Mladi so srečanje v Dobo- ju izkoristili za športna tek- movanja v malem nogometu, šahu in namiznem tenisu. Po- kal je osvojila ekipa Velmot- ransa iz Cuprije. Sicer pa je obisk v Doboj^ minil v prisrčnem razpolože- nju. Mladi so med tem ča- som obiskali kopališče ij^ zdravilišče Vručico ter se tu- di sicer pogovorili o nadalj. njem medsebojnem sodelova- nju. še letos se bodo srečali na Kozari, ob zaključku de- lo-\Tiih akcij. Predvidoma ob koncil novembra pa bo ta- kšno srečanje v Celju oziro- ma v organizaciji mladih pri Izletniku. Ob zaključku obiska so se mladi udeležil še slavja na Preslici, kjer so se zbrali sko- raj vsi prebivalci Doboja in občine. Bilo je veličastno. Kot. bivanje, tako je bilo prisrčno in težko tudi slovo. ZLATKA ŠKET šmartno ob paki: prostovoljno delo Prebivalci Velikega vrha pridno razširjajo in urejuje- jo cesto, ki pelje iz Podgo- re na Veliki vrh. Pred krat- kim je \'aSki odbor SZDL Veliki vrh sklical prebivalce tega območja na sestanek, da bi se pogovorili o tem, kako bi prihodnje leto asfal- tirali cesto ne samo na Ve- liki vrh, temveč tudi preko Lokovice do Podkraja pri Ve- lenju. Tako bi ski-ajšali pot iz šmartnega ob Paki do Ve- lenja za skoraj pKjlovico. Ker spada Veliki vrh v ob- močje krajerae skupnosti Šmarje ob Paki, je prav, da pri tem delu sodelujejo tudi Šmarčani in drugi krajani tega območja. Tako se je zadnjo soboto udeležilo dela približno 25 ljudi, od tega največ mladih. Prihodnjo so- boto pa se bodo prostovolj- nega dela udeležili krajani iz vaških skupnosti Rečica ob Paki in Podgora. ZORKO KOTNIK kokarje: zbor stajerskih partizanskih kurirjev Praznične dni mozirske občine so izkoristili tudi nekdanji partizanski kurirji na štajerskem, ki so se po odkritju spominskega obeležja padlim borcem v Dol-Suhi v nedeljo, 4 .septembra, zbrali tudi na zboru v Kokarjah. Med vojno je na celotnem šta.jei-skem območju dela. lo okoli 520 kurirjev, ki so bili povezani v svoje enote in imeli 43 postaj. Njihova pota so jih vodila vse od Prekmurja do Save. Na zboru, ki se ga je udeležilo lepo število prežive. lih partizanskih kurirjev, sta spregovorila nekdeanji komandant štajerskih kurirjev in komisar Edi Gole in Henrik Ribič. Prijetno tovariško srečanje pa so dopolnili tudi s kulturnim programom. -an slovenske konjice: izšla je brošura za samoprispevek V torek je izšla v Slovenskih Konjicah posebna brošura ob referendumu, ki nosi naslov: Samoprispe- vek III — naš pogled v prihodnost. Brošuro je izdal občinski štab za izvedbo referenduana, v njej pa so podrobni programi bodočih del v vseh krajevnih skup- nostih in tudi viri sredstev za njihovo lu-esničevanje. V dokaj obsežni tiskovini je zapisana ocena dosedanje- ga referenduma, pregledno so razgrnjeni vsi finančni viri, iz katerih se bo stekal denar za uresničevanje programov in nakazani najbolj pereči problemi posa- meznih krajevnih skupnosti, ki jim b(xlo občani posve- tili v naslednjem referendumskem obdobju največ po- zornosti. Brošuro bodo v Slovenskih Konjicah razde- lili med vse občane oziroma v vsa gospodinjstva, da bodo ljudje čimbolje obveščeni o namenu samoprispev- ka, njegovih programih in zbranih sredstvih. .ds celje: sejemske značke V času desetega sejma obrti od 23. septembra do 2. oktobra bo tudi več drugih p-rireditev. Tako bo znova na vrsti že kar tradicionalna modna revija, v kateri bo šlo tudi za prikaz zlatega nakita in seveda pričesk. Sicer pa bodo imeli frizerji dovolj prilož,nosti, da se izkažejo. Tako na reviji kot mladi na medmestnem tek- movanju. Kolektiv Merxa bo pripravil razgovor za okroglo mi- zo o kruhu. Tokrat bodo-^pozorili tudi na mlince, kot priljubljeno jed. Na seji članov izvršilnega odbora Formatorja bodo med drugim razpravljali o ustanovitvi poslovne skupno- sti za .malo gospodarstvo. Razen tega bo v tem času podpisan samoupravni sporazum o organizaciji in pri- rejanju prihodnjih sejmov obrti. Organizator jubilejnega sejma bo, izdal tudi tri vr. ste značk, na voljo bodo diplome ih plakete za raz- stavljalce, pa tudi Grb Celja za najbolje ocenjene raz- stavljane izdelke. Posebnega priznanja bodo deležni še tisti, ki so bili tej prireditvi zvesti vsaj devet let. MB IreasNkrbna, a nevarna pi« mozirskih šolarj«^- Foto: D. Medve<» it. 36 — 8 ■ september 1977 NOVI TEDNIK — stran T Nismo je napovedali, ni- ti v trgovinah govorili kaj več, zakaj iščemo makove štničke, ki jih v večini primerov, zlasti pa v pro- dajalnah v obrobnih pre- delih mesta, nismo našli. Le zakaj ne? Je mar do- volj, če imajo tod poleg štruc in hlebov le še zem- lje? So mar ljudje s tak- šno izbiro zadovoljni? To- da, pustimo zdaj to razmi- šljanje, čeprav bi želeli, da bi ne ostalo samo pri nas, man-eč, da bi se nad stanjem zamislili še tisti, ki so odgovorni za solid- no, pestro, dobro postrež- bo vseh potrošnikov, ne glede na to, ali stanujejo v mestu ali tam na robu občine. Nas je zanimalo nekaj dnigega. Iskali smo odgo- vor na vprašanje, kako v naših prodajalnah, pa naj bodo ta samopostrež- ne trgovine, marketi, pro- dajalne kruha in druge, prodajajo naš dobri kimh. Zato smo obiskali neka- tere trgovine. Nismo jih izbirali. Zares ne. Med sprehodom po mestu in med vožnjo po asfaltira- nih in makadamskili ces- tah, so se ponujale same od sebe. Zato tudi nismo obiskali vseh. Sicer pa je konec poti pokazal, da bi bilo skoraj dov<^j, če bi stopili le v nekatere, in slika bi bila povsem jas- na. Tudi ostra. Nič megli- ce, nič zarisanih robov. Zato pa več razočai^anja, kot prijetnih presenečenj. Sicer pa o t^h ugotovit- vah nekaj več pozneje. Pojdite zdaj z nami. V mislih seveda. Mnoge na- še ugotovitve pa tako poz- nate tudi sami! Zastor se odpira MERXOVA SAIVIOPOS- TREŽNA NA HUBINJI: Kruh je zložen na policah. Kupci ga sami jemljejo. Papir je zraven, da ga lahko sami zavijejo. Po navadi ga tudi sami razre- žejo; če je treba, kdaj pa kdaj tudi to opravi pro- dajalka. CENTROVA SAMOPOS- TREŽBA NA DOLGEM POLJU: KuE>ci sami jem- ljejo kruh s polic. Ovit je s tankim papirjem. Kruh prerežejo kupci sami, včasih tudi prodajalka. VELEBLAGOVNICA T: Poseben oddelek za pro- dajo kruha. Kruh proda- jalka sama ovije s papir- jem. CENTROVA SAMOPOS- TREŽBA NA LIPI V ŠTO- RAH: Kruh je na policah, zraven je papir za ovija- nje. Prodajalka sama raz- reze kruh, velikokrat pa lahko to Stori tudi kui>ec sam. MERXOVA POSLOVAL- NICA »PRESKRBA« NA DOLGEM POLJU (pri Jar- hu): Prodajalka daje kruh, na pultu ga zavije v papir. MERXOVA PRODAJAL- NA KRUHA »ADA« V STANETOVI ULICI: Pro- dajalka je hkrati blagajni- čarka. Z rokami, s kate- rimi prijema kruh in ga tudi zavije, sprejema de- nar in opravlja vsa dela z blagajno. MERXOVA SAMOPO- STREŽBA »SOČA« V STA- NETOVI ULICI: Knih je na policah. Zraven tudi papir oziroma je kruh že zavit, žemlje pa je moč po mili volji izbirati in otipavati. MERXOVA PEKARNA OZIROMA PRODAJALNA KRUHA »PRESTA« NA TOMŠIČEVEM TRGU: Prodajalka oziroma pro- dajalki sta tako kot pri »ADI« tudi blagajničarki. Z istimi rokami, prav nič zaščitenimi, prijemljeta in zavijata kruh in seve- da opravljata vse blagaj- niške posle. Torej: kruh in denar! CENTROVA SAMOPO- STREŽBA »LOGARSKA« NA LJUBLJANSKI CESTI: Kruh je na policah. Zavit, zraven je tudi papir. Ku- pec ga lahko razi-eže sam ali to stori prodajalka. Otipavanje kiaiha možno, zlasti žemelj. CENTROVA SAMOPO- STREŽBA NA TRUBAR- JEVI ULICI: Kruh daje kupcu in mu ga zavije pro- dajalka. MERXOVA S.\MOPO- STREŽBA V TRNOV- LJAH: Kruh je na poli- cah. Kupcem ga daje le prodajalka. Zavitega. Kot so povedali nekateri do- mačini, ima včasih pri polici celo polivinilasto vrečko, da ga prijemlje z njeno pomočjo. MERXOVA »SLOGA« V ŠKOFJI VASI: Kruh daje kupcu prodajalka. Kupci ne pridejo do polic. Kruh tudi zavijejo. MERXOV MARKET V VOJNIKU: Oddelek za prodajo kruha je ločen. Kruh prodaja kupcu le prodajalka oziroma mesar. Kruh zavijejo. Tudi pri blagajni močno pazijo, da prijemljejo kruh le na mestu, ker je ovit v papii*. MERXOVA SAMOPa STREŽBA V STRMCU: Kruh zložen na policah. Dostop do njega ima le prodajalka, ki ga kupcu tudi zavije. MERXOVA SAMOPO- STREŽBA »TOPLICE« NA DOBRNI: Kruh je na po- sebnih policah. Kui>cu ga daje le prodajlka, ki ga tu- di zavije. Tudi delo pri blagajni zelo v redu. MERXOVA PRODAJAL- NA »CtORICA« V ŠMART- NEM V ROŽNI DOLINI: Kmh daje kupcu le pro- dajalka, ki ga tudi zavije. Seveda pa je prodajalka hkrati tudi blagajničarka. MERXOV M.\RKET NA LJUBLJANSKI CESTI: Za kruh je poseben oddelek. Kioili daje kupcu le pro- dajalka. Ga tudi zavije. Slika je na dlani Da, v pravem pomenu besede. Na dlani in vsak dan pred vami, dragi po- trošniki, kupci. .. Tokrat smo se z njo srečali tudi mi. V realni projekciji. Nič ni bUa izmišljena. V glavnem so se odprle tri 2inačilne slike. V veči- ni primerov je tako, da do kruha kupci ne pridejo, da ga zatorej ne morejo iz- birati (beri otipavati), sa- mi rezati in podobno. V teh primerih, in teh je na srečo veliko, opravi to delo prodajalka oziroma prodajalec. Kruh tudi za- vije. Največkrat v širši trak tankega papirja. Tak- šno zavijanje kruha je bi- lo tudi določeno z ob- činskim predpisom. Do ne- primernega ravnanja, oti- pavanja z rokami, ki si- cer sprejemajo denar, lah- ko pride le pri blagajni. Toda, največkrat se to zgodi. Srečali smo blagaj- ničarke, ki so pazile, da niso prijemale kruha, sre- čali pa tudi kui>ce, ki so kruh sami spravili v po- sebno polivinilasto vrečko in ga tako zaščitili pred nadaljnjim otipavanjem. Druga slika, ki ni ta- ko pogosta, je ona, kjer do kruha pridejo tudi kup- ci. V teh primerih je se- veda otipavanje možno, četudi je kruh na policah zavit oziroma je zraven tudi papir, ki ga kupci sami jemljejo in potem za- vijejo vanj štruco ali hlebček. To so tudi pri- meri, kjer kupci lahko tu- di sami režejo kmh, ga seveda prijemljejo, del vzamejo zase, drugo po- lovico pa pustijo, da jo izbere kdo drug. Delo pri blagajni se seveda ponav- lja. Najslabše pa je tam, kjer bi moralo biti naj- bolje. To je v obeh speci- aliziranih prodajalnah kruha, pri »Adi« in »Pre- sti«. Tu je, kot smo za- pisali, prodajalka hkrati tudi blagajničarka. Kmh in denar. Vse z istimi ro- kami. Cist kruh, naša os- novna prehrana in umazan denar. Higiena? Kaj bi o njej govorili! Sicer pa, tak način prodaje bi morali obsoditi prodajalci sami, člani kolektiva in ne ved- no čakati, da pride opozo- rilo od zunaj. In naš nasvet? ce smo odkriti, smo uk- repe na tak način proda- je kmha, zlasti v obeh celjskih prodajalnah kru- ha, pričakovali že prej. že takoj po našem pisanju v »Pismih bralcev« v Novem tedniku in tudi po »od- daji v živo« v Radiu Celje, kjer smo v razgovom z glavnim direktorjem »Do- brine« prav tako načeli ta problem, in se je v raz- govoru strinjal, da bi mo- rali v teh prodajalnah uvesti vsaj polivinilaste vrečke. Toda, ostalo je le pri besedah. Tisti, ki bi morali brati in slišati opozorilo, ga niso. Le, za- kaj neki? Saj gre kruh dobro v prodajo tudi ta- ko. Menimo, da bi morali trgovci vendarle nekaj na- praviti. Najprej vsekakor to, da do kmha kupci ne bodo mogli priti, da bo kmh v vseh primerih po- dajala kupcu le prodajal- ka. In to seveda zavitega v papir, kot delajo danes. Drug nasvet ali priporo- čilo se nanaša na obe pro- dajalni kruha. Vemo, da si blagajničarke ne morejo privoščiti, ker prodaja kruha ne prinese toliko »čistega«, da bi lahko s tem denarjem plačah še eno uslužbenko, blagajni- čarko. Toda, lahko bi na- redili nekaj, kar si včasih »privoščijo« v Trnovljah, drugod, v nekaterih dm- gih mestih pa je to že us- taljena praksa. K policam, kjer je spravljen kruh, kjer ležijo štruce in hleb- čki, kjer so zložene- žem- lje in drugo, bi naj posta- vili po eno polivinilasto vrečko. In ko prodajalka seže na polico f>o štmco kruha, naj bi pred tem segla v vrečko in s tako zaščitenimi rokami prije- la kmh, ga zavila in po- nudila kupcu. Takoj za tem bi vrečko znova polo- žila na staro mesto, sama pa opravila še blagajniško operacijo, sprejela bi de- nar in ga tudi vrnila, če bi bilo potrebno. Seveda pa bi takšne vrečke morali imeti pov- sod, kjer prodajajo kruh! Tako bi zagotovili tudi po tej strani higiensko prodajo kmha, na vsak način pa dokazali, da nam je veliko do tega, da tudi pri prodaji kmha pokaže- mo svoj odnos do naše dobrine, pokažemo svojo kulturo do sočloveka, do kupca, potrošnika. Ta investicija ni dr.«.ga. Prav gotovo ju bosta zmo- gli tudi obe prodajalni kruha v Celju. Kaj menite tisti, ki ste odgovorni za primemo prodajo kruha? Menda bi kakšno na ta račim rekli tudi sveti po- trošnikov? Ob pomoči sodelavcev v uredništvu napisal MILAN BOŽTC V sakdanja slika ... polzela: razstava gob, kaktej in trofej Hortikulturao društvo Polzela in lovska družina Polzela — Šempeter sta v parku šenek pripravila razstavo gob, ka- ktej in lovskih trofej ter se tako pridmžila praznovanju pet- desetletnice polzelske tovarne nogavic ter praznovanju jubi- lejev partije in tovariša Tita. Otvoritvena slovesnost je bila v soboto popoldne. Zbra- lo se je veliko krajanov, ki so si z navdušenje ogledali do- bro pripravljeno razstavo. Z razstavo sta Hortikultumo dmštvo in lovska dmžina tudi simbolično prikazala poveza- nost dmštev s tovarno in tako tudi s krajem samim, saj je znano, da ima tovarna veliko razumevanje za krajevne potrebe in za potrebe društev. Na sliki: Del razstave. Tekst in foto: T. TAVČAR PRIZADEVNI PLANINCI DELOVNI V ŽALSKI OBČINI Da so planinska dmštva v žalski občiru izredno aktiv- na ni treba pK)sebej poudar- jati. Kako je z dejavnostjo v zadnjem času smo pobara- li predstavnike planincev iz Zabukovice, Prebolda in Žal- ca. FRANC JEŽOVNIK, tajnik PD Zabukovica: »Glavna skrb v zadnjem času je bila na- menjena izgradnji planinske postojanke na Homu. Z deli smo pred kratkim končali in reči moram, da smo na opravljeno delo izredno po- nosni. Kot vsi planinci tudi mi iz Zabukovice namenja- mo vso skrb varstvu narave. Pozimi smo pripravili precej predavanj na to temo. Ko govorim o naši dejavnosti, moram omeniti urejanje pla- ninskih poti in seveda še po- sebej Savinjske planinske po- ti, ki jo vsako leto obišče več domačih in tujih planin- cev. Seveda ne pozabljamo na izletništvo, sodelovanje z dmgimi dmštvi ter številna orientacijska tekmovanja.« IVAN JURHAR, predsednik PD Žalec: »V letošnjem le- tu smo delah pri izgradnji nove planinske postojanke na Bukovici, v okvim izletništ- va moram omeniti pot po jugoslovanski transferzali ter uspešno opravljeno transfer- zalo Sutjeska. Izredno aktiv- ni so naši upokojenci, saj skorajda ne mine teden, da ne bi odšli v hribe. Precej je takih, ki se odpravijo ce- lo v Julijce. Gorska straža je poleg številnih akcij opra- vila še akcijo čiščenja Trig- lava. Omeniti moram še Fer- raUtovo sekcijo, katere čla- ni so precej časa namenili izgradnji brunarice na Vrheh. Seveda so tu še orientacij- ska tekmovanja, predava- nja ...« ADI VIDMAJER, predsed- nik PD Prebold in sekretar Telesnokultiu-ne skupnosti: »Kot vsa dmštva v naši ob- čini, tako se tudi preboldsko zavzema za razvoj nai^h naj- mlajših članov. Zanje prire- jamo planinske tabore in le- tošnjega v Krnici se je ude- ležilo precej naših pionirjev. Precej izletov smo pripravili v Savinjske Alpe, Julijce in Karavank« Uredili smo si tudi plaiiiiisko sobo v Pre- boldu ter zanjo nakupili jk)- trebni inventar. Izredno prizadevni so v na- šem dmštvu markacisti, pa seveda tudi vsi ostali člani, ki so pod Reško planino, kjer imamo Preboldčani svo- jo postojanko, opravili več kot 1000 prostovoljnih delov- nih ur. Na Loki pod Radu- ho, kjer je zgorela koča pla- nincev iz Luč pa smo opra- vili več kot 200 prostovoljnih delovnih ur.