212. številka. Ljubljana, soboto 16. septembra. FX. leto, 1876. Izhaja vsnk dan, izvzetnši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejemali za a v stro-operoke dežele za celo leto 16 gld., M pol leta 8 pld., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za celo leto 13 gin., /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ns dom se računa 10 kr. z» mesee, 30 kr. za ćetit letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštimia iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in z« dijake velja znižana cena in sicer : Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. KO kr., po pošti prejeman za četrt leta 9 gld. — Za oznanila se plačuje fd četiristopne petit-vrste b kr., če se oznanilo enkrat tbka, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fninkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — TJ r a d n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2f)—2<5 poleg gledališča v ,zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskanu" v Kolmanovej hiši. Angleži in Rusi. Gladstone je na meetjngu v mestu Blach-heathu izrekel, da se boji, da bodo Turki ravno tako nečloveško delali po Srbiji, kakor so po Bulgariji. Zatorej meni on, da se mora precej vojni konec storiti. Čast onej velesili, ki bode prvi korak za mir storila. Če ne pomagajo besede, naj se upotrebijuje sila in moč. Potem pa ta državnik govori te-le važne besede: „Turske (slovanske) provincije nijso prav za prav namenjene za to, da bi razdeljene bile mej druge države, ne, da bi lastnina Rusije, Avstrije ali Anglije postale, temuć one so namenjene svojim prebivalcem. Ti prebivalci nijso, kakor se je vam krivo povedalo, barbarska plemena, temuć pridni ljudje, ki umejo svoje zadevo sami oskrbovati, će bi le priliko imeli za tou. Istok torej naj se da istoćnim narodom. Zemlja slovanska naj so prepusti Slovanom. To uže zdaj Anglež sam upa izgovarjati si in njegovi rojaki mu besedo hvalijo. To pak nij nič menj nego kar orijentalni narodi sami terjajo in moledovajo uže od nekdaj. Kajti, da Rusija hoće ves slovanski svet za sebe anektirati in naravnost porušiti, to je prosta domišljija ali pa laž dozdanjih francoskih, angležkih, nemških publicistov. Velicemu Francozu, ki je bil pol Evrope podjarmil, a nazadnje z vrhunca svoje slavo baš od slovanske Rusije strmoglavo vržen bil, zazeblo je iz sovraštva iii gnjeva srce, ter je vskliknil znano besedo, da Evropa bode morda jedenkrat „kozaška" t. j. ruska. In Poljaki, ti nesrečni Slovani na severu, ki so se tako dolgo mej soboj klali in so tako državljansko gnjilobo razprostirali, da se jim je mlajši, večji, krepkejši brat, Ruszajeroba postavil, izmislili so si iz sovraštva nekov testament Petra Velicega in pošast političnega panslavizma, ali pa n rusi zrna. Od leta 1841) je pristopil še Magjar in nemški jud in vse je vpilo na Rusijo in se je balo, češ, da hoče na orijentu dežele za sebe osvojevati. Od tod evropski predsodek in nezaupanje v Rusijo in Slovanstvo. Čim bolj torej ti predsodki padajo, tem bolj nas veseli. Zlasti, da Angleži izprevidajo, in da celo pruski Nemci nekoliko pritrjujejo (če prav ne iz čistih nzrokov), da Rusija Evropi nij nevarna, to je za Slovanstvo ugodne? S časom se bode uže še občno pokazalo, da Slovan hoće svoboden biti na svojem, brez je-robov, a tudi druzih svobode ne krati. Do tega bode tem preje prišlo, ker re-špekt pred Rusijo raste: „Moč Rusije je neizmerna" — govoril je ono soboto Glad* stone.— „Njene j moči na s u hej zemlji proti Turčiji se ne bi dalo ustav ljati." To čujejo Angleži, in sigurno si bodo premislili, predno se odločijo, ponavljati, kar so 1. 1854 brez večjega vspeha s strašnimi žrtvami začeli s pomočjo Napoleona III., katerega pa nij več, s pomočjo Italije in Avstrije, ki so dan denes drugačnega mnenja, — Rusiji prijaznega. Jugoslovansko bojišče. Iz 15 e Ig rad a se 10. t. m. piše: Turki, ki so bili na desnem bregu Morave odbiti, poskušajo zdaj na levem bregu z velikim trudom v moravsko dolino prodreti. Ta pot jim je znan iz leta 1813. Tačas so prišli po tem potu do Belgrada in so prisilili Ornega Jurja bežati v Zemun, ter so turško gospodarstvo v Srbiji zopet ponovili. Abdul-Kerim upa po istem potu v Belgrad priti. Ta poskušaj se bode pa skoro gotovo razbil, ker se linija De-ligrad-Djunis-Kruševac ne da lehko prelomiti. — Penes je 200 bivših ruskih vojakov sem prišlo. Će ti gostje le še v prihodnjih štirih tednih v tacem številu dohajajo, potem se bodo naredile štiri legije ruskih prostovoljcev. Iz Belgrada je preko Zemuna dobila celo „N. Fr. Pr.w sledeči telegram: O bifcvi, ki je bila 11. sept. jo vlada iz glavnega stana generala Černjajevega iz Doligrada, do"bil% sledeče poročilo: Včeraj zjutraj je srbska armada na Nerečevem Hanu proti Aleksincu šla. Boj se je začel s tem da so Srbi