« Tako torej v Preboldu, Žal- cu in Zabukovici. Sicer pa velja še enkrat zapisati, da so prav vsa planinska dm- štva v žalski občini izredno prizadevna, da se tmdijopo svojih mo^h. Navsezadnje bi prav vsi radi zadovoljili svo- je članstvo z izletništvom in vso ostalo planinsko dejav- nostjo. JANEZ VEDENIK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ LOŠKE POLETNE PRIREDITVE Koliko let? Enajst! Ni ma- lo za kraj, ki se ubada z vse- mi mogočimi težavami (raz- vojnimi seveda) in ob tem še najde misel, čas in denar za kulturno delovanje, ki mu pravijo poletne prireditve. Zrasle so na gradu Pogled iz čistega entuziazma, iz tiste kristalno čiste misli in hote- nja po širjenju kulturnega obzorja. In brez dvoma je bil uspeh pred vrati. Kajti prvi akterji te pogumne igre so igrali na množičnost, ki v tem in tem podobnim prime- rom ne služi na potrditev znanega rekla »kralj je mr- tev, žiivel kralj!« Zdaj je odvečno tarnanje o problemih, s katerimi so se in se še srečujejo prireditelji — prosvetno društvo Loče, skupina pogumnih ljudi, ki opravljajo delo, kakršnega bi marsikdo ne opravljal niti za težke denarce! Pa vendar, vsi številni problemi in pro- blemčki so bili vseskozi le dragoceni delčki mozaika, ki je pomagal izgrajevati celoto poletnih prireditev. Ta pa nedvomno nastaja, zdaj le še z željo, da bi od že dosežene in zelo dragocene množično- sti prešli tudi bolj pogumno in glasneje na kakovost. Kaj- ti pretežni del vsebinskega programa loških poletnih pri- reditev sestavljajo amaterski ansambli. V amaterizmu pa se je v zadnjem času v organi- zirani obliki pničela orati ogromna ledina, kjer je tre- ba preverjati dosežke s kri- tičnostjo in znanjem. Ni do- volj reči: dajmo domačemu človeku besedo, dajmo doma- čim zborom oder itd. Mani- festacija, kakršna so poletne prireditve v Ločah, je pre- rasla v enajstih letih domeno diletantstva in vsak takšen korak, ki naj še spominja, je v veliko škodo. 2e zaradi ti- stih, ki jim ni vseeno, kako bodo svoje izvajalsko delo opravili — z znojem in pošte- no, z znanjem in srcem. Brez dvoma so loške polet- ne prireditve znanilec kultu- re daleč naokoli. V treh ob- činah. Nastopi svetovno zna- nih folklornih skupin, kakr- šne ima »Ljubljanski festi- val«, kakovostne domače gle- dališke skupine od poklicnih in najboljših amaterskih, kmečki praznijki itd. so obsež- ni plodovi na tem drevesu o katerem danes teče beseda. To drevo naj ne daje samo prijetno senco za razvedrilo. Prav gotovo ob cvetju širi tu- di svojski vonj vznemirljivo- sti, kjer marsikdo pomisli, globoko v sebi in še boječe — kaj ko bi tudi jaz sodelo- val? To pa je dragocenostr ki jo je treba negovati z vsemi občutki dobrega poznavalca človekove nravi. V tem bo ta kulturna akcija tudi uspešna. Nove organizacijske oblike terjajo od priredditeljev tudi tesnejše povezovanje z združenim delom, pa ne sa- mo takrat, ko je treba razve- zati mošnjiček, am^k bi bi- lo dobro, ko bi se srečah tu- di kdaj med letom. In še ne- kaj: v Ločali na Pogledu bo treba razčistiti z najosnov- nejšo stvarjo — šank s pijačo ne sodii na gledališko pred- stavo in ne h katerikoli drugi kulturni prireditvi. Pijačo in klobaso ven z dvorišča, kajti pred vrati je otvoritev nove- ga kulturnega doma, ki so ga zgradile v dobršni meri rav- no poletne prireditve pa bi bilo hudo nerodno, če bi ob- činstvo tudi v dvorano prine- slo klobase in vino. Tega so polne police v gostilni ali pa v domači shrambi. Kadar pa ljudje pridemo skupaj k pe- smi ali vezani besedi, pa naj bo naš trenutek posvečen drugačnim vrednotam in sa- dovom našega skupnega dela. To si po pravici zaslužimo, Ločani in vsi tisti, ki so ho- dili 11 let na Pogled pa še po- sebej. ZANIMANJE ZA LOBANJE CELJSKIH GROFOV PIŠE MILENA MOŠKON Vse kaže, da je zelo p>omembno za vsakoigar, ki je stalno ali pa samo slu- čajno v Celju, da je videl lobanje celjskih grofov. Popularnost teh lo- banj je namruč tolikšna, da si je tre- ba to znamenitost resnično ogledati in jo spO'znati nekako tako, kot v širnem svetu relikvije, grobnice in grobove, tudi po smrti pomembnih ve- ličin. Če nisi videl tovrstnih ostalin in situl, nisi dojel prave pietete do iz branih smrtnikov in tudi ne njihove nesmrtne veličine, pa čeprav si sli- šal o njihovih zaslugah in slovesu. Tako je tudi z lobanjami celjskih grofov v celjskem muzeju, saj jo za- nimanje zanje vedno nadpovpr^no. že- lijo jih videti domačini in tujci vseh generacij. Zanje se zanimajo tisti, ki poznajo slavni celjski fevdalni rod iz 2(godovine ali literature, prav tako pa tudi tisJti, ki jim šele pogled na ko- ščene ostanke nekoč zanimivih fizi- ognomij porodi radovednost o življe- nju oseb, katerih lobanje so preži- vele stoletja in so spodobno shranje- ne v stekleni vitrini. Na koliko vprašanj je treba v mu- zeju odgovarjati ob ogledovanju osem- najstih lobanj in kaj vse je treba po- vedati! Večkrat je slišati sledeč di- ailog: »Zakaj niso lobanje zdaj v Mariji- ni cerkvi, saj sem jih nekoč že videl tam?« — »Ker so leta 1955 predstav- niki celjske občine in župnijskega ura- da sv. Danijela sklenili sporazum, da bodo sitalno razstavljene v miizeju. Od takrat so med muzejskimi eksponati v sobi celjskih grofov.« — »Katera lo- banja je od nesrečne Veronike?« — »Njene ni. Bila je baje pokopana v samostanski cerkvi v Jurkloštru.« — »Je tam še grob?« — »Ni ga, tudi plo- šče z napisom ni več.« — »Kaj pa lepa Barbara?« — »Njo so pokopali kot kraljico v cerkvi sv. Vida v Pragi. Tam je tudi. celjski grb. Tudi Her- man II. je umrl na Češkim, v Brati- slavi, njegovo truplo so od tam od- peljali in potem pokopali v samosta- nu Pleterje.« — »Čigave so potem te lobanje?« — »To ni čisto točno ugo- tovljeno. Trudila sta se že stomatolog dr. Wolf iz Ljubljane in tudi dir. Cun- der v Celju. Zal sta lunrla oba prav pred zaključkom svojih študij. Ugoto- vitve bi omogočile identifikacijo, ki bi označevala vsaj spol in starost po- sameznega pokojnika. Potem bd bilo lažje. Znano je namreč, da so bili v skupni grobnici v Celju, ki je bila v kripti pod glavnim oltarjem Marijine cerkve, kamor jc bil dostop skozi vrata na levi strani, kjer je še danes ohra- ijen kamniti relief s klečečima figu- rama celjskih grofov. Kot prva od Celjanov sta bila tu pokopana Fride- rik I ((-fl360) in nj^ova žena Dimu- ta Walsee, nato njuna sinova Ulrik I. (1366) in Herman I. (-+-1385) in nje- gov mladoletni sin Ivan (-fl372). Z Du- naja so prepeljali truplo Viljema I. {-h 1392) in ga pokopali v tej grobnici. Tudi Friderikova žena Elizabete, ki je umrla leta 1422 na gradu v Krapi- ni, jo našla v Celju svoj zadnji dom. Friderik II. je umrl na ŽOvneku, poko- pan pa je bil v družinski grobnici. V Celju so bili pokopani tudi grofje: Ju- rij, Herman III. in Herman IV. Za Ulrika II. Vemo, da je bil po umoru pri Beogradu pokopan v celjski grob- nici. Po tradiciji je njegova lobanja tista, na kateri se poznata udarca z mečem in je označena z napisom: Ultimus ex illustri. familia Comitum de Cillie occis. per Ladislavum Hunyadi Belgradi 26. Martii 1456. Ta lobanja ima poškodovani čeljusti, levo ličnico in očesno votlino. Celjska kronika po- roča, da so bile ob njegovem pokopu, dne 9. novembra 1456 velike pogrebne svečanosti in, da je bila takrat ob brid- kem spoznanju z bolečino izrečena fi- nalna misel: Etenes celjski grofje in nikoli več.« — »Saj to je naslov knji- ge.« — »Ste prebrali ta zgodovinski ro- man Ane Wambrechtsamer?« — »Se- veda, pa tudi igre o Veroniki .Deseni- ški in grofu Hermanu sem gledal. Ka- ko mogočni so bili ti grofje! Skoda, da so izumrli!« — »Tako je. Tudi moč, lepota, ljubezen, slava, sovrašitvo in bogastvo niso mogli preprečiti te fa- miliaime tragedije. Lobanje pa so 2go- vomi dokumenti, ki spominjajo na nekdanje veličine!« it. 36 — 8 ■ september 1977 NOVI TEDNIK — stran T SO NOVI ZDRAVSTVENI DOMOVI RES NEFUNKCIONALNI V OSMIH MESECIH OD OTVORITVE ZDRAVSTVENI DOM PODČETRTEK NI SPREJEL POD SVOJO STREHO NITI ENEGA PACIENTA Potresni sunki so opravili svoje tudi na zgradbah kozjanskih in obsoteljskih zdravstvenih domov. Skorajda vsi so bili že stari, nefuk- cionalni in seveda pretesni. Družba ni dolgo premišljala: odločno je bilo, da zgrade nove zdravstvene postaje na Planini pri Sevnici, v naj bi razbremenil pretesno zgradbo. Odobrili so sredstva in občani Kozjem in Podčetrtku, v Šmarju pa so že začeli graditi prizidek, ki so vedro zrli v hitro nastajajoče temelje. Skorajda hkrati sta bila dokončana zdravstvena domova na Pla- nini in v Podčetrtku kjer je sestra, ki je vsa leta delala v nemogočih prostorih, celo zajokala od sreče. To je bilo 28. decembra 1976. V Kozjem se ni in ni premaknilo. Obe občim, šentjurska in šmarska, sta v težavah. Razprava o splošni in skupni porabi je pokazala, da bi bilo treba znatno obremeniti gospodarstvo, če bi hoteli zadostiti vsem I>otrebam: šolstva, zdrav- stva, otroškega varstva in podobno. Ponovno obre- menjevanje gosix>darstva bi zmanjšalo njegovo re- produkcijsko sposobnost. Kdo torej bo nosil na ra- menih breme vzdrževanja novih zdravstvenih domov, ko je že sedaj z njimi kup težav? BREZPLAČNI PROJEKTI Domove so zgradih iz solidarnostnih sredstev re- publiške zdravstvene sku- pnosti z udedežbo regije in občin v sorazmerju 60 odstotkov : ^40 odstotkov in tudi manj. Ker ni bilo dovolj denarja, so grad- njo doma v Kozjem us- tavili in šele sedaj je delo spet steklo. Letos naj bi bil dom dokončan, sred- stva je zagotovila Regional- na zdravstvena skupnost. Toda: zdravstveni postaji na Planini in v Podčetr- tku še vedno samevata ... Ljudje reagirajo na na- stali položaj različno, brez izjeme pa so nezadovoljni. Kje tiči grešni kozel? Kaj je vzrok, da prepotreb- nemu občanu niso odprta vrata medicinske pomoči? Najprej smo povprašali Bemija StrmČnika, v. d. poslovodnega organa Zdravstvenega centra Ce- lje. »Kar se nas tiče, smo vložili vse napore v to, da bi dom v Kozjem bil čimprej dokončan. Iska- li smo vse možne rešitve, saj pomeni dokončanje te- ga objekta tudi rešitev zdravstva na tem območ- ju. Menimo pa, da bi z denarjem, ki je bil po- rabljen za gradnjo vseh treh zdravstvenih postaj, lahko naredili še kaj več, kot je. Ce bi bila gradnja racionalnejša, bi domovi že zdavnaj lahko sprejeli prve paciente. Po potre&u je bila že sklenjena pogodba z Raz- vojnim centrom Celje za izdelavo montažnih zdrav- stvenih objektov za do- bo 20—.30 let z podklete- no osnovo. To bi stalo bistveno manj.« Berni Stnnčnik je tu- di poudaril, da gradnja tako velikih objektov s ta- ko nefunkcionalno ratzpo- rejenimi prostori ni smo- trna in da bo to podraži- lo stroške vzdrževanja in posredno tudi zdravstvenih uslug. Obe postaji bosta za šmarsko zdravstveno skupnost veliko breme, če- prav hkrati precejšnja pri- dobitev. »Menim, tudi, da je na primer stavba v Podče- trtku vrinek v arhaično strukturo srednjeveškega trga. Drugje zidajo po svo- je. V Mozirski občini so v istem času kot na Kozjan- skem zgradili stavbo, v ka- teri je zdrav.stvena posta- ja z dvema ordinacijama, pošto in dvema stanova- njema pa za trikrat manj denarja!« Ko si j« prvič ogledal stavbo v Podčetrtku, je bil prepričan, da bo v njej najmanj šest ordinacij, so pa le tri. »OsnoTOO napako je na- redil tisti, ki je to gradnjo (po tipskih načrtih), odob- ril,« je zaključil svoje raz- mišljanje Berni Strmčnik. Kaj meni o »zdravstve- ni« zdrahi Darko Bizjak, predsednik skupščine obči- ne Šmarje pri Jelšah? »Regionailna zdravstvena skupnost (Delje je zagoto- vila sredstva za dokon- čanje zdravstvene p>ostaje v Kozjem in menim, da je treba prenehati z jadako- vanjem, ali bodo domovi funkcionalni ali ne. TOZD Medico ingenering iz Lju- bljane nam je v prvih mesecih po potresu ponu- dil te projekte zastonj. Bi- li smo hvaležni in smo sprejeli, ne da bi kaj pre- mišljali. V to nas je pri- silila situacija. Da sedaj ugotavljamo, da je preve- liko, nefunkcionalno, je nonsens. O tem bi pač morali razmisliti prej.« Do vsega ni mogel osta- ti ravnodušen tudi zdrav- nik dr. Ivan Ratkajc iz Rogaške Slatine, ki nam je dejal, da bodo nove zdravstvene domove spre- jeli pač takšne, kakršni so. So sicer hvaležni druž- bi, vendar že v naprej ve- do, da bodo stroški pre- cejšnji. »Pri takšnih stvareh ve- lja razmisliti. V Rogaški Slatini smo podoben pro- blem že imeli. S projek- tanti smo se razšli nekoli- ko sprti, ker so hoteli v takrat nov zdravstveni dom vključiti kup nekoristnih skorajda lepotilnih dodart;- kov, mi pa smo potrebo- vali dom, razumete, za čimmanj denarja in čim- bolj funkcionalen. Projek- tant ni prišel na otvori- tev!« NOV ZDRAVSTVENI DOM JE KOT NOVA ŠOLA Docela drugače gleda na vso stvar dr. Joško Majhen, nadzorno inštruk- tažni zdravnik zdravstve- nega centra in bivši direk- tor RZD Celje: »Drži: največja proble- ma sta Kozje in Podčetr- tek. V Podčetrtku je že najnujnejša oprema, ven- dar ne moremo začeta, ker Elektro Celje ne dovoli priklopiti tok, ker meni, da moramo postaviti tran- sformator. Zidavo le te- ga smo že naročili, a ga še niso začeli delati. Ven- dar mislim, da bi dom kljub temu lahko delaH. Sklep je jasen: zaradi for- malnih zadev delo ne ste- če. Nekaj podobnega je bilo tudi s tehničnim prev- zemom. Kar precej dolgo smo morah čakati, da smo s skupščine občine Šmarje dobili odgovor.« Projekti kozjanskih zdravstvenih domov so modemi, fimkcionalni, ugotavlja dr. Joško Maj- hen, so nekoliko boljša izvedba in zato tudi draž- ja. Sicer pa je vzdrževanje nove šole tudi znatno dra- žje od stare, trdi dr. Maj- hen in dodaja: »Dovolj govorimo o tem, da moramo čimprej dose- či razvitje. Na področju zdravstva jih bomo dobdJi le na tak način: z sodob- no urejenimi zdravstveni- mi domovi!« To brez dvoma drži, le da pri tem vsi skupaj naj- brž pozabljamo, da si po- nekod takšne postaje lah- ko privoščijo, drugje pa, na žalost ne. Problemi se bodo nadsfllievali z opre- mo in ne končali, ko bo- do po svetlih in prostra- nih sobanah hodili paci- enti. MI LENKO STRASEK Dr. Jo.ško >fa.jhen: » ... le tako bomo dohiteli raz- vite!« Zdravstveni dom v Podčetrtku: lep in popoprano drag MED OBIRALCI RAZGOVOR MED KOBULAMI v Savinjski dolini trgajo ^ zadnje kobule zelenega ^ata, četudi so obiralni stro- ji skoraj že povsod zamenja- 'i marljive roke obiralcev, so prihajali z vseh strani ^fžave. Blizu trideset tisoč ^ih je bilo. Toda zdaj jih je Ostalo le še tisoč, morda ne- ■^j več. Nekatere od njih smo po- ^rašali, zakaj so prišli na ^iranje hmelja in za kaj ■^do porabili prisluženi de- Jiar. ALBINA ŠUML.-VK, gospo- ^f^ja iz Podčetrtka: "Pred kratkim sem konča- la z obveznim šolanjem, ven- dar zaradi finančnih težav šolanja nisem nadaljevala. Z denarjem, ki ga bom zaslu- žila v Savinjski dolini, si bom kupila novo obleko. Vseka- kor mi ni žal, da sem pri- šla na obiranje hmelja, saj sem spoznala nove prijate- lje, seznanila pa sem se tu- di z mnogimi kraji Slovenije, ki jih še vse premalo po- znam. Sicer se mi hmelj ne zdi tako slab.« OLGA ULCNIK, gospodinja iz Podgore: V Savinjski dolini sem prvič na obiranju hmelja in priznati moram, da ml ni žal. Zelo mi je namreč všeč domača kmečka hrana, ki jo dobimo zastonj, lepa je po- krajina in prijazni so ljudje. Naberem od 20 do 24 škafov hmelja dnevno. Z denarjem, ki ga bom tako zaslužila, pa bom kupila milo in prašek ter nekaj drobnarij.