krepko prijelt Turke. Turki so bili od dveh krajev prijeti: od spredaj jih je general Černjajev, od zadaj za hrbtom pa Ilorvatović prijel. Ta je s svojinu tremi brigadami prav sijajno Turke obšel, iz Deligrada črez Djunis in dalje za hrbet Turkom prisedši do Siljegovca. Turki so pri Bobovištu hoteli most črez Moravo narediti, in pri tem delu jih je Ilorvatović" od zadaj napadel, General Černjajev je poslal dve brigadi v Bukanjo, da bi odrezali Turkom cesto v Tešico. Boj se je vnel na celej liniji od Bukanje do Adrovca in Kormana. Turki so zaporedom napadali srbsko vojsko. Črnogorski Maša Verbica je sč svojo legijo, ki z jataganom vojuje, posebno izkazal se. Bitva je tra- Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan T u r g o n j o v; poslovenil dr. Maks S a in o c.) XXXVIII. (Dalje.) Marija Nikolajevim pomahlja proti njej z rutico. „Mene nij doma! leh bin nicht zu Hause, llerr P . . .! Ich bin nicht zu ilause . . . Kššš, Kššš!" Glava se začudi, prisiljeno posinejo, izpre-govori nekaj, kakor da bi ihtela in posnema a Liszta, pri katerega nogah je nekdaj lazila in zakliče : „Sehr gut, sehr gut!" in zbeži. — „Kakov je to subjekt?" vpraša San in. — RTo ? Ta je VViesbadenski kritik. Literat ali lakaj za denar, kakor je ugodno. On je najet od zdajšnega najemnika in je torej obvezan vse hvaliti, sam pa je ves poln . od-nega žolča, katerega pa spuščati me sme. Bojim se: on je strašen kovaruik: precej bo letel dopovedovat, da sem jaz v gledišči. Pa vse jedno." • Orkester zaigra valcer, zavesa se zopet vzdigne . . . začno se zopet na odru rezanje in tarnanje. — „Nu," začne zopet Marija Nikolajevim spusteča se na divan, „ker ste šli z menoj, morate tudi sedeti pri meni, namestil da bi so radovali blizosti svoje nevesto ... ne obračajte proč svojih očij,Jn ne jezite se — jaz vas razumem in sem vam uže obljubila, da vas odpustim na vso štiri strani — ali zdaj slušajte mojo izpoved. Hočete vedeti, kaj ljubim jaz črez vse V" — „Svobodo," odgovori Sanin. Marija Nikolajevim položi roko na njegovo roko. — „Da, Dimitrij Pavlovič," reče ona in njen glas je zazvenel nekako posebno, z nekako posebno, z nekako nesumljivo iskrenostjo in važnostjo — „svobodo ljubim črez vse. Ne mislite si, da se steni ponašam, v tem nij nič hvalevrednega, ali to je bilo vselej pri meni in bode tako ostalo do moje smrti. Uže v mojem detstvu sem se bila dovolj nagledala robstva in trpela od njega. Ali nionsieur Gaston mi je odprl oči. Zdaj morebiti uže razumite, zakaj sem vzela Ilipolita Sidoriča; ž njim sem svobodna, kakor zrak, kakor veter . . . To sem uže vedela pred svatbo, vedela sem, da bom ž njim kakor bojni kozak!" Marija Nikolajevim obmolči in vrže pahljačo na stran. — „&e jedno vam povem: jaz nečem premišljevati . . . zdaj je veselo in za to nam je dan um ; o nasledkih pa od tega, kar delam še nijseni nikedar mislila in kadar pridejo, ne bom obžalovala — čisto nič: nij vredno. Moj pregovor je: „cela ne tire par a consecrtience," — ne vem, kako bi se to reklo ruski. Tukaj ne bodo tirjali od mene računa — na tej zemlji; tam pa — (vzdigne prst proti nebu) tam pa — storijo, kakor znajo. Kadar me bodo tam sodili, ne bom jaz več jaz! Ali me poslušate? Se dolgočasite?" Sanin je sedel sklonen. „Meni nij nikakor dolg ras, Marija Nikolajevim, in vas radovedno poslušam. Samo ... jaz priznam . . . vprašani samega sebe, čemu mi vse to pravite?" Marija Nikolajevna se vzdigne na divanu. jala do 6V4 zvečer in sta oba bojevalca v svojih pozicijah ostala. „(Torej niti „N. Fr. Pr.u ne trdi več, da so Turki in le Turki zmagali). V Črnej gori se bitva pričakuje. Črnogorci »o se Muktar-paši približali do Neudol pri Zaslapu ia si šance naredili. — Peko 1'av-lovie je vzel Turkom živež, kar se ga jim je peljalo. Mušič z Tstaši jim je pot zaprl. Naši Kriv oš ijanci so šli vsi Crnogorcem na pomoč, ko so slišali, daje Muktar paša prav ob avstrijskej meji v Črnogoro vlezel. Dalmatinski „Narodni list" pripoveduje, da je vzelo v Krivošiji „staru i mladu svoju vjernu pušku" in kljubu temu, da so skušali braniti Bokeljom vhod v Črnogoro, — prišli so vendar nekako vsi po skalah črez mejo in uže so v boji na strani črnogorskih bratov. Iz Cetinja se javlja 13. sept., da je dva dni šel neprestano dož. Vsled tega sta reki Morača in Zeta močno narasli. Deževalo je tudi v Srbiji in narasla je Morava, kar je za Turke slabo. Tiuli hladno vreme je za turške vojake, ki so azijske klime vajeni, neugodno. Iz Ruščuka se 13. septembra javlja: Turški baši-bozuki so streljali na avstrijsko ladijo, s katero se je 150 Itusov vozilo. Ranjen sicer nij nobeden, vendar smo radovedni, kaj bodo naše oblasti storile. Nekov trgovec se suknom iz Varšave je sč Srbijo sklenil pogodbo, da v treh rokih prfpošljo izdelanih suknenih plaščev. Prva po šiljatev izgotovi do 1. oktobra