« MARIJA ZUPANČIČ: gospo- dinja iz Pišeoa: »Pravijo, da je letos hmelj slabši. Vendalr, ko sem bila pred štirinajstimi leti zadnjič v Savinjski dolini na obira- nju hmelja so bile zelene ko- bule še manjše. No, od ta- krat je pri nas zavekalo pet nagajivcev in letos sem se odločila, da zopet zaslužim nekaj denarja, s katerim jim bom kupila šolske knjige.« ALENKA TOMAN, dijakinja ekonomske srednje šole v Ce- lju: »že več let zapored obiram hmelj ter si tako prisltižim kakšen nepredviden dinar. Vsako leto so moji prsti spretnejši, saj sedaj naberem že do 20 škafov in več hme- lja na dan. Tokrat bd si ra- da kupila knjige in zvezke ter tako vsaj malo razbre- menila mamo, ki ima sicer z mano vedno skrbi.« VLADO STARVEŠKI, upo- kojenec: »Že pred drugo svetovno vojno sem večkrat prišel na obiranje hmelja in še vedno prihajam. Čeprav moje roke manj naberejo, mi kakšen dinar pride še kako prav. S kolegom ob večerih, pa tudi v prostem času vzame- va v roke orghce ter tako ustvariva še boljše in prijet- nejše vzdušje med obiralci. Naberem do 13 škafov hme- lja na dan, za zasluženi de- nar pa si bom kupil nove čevlje.« Tekst in fotot EDI MASNEC prejeli smo: se o nabiralnikih - odgovor podjetja ptt promet celje Ni dolgo od tega, ko som v Novem tedniku pr^ebral pis- mo občana, ki je pogrešal in z njim vred še dmgi od- sftranjeni poštni nabiralnik na vogalu Narodnega doma. Kmalu pK) rem opozorilu se je pojavil poštni nabi-ralnik na vogalu poslopja Službe družbenega knjigovodstva. Toda, postavljen je na zselo nepreglednem kraju. Domačini ga bodo našli, težko pa bo s tujcem, izlet- nikom. če PTT podjetje ni dobilo dovoljenje za namesti- tev nabiralnika na Narod- nem domu, bi ga pač pritrdi- lo na nasprotno zgradbo, na hekdanje sresko načelstvo, kjer je bil nabiralnik dolgo časa. Tu je bil nabiralnik na res vidnem mestu. Sicer pa moram ugotivitd, da je imelo nekdaj majhno Celje dosti več nabiralnikov, kot jih ima zdajšnje, čeprav se je število prebivalcev po- večalo za najmanj petkrat. Zakaj tako? So mar v skla- dišču? Dr. ERVIN MEJAK, CELJE V vašem časopisu Novi tednik štev. 30. z dne 28. 7. 1977 ste v rubriki Pisma ob javili članek tovariša Pranja Čuka z naslovom Poštnega nabiralnika še vedno ni, ki povsem netočno navaja sta- nje montiranih nabiralnikov. V Cilju, pa tudi želji ured- ništva, po točnem infoiTOira- nju bralcev Novega tednika vam pošiljamo odgovor in prosimo za objavo. »Poštni nabiralnik snet z zgradbe občine Celje (Na- rodnega doma) je nameščen na nasprotni strani na zgrad- bo Službe družbenega knjigo- vodstva Celje«. Zakaj ni nameščen na si aro mesto, to je na vogalu Na- rodnega doma? Po končanih obnovitvenih delih fasade Narodnega do- ma smo zaprosili skupščino občine za soglasje namestitve poštnega nabiralnika na isti prostor, kjer je bil poprej. Žal nam je bilo odklonjeno vsled nove fasade na zgradbi. Zato smo prosili SDK Celje za dovoljenje za namestitev poštnega nabiralnika na nji- hovo zgradbo. Mnenja smo, da je tudi ta lokacija primerna za ta pre- del mesta. še nekaj podatkov o na- mestitvi poštnih nabiralni- kov: trenutno imamo name- ščenih 52 nabiralnikov. Od te- ga na ožjem obtnočju mesta 37, na širšem — obrobnih delih mesta — pa 15. Smatra- mo, da to število trenutno za- došča za potrebe mesta Ce- lje. DIREKTOR TOZD IVAN SLAMNIK kdo pozna zlocinga? . Spomladi 1942. leta so se po hribovskih vaseh in na samotnih kmetijah pojavili umazani, kosmati in v str- gane obleke oblečeni možje, ki so se izdajali za partiza- ne. Na glavi so nosili klobu- ke z všito petokrako zvezdo, kape bivše jugoslovanske voj- ske ali triglavke, značilne partizanske kape gorenjskih partizanov iz tistega obdob- ja. Spraševali so, če so mor. da v včisi nemške za.sede ali patrulje, kje bi dobili zvezo z glavnim terencem, prosili so za hrano, pijačo, obutev m obleke. Jamrali so, da so prišli od daleč v te kraje partvzaiiit, pa bi radi dobili zvezo, predno so jih poslali na pot, so jim rekli, da bodo tu in tu dobili zvezo, nekdo jih bo čakal na dogovorje- nem mestu, a ga ni bilo in zdaj so brez zveze. Sprva ljudjč niso vedeli, s kom imajo opravka. Ko pa so po takem obisku sledile aretacije in mučenja, so ljudje spoznali, da so žrtve provokatorjev — Slo- vencev v službi gestapa. Kma- lu se je teh lažnih partizanov prijel vzdevek raztrganci. Med najzloglasnejše raz- gance s širokimi pooblastili gestapa sodi Alfred Reber- nak, rojen 21. maja 1917. leta v Celju. Pred w)jno je bil pri Srdarjevih v Kamniku za frizerja, službo pri gestapu pa je nastopil že 1941. leta. On je zasledoval aktiviste in partizane, provociral, areti- ral, zasliševal in mučil hujše kot Nemci. Tako na primer je Alfred Rebernak naložil ujetemu partizanu Antonu Smolnikarju, očetu novinarja RTV Antona Smolnikarja, med zasliševanjem 750 udar. cev z bikovko in pri tem glasno štel, zato si je Smol- nikar zapomnil število udar- cev. Rebernak je pretepal in mučil tudi stare ljudi, celo take, ki so imeli na plečih že preko 70 let. Zanesljivo vem, da je ob koncu vojne utekel kazni. Zadnji dan vojne se je uma- knil na Koroško skupaj z raztrgancem Martinom črnug. Ijem, Najnarjem, gostilničar- jem iz črnuč. Najnar živi v Braziliji, kje pa živi Reber- nak, mi ni znano. čez nekaj mesecev bo pri založbi Borec izšla moja knji. ga Sedem krst za Ronkarjevo družino, v kateri bo v enem poglavju opisano zločinsko delovanje raztrgancev. Zato prosim bralce iz Celja, ki so poznali Alfreda Rebernaka, da mi pošljejo podatke o tem zločincu, karkoli vedo o njem. JOŽE VIDIC 61000 L.JUBLJANA POVSETOVA 104/d Gestapovski zločinec, raztrganec Alfred Rebernak, je bil doma iz Cel.ja. Svo.je zločine .je počel po Goreii,i- skem in Šta.jerskem. Na gorn.ji .sliki Alfred Rebernak .sedi in .je dru^i od leve proti (le-»ni. petdeset let polzele Organizacija združenega dela Polzela, tovarna nogavic bo v soboto slavila 50-letnico uspešnega gospodarjenja. Os- rednja slovesnost bo ob 10. uri dopoldne na dvorišču tovar- ne. Na proslavi bo govoril član predsedstva Socialistične re- publike Slovenije Tone Bole, o preteklih ,50 letih pa bo govo- ril direktor delovne organizacije Ivan Božnik. Predsednik žalske občinske skupščine Vlado Gorišek bo izrošil delav- cem polzelskega kolektiva visoko odlikovanje predsednika Tita — red dela z zlatim vencem. V kulturnem programu bodo sodelovali člani SLG Celje, Ladko Korošec in Sonja Hočevarjeva ob spremljavi Milana štanteta, komorni mo- ški pevski zbor iz Celja in godba na pihala DPD Svoboda Liboje. Po končani slovesnosti bo c^led te največje tovarne nogavic v Jugoslaviji. V okviru praznovanja je bilo že več kulturnih in športnih prireditev. T. TAVČAR celje: kaj je s plinom? Izvr.šni svet celjske občinske skupščine je nameraval na zadnji seji razpravljati o možnostih napeljave plina v Celju. Toda, te razprave ni bilo ne samo zaradi tega, ker na seji ni bilo povabljenega pi'edstavnika celjskega Komunalnega podjetja, marveč tudi zategadelj ne, ker je bilo poročilo, ki ga je posredovalo Komunalno podjetje preveč skromno, ne- popolno. Zato je izvršni svet to razpravo odložil. Sicer pa bo iskal novo poročilo in odgovore na vprašanja, ki zadevajo tako industrijo kot drobne potrošnike, seveda v zvezi s potrošnjo in nap>eljavo plina. Vrh tega so člani izrekli nekaj kritičnih pripomb na an- keto o porabi oziroma napeljavi plina na določena območ- ja. Ljudje je namreč ne upajo izpolnjevati in se odločati za plin, ker ni točnih finančnih izračunov, koliko bi ta dela sploh stala. Gre za napeljavo sekimdamih vodov in za opo. zorilo, da bo končni izračun moč podati šele po opravljenih delih. In tako je tudi tistih približno 25.0(K) din v zraku. -b KRAJEVNI PRAZNIK PREVORIJ NAPREJ ZA VSAKO CENO TEMELJNI KAMEN ZA NOVO TRGOVINO Najmanjša krajevna skup- nost v šentjurski občini — Prevorje — je v nedeljo slavi- la svoj praznik, kot spomin na prvo partizansko šolo, os- novano 1. septembra 1944. Le nekaj več kot 700 pre- bivalcev živi in dela v tej krajevni skupnosti. Večina teh ljudi je kmetov in le majhen je odstotek tistih, ki se vozijo po zaprašeni cesti na delo v večje kraje v šentjur- sko ali šmarsko občino. Od tod izvirajo tudi vroče želje krajanov, da bi se z asfalti- rano cesto bolj približali na- predku v dolini. V veliko zadovoljstvo vseh ao števil- na gospodinjstva v minulem letu dobila vodovodno vodo, za kar gre v veliki meri za- sluga mladinski delovni bri- gadi. Sledovi vojne, ki se je tod razbesnela z vso svojo kru- tostjo in je velik del Kozjan- skega spremenila v pogori- šče, so marsikje občutni še danes. A vendar ti skromni, delovni ljudje tudi v najtež- jih trenutkih niso obupali in želja po napredku je v njih tudi dandanes prisotna na vsakem koraku. Obnova je terjala veliko truda in morda ostajajo Prevorjani prav za- to tako zvesti svojemu lepe- mu kraju. Zbrani na skupni slavnosti so bih v nedeljo tudi priče ob položitvi temeljnega ka- mna za novo, tako zelo po- trebno trgovino. Ob njej bo stala tudi nova stanovanjska zgradba za tiste družine, ki jim je streho nad glavo raz- majal potres leta 1974. Tudi to je velika delovna zmaga za ljudi v tem kraju, ki so v letih po potresu spoznali pravo solidarnost ljudi in de- lavcev. Prevorje je v teh le*- tih postalo gradbišče, saj ni nikjer domačije, ki bi raz- padala. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi najvid- nejši predstavniki družbeno- političnega življenja v obči- ni, je na prireditvenem pro- storu pristojnim spregovoril predsednik krajevne organi- zacije SZDL Prevorje Alojz Oprešnik. V svojem govoru je med drugim dejal: »Želi- mo naprej! Z vsemi silami naprej. Se več moramo vla- gati za skupne interese. Sa- moupravljanje v icrajevni skupnosti je skorajda še v povojih. Od tod moramo združeno nadaljevati pot, ki si jo je začrtalo predsedstvo krajevne konference SZDL spomladi letos. V delo mo- ramo vključiti čim več ob- čanov in si delo razdeliti na vseh področjih. Z novimi vo- litvami, ki prihajajo hočemo delegatski sistem nadaljevati na že postavljenih temeljih. To pa bomo dosegli z več- jo podporo vseh občanov in s koordiniranim delom.« MATEJA PODJEO spored od 8.9. do 14.9.1977 ČETRTEK, 8. septembra: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja; S.-^O Pod Konjiško goro; 9.00 Zaključek oddaje. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.tM) Poro- čila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Kulturni feljton; 17.45 Domači ansambli — ansambel Vihja Petriča; 18.0« Zaključek sporeda. PETEK, 9. septembra: Dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Dopoldanska srečanja; S.."!« Po laški občini; 9.00 Zaklju- ček sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Poro- čila, Naši poklušalci čestitajo in pozdravljajo. Posebna oddaja ob prazniku polzelske Lastovke; 17.00 Kronika, Obvestila; 17.30 Mladinska oddaja; 17.50 Zabavni globus; I8.(M) Zaključek sporeda. SOBOTA, 10. .septembra: Dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Dopoldanska srečanja; 8.40 Celjski odmevi; 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Po- ročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Za- bavni globus; 17.00 Kronika, Obvestila; 17.30 Filmski sprehodi; 17.45 Vedri zvoki; 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 11. septembra: 10.05 Poročila; 10.10 Javna radijska oddaja iz Trnovelj; 11.20 Zabavni globus; 11.30 Predstavljamo vam; 11.45 Obvestila; 12.00 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Literarna oddaja; 13.15 Za prijeten konec tedna; 13.35 Kmetijska oddaja; 14.00 Zaključek .sporeda. PONEDELJEK, 12. septembra. Dopoldne: 8.10 Po- ročila; 8.15 V živo — Klepet o rekreaciji; 8..50 šentjur- ski utrinki; 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Poro- čila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus; 17.00 Kronika, Obvestila; 17.30 športni pregled; 17.,50 Nove plošče; 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 13. septembra: Dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 V živo — Z Leopoldom Percom, direktorjem Izletnika o Golteh; 8.50 Po Savinjski dolini; 9.00 Zaključek spo- reda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Po- ročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Za- bavni globus; 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Reportaža: v novo šolsko leto; 17.45 Domači zbori— Mladinski pevski zbori — Mladinski p>evski festival Celje; 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 14. septembra, Dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 V živo — s celjskimi rokometaši; 8.50 Mozirski zapisi; 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Poro- čila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus; 17.00 Kronika, Obvestila; 17.30 Med delegati; 17.45 Iz arhiva resne glasbe: R. Schumann: Koncert za violončelo v H-molu; 18.00 Zaključek sporeda. resevi plai Prireditve ob skem prazniku j avgusta izt/tjkle ki Resevna, kje. Planinskega dr\i^ stavniki pobratet^ štva Zabukovica. 25-letnico obstoj^ skega di-uštva. j včlanjenih preko rih skrb je tudi i Posebno pozorno tradicij NOB, ka; ni je posvečen I, krvavela .pod Resj Zbor planince? osrednji slavnostj riško srečanje. vmsi iz lasti Kljub slabemu Janškovega sela - njo nedeljo v av| izročili namenu 2 tirane ceste. Za bo delo so skupnem sestanloi na to cesto veza šli so v akcij( kazali, da je mo so segU v lastni stvo je dalo po Vrh tega je sl€i dinjstev opravil ] niških ur. Navzli premalo, saj je m la nekaj nad 90 r jev. Krajema si je iz samoprispa rih milijonov, n* posojilom nekaj Franci Kugler, ct ki je o akciji spi ritvi ceste. lih dinarjev p>ociI niča Beogradske temi sredstvi delo V akciji so u« v njej sodelovali tudi oni, ki so z® ceste odstopili W je treba tudi A' demšek, ki sta ^ dala brezplačno ' nasipnega materi' grize: kra Značilno za griške krajevne ■ piranje novih ko" tošnje praznoval}' gačno. Na pla"^ je bila osrednja so pregledali d^ kraja ter se doi® lo. Predsednik ^ sti Stanko žagef še posebej pohv« aktivni na vseii i tivni so bila tos prejeli za fj znanj, pevski vinovo nagrado, zsibiti na člane ? dolga leta neu^ organizacija tos prejela renče Zveze delo z mladinci ^ it. 36 — 8 ■ september 1977 NOVI TEDNIK — stran T eOLTE DELOVNE Problemi turističnega centra Golte nad Mozirjem, s katerimi se že vrsto let srečuje In bori celjski Izletnik, našim bralcem niso nezna- ni. Osnovni vzrok za težave tega centra je vsekakor v njegovi nedo- igrajenosti. Pri tem gre predvsem ^za premajhno število nočitvenih r^zmogljivosti, ki ne morejo pokriva- ti visokih naložb, ki so bile doslej vložene v infrastrukturne in komu- nalne objekte (dostavna gondolska žičnica, vodovod iz doline, smuči- šča S teptalnimi stroji itd.), torej v objekte, ki ne dajejo nikakršnih neposrednih ekonomskih učinkov, temveč obratno, povzročajo centru poleg visoke amortizacije še og- romne investicijske in tekoče stro- ške. K temu Stanju so piko na i dale še nekajletne izredno slabe zime, ki so to temeljno organiza- \ cijo Izletnika pahnile v stanje moč- ne reproduktivne nesposobnosti in s tem v vse večjo stagnacijo. Kaj pomeni stagnacija, pa vemo! K vsemu temu se je pridružila velika fluktuacija kadrov, kar je seveda vodilo v slabšanje kvalitete storitev. Čeprav je bila zadnja zima znat- no boljša od prejšnjih, tudi letos ni pričakovati pozitivnih rezultatov poslovanja na Golteh. Izguba se bo Sicer v primerjavi s prejšnjimi leti občutno zmanjšala, bo pa zaradi premajhnega števila obiskovalcev v poletnih mesecih kljub temu na- stala. V poletnih mesecih obiskujejo Golte predvsem izletniki in to pre- težno ob sobotah in nedeljah. Me- seci april in maj ter oktober, no- vember In december pa zaradi sla- I bega vremena niso vabljivi za obi- I skovanje planinskega sveta na '®Ploh. Povzetek je torej več kot Enostaven: trije še tako donosni ^'nnski meseci vsa leta nazaj niso !?^ogli pokriti stroškov devetih »su- mesecev. Stroški pa so za- •"^di razmeroma kompliciranih na- na Golteh domala vsi fiksni, p tako so nastajale izgube, ki jih doslej kolektiv Izletnika soiidar- pokrival. Tako je samo za njiho- vo pokrivanje kolektiv Izletnika na- menil več kot milijardo starih di- narjev lastnih sredstev! Delovni kolektiv Izletnika je ne- davno na sejah svojih samouprav- nih in političnih organov ponovno ocenil stanje in prišel do zaključ- ka, da sam ne zmore več nositi ta- ko težkega bremena še v prihod- nje. Ker so podobne razmere več ali manj tudi na vseh ostalih naših slovenskih smučiščih, se' je ta pa-' noga gospodarstva obrnila po na- svet in mnenje na pristojne republi- ške organe. Na vseh so sprejeli stališče, da je rešitev tega proble- ma v interesnem povezovanju z ostalim združenim delom. Seveda, v skladu z zakonom o združenem delu in v cilju, da postanejo žični- ce sestavni del celovite turistične ponudbe. To mnenje je služilo Izletniku kot osnova pri sestavi osnutka sa- moupravnega sporazuma o ustano- vitvi Skupnosti za rekreacijo na Golteh. Izletnik je izhajal iz stališča, da je RTC Golte namenjen predvsem rekreaciji delovnih ljudi in občanov celjske regije, zato se jim naj omo- goči, da ga tudi obiskujejo. Pri Iz- letniku pa so tudi prepričani, da o usodi, nadaljnjem razvoju in ob- stoju centra lahko odločijo le tisti, za katere je bil zgrajen. Torej vsi delovni ljudje in občani celjske re- gije. Bistvo tega stališča je zajeto v 6. členu sporazuma, ki določa, da se organizacije združenega dela s sporazumom obvežejo, da bodo vsako leto za vsakega člana kolek- tiva nabavile pri Izletniku Celje 3 povratne gondolske vozovnice, na katere daje Izletnik Celje, TOZD Golte, 30 odstotkov popusta. Seda- nja cena 30 din se torej zmanjša na 21 din. Navedene 3 vozovnice bodo lahko delovni ljudje uporabili ka- darkoli v letu za Izlet ali za orga- nizirano rekreacijo ali športno akci- jo. S tem nakupom pa organizacija združenega dela hkrati pridobi pra- vico do 20-odstotnega popusta pri nakupu vseh nadaljnjih povratnih gondolskih vozovnic in pri nakupu vseh smučarskih celodnevnih, pol- dnevnih in sezonskih vozovnic! Vrh tega se Izletnik Celje, TOZD Golte, obvezuje urediti v 1978. letu športno rekreacijske ob- jekte, ki so sestavni del kratko- ročnega razvojnega programa. Ponuja se torej ugodnost, ki bo delovnim kolektivom prav gotovo dosti pomenila, saj bo tako sleher- ni član kolektiva, še več, sleherni prebivalec celjske regije, pridobil možnost, da bo vsaj enkrat letno pod ugodnimi pogoji obiskal gor- sko-turistični kraj ali se udeležil organizirane oblike rekreacije v ok- viru svojega kolektiva. S sporazumom pa bi dosegli še en izredno pomemben cilj. Namreč povečanje števila obiskovalcev na Golteh in s tem večjo finančno realizacijo. Pozitiven pristop k predlagane- mu sporazumu bo prav gotovo po- menil veliko obveznost Izletnika do vseh, ki ga bodo podpisali. Pri tem gre tudi za rešitev kadrovskih vpra- šanj, za ureditev športnih objektov, rekreacijskih površin .. . skratka za zboljšanje kvalitete vseh uslug na Golteh, In še to: pokroviteljstvo nad to akcijo je prevzel svet občin celjske regije. Polno podporo pa ima tudi v medobčinskih družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v sindi- kalni. Saj gre na koncu koncev ob težnji za rešitev položaja na Golteh predvsem za delovnega človeka In predvsem za delovnega človeka in občana, za njegovo rekreacijo, športno udejstvovanje, zato, da bo v večji meri kot doslej prihajal v svet pod Medvedjakom, iskal tam počitek, razvedrilo in novih moči za jutrišnji dan. (Na naslednji strani je tekst samo- upravnega sporazuma o ustanovit- vi skupnosti za rekreacijo na Gol- teh). KAJ V 1978. LETU Kolektiv Izletnika je sprejel krat- koročni investicijski načrt za ureditev športno-rekreacijskih objektov na Gol- teh v neztmskih mesecih. v letu 1978 bo na Golteh realiziran prvenstveno tisti del razvojnega pro- grama, ki se nanaša na športno-rekrea- cijske objekte, ki bd jih koristili obi- skovalo! centra izven zimske sezone. Za katere objekte tn naprave gre? 1. UREDITEV TREH TRIM GOR- SKIH POTI: 0 hotel Golte—Morava—Stari stani in nazaj, % hotel Golte—Medvedjek—Stari stani —Moravar-hotei Golte, # hotel Golte—Smrekovec in iiaaaj. 2. UREDITEV KLASIČNE TRIM STEZE. 3. UREDITEV VEČNAMENSKEGA ŠPORTNEGA IGRIŠČA V MORAVI za naslednje igre z žogo; # mali rokomet, 9 mali nogomet, 0 odbojka, 0 košarka, % badminton. 4. UREDITEV ŠPORTNEGA STRE-. LIŠCA ZA ZRAČNO IN MALOICALI- BERSKO PUŠKO. 5. DOKONČANJE OTROŠKEGA IG- RIŠČA NAD HOTELOM GOLTE. Navedeni objekti bodo služili bodisi posameznim obiskovalcem RTC Golte edi pa organiziranim sindikalnim sku- iwnam kot pripomoček pri njihovih reikreacdjskio-špoirtniih programih. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ O USTANOVITVI SKUPNOSTI ZA REKREACIJO NA GOLTEH I — TEMEUNE 1K>La iz sredstev sindikalne članarine. člen 7 Vse članice skupnosti, ki so naba- vile za člane svojih kolektivov povrat- ne gondolske vozovnice iz 6. člena, pridobijo pravico do popustov na dnevnih, tedenskih, mesečnih in sezon- skih smučarskih vozovnicah v višini 20 odstotkov od redne cene teh vo- zovnic. Vozovnice s popusti po tem členu nabavi delovna organizacija oziroma TOZD z naročilnico pri Izletniku Ce- lje, Gregorčičeva 7, v času od 15. 11. do 31. 12. tekočega leta na nasled- njo smučarsko sezono, ki traja pra- vilcma od 15. decembra do 31. marca, oziroma dokler je možna smuka. Pla- čilo smučarskih vozovnic izvrši člani- ca ob prevzemu vozovnic z gotovino ali z bariranim čekom. Člen 8 Poleg ugodnosti iz 6. in 7. člena imajo članice SKUPNOSTI pri upo- rabi žičnic in smvičišč še naslednje ugodnosti: — pravico do brezplačne ureditve smučišč za tekmovanja TOZD oziroma drugih kolektivov; — pravico do brezplačega prevoza tekmovalnih naprav in pripomočkov za odrejeno smučišče ob tekmovanjih; — pravico do brezplačne pomoči pri organizaciji tekmovanj in drugih prireditev. Člen 9 članice skupnosti se obvezujejo, da bodo: — spodbujale člane svojih kolekti- vov za izralK) možnosti za rekreacijo ha Golteh preko celega leta; — da bodo zaposlenim v svojih kolektivih omogočile enakomerno upo- rabo ugodnosti po tem sporazumu. IV — OBVEZNOSTI IZLCTMKA C;ELJE — TOZD KTC (iOLTE DO CLAMC SKUPNOSTI Člen 10 Izletnik Celje, TOZD rekreacijsko- turistični center Golte, se s tem sa- moupravnim sporazumom zavezuje: — da bo spoštoval skupno dogovor- jeni obratovalni čas centra in dogo- vorjene cene storitve; — da bo nudil članicam stroko\-no in organizacijsko pomoč pri organizi- ranju tekmovanj, prireditev, trim ak- cij in pri podobnih organiziranih akci- jah na Golteh in v Logarski dolini; — da bo do 1. junija 1978 iz last- nih sredstev amortizacije iz\'ršil vse predvideno naloge v zvezi z izgrad- njo potrebnih objektov za organizira- no rekreacijo na Golteh in v Logar- ski dolini. Program izgradnje dodat- nih športno-rekreacijskih naprav je sestavni del tega sporazuma in se sprejme skupaj s sporazumom; — da bo nudil kvalitetne gostinske usluge; — da bo skrbel in odgovarjal za popolno varnost obiskovalcev centra (pri prevozih na gondoli in žičnicah, organiziral gorsko reševalno službo in nudenje takojšnje zdravniške po- moči in podobno); — da bo članice skupnosti vsake tri mesece po periodičnih obračimih poslovanja in ob zaključnem računu realno in ažurno obveščal o poslova- nju in finančnih rezultatih poslova- nja tako, kot je to predpisano v za- konu o knjigovodstvu za obveščanje delovnih ljudi v TOZD. V — ZDRUŽEVANJE SREDSTEV Člen 11 Članice SKUPNOSTI ZA REKREA- CIJO CtOLTE bodo združevale sred- stva za nadaljnjo dogradnjo RTC Gol- te na osnovi skupno dogovorjenih in sprejetih letnih in srednjeročnih raz- vojnih načrtov. O združevanju sred- stev bodo članice odločale na podla- gi posebnega samoupravnega sporazu- ma. člen 12 članice poslo\-ne skupnosti ztch-užu- jejo sredstva za nadaljnji razvoj RTC Golte iz lastnih poslovnih sredstev m iz sredstev skupne porabe za določen namen oziroma izgradnjo rekreacijsko- športnih objektov, za katere ugotovi- jo skupni interes. Člen 13 Vrednost investicij oziroma osnov- nih sredstev, ki se financirajo iz zdru- ženih sredstev, vodi RTC Golte ločeno v svojem knjigovodstvu po predpisa- nem kontnem planu. VI — UPRAVLJANJE SKUPNOSTI Člen 14 Organi Skupnosti za rekreacijo na Golteh so: — skupščina, — izvršilni odbor, — odbor za samoupravni nadzor. Člen 15 Skupnost za rekreacijo na Golteh upravlja njena skupščina. Skupščina ima toliko delegatov, kolikor je pod- pisnikov tega sporazuma. Vsaka čla- nica ima v skupščini eno delegatsko mesto. Člen 16 Skupščina SKUPNOSTI ZA REKRE- ACIJO NA GOLTEH ima zlasti nasled- nje pristojnosti: — sprejema predlagane imvesticij- ske programe, kadar se le-ti financira- jo iz združenih sredstev; — sprejema poročila o zaključnih računih poslovanja in o letnUi planih poslovanja RTC Golte; — določa in sprejema poslovno po- litiko RTC Golte; — potrjuje cene storitev žičniških in drugih rekreacijskošportnih naprav na Golteh; — voli predsednika skupščine in nje- govega namestnika ter predsednika, na- mestnika in člane izvršilnega odbora; — predlaga kriterije za združevanje sredstev; — voli komisije in diiiga delo\Tia telesa skupščine. člen 17 Skupščina SKUPNOSTI ZA REKRE- ACIJO NA GOLTEH sprejema svoje odločitve z veČino glasov. Način dela skupščine se določi s poslovnikom. Člen 18 Skupščina ima svojega predsednika in namestnika predsednika, ki ju voli za dobo štirih let. Skupščina se sestaja najmanj enkrat letno. Seje skupščine sklicuje in vodi njen preds^nik. člen 19 Izvršilni organ skupščine je iza-ršil- ni odbor, ki ima predsednika in deset članov. Izvršilni odbor ima naslednje naloge: — skrbi za izvajanje sklepov skup- ščine; — skrbi za pripravo gradiva za seje skupščine; — sodeluje pri orgaaiizaciji in poslo- vanju RTC Golte. Clen 20 Skupnost ima odbor za samouprav- ni nadzor, ki šteje pet članov in jih skupščina izvoli za dobo dveh let. Odbor za samoupravni nadzor nad- zoruje izvajanje tega sporazuma in o svojih ugotovitvah poroča skupščini. VII — JAVNOST DELA SKl PNO- STI ZA REKREACIJO NA (iOLTElI Clen 21 Delo skupnosti je javno. Obvešča- nje članic skupnosti opravljajo dele- gati članic, ki so imenovani od članic za skupščino skupnosti. Clai 22 Člani skupnosti imajo pravico biti seznanjeni preko svojih delegatov o vseh temeljnih problemih skupnosti in RTC Golte. Vsak delegat lahko na seji skupščine postavlja vprašanja, predsed- nik skupščine pa mu je dolžan odgo- voriti oziroma piiskrbeti odgovor naj- pozneje v roku 30 dni od prejema vprašanja. VIII — OPRAVLJANJE ADMIM- STKATIVNIII ZADEV SKUPNOSTI Clen 23 Administrativne zadeve skupnosti opravlja delovna skupnost skupnih služb delovne organizacije Izletnik Ce- lje. IX — PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Clen 24 K temu sporazumu pristopijo orga- nizacije združenega dela in druge delov- ne organizacije s sklepom svojega sa- moupravnega organa. Sporazum je skle- njen, če ga do konca leta podpiše naj- manj tolikšno število predvidenih čla- nic, ki zajemajo 80 odstotkov skupnega števila zaposlenih v posamezni občini. člen 25 število zaposlenih ugotavlja podpis- nica po stanju 30. septembj-a tekočega leta. Clen 26 S statutom skupnosti se uredijo or- ganizacijska in proceduralna vprašanja v zvezi z delom skupnosti. Clen 27 S tem sporazumom se podpisnice obvezujejo, da bodo članice skupnosti najmanj do leta 1982. Skupščina skup- nosti odloča o vseh primerih oziroma zahtevah članic za spremembe in do- polnitve tega sporazimia. Clen 28 Delovna organizacija Izletnik Celje kot celota je članica skupnosti. Clen 29 Udeleženci tega sporazuma so so- glasni, da bodo vse morebitne spore r istih poteh, kot mnogo let po- zneje Josip Broz ter slo- venski in hrvatski partiza- ni. Za Slovence in Hrvate, za vse nas, za našo pre- teklo in polpreteklo zgo- dovino je območje hrvat- skega Zagorja in Kozjan- skega zelo pomembno, za- to ni čudno, da je^ pred leti vzniknila ideja o vse- stranski zaščiti Kumrovca z okolico, nekaj let pozne- je pa še slovenske vasice Trebče, ki naj bi se zdru- žila v organsko celoto. Takšna predvidevanja, pravzaprav želje, so pred nedavTiim rodile prve sa- dove: v javno razpravo med občane je odšlo gra- divo, prostorski načrt ob- močja posebnega pomena Kumrovec-Kozjansko, na podlagi katerega bo, upo- števajoč želje in pripombe občanov, izdelan natančen načrt razvoja območja. Gradivo, ki je trenutno med občani, je delo Raz- vojnega centra Celja in Urbanističnega instituta SR Hrvatske v Zagrebu, naročnika pa skupščini občin Šmarje in Klanjec. OSREDNJI MOTIV Na kumrovškem in koz- janskem območju, za ka- terega lahko trdimo, da je kljub mnogim nekontroli- ranim posegom v prete- klosti, vendarle še obdr- žalo svoj nekdanji značaj, več ali manj neokrnjene naravne lepote, v pokraji- ni, kjer je na gosto pose- jana množica kulturno zgodovinskih spomenikov, -so se zgodovinski dogod- ki odigravali pretežno v eni smeri: boj za neodvis- nost, za osvoboditev izpod tlačanskega jarma, za no- vo, himianejšo družbo. Gubčev neizprosen boj s fevdalci in ix)raz dela nje- gove vojske na bistriškem fK)lju, Titova dejavnost pred vojno, pohod XIV. udarne divizije na štajer- sko preko Hrvatskega Za- gorja in Kozjanskega, ne- nehna dejavnost Kozjan- skega odreda, to so mej- niki, ki določajo to ob- močje in zaradi katerih bi radi ohranili pokrajino kolikor toliko nedotaknje- no. Območje posebnega po- mena, za katerega ohrani- tev se je izrekla vsa naša družba, ima en sam, gla- \Tii motiv: ohraniti in čim širšemu krogu ljudi pred- staviti eno naših največjih kulturnih dediščin. Ali ne- koliko širše:, Kumrovec naj bo v bodoče skupaj z pomembnimi spomeniki NOB, kmečkim puntom m ljudske umetnosti ter na- ravnimi lepotami Kozjan- skega in Hrvatskega Za- gorja kot bodoči mladin- ski center središče široko zasnovanega parka. Začrtane poti seveda ne bo moč doseči-čez noč. Da bi park privabil čimveč obiskovalcev (ti bodo ime- li na razpolago številne športne rekreacijske ob- jekte, izlete v naravo, obi- ske muzejev in spomin- skih obeležij, etnološke posebnosti ipd.) bodo iz- vajalci morali najprej po- skrbeti za funkcionalno delujoč sistem cestnega omrežja. Omeniti moramo_ da gradnja ceste Maršala Tita že sodi v ta projekt in da se morajo varstve- nemu režimu podrejati tu- di graditelji dislociranih obratov in drugi. Pomem- ben dejavnik pri realiza- ciji parka pomeni vseka- kor odpiranje delovnih mest tako na slovenski kot hrvatski strani. Raz- log je preprost: ljudi je treba obdržati na območ- ju parka, celotno pokraji- no pa odpreti za oddih in rekreacijo ter istočasno zagotoviti prebivalstvu do- hodek na nivoju povpreč- ja srednje razvitih občin naše države. Pomembno vlogo v par- ku Kumrovec-Kozjansko bodo odigrala številna ter- malna kopališča: Tuhelj- ske toplice. Rogaška Sla- tina, Atomske toplice pa tudi številne vikend cone, za katere bodo oskrbeli potrebno urbanistično ure- ditev. V skladu z zahteva- mi spomeniške službe bo- do izvajalci projekta izde- lali urbanistične načrte starih fevdalnih naselij, ki se naj bi prav tako vklju- čila v turistično ponudbo z uvajanjem blagovnih sejmov, kjer bi obiskova- lec lahko . spo2inal vrsto domačih običajev (le te bi naštudirala domača fol- klorna, kulturno prosvet- na društva). ENOTNA TURISTIČNA PONUDBA Nosilci turističnega raz- voja območja bi na slo- venski strani bile Atomske toplice in Rogaška Slatina, na hrvatski pa Kumrovec in Tuheljske toplice. Od tod se bodo raztegnile ni- ti turistične ponudbe na vse strani. Semkaj sodi organizacija enodnevnih izletov, gastronomske po- sebnosti pokrajine, odpi- ranje domačih gostišč, kmečki turizem in podob- no. Za v.so pokrajino bodo izdelani posebni prospek- ti, napisane table, vse kar pomeni sodobno turistič- no ponudbo. Turizem bo torej osnovna panoga go- spodarstva v parku. Da bi bil koncept turis- tične ponudbe še zanimi- vejši, nameravajo obnovi- ti nekatere grajske obje- kte, odpreti nekaj stalnih razstav, v Rogaški Slatini, Podčetrtku in Kozjem pa na bi zgradili rekreacij- ske centre. Doslej že velja varstve- ni režim za območje Kum- rovca in Trebč, pozneje, z dokončno izdelavo projek- ta, pa se bo razširil na vso pokrajino. Nihče ne bo smel graditi objektov v predelih, ki bodo pose- bej zaščiteni, niti ne bo dovoljena kakršna koli de javnost, ki bi onesnaževa- la okolje, vodo ali povzro- čala hrup. V naseljih, ki bodo ali so že spomeniš- ko zaščitena, ne bo moč po svoji volji ali graditi ali obnavljati. še posebej bodo zaščite- ni predeli naravnega par- k.a Tisovec-Podsreda-Treb- če-Bistrica-Kunšperk, kra- jinski park Bohor, kultur- no krajinski park Olimje ter rekreakcijska krajin- ska ptarka Virštanj in Ro- gaška Slatina. Tudi potok Bistrica velja po odloku republiškega zavoda /a spomeniško varstvo za na- ravni spomenik. POROK ZA RAZVOJ POKRAJINE Kljub vsestranski zašeii- tenosti pokrajine pa bo le takšen, enoten koncept razvoja, zagotovilo, da se bo pokrajina razvijala skladno in po nekem na- tančno določenem koncep- tu, ki bo izključeval sle- herne posege v naravo i« jo ohranil neokrnjeno. Kumrovec z dolino Bistri- ce vse do Planine pri Sev- nici je gotovo ena redikih priložnosti, da obranimo del naše domovine kar se da nara\'ne. Ob vsem tem se seveda poraja vprašanje, kdaj bo vse to realizirano, kdaj se bodo pokazali prvi rezul- tati. Večina naselij že ima urbanistične načrte, delov- ne organizacije v svojih srednjeročnih programih razvoja načrtujejo nova in nova delovna mesta, na- ravna zdravilišča ' širijo svoje zmoglivosti (v Atom- skih toplicah grade ho- tel), cestna mreža ovija svoje lovke že okoli Koz- janskega, več denarja je namenjenega zaščiti kul- turno zgoclovinskUi spo- menikov, ob pomoči širše diTožbene skupnosti pa go- tovo ne bo daleč čas, ko bo park lahko dejansko zaživel. Prvi rezultat pri- zadevanj nas vseh bo spo- minski park Trebče, ki že dobiva novo podobo, ur- banistično se zaključuje tudd Kumrovec. Dodamo naj še, da ima vzporedno z osnovnim projektom svoje načrte tudi vsaka krajevna skupnost v par- ku. MILENKO STRAŠBK 14. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ taKoifo MED NAJVEČJIMI PROIZVAJALCI HRANE Ni prišel kot tujec. Tudi se ni obnašal kot novinec. Pravzaprav je že stari znanec. Ne samo trgovcem, prav tako kupcem, potroš- nikom. PIK »TAKOVO«, POLJOPRIVREDNO — INDUSTRIJSKI KOMBINAT »TAKOVO«. Gornji Milanovac. Zapomnimo si to ime, čeprav nam že zdaj vse pogosteje prihaja v ušesa. To je kolektiv, ki je ne samo velik, marveč tudi dinamičen, in kar je najvažnejše — mlad. Zato ambiciozen, prodoren, zato tisti, ki se nikoli ne zadovoljuje s tem, kar je dosegel, marveč so mu novi uspehi le spodbuda za osvajanje nove proizvodnje, za nov korak k potrošniku. To je podjetje, ki letos slavi petnajsto ob- letnico obstoja. Torej, tudi v tem pogledu mlado. In vendar se je v teh petnajstih letih marsikaj zgodilo. V tem času ni poznalo ""ko- raka nazaj, niti stopicanja na mestu. Samo naprej in naprej. V tem obdobju se je število zaposlenih povečalo za 5,7-krat. Pa ne vprašajte, kakšno spremembo je doživela kvalifikacijska struk- tura. Število strokovnih kadrov se je znatno povečalo. Strokovnjakov z visoko, višjo, sred- njo izobrazbo. Proizvodnja se je v tem času povečala za 8,3-krat, skupen prihodek pa za 98-krat! Zgo- vorne številke! Kaj bi še več! In ta kolektiv — PIK »TAKOVO« — prihaja zdaj z večjimi koraki, kot jih je ubiral doslej, tudi k nam, tudi na širše slovensko tržišče. SODOBNA TEHNOLOGIJA Razvojna pot POLJOPRIVREDNO — INDU- STRIJSKEGA KOMBINATA »TAKOVO« v Gor- njem Milanovcu je bila specifična in vendar povsem drugačna od sorodnih delovnih orga- nizacij. Ta kolektiv je velik proizvajalec hra- ne. Kombinat se je razvil v moderen gospo- darski organizem, ki se je naslonil na široko jugoslovansko tržišče. In kot kažejo doseda- nji rezultati, je imel pri tem izreden posluh, zato tudi velike uspehe. PIK »TAKOVO« je več kot skrbno sestavil in sestavljal svoj proizvodni načrt na podlagi tekočih In perspektivnih zahtev trga, vse pa v skladu s tržnimi potrebami na celotnem jugoslovanskem prostoru. In še nekaj je več kot pomembno. Odločil se je za osvojitev najbolj moderne tehnike in tehnologije, tak- šne. ki jo imajo najbolj razvite industrijske države v Evropi na področju prehrambene in- dustrije. Tako se je lahko predstavil tudi kot finalizator moderne oblikovane ponudbe, kot proizvajalec vedno novih prehrambenih izdel- kov, PIK »TAKOVO« se je razvil v takšnega proizvajalca na področju prehrambene indu- strije, ki venomer preseneča tržišče in po- trošnika s takšnimi izdelki, ki pomenijo za jugoslovanski trg vselej prijetno novost. To pot vedno ubira z relativno majhnimi naložba- mi, zato je tudi vedno konkurenčen; v cenah novih izdelkov vedno dostopen. Proizvodni program tega delovnega ko- lektiva osvaja potrošnika ne samo s kakovost- jo, temveč tudi z industrijskim oblikovanjem Izdelkov. To pa hkrati pomeni, da so v njego- vem razvoju odločilni človeški faktor, strokov- nost, kreativnost m druge poslovne odlike. Le tako si lahko odgovorimo na vprašanje, kako se je ta kombinat lahko razvil v velikana pre- hrambene industrije v pogojih gospodarsko manj razvitega območja. Razvil se je v kom- binat, ki ni pomemben gospodarski dejavnik samo v Srbiji, marveč v državi sploh. MILIJARDE NALOŽB PIK -TAKOVO« je kolektiv, ki je sprejel in osvojil novo mišljenje, nova pota v proizvod- nji in poslovanju. Trdno stoji na temeljih mo- dernega dela, poslovanja! Za kolektiv PIK »TAKOVO« je letošnje leto ne samo jubilejno, marveč tudi tisto, ki pri- naša v njegovo življenje veliko prelomnico. Z obsegom proizvodnje 50.000 ton letno, s skupnim prihodkom 130 milijard starih dinar- jev, s približno dva tisoč zaposlenimi, nadalje s približno desetimi milijardami starih dinar- jev novih naložb itd. se uvršča med velika ju- goslovanska podjetja, v svoji dejavnosti pa med naijvečje v ožji Srbiji. Vsi ti uspehi so tudi najboljše jamstvo, da bo kolektiv v celoti uresničil naloge srednje- ročnega načrta do 1980.leta. V tem gre tudi za investicije v vrednosti 50 milijard starih dinarjev in za dejstvo, da se bo ob drugih pogojih, ki jih ima, razvil v moderno gospo- darsko telo, v veliko enoto. Predstavitev PIK »TAKOVO« v Celju pa je med drugim veljala še enemu izdelku, ki ga osvajajo na novo. Gre za »Baltic vodko«, ki jo sicer prodajajo v zibelki vodke, na Polj- skem. PIK »TAKOVO« in »AGROS« iz Varšave sta namreč sklenila proizvodno sodelovanje. Za »Baltic vodko« so se odločili jugoslovanski poznavalci teh pijač. Gotovo so imeli za to dovolj, razlogov, saj je bila odločitev o tej vrsti vodke več kot prepričljiva. Proizvodnja »Baltic vodke« bo blizu Gor- njega Milanovca stekla že v kratkem. In to na poljskih strojih in s pomočjo poljske teh- nologije. Tudi esenca bo poljska, domača bo osnovna surovina, to pa je krompir. In tako spet pridemo do vprašanja, zakaj se je kolek- tiv PIK »TAKOVO« odločil prav za vodko. Lah- ko bi se tudi za drugo pijačo. Toda, v proiz- vodnji vodke doma je videl še eno rešitev. Na kmetijskem proizvodnem področju Gor- njega Milanovca ostaja vsako leto okoli dva tisoč vagonov krompirja kot tržnega viška. Kam z njim? To je bil problem preteklosti. Zdaj to vprašanje ni več aktualno. Tržne viške krompirja bo odkupoval PIK »TAKOVO« za proizvodnjo »Baltic vodke«. In tako je našel ta kolektiv še en korak do kmetijskih proiz- vajalcev. Rešil je problem, ki je dolga leta visel v zraku in povzročal negodovanje, slabo voljo in seveda tudi ekonomsko izgubo. Po zaslugi PIK »TAKOVO« je tako zagotovljen odkup tudi teh viškov krompirja. Kaj to po- meni, ve le proizvajalec, kmet! »BALTIC VODKA«, SOKOVI, KAVA ... Predvidevajo, da bodo blizu Gornjega Mi- lanovca proizvedli vsako leto toliko »Baltic vodke«, kolikor jo bo iskal jugoslovanski po- trošnik. Gre za specialno »Baltic vodko«, za pijačo, ki so ji mnogi dali vse priznanje. Velik in zanimiv je proizvodni program kolektiva PIK »TAKOVO«. Sega na področje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Priljubljene so nadalje »Evrocreme«, znani najrazličnejši sadni sokovi. In kava! Zdaj se med drugim lotevajo tudi družbene prehrane. Gre za pakirano hrano za družbeno prehrano delavcev in to po kalorični vredno- sti. Vsakemu svoje, vsakemu toliko, kolikor potrebuje. Tako so se odločili in tako bodo tudi izpeljali. V tej zvezi so pobudniki za ustanovitev posebnega združenja proizvajalcev družbene prehrane. Gre torej za odločitev, ki je nova v naši praksi in ki znova, kot nešteto drugih korakov potrjuje, da gre tudi v tem primeru za veliko skrb za delovnega človeka. Zdrava in primerna družbena prehrana. To je geslo. To je načelo, ki ga uresničujejo. Takšen je ta kolektiv PIK »TAKOVO«. Mlad. dinamičen, prodoren. Vedno v Iskanju nekaj novega, boljšega. Toda, vedno na čelu jugo- slovanskih proizvajalcev hrane. PIK »TAKOVO« je že dolgo tudi v Sloveniji. Sicer pa ima v Ljubljani tudi svoje stalno predstavništvo. Naslov: PIK »TAKOVO«, Gornji Milanovac Predstavništvo In skladišče v Ljubljani Ljubljana, Litijska 171, telefon 43-768. občin- ieljo. 29. in pr^- dru- 'jjj.oslaviili j planin- dništvu ^v, kate- (1 članov. I gojenju pa Re,sev- Ki j« se je po not tova- J20VNIK 'a , krajani r,ori aad- L' svečano Lo asfal- i letos ne L, ker j€ [)dinjstev bnova do- Najprej igospodinj- 1 tisočakov gospo [s(.0 udar ))ilo to I ceste s-ta' Irih dinar iska gors Ha 10 sta akcijo s IO.TOV sta, 5» odbora, I" na otvo- p podruž- Ko so s F. ker so r so dali ~^riiizaeijo taliti pa '■onija Vi- P^koloma ^ metrov ^TERšek aznik ; praznike '.•^ilo od- Le- liflce dru- Hom ^ kateri St tega ^Jnje de- ' skupuo- govoru H ki so ^'"'ino ak- 'J^ so le- r^ej pri. r^jel Sa- ri®"^« po- ra. ki že ^^ je le- ^Honfe- C^e za NOB. Sicer pa velja pohvaliti ve<';aio dru- štev od lovcev do gasilcev. V kulturnem progranui so sodelovali pevski zbor, godba na piliala ter čla- ni dramske skupine. Ob koncu slove- snosti so planinci, ki veljajo /.a ene najbolj aktivnih v žalski občmi, izro- čili članom godlje na pihala nov in- strument. FRANCI JEŽOVNIK marija gradec: cesta v lahomno Po sestanku vodstev političnih or- ganizaoij, ki je bil minuli teden, se je v ponedeljek po daljšem premoru zo- pet sestal režijski odbor za asfaltiranje ceste v Lahomno. Zaradi pomanjka- nja denarja se je delo tega odbora po zaključeni razširitvi cestišča pred dve- ma letoma ustavilo. Ker pa so z novim samoprispevkom bile nastale nove mo- žnosti, da bi še letos asfaltirali 2 kilo- metra cestišča, je režijski odbor v po- nedeljek sprejel nove naloge, rned ka- terimi je najvažnejša ta, da zbere med občani dodatne prispevke in obveze za prevoze oziroma prostovoljno delo. Sa- nirati bo treba tudi plaz in pripraviti cestišče za asfaltno pi-evleko, ki naj bi bila položena koncem oktobra, ozi- roma v začetku novembra. Organiza- torji so si za del potrebnih sredstev za- gotovili kredit, akcija pa je v celoti od- visna od sredstev, ki bodo zbrai;a v naslednjih tednih med občani. loče: prebrisana vdova v soboto zvečer je bila v Ločah pri Foljčanah na gradu Pogled v okvi- ru loških Poletnih prireditev gledali- ška predstava mariborskega amaterske- ga gledališča Slava Klavora. Prikazali so znano komedijo prav tako znane- ga komediografa Carla Goldonija Pre- brisana vdova v režiji Bojana čebu- Ija. Predstava je uspela nasmejati ob- činstvo, ki ni povsem napolnilo graj- sko dvorišče, saj so septembrske no- či že hladne. Nekaj je vmes ponaga- jala tudi električna napetost, a se je vse doibro končalo. Letos so v Ločah zabeležili samo na gradu v času pri- reditev okoli 8000 obiskovalcev, na kmečkem pra.zniku pa okoli 3(K)0. 12. oktobra nov kulturni dom Tako je. V Ločah so to dočakali. Sredstva zanj so prispevali krajani sami, tudi prostovoljno so delali, de- nar je dala tudi občinska in repub- liška kulturna skupnost, krajevna skup- nost in še kdo. Osrednja d-vorana bo imela preko 200 sedežev, v domu pa bodo imele prostor tudi krajevne druž- beno politične organizacije. Na dan otvoritve bo v avli doma razstava li- kovnikov konjiške občine. rimske toplice: prapor na kopitniku Letošnjim praznovanjem Dneva pla- nincev, 11. septembra se bodo pridru- žili tudi planinci iz Rimskih Toplic, ko bodo v nedeljo ob 10. uri razvili svoj društveni prapor na Kopitniku. To bo nedvomno slovesen dogodek, saj bodo z bogatim kulturnim sporedom, v katerem bo slavnostni govornik pro- fesor Tine Orel, ob sodelovanju god- be iz papirnice Radeče in moškega pev- skega zbora Svoboda iz Rimskih Top- lic, počastili tudi letošnje Titove jubi- leje. Planinsko društvo Rimske Toplice je bilo ustanovljeno 1953. leta in je ob ustanovitvi štelo 53 članov, danes pa jih je že več kot 300. Brez dvoma bo v kraju, ki se širi, število ljubiteljev narave še poraslo. Društvu je uspelo zgraditi na stari kmetiji na Kopitniku v čudovitem, še nedotaknjenem okolju, novo kočo. Odprli so jo pred dvema letoma. Koča na Kopitniku ima .sedaj oskrbnika in nudi zavetišče planincem ter vsem tistim, ki iščejo miren koti- ček v naravi, odprta pa je ob sobotah in nedeljah ter ob državnih praznikih. Poudariti velja tudi aktivnost nekaterih starejših članov, predvsem članov up- ravnega odbora, ki so vložili veliko tmda in širijo planinsko misel med mlajšo generacijo. OBMOČJE NOVA POSOJILA PREDVSEM ZA INVESTICIJE Izvršilni odbor celjske po- družnice Ljubljanske banke je na zadnji seji med dm- gim odobril nekatera nova investicijska pKJSOjila. Tako Ferralitu v Žalcu v znesku 5,2 milijona dinarjev za iz- gradnjo trafopostaje, nove model arne in skladišča mo- delov ter za nabavo opreme. Posojilo v višini 4,7 mihjona din so odobrili tudi Gostin- skemu podjetju Celje za na- kup prostorov in za naba- vo opreme za novi lokal v stanovanjsko paslovni zgrad- bi v Čuprijski. ulici. Izletnik Celje je dobil 3,2 milijona dinarjev posojila za izgrad- njo gostinskega objekta v Trebčah. Investicijsko poso- jilo v znesku 5,4 milijona din je dobil tudi Savinjski ma- gazin v Žalcu za nakup pro- storov in opreme za market v Šempetru. Za izgradnjo marketa osnovne preskrbe v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini so kolektivu »Jelše« v Šmarju odobrili dolgoroč- no posojilo v znesku 7,1 mi lijona dinarjev. Izvršilni od- bor je nadalje odobril inve- sticijsko posojilo Hmezadu v Žalcu v znesku 3 milijone din za izgradnjo skladišča in hale za kmetijske stroje. Po- sojilo v višini 700.000 din pa je dobila tudi Kmetijska za- druga v Laškem za gradnjo hleva in za nakup krav — molznic. -mb NJEGOVIH 96 LET TRPKI SPOMINI JESEN ŽIVLJENJA PA JE LEPA . Majhna, prijazna hišica ob robu gozda, urejena in obda- na s cvetjem ima nad vrati prijetno hišno številko Fran- kolovo 43. Potrkali smo na vrata in povprašali po Anto- nu Zupančiču- ki je sredi av- gusta izpolnil 96 let. Častit- ljiv jubilej, ni kaj reči in pri- jetno presenečeni smo bili, ko nas je Anton sprejel v svojo izbo kot stare znance. »A da ste od časopisa?«, je kar sam načel pogovor An- ton, si prižgal cigareto, z oč- mi pa se je zazrl tja dol po pokošenih travnikih. »Veliko bi vam lahko pripovedoval o sebi, a kaj, ko te moje živ- Ijenske 2igodbe niso nič kaj vesele. Saj, ne rečem, da ni bilo lepih trenutkov v teh dol- gih letih, a kaj, ko jih znova in znova preplavijo tista tež- ka leta, ko sem garal po rud- nikili, bil kot delavec izkoriš- čan in ponižan. Vem, zdaj je drugače. Zdaj nam je pravza- prav vsem dobro. Tudi meni bi bilo zdaj najlepše, a pri- šla je jesen mojega življenja, z njo pa tegobe in bolezni.« Molk. Pogled mu za nekaj trenutkov spet uide skozi majhna kmečka okenca na polja in travnike, ki se raz- tezajo pod domačijo. Predrami ga šele naše vprašanje o otroštvu, mlado- sti. »Rodil sem se revnim star- šem na Dolenjskem. Že mlad sem moral od doma za pa- stirja in sem se zato moral kaj kmalu postaviti na lastne noge. Tako je že otroštvo minrilo ob delu. Mlad, zelo mlad sem odrinil v tujino s trebuhom za kruhom. Druge- ga mi ni kazalo. Kje vse ni- sem bil, delal ali pa prosil za delo. Ril sem kot krt po ro- vih v Nemčiji, na Madžar- skem, češkem. Tudi v Srbiji sem bil in v Zagrebu, pa v Rajhenburg"u. Saj pravim, včasih je delavcem trda pred- la. Imeli smo majhne plače, delali pa smo več kot 12 ur na dan. Tudi štrajkal sem z ostalimi delavci v Nemčiji. Pa mislite, da je kaj prida za- leglo? Razgnali so nas in šele mnogo kasneje so nam malen- kostno dvignili plače. Zato smo delo tudi večkrat za- puščali in iskali po svetu prostor in delovno mesto, kjer ne bi bili izkoriščani. Zdaj imam resda pokojnino ampak če se jsamo spomnim krutosti naših delo- dajalcev me popade strašen bes še dandanes. Enkrat, ne spominjam se več katerega leta, sem se z dopusta vra- čal na delo v Nemčijo. Pa se je primerilo, da sem prišel na delo dan kasneje kot bi mo- ral. Delodajalec je prekinil z menoj redno delovno razmer- je in me pričel znova voditi kot novinca. Tako mi je »po- žrl« 16 let delovne dobe!« Dve veliki solzi sta zdrseli Antonu po licu in spet je umolknil. Trpek je spomin na krivice, ki so se mu godile in ne da se jih izbrisati. Potem opiraje na pmlico, stopi čez domači prag hiše, kjer živi od 1935 leta in med fotografiranjem konča pripo- ved o svojem življenju. »Imel sem ženo in tri otro- ke. Zdaj so že vsi pokojni. Moj oče, mati in sestra pa so vsi dočakali visoko starost.. .« MATEJA PODJED Bili smo v Mozirju. Takole preči praznikom. Vse v cvetju, lepo urejene hiše in okolje, številni avtobusi se valijo po ozki osrednji ulici. Ljudje hitijo po opravkih. Ni da bi kar počivali in to se tudi na zunaj pozna. Tu- di zgovorni so in beseda rada in hitro steče. Tudi po- gumno in odrezavo. Tako je bilo v petek dopoldne, ko smo petim občanom, ki živijo ali delajo v Mozirju, za- stavili eno samo vprašanje: kaj v Mozirju pogrešate? MARIJA JURKO, Mozir- je: »Kaj pogrešamo? To pi že vrabci čivkajo, da je to v Mozirju trgovina. Taka s špecerijo pa zele- njavo, da bi imeli več iz- bire. Vse drugo bi še šlo, saj se vse počasi ureja, trgovina pa je le ena naj. pomembnejših stvari v kraju.« DRAGA PAVLIN, Mozir- je: »Trgovino, trgovino in še enkrat trgovino. Skraj- ni ča.s bi že bil. Ta je edi- na, pa premajhna, pa več izbire bi radi. In še ne- kaj: mi smo tukaj ob glavni cesti in gledam ot- roke, kako hodijo v šolo. V nevarnosti so, kakšen pločnik bi morali urediti zanje.« ANTON BRIN JE VC, Mo- zir.je: »Mladi pogrešamo bolj malo. športni objekti so urejeni in kdor le hoče, jih lahko ima na voljo. Kino tudi imamo pa zaba- ve ob koncu tedna, čez trden pa je treba itak delati. Mislim, da vse Mo- zirjane najbolj žuli prob- lem trgovine, saj imamo samo eno, tako za .špeceri- jo.« GVnK)N PREŠIČEK, Polzela: »Doma sem sicer s Polzele, vendar že več let delam v Mozirju, tudi v mehanični delavnici. Ob- čina nam je obljubila večjo, novo delavnico. Dobro bi bilo, ko bi imeli tudi hotel pa urejeno av- tobusno postajo, da ne bi bila na glavni cesti.« JERCA MRAVIJrE, Mo- zirje: »Stara pesem v Mozirju — trgovino bi ra- di imeli vsaj še eno, kaj- t' samo ena je taka z ma- lo več blaga, pa bi potre- bovali več prostora in več izbire. Za tak kraj kot je Mozirje je sedanje stanje nevzdržno. Tudi boljša trgovska mreža sodi v boljši standard občanov.« Odgovori so več kot jasni. Najbrž ne bi smel bdti problem v takem kraju kot je Mozirje, zgraditi vsaj še eno prodajalno, da ne bi ljudje bili vsakič ob koncu ted- na slabe volje že ob spominu na svojo edino »špecerij- sko« prodajalno. D. M. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH V LETU 1980 NAJ BI BILA NERAZVITOST LE ŠE SPOMIN Nenehao širjenje, uvajanje novih, ekonomsko boljših re- šitev ter postopna moderni- zacija in načrtno, pogloblje- no uvajanje kooperacij skih odnosov, ki temeljijo na za- nesljivi samoupravni podlagi, so zdrava osnova za krepi- tev zaupanja šmarskega kme- ta. Takšno zaupanje jim TOZD Kknetijstvo Šmarje tu- di daje z rezultati dela mi- nulih let. Osnovna orienta- cija šmarskoga kmetijstva v prihodnje bo še vedno ko- operacija, predvsem na po- dročju proizvodnje mleka, go- jenja bekonov, piUncev, puj- skov, ribeza in grozdja, še intenzivnejša pa bo proiz- vodnja piščancev. V letu 1977 bi, v številkah izraženo, proizvodnja izgledala nekako takole: dosegli bodo šest mi- hjonov litrov mleka, vzredi- li 700 ton piščancev, 3200 ko- madov pitancev, 6000 beko- nov, 6000 pujskov, pridelan 100 ton ribeza (od predvide- nih 330 ton se je količina zaradi pozebe zmanjšala) ui 400 ton grozdja, (od predvi- denih 800 ton — pozeba). Rast proizvodnje bo naj- bolje pokazala rezultate do leta 1980, ko predvidevajo kar osem in pol milijonov litrov mleka, število goved bo zraslo na 5000 glav, be- konov na 20.000, pujskov prav tako, ribeza pa bi pridelali 500 ton in grozdja 2000. Do leta 1980 se bo močno dvig- nila proizvodnja piščancev: na 1500 ton. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST v TOZD Kmetijstvo Šmar- je si že dalj prizadevajo, da bi kar najpopolneje izvedli I organizacijo proizvodnih j skupnosti, ki naj združujejo | več kmetovalcev z euakimi cilji. V te proizvodne skup- nosti se zdi-užujejo kmetje, ki se ukvai-jajo z razj'čnimi panogami kmetijstva: goje- njem ribeza, proizvodnjo mle- ka, mesa pa tudi živinske krme. Osnovni cilj te> skup- nosti je čim racionalnejša proizvovr&in, število traktorjev su močno pribli- žuje številki 1000. Mlečno proizvodnjo, ki bo, po podaitkih sodeč, zavzela v kmetijski proizvodnji vidno mesto, načrtujejo v skladu s predvideno razširitvijo mle- karne v Šmarju pri Jelšah, govedorejo pa s potrebami razširjenih kapacitet Mesnin v Celju. Z delovno organiza- cijo Perutnine Zalcg-Ljub- Ijana imajo sklenjeno dolgo- ročno pogodbo o sodelova- nju, proizvodnja črnega ribe- za pa se bo, kot do sedaj, vezala na predelavo v Me- stinju in na ETOL. še ved- no je odprto vprašanje za- gotovitve plasmana rdečega ribeza, za kar so zlasti na Kozjanskem izredni pogoji. Precej negotovosti obstaja tu- di pri pridelovanju grozdja kljub dolgoročni pogodbi z SLOVINOM TOZD Brežice in nenehnim prizadevanjem TOZD Kmetijstvo Šmarje, da bi zadevo spravili na pravi tir. Osvojitev proizvodnje vi- na z domačih terenov in z lastno znamko je še vedno sen šmarskih vinogradnikov. Sodelovanje z Brežicami ni- kakor ne daje zagotovila, da bo ta sen kdaj uresničen. LASTNA PROIZVODNJA Plantaža jabolk v Skrbni- ku bo dobila najnujnejše ob- jekte, število dreves pa bo- do povečali za nekaj sto. Na- črtujejo regulacijo Mestinjšči- ce in Bodrišnjice, ter melio- ; racije območij ob omenjenih vodah ter na Imenskem po- lju, skupaj okoli 600 lia zem- ljišč. To bo dobra osnova za proizvodnjo krme. S krmil- nimi rastlinami bodo zase- jali tudi območja pri Bistri- ci ob Sotli in v Kozjem. Ta- ko obsežna krmna baza bo zadostovala za potrebe novih pitališč goveje živine na Imenskem pK)lju. V pridelo- vEinje krme se bo vključil tudi mestinjski VITAL. Da bi čimbolj izkoristili melio- rirana zemljišča, bodo obli- kovali proizvodne skupnosti za proizvodnjo koruze v za- sebnem sektorju. V načrtu, lahko bi rekli zelo široko- grudnem, imajo gradnjo dveh farm, piščančje in pitancev, vinske kleti z obratom za predelavo in polnilnico, več novogradenj skladišč in trgo- vin, nekaj obnov hlevov in pitališč za piščance, obnovi- li pa bodo tudi gostišči Slad- ka gora in Virštanj ter tako naredili prve korake v go- stinstvu. Omenimo še prizadevanja za izboljšanje oskrbe območ- ja s kmetijskimi pridelki ter z vsemi kmetijskinii potreb- ščinami. Najpomembnejša nejša pridobitev v tej smeri bo gotovo novi objekt, v ka- terem bodo kmetijska meha- nična delavnica, trgovina, skladišče in p>a obrat za iz- delavo kovinske opreme za hlev v Šmarju. Vsekakor bo delo TOZD Kmetijstvo pre- cej olajšano z zgraditvijo po- slovne zgradbe, ki je že pod streho. MILENKO STRASEK celje: potrebni silosi Dogovor o sovlaganju pri naložbi v izgradnjo silo. sov za cement v celjski občini, ki sta ga sklenili Kovi- notehna in cementarna Anhovo, obeta v prihodnjih le- tih mnogo boljšo oskrbo območja s cementom. Kriza s cementom, ki smo jo tako močno čutih letos, je bila le dodaten impulz za uresničitev te zamisli. Silosi, kot najprimernejše »skladišče«, bodo velik prispevek za ce- lotno gospodarstvo območja. Ne le zato, ker bo oski-ba bodj redna in praktično zagotovljena, hitrejša in cenej- ša. Prevozi v avtocisternah so bili dragi. Sedaj bodo cisterne vozile le od silosov do gradbišč, kajti do silo. sov bodo cement pripeljali po železnici. To pa pomeni, veUk prihranek, saj bodo količine cementa mnogo več- je, prevoz pa cenejši. V naložbi, ki bo veljala 35 milijo- nov dinarjev sodeluje cementarna Anhovo z 10 milijo- ni dinarjev, preostali denar pa bo vložila Kovinotehna. -ič grize: kako do telefona? Krajani Zahoma v griški krajevni skupnosti so kon- čah z leto.šnjimi deli pri obnovi ceste, ki vodi skozi ta zaselek. Ctestišče so raaširili na okrog pet metrov ter pri tem opravili 1400 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega je vsaka domačija prispevala po 1500 dinarjev. Krajani Zahoma sedaj upravičeno pričakujejo, da bodo s pomočjo širše družbene skupnosti uspeli prihodAje leto cesto asfaltirati. Tudi sicer velja pohvaliti prizadev- ne krajane Griž, ki že razmiš.ljajo o popravilu ceste Griže—Zabukovica in jim ni žal ne časa, ki ga porabijo pri prostovoljnih delovnih akcijah niti denarnih pri- spevkov. Pri marsikateri akciji pa kljub dobri volji ne uspe. jo in so brez vsake pomoči. V obrobnih zaselkih ni te. lefonov, tako da bi lahko v potrebi poklicali vsaj zdrav- nika. Prebivalci pravijo, da se telefonsko omrežje raz- vija le v posameznih občinskih centrih. Včasih nekate- ri pozabljajo na vlogo ljudi pod Mrzlico in Gozdnd- kom med narodnoosvobodilno vojno. FRANC JEŽOVNIK gt. 36 — 8. september 1977 NOVI TEDNIK -- stran 17 NA CELJSKI GIMNAZIJI USMERJENO IZOBRAŽEVANJE SKRB ZA NOVINCE — V BODOČE PROSLAVE TUDI ZA STARŠE Prvi september je pomenil prvi šolski dan tudi za dija- Ice celjske gimnazije. Med 950 dijaki gminazije je pripovedoval ravnatelj šo- le Jože Zupančič, je letos kar 280 novincev. Pouk teče v 31 oddelkih v dveh izme- nah in zato ni čudno, da so prostori zasedeni od jutra do večera. To pa je prav- zaprav kar majhen problem saj često zmanjka prostora za delo v prostovoljnih ak- tivnostih, za katere imajo dijaki iz leta v leto večji in- teres. Pa ne gre samo za interes, kajti šola se lahko ipohvali z mnogimi zelo us- pešnimi krožki domala na vseh področjih. Med dijaki vlada veliko zanimanje za delo pri francoskem, matema- tičnem in fizikalnem krožku, sestajajo se mladi biologi, geologi in še bi lahko na- števali. Seveda ne moremo mimo uspehov mladih šport- nikov, saj prinašajo celjski gimnaziji ugled širom po Slo- veniji. Letos so si na gim- naziji zastavili nov koncept dela na kulturnem področju, ki je prav tako široko raz- vejana dejavnost. Vsak odde- lek na šoli se je obvezal, da letos pripravi samostojno proslavo za starše, ki bodo tako najbolje spoznavali iz- venšolsko delo svojih otrok Težišče letošnjega dela pa so si zastavili na bazi peda- goškega samoupravljanja v razredu. Na vsak načm želi- jo biti aktualni na vsakem koraku in s svojim delom posegati v sedanji čsa. Za- to tudi teče delo na refor- mi gimnazije in za letošnje leto so izdelali program na podlagi stališč CK ZKS iz meseca marca. Sproti ugo- tavljajo, kakšne so potrebe v regiji tn kam naj se dija- ki vpisujejo i>o končani gim naziji. Posebno skrb na pragu le- tošnjega leta pvosvečajo dija- kom prvih letnikov, saj je prav zanje prestop v sred- njo šolo velika prelomnica. Po predhodnih pogovorih so zdaj ti dijaki že dobro se- znanjeni z delom, ki jih ča- ka letos in v naslednjih le- tih. še kako pomemben je namreč pravilen pristop teh dijakov k učenju, oziroma k celotnemu učnemu programu. Znanje dijakov, ki pridejo na gimnazijo iz različnih šol in krajev je dokaj različno, za- to ga želijo z dopolnilnim poukom izenačiti, da bi tako lahko delo steklo na vsaj približno enakem navoju. To pa je tudi predpogoj za do- seganje dobrih učnih rezul- tatov ob koncu leta. Vzemi- mo za primerjavo kar lan- skega: bil je 96 odstotkov. V tem smislu želijo na celjski gimnaziji, ki bo čez dve le- ti praznovala 60-letnico obsto- ja, tudi nadaljevati. M. P. TOVARNA TRAKTORJEV IZGUBA NI BILA PRESENEČENJE Le malokdo je ob sveča- ni otvoritvi nove tovarne traktorjev v železarni Štore pomislil, da utegne tovarna ob začetku proizvodnje zaiti v težave oziroma i>oslovati z izgubo. Zato je vest o tem, da so v tej tovarni ob pol- letju zabeležili nad 22 mili- jonov dinarjev izgube, prese- netila marsikoga, ki položa- ja v tovarni ne pozna. Toda izguba še zdaleč ni prese- netljiva. že od samega pri- četka poizkusne proizvodnje so se pojavljale težave pri oskrbi z deli za proizvodnjo. Tovarna Ima nad 60 koope- rantov, pretežno izven Slove- nije. Mnogi med Jjjimi z iz- delavo traktorskih delov moč- no kasni j o in posledica tega je mnogo nižja proizvodnja, kot so jo v Štorah načrto- vali. Tovarna tako ne proiz- vaja z zmogljivostjo kakršno bi lahko ob dobri in pravo- časni oskrbi z deli uresni- čila. Delajo le v eni izmeni in prav izpad proizvodnje je pKJvzročil tako visoko izgubo. Škoda je dyojna. V prvi vrsti je izguba močna obre- menitev za mlad kolektiv to vame in tudi železarne kot celote. Se huje pa je morda to, da na tržišču ni nikakrš- nih težav in da gredo vsi izdelani traktorji tako rekoč -- za med. Ob dobri oskrb- ljenosti z deli bi tako lahko tovarna že ob svojih začet- kih delala izjemno uspeš- no, saj vlada za oba modela štorskih traktorjev veliko po- vpraševanje. Junijska proiz- vodnja, ko so izdelali doslej največ — 150 traktorjev, obe- ta izboljšanje položaja. Skup- no so v tovarni doslej nare- dili 445 traktorjev. Le višja proizvodnja lahko najmlajšo tovarno v občini Celje reši težav že v prvem letu ob- stoja. Hudo za kolektiv pa je, da mora glavne krivce začetnim težavam iskati iz- ven zidov svoje tovarne. ANGELA ZDOLŠEK pocitnic je konec - hura sola Počitnice so se iztekle in od zdaj naprej bo šlo zares. Sicer pa je prvi šolski dan od sile prijeten, vsaj tako je bilo razbrati na obrazih otrok, ki so se 1. septembra zbrali po šolskih dvoriščih. Snidenje s sošolci, piijatelji in seveda učitelji je po dveh mesecih in še malo čez Da moč prijetno in vznemirljivo, kajti medtem se je zgodflo toliko zanimivih stvari. Seveda bodo počitni.ška doživetja še nekaj časa osrednja tema pogovorov v šolskih odmorih. Sre- žno šolarji. M. P. emo: posoda najuspešnejša Tozd posode v celjskem EMO je bil ob koncu mi- nulega leta v kritičnem položaju in je imeJ naj- večjo izgubo v občini. Ob polletju letos pa je naj- uspešnejši tozd v EMO. To je najboljši dokaz, da je tozd le prebrodil kri- zo, da se sanacijski pro- gram uresaiičuje celo bo- lje kot je bilo pričakovati in da lahko v drugem pol- letju, ko nastopi sezona za prodajo posode, pričaku- jemo še obetavnejše do- sežke. V tozdu so v prvem pol- letju izdeladi nad 2.700 ti- soč ton posode ali za če- trtino več kot v enakem lanskem obdobju. Letni plan proizvodnje je sicer nad 7.000 ton, kar pomeni, da so v polletju izpolnili manj kot polovico letnega načrta. Toda kot rečeno, šele v jesenskih mesecih nastopi sezona in zato je zaostanek za načrtom le navidezen. Tudi finančni rezultati so nadvse ugod- ni. Celotni prihodek je po- rasel za 87 odstotkov, čis- ti dohodek pa je za 51 od- stotkov višji. Preseženi so tudi vsi planirani finan- čni rezuttati. Vsekakor so to vzpod- buxine vesti iz tozda, v katerega uspešno sanacijo so ob koncu lanskega le- ta verjeli le redki.-sta,b— tovarna nogavic polzela: 30 let gasilcev Tridesetletnica Industrijskega gasDskega društva To- varne nogavic Polzela sovpada s praznovanjem 50-letnice tega kolektiva. Svoj jubilej so proslavili minulo soboto in nedeljo. V osoboto je imelo društvo slavnostno sejo, ka- tere so se udeležili ustanovni člani, člani, predstavniki Ob- fiinske gasilske zveze in drugi. O 30-letnem delu je poročal predsednik društva Avgust Pahr, nato pa so najzaslužnej- šim članom podelili priznanja. V nedeljo so pripravili improviziran požar na objektu tovarne. Pri omejitvi požara in gašenju je sodelovalo 8 trebujem \'€liko, le zemlja se mi smili, ker ostaja iz leto v leto bolj slabo obde- lana. Veste, najbolj pa mi je hudo, ker okolica, mlajši ljudje nimajo razumevanja zame. Saj bi plačala, če bi mi kdo hotel pomagati pri defl[u. Pa ne! Toliko slabega sem okusila v teh dolgih letih, odkar živim sama v tej hiši, da nikomur več ne zaupam. Kakor da se je vse zarotilo proti meni. Veliko- krat razmišljam o tem, kako lepo bi bilo, če bi ljudje živeli v slogi in prijateljstvu. Poglejte, tole hišico imam, saj ni kaj prida, ampak da- la bi se urediti. Rada bi v njej odstopila prostor kakš- ni pridni in delovni ženski, ki bi mi pomagala tudi pri delu na polju, ob dolgih ve- čerih pa bi si s Kram"ja- njem krajšali čas. Tam čez, vidite, je še ena majhna hi- šica, vsa je razdrapana tn nihče ne živi v njej. Po dru- gi strani pa v časnikih pre- biram, da so tudi Judje, ki nimajo strehe nad glavo. Ja, veliko berem, še posebej vaš J Tednik rada vzamem v roke j in preberem kar vse po vrsti. ! Zdaj prebiram knjigo o Titu, ki je silno zanimiva.« Potem odpre duri v sosed- njo • izJbo, ki je pravzaprav njena spalnica. »Ja, potres je naredil svoje, saj vidite te razpokane stene, škodo so ocenili v tretjo potresno ka- tegorijo, samo da zdaj iz te- ga ni nič. Saj sem nekaj časa sitnarila, da mi popra- vijo, pa na bilo nič iz tega. Ne vem več, kaj mi je sto- riti. Ne zmorem vsega sama, preveč me leta tiščijo k tlom,« je z grenkim prioku- som sklenila pogovor Angela, kd pravi, da se vrti kot v začaranem krogu iz katere- ga ne zna in ne more sama. Taka je njena plat pripo- vedi o življenju v majhni hi- šici, kjer jo pesiti samota njenih let in neraznmevanje okolice. M. PODJED 18. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ gt. 36 — 8. september 1977 NOVI TEDNIK -- stran 19 LOVSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI GAMSI, SRNJAD, PLANINSKI OREL, LISICE, POLJSKE JEREBICE \ Frislonjena v podnožje ju- govzhodnega dela Medvednja- jca se popotniku dozdeva, kot da je odmaknjena od pro- metnega vrveža, stisnjena v breg Rečica ob Savinji, že od nekdaj znano turistično območje, ki pa ga zavoljo pomanjkanja gostinskih ka- pacitet obiskuje dosti manj turistov, kot bi si to zaslužil kraj in kot bi to dejansko želeli tudi ljudje. Vse območ- je okoli tega idiličnega kraja, ki bi mu mirnejšega težko na- šli daleč naokoli, tja gori po strminah Mevednjaka in Tir- skih peči, pa na območju na- selij v dolini kot so Poljane, Dol Suha, Prihova, Okonina in Šentjanž, vse to predstav- lja v skupni izmeri 2.978 ha lovno območje lovske druži- ne Rečica ob Savinji. Ustanovljena je bila leta 1946, pred tem pa je posa- meznikom na osnovi dovolil- nic urejal lov takratni okraj- ni ljudski odbor v Mozirju. Štiri leta po ustanovitvi dru- žine se je združila s sosedno LD Dreta iz Nazarij, kar pa ni prineslo pričakovanih uspehov, zato so se že po letu dni skupnega življenja ponovno razšli. Današnje lo- višče je bilo družini dokonč- no dodeljeno leta 1962, ki je v spodnjem delu ravninsko in gričevnato, proti severu pa se vzpenja proti 1.566 met- rov visokemu Medvednjaku. V pretežni meri je celotno lovišče prekrito z gozdovi, ki obsegajo kar .54 odstotkov vse površine, ostalo pa so njive. travniki, pašniki, in razne ko- šenice. Tod živi precej raznovrst- na divjad, največ pa je zaj- cev, gamsov, srnjadi, velikih petelinov in ruševcev, pa gozdnih jerebov. Leta 1958 so se kot stalna divjad na- selili tudi divji prašiči in je- lenjad. Posebnost v lovišču je beli zajec na Medvednja- ku in v tem predelu tudi planinski orel. Lov na be- lega zajca je posebno doži- vetje. Družhia si ski-bno pri- zadeva ohraniti primeren sta- lež te divjadi, da bi je bili lahko deležni tudi lovci, ki k njim radi prihajajo od drugod. Precej je v lovišču tudi lisic, kim zlatic in be- lic. V nižinskem predelu se kot stalna divjad zadržujejo polj.ske jerebice. Leta 1951 je bil ponovno naseljen fazan, ki pa je zaradi neugodnih pogoj.^v precej redek. Na Medvednjaku so leta 1969 na- selili svizce, ki pa se očit- no zaradi pomanjkanja vode niso obdržali. Drugače je bi- lo z divjimi racami, ki so jih 50 vložili v reko Savi- njo in so se dobro zaredile. Za čimboljše pogoje gojit- ve divjadi so člani družine v minulih letih v lovišču posta- vili precej lovnih naprav in sicer 20 visokih prež, pre- težno kovinske izdelave. 90 solnic za srnjad in gamse, 13 krmišč za srnjad, 3 krmi- šča za fazane ter krmno nji- vo na Stonu, ki obsega pri- bližno 15 arov in služi pre- hrani srnjadi in divjih svinj. Poleg tega pa ima lovska družina tudi svoji koči. Prvo so zgradili leta 1960 na Sto- nu na nadmorski višini 1200 metrov. V njej je kuhinja s tekočo vodo in 12 ležišč, raz- porejenih v dveh prostorih. Koča služi za prenočevanje lovcev ob lovih na srnjad, gamse, divje svinje ter za odmor članov družine in njihovih svojcev. Druga koča, ta je brunarica, pa je bila zgrajena 10 let pozneje na Medvednjaku na višini 1500 metrov. Tudi ta koča je opremljena z ležišči in vanjo je napeljana tudi elektrika. Najlažji dostop je z žičnico iz Žekovca na Golte, nato pa s sedežnico na vrh Medved njaka. Služi predvsem za po- čitek in bivanje ob lovu na velikega petelina, ruševca, gamsa in belega zajca. , Med številnimi prireditva- mi, ki jih že vrsto let pri- rejajo marljivi lovci te pri- zadevne dioižine, je treba posebej o'meniti tradicionalno smučarsko tekmovanje v spo- min na težke borbe, ki jih je slavna XIV. divizija vodi- la z Nemci na Medvednjaku v zimi februarja leta 1944. Tekmovanje je tradicionalno že vse od 1971. leta, zmago- valcu pa podelijo poseben pokal, ki ga poklanja Občin- ski odbor ZZB NOV Mozirje. Članstvo družine se je v minulih letih ves čas poveče- valo in šteje danes 36 članov — lovcev in pripravnikov. MILAN BATISTIC Milan Repušek s trofejo: merja.sec vreden srebrne me- dal,je 20. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ šmarje pri jelšah: abonma v kinu Kino v Šmarju pri Jelšah, ki deluje v okviru prosvetnega društva, si priza- deva, da bi obiskovalcem čiuibolj ustregel in pridobil stalno filmsko pub- liko. Kino je v kraju trenutno edina kulturna ustanova z rednim sporedom, zato je tudi njegova odgovornost, da gledalcem nudi kar najbolj kakovosten spored, velika. Hvalevredna p>oteza so predstave jugoslovanske kinoteke v tem kinu. Izbor kinotečnih filmov je izredno pester, gledalci pa bodo lahko kinotečne filme gledali dokaj re^dno. Potezo je vzbudilo spomladansko zani- manje gledalcev za filme nekoliko sta- re j.šega datuma. Med krajani so zato za te predstave vnovič uvedli abonma. Tudi jeseni bodo gledalci videli ve- liko starih film-s.kih uspešnic. Med us- pešnimi naj omenimo Ptiče, pa Beli jorgovan. Viharni vrh. Mlade leve, Ben Hur, Sayonaro, in tako naprej. Kinotečnd filmi bodo na sporedu ob četrtkih, v rednem programu pa si bo- do v Šmarju prizadevali, da bi lahko prikazali več dobrih filmov novejšega datimia. Med temi se v Šmarju obeta I-e*- nad kukavičjim gnezdom. Peklen- ski stol[). Taksist, pa domača žašleri- ca, itd. Pohvalno je tudi to, da v kinu Šmarje pripravljajo filmske predstave za šolsko mladino, ki so namenjene predvsem učencem osnovnih šol Šmarje in Zibika. Tudi zanje bo na sporedu nekaj zanimivih filmov, med njimi Las- sie se vrača, pa novejša domača filma Hajduskn časi in Sreča na vrvici. J. C. ALPINISTIČNI KOTIČEK DRUGI JUGOSLOVANSKI OSEMTISOČAK Redke so države, ki se lahko pohvalijo z -dvema osemtisočakoma, predvsem, če vr- hova nista dosežena po klasičnem prvem vzponu, temveč stojijo alipnisti na njih po preplezanju prvenstvenega pristopa. Jugo- slovani so doslej osvojili Makalu (8485 met- rov) po težki južni steni, sedaj pa Hidden Peak po jugozahodnem grebenu. Pristop ni bil enostaven, predvsem v spodnjem delu so imeli plezalci opravka s težavami do IV. težavnostne stopnje, kar je v višinah nad 6(XX) metrov že skrajno naporno dejanje. Od- prava je bUa v organizaciji PD Tržič, ki je izbral odlično moštvo in iz v-seh mogočih virov tudi predvidena sredstva — birokra- cija in dodatni prisp>evki na azijskih mejah pa so odhod proti gori skoraj onemogočili. Da niso ostali praznih rok gre največ zaslug koloniji mariborske Hidromontaže, ki gra- di hidrocentralo v Pakistanu. Vsi udeleženci, zbrani iz več alpinističnih odsekov so enotnega mnenja, da je vzpon na goro kljub izrednim težavam in nevarno- stim še vedno lažji kot pa boj z birokracijo na poti in zbiranjem finančnih sredstev, še vedno namreč predvsem odgovorna ljudje pri športu ne razumejo p>ovsem izrednega mednarodnega pomena velike alpinistične storitve, čeprav celotna odprava z osvoje- nim osemtisočakom stane manj kot prestop recimo enega košarkaša iz kluba v klub. Celjan Canžek je uspešno sodeloval na tej odpravi in bil v drugi navezi skupaj z Bergantom, ki bi morala jurišati proti vrhu takoj za prvim uspelim vzponom. Pod tabo- rom IV. na višini 7400 metrov je Canžek sotovarišu Bergantu predlagal umik v ta- bor III., ker je že ves dan nepretrgoma sne- žilo, spustila se je megla in obstojala je re- sna nevarnost plazu. Bergant je vztrajal pri vzponu in dosegel tabor IV., kjer sta ga Štremfel in Zaplotnik ob prihodu z vrha prigovarjala k sestopu zaradi hudega vihar- ja, vendar je Bergant ultrepal po svoje. Ra- dijska zveza je bila naslednje jutro preki- njena, celotna ekipa se je zaradi nepretrga- nega sneženja morala umakniti z gore v nižje taborišče — Bergantova smrt pa bo ostala za vedno ovita v temo. Uspeh naveze na vrhu je skupno delo vsega moštva; kolektivno garanje do zadnje- ga tabora, kjer se šele odloči tisti srečnež, ki prvi krene do piramide. Na sliki: Vrh Gašbenuna (Hidden Peak) z vrisano smer- jo in taborišči. CIC gt. 36 — 8. september 1977 NOVI TEDNIK -- stran 21 ROKOMET STARTALIS SPORAZUMOM DO KDAJ IGRA Z BRATOMA ZOVKO IN MIHO R(»k.omeUii ples se je aa- čel. V poletnih mesecih smo veliko pričakovali, veliko go- vorili in — žal — malo do- čakah. To velja še posebej za celjske ^okometa^še, ki le- tos drugič zapored nastopa jo v elitnem razredu — I. jrvezni ligi. Lani so osvojih odlično sedmo mesto, potem so prišle počitnice, z njimi pa tudi priprave in govori- ce na novo sezono. Od vseh napovedi, ki še zdaj burijo rokometne kuloarje, sta žal uspeli samo dve in to pri- hod novega trenerja Slobo- dana Miškoviča ter vratarja Toimča. Vse ostalo je bilo bolj podobno čudnemu ple- su v zakajeni kuhinji, kjer eden drugega ne vidi tn se vrtiš v začaranem krogu. Drugače si tudi ne moremo predstavljati situacije do ka- tere je prišlo. Celjski roko- metaši so na pi^vo tekmo v novi sezoni odpotovali v Be- ograd »kompletni«, žal pa so nastopili brez treh »spornih« mož -— bratov Zovko in za grebškega Medveščaka in Mihe Bojeviča. Vse skupaj ne bi predstavljalo pravza- prav nobene tragedije, če ne bi pri celjskem rokometnem klubu do »konoa« upali, da bodo nastopili vsi (tudi »sporni«) ter so tako tudi uigravali ekipo (res brez Mihe Bojeviča). To je dob- ra šola za prihodnje, iz ka- tere pa bi nujno morali po- tegniti neke pametne zaključ ke. Sicer pa bo morda že marsikaj jasnega v drugem kolu, ko bodo Celjani gosto- vali ' pri spornem Medvešča- ku v Zagrebu, torej tisti eki- pi, ki trdi eno, njuna igral- ca brata Zovko pa drugo. Beograjski poraz ni tragičen, saj so razpoložljivi igralci na- redili vtč, kot smo od njih pričakovali. Rokometni ples se je za- čel tudi v republiških ligah in to moški kot ženski, kjer ima celjsko območje štiri predstavnike. Trije so starta- li z zmagami, eden s pora- zom. Minerva iz Griž, ki že tretje leto zapored nastopa v republiški ligi, je doma premagala mariborski Bra- nik. Za njo so igrali tudi trije mladi celjski igralci, saj Minerva predstavlja celjsko rokometno selekcijo. CJeljani so se dobro vživeli v griško sredino, čeprav niso prej z njimi trenirali. Skupaj z do- mačini so pokazali zavidljiv rokomet, od katerega še lah- ko veliko pričakujemo. Šo- štanj je gostoval v Murski Soboti in izgubil s Poletom, v ženski ligi pa so Velenj- čanke doma katastrofalno premagale novinca Vuzenico, Šmartno pa je zma.galo v Ma- riboru. Minerva iz Griž bo danes (četrtek) ob 18. uri igrala na domačem igrišču proti ekipi celjske garnizije, za ka- tero nastopa tudi pet držav- nih reprezentantov, v nede- ljo ob 10.30 pa se bodo v drugem kolu ponovno pome- rili doma proti Slovenj grad- cu. TONE VRABL košarka: zmaga v novem mestu Košarkarji Celja so sre- di Novega mesta zasluže- no premagali selekcijo Do- lenjske s 95:85, teden dni pred tem pa v Celju še iz- datneje s 117:68. Zadnji zmagi sta pokazali že do- padljivo igro Celjanov, kjer je trener Zmago Sa- gadin preizkusil vse igral- ce. Oblikovana je sicer že prva peterka, vendar ima- jo doslej še vsi igralci možnosti za vstop med iz- brance v ligaškem moštvu. Močno se pozna večja učinkovitost Celjanov pri metih na koš z novima centroma Polancem in To- netom Sagaduiom. Tu so še odlični branilci in kril- ni igralci. Tako lahko pri- čakujemo v letošnji II. ZKL napredek domačega moštva, kar bo ob jubileju treh dobrih desetletij te igre v našem mestu vseka- kor najboljša nagrada lju- biteljem igre pod koši. K. JUG V NEDELJO JAVNA RADIJSKA ODDAJA V TRNOVLJAH NOGOMET SLABO V VELENJU Uspeh šfinartnega, poraz Celjčuiov. V Velenju pred 5(KK) gledalci Rudar Crvenka 1 : 1 (O : 0). Nogometni ples se je pri- čel tudi v republiški nogo metni ligi. Tu tekmujejo se- lekcije Celja pod imenom CELJE (le zakaj je tako hitro zatajil Kladivar, ki bi moral letos praznovati 30. letnico?), selekcija šaleške doline pod imenom Šmartno in selekcija področja Slov. Konjic, ki bo nosila imeUni- or. V prvem kolu so najbolj- ši uspeh dosegli nogometaši Šmameta, ki so gladko pre magali Gorenjsko 4 : O (1 : 0). Strelca Prašnikartri in Omladič en zadetek. S tem rezultatom, bolj pa z igro, so ponovno pokazali, da se bodo borili za sam vrh v republiški ligi. Celja- ni so doma izgubili proti Slovanu 1 : 4 (1 : 0). Vse je bilo rešeno v zadnjih pet- najstih mimuah. Edini zade- tek je dosegel za domačine Sivka iz 11 m. Sama igra pa je pokazala, da mladi ig- ralci potem, ko niso izkori- stili priložnosti v prvem pol- času, nimajo dovolj živcev in rutine, da bi ob koncu igra- li umirjeno in vsaj poizkusili osvojiti eno točko. Šola več za bodoče. Nogometaši Uniora bodo igrali proti Muri memehanika 1 : 2, Pelikani — Azuri 4 : 6 in Podgorje — Cinkarna 0:4. V drugem kolu finala so odjiadle še tri ekipe: Ašker- čeva — Gvofija O : O (po streljanju 7 m — 5 : 3), železnica — Finomehanika 3 : O in .'^zuri — Cinkarna 4 : 6. Tako so preostala tri moštva odigrala finalni tro- boj. Tu so bili najboljši pred- stavniki železnice, ki so naj- prej premagali Aškerčevo 2 : 1 in nato Cinkarno 2 : 0. V borbi za drugo mesto pa je -A.škerčeva igrala proti Cin- karni neodločeno O : O in osvojila diiigo mesto. Tretja je Cinkarna. Sledijo: Fino- mehanika, Grofija, Azuri, Ce- leia, Slov. Konjice, Podgorje, CJaberje 50, Kovinotehna in Pelikani. Turnir je popolnoma uspel. V naslednjih dneh se prične jesenski del rednega prvenst- va Celja. Predlagamo pa, da organizatorji dobijo pokrovi- telja za odprto zimsko prven- stvo v dvorani Golovec in priredijo odprti novoletni tur- nir, s tem da povabijo v Celje tudi najboljše ekipe iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Velenja in Cakovca ter Va- raždina. Kajti število gledal- cev samo potrjuje, da mali nogomet osvaja vse več in več gledalcev. J. KUZMA Selekcija Šmartnega je v prvem kolu doma kar s 4:0 odpravilo selekcijo Gorenjske. Čei>i.io od leve proti desni: llanžo- kovič, Žalig. Golob, Uren, Kranifer, Golob; stojijo: trener Bencik, P. Podgoršek, A. Podgoršek, Železnlk, Prašnikar, Poil- vratnik, Horvat in Nežman. Foto: T. Tavčar ATLETIKA KLADIVAR V OSPREDJU DESET ZLATIH ODLIČIJ NA SLOV. PRVENSTVU v prelei>em sončnem je- senskem vremenu na odlič- nih atletskih napravah v Ma- riboru smo bili dva dni pri- ča zanimivim bojem na 31. republiškem atletskem prven- stvu posameznikov za člane in članice. Tudi tokrat je Kladivar s svojim močnim zastopstvom dokazal, da je še vodilno društvo v naši re- publiki, saj so atleti in atle- tinje osvojili kar 10 zlatih, 13 srebrnih in 7 bronastih odličij, več kot vsi ostali at- letski kolektivi v republiki. Boji so bih zanimivi, rezul- tati pa v večini disciplin po- vprečni z določenimi izjema- mi. Novi republiški prvaki iz vrst Kladivarja pa so po- stali: pri moških Lisec na 1.500 in 5.000 m, Ukič na 10.000 m. Krofi na 800 m, Pečar v metu diska, Dušan Prezelj v skoku v višino, Pri- stovnik v metu kladiva; pri ženskah pa Lovšetova v sko- ku v višino, Kastelčeva v me- tu diska in Kovačeva v me- tu kopja. Bera je bila v prejš- njih letih izdatnejša, vendar pa je treba upoštevati, da tudi v dnigih slovenskih cen- trih napredujejo v tej šport- ni zvrsti. Ce se omejimo le na nekaj »ocvirkov« s tega prvenstva, moramo v prvi vrsti omeniti, da so Celjani pokazali svojo kvaliteto pri moških v tekih na srednje in dolge proge, v skoku v višino (trojna zmaga), v me- tu diska (dvojna zma^a) in v metu kladiva, s solidno udeležbo v metu kopja (po številu finalistov), praznih rok pa smo ostali v tekih na kratke proge, na ovirah (Rok Kopitar je moral pri- znati premoč bivšega držav- nega reprezentanta — Pence!), v štafetah, v skoku v dalji- no in troskoku, nazadovanje v metu krogle. Razveseljiv je i>ovratek žuntarja, ki je bil drugi na 10.000! Ženske so nas razveselile z nekate- rimi kvalitetnimi rezultati, kjer moramo odvojiti pred- vsem Lovšetovo, ki je ponov- no naskakovala republiški rekord v skoku v višino (do- segla je rezultat 180 cm!), čeprav brez najvišjega naslo- va sita nas razveselili Blatni- kova in Plajhnerjeva z dob- rima rezultatoma na 8(X) m (Blatnikova je s časom 2 : 09,2 dosegla nov mladin- ski rekord SRS!), Vztrajna Ida Bunderla z dvema ko- lajnama v tekih na 1.500 in 3.000 m, Kopitarjeva je bila na 100 m ovire premalo na- padalna v zadnjih metrih in je kljub solidnemu rezultatu izgubila v zadnjih metrih bronasto odličje. Sicer pa lahko zapišemo, da v sprin- tih tn štafetah C!eljanke iz- gubljajo ali pa stojijo na istih pozicijah v kvaliteti že vrsto let, da je v metih zaznamovati skromne dosež- ke (kljub dvem naslovo prva- kinj), da smo solidni v skoku v višino (bolje prav dobri!), da imamo le redke predstav- nice na dolgih progah, da v skoku v daljino izgubljamo pozicije iz prejšnjih let. Tre- ba bo še trdo delati ob to- likšnem številu mladih atle- tov in atletinj za kvalitet- nejšo rast atletike. K. JTJG na kratko V Štorah so te dni go- stovali italijanski rokome- taši iz Riminija. Gostje so člani italijanske zvezne li- ge. Sodelovali so tudi na turnirju domačna roko- metnega kluba. Zmagali so igralci Trim teama, ki so premagali Rimini 24:12 in Kovinarja 19:15. V borbi za drugo mesto je Kovinar premagal Rimini 16:15. Na Višji šoli za telesno kulturo v Ljubljani je te dni z uspehom položil za- ključili izpit za višjega no- gometnega trenerja znani celjski športni delavec, tre- nutno trener Šmartnega, Peri Bencik. S tem je prvi nosilec te visoke diplome med aktivnimi domačimi trenerji v Celju in okolici. Čestitamo! Društvo Partizan Vin- ska gora je priredilo v ne- deljo trim akcijo v kole- sarjenju. Akcije se je ude- ležilo preko 300 občanov. Najstarejši udeleženec je bil Miha Videnšek iz Vin- ske gore, kmetovalec, ki je v starosti 70 let ČH in zdrav obvozil dolgo progo. Zbor delegatov za špor- tno rekreacijo ponovno or- ganizira začetni in nada- ljevalni tečaj v bazenu Oš Ivanke Uranjekove. Prvi tečaj se bo pričel v pone- deljek 19. septembra in bo trajal deset dni brez so- bot in nedelj. Tečaj za za- četnike bo ob 18 uri, na- daljevalni pa ob 19.30 uri. Prijavnina je za občane Celja 150 din in za ostale 250 din. Boris Blažič, učitelj pa- dalstva pri celjskem Aero klubu, se je te dni vrnil s tekmovanja v Italiji, kjer je kombinirana ekipa ce- ljskega in ptujskega klu- ba zasedla odlično četrto mesto. Tekmovanje je bi- lo v Monte Grotte Terme blizu Padove, skakali pa so z višine 1000 m na Cilj. Na mitingu v Benetkah pa so v demonstracijskih sko- kih bili celo prvi. Pripravili: JOŽE KUZMA FRANCEK PONGERCIC in LOJZE OJSTERŠEK 22. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 8. september 197^ M 36 — 8. september 1977 -- NOVI TEDNIK — stran 23 PO LJUDSKI REPUBLIKI MONGOLIJI (5) KOSILO V HOTELU TRIKRAT CENEJE KOT PIVO Med nami je bilo tudi pre- cej takih, ki so se ob prvem srečanju z Uiim Batorjem za- podili po mestu ter iskali stvari, ki bi se jih splačalo kupiti. Po navadi je najbolje, da ti prijatelji, roko na srce, večma so prijateljice, najprej raziščejo teren in če že ugo- toviš, da so kupili kaj pa- metnega, potem se še sam napotiš v trgovino. Moram S>iiznati, da so tudi mene trgovine na moč pritegnile. Prav tam se da namreč mar- sikaj spoznati o deželi, v ka- meri si. S primerjavo cen.se- reda. Še zdaleč pa to ni edi- no merilo, po katerem bi lah- ko sodil o standardu v dolo- Ceni deželi. Vodičkinja Tuja, kr je sicer član mongolskega Centralnega komiteja oziro- ma velikega Hurala, nam je postregla s podatkom, da so povprečne mongolske plače od 300—400 tugrik (trugrika je mnogolska denarna enota, ki uradno velja okrog 4,5 di- narjev). Ženske nogavice sta- nejo 17 tugrik, črnoboli televi- zijski sprejemnik okrog 1500 (skoraj pet njihovih povpreč- nih plač), fotoaparat 800 in enostavna omara na dvoje vrat 1000 tugrik. Vespa se dobi za okrog 6000 tugrik. Ce- ne takšnili in podobnih izdel- kov so v Mongoliji torej ne- primerno večje, dokaj poce- ni pa je hrana. V najboljšem hotelu v Ulan-Batorju dobite kosilo za tri tugrike, medtem ko njihova pivo stane več kot dve kosili. Kar sedem tugrik. Ena izmed prijateljic, ki som jo mimogrede spoznal, mi je postregla še s podatkom, da stane avtomobil Zaporožec kar 35.000 tugrik in da je kredit izredno, težko dobiti. Ni čudno torej, da skoraj nikjer nisem videl privatnih avtomobilov. Celo avtobusov ni dovolj v Mongoliji. Ko se delavci popoldne vračajo iz službe, čakajo na avtobus- nih postajah, da pripeljejo kamioni, ki jih potem razvo- zijo v naselju okrog Ulan Batorja. Ce sem že pri trgovinah, moram zapisati, da je izbira artiklov, ki bi jih laliko člo- vek kupil, vsaj za našo poj- me izredno skromna. Kljub temu dajejo trgovine videz, da so izredno dobro založe- ne. Imel pa sem občutek, da je moč kupiti več kot v sibir- skih trgovinah, kjer sem se pred tem mudil. V Ulan Ba- torju sem obiskal veleblagov- nico, ki je velika približno tako kot žalska NA-MA in tudi približno tako urejena. Hotel se'm kupiti gramofon- ske plošče, vendar sem jih zastonj iskal. Šele čez nekaj dni sem jih slučajno dobil na glavni pošti. Zadnje! Menda jih letos ne bodo več mnogo prodali. Sicer pa niti nimajo svoje tovarne grmofonskih plošč. Izdeluje jim jih sovjet- ska tovarna Melidija. Skrat- ka-založenost trgovin je za naše pojme izredno skrom- na. Sicer pa vlada v velebla- govnici nekakšen nered. V prvem nadstropju so prav takšni oddelki kot v drugem in če slučajno ne boste do- bili na oddelku, kjer prodaja- jo pijače vina, potem še ni treba obupati. Oddelek s pi- jačami je tudi v drugem nad- stropju ali pa celo v isti etaži. Kljub temu, da standard ni ne vem kako visok in da tudi trgovke niso pretirano vljud- ne, pa se v trgovinah vedno tre ljudi. (dalje prihodnjič) PIŠE JANEZ VEDENIK Pred nahodom obvaruje pokrivalol Ka6ar nihče ne ve, kaj naj bi se zgo(dilo, vsi pravijo: Nekaj se mora zgocditi! Snobizem je plava- nje proti toku, ki ga ni. Tisti, ki ne zavira, ko zaglecJa avto promet- ne milice, bržčas sto- ji na parkirišču. Človek je resnično ocJrasel takrat, ko se prvič samemu sebi smeje. Tisti, ki pravi, da čas vse poz(dravi, ni še nikoli sedel v zcdrav- niški čakalnici. Malo je osebnih avtomobilov SVET V STEKLENEM VRTU m SELITEV RIB ZARADI PORASTA TEMPERATURE o tem kaj se ob silovitem razvo- ju industrije, prometa itd. na našem planetu dogaja v atmosferi, je bilo že veliko zapisanega. Veliko tudi na- rejenega, vendar je vse to kaplja v morje in rrmogi svetovno znani znan- stveniki se resno sprašujejo, če Zem- lji ob takšnem tempu ne grozi kata- strofa — uničenje vsega živega na kopnem in v vodi. Nadaljna uporaba fosilnih goriv lahko povzroči najrazličnejše spre- membe povsod po svetu, ker se bo s tem nujno večala količina ogljiko- vega dioksida v atmosferi. Naravo teh sprememb lahko danes znanost že opa- zi in opozori na njihovo negativnost, toda mnoge se bodo pojavile tedaj, ko bo popravljati že prepozno. že sedaj je znano, da bo odstotek ogljikovega dioksida ob nadaljevanju takšnega trenda, povzročil v 22. sto- letju povišanje poprečne svetovne tem- perature za celih šest stopinj Celzija. Tako je bilo povedano v poročilu, ki ga je za ameriško akademijo zna- nosti pripravil Narodni raziskovalni svet. Še i>osebej pa so poudarili, da bo povečanje temperature v popreč- ju za šest stopinj spremljalo poveča- nje temperature za 18 stopinj — na tečajih. Poleg tega bo prisotnost ved- no večje količine ogljikovega dioksida v zemeljsktvn zračnem prostoru ime- lo za posledico tako imenovan efekt steklenega vrta — sončna toplota bo namreč segrevala atmosfero mnogo močneje kot danes, vendar bo emiti- ranje te toplote nazaj v vesolje ome- jeno zaradi večjih količin ogljikovega dioksida. Tako bo ta plin, ki sicer sam po sebi ni škodljiv ljudem, v pri- hodnosti postal neznansko nevaren za človeštvo. Poročila Narodnega raziskovalnega sveta zajema rezultate dvoletnega dela in navaja tudi druge posledico pove- čanja globalne temperature. Tako bo n. pr. temperatura zgornjih plasti oce- anov porasla za približno i>et stopinj Celzija. Posledica tega bo povečanja nivoja morij, osvabajanje ogljikovega dioksida iz morja v atmosfero in pre- mik bivališč živih bitij, ki naseljujejo morja, bolj proti tečajema. »Prebivalci« morja bodo trpeli za- radi ustvarjanja neke vrste »pokrova« tople vode, ki se bo formiral nad ma- so hladne in bo preprečeval kroženje vode, to pa je zoi>et nujno potrebno za preskrbo površinskih plasti s hran- ljivimi snovmi. Ribe, tako pomembne za velik del človeštva, bodo zapustile sedanja bivališča tn s tem povzročile velike neskladnosti v oskrbi tržišč hra- ne. (se nadaljuje) JAVNA RADIJSKA ODDAJA MED GOSTI BO TUDI PEVEC IVICA PERCL že na zadnji oddaji v Pre- boldu smo omenili, da bomo naslednjo javno radijsko od- dajo pripravili v nedeljo, 11. septembra v Trnovljah pri Celju in to v dvorani njihove- ga kulturno jjrosvetnega dru- štva Zarja, ki je daleč naok- rog znano po dobri gledališki dejavnosti. Tudi takrat bo program izredno pe.ster, saj bodo nastopili Celjski instru. mentalni kvintet s pevci, hu- morist Poldek, Franjo Bobi- nac in kot gost pevec iz Za- greba Ivica Percl. Pokroviteljstvo nad javno radijsko oddajo v Trnovljah je ljubeznivo sprejel Petrol Ljubljana, TOZD blagovni promet, poslovna enota Celje, ki ima svoje prostore prav v Trnovl,jah. PETROL je pripra- vil tudi nagrado za obisko- valce v dvorani in to novo motorno olje »motorol super 15 W 50«, ki ustreza vsem za- htevam sodobnih bencinskih in dizel motorjev. Naša javna radijska odda- ja pa ne bo edina prireditev ob koncu tedna v Trnovljah, saj so domačini, člani dram- ske skupine, pripravili za pf tek, soboto in nedeljo zvečer na prostem tri gledališke tek- ste, s katerimi so v zadnjiJ treh letih dosegli izjemen u^ peh tako v Celju kot Slove- niji. Torej v nedeljo, 11. septeif bra ob 10. uri nasvidenje * Trnovljah pri Celju, kjer va« pričakujejo Novi tednik Radio Celje pa PETROL nastopajoči! TONE VRABt NOVI TEDNIK — Glasilo oocuiskih orgiriizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice,' Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina In oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milaii Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stainejčič, Zden- ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, T^ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »Do1-k<, Ljubljana Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-!^n012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi m naročnina 22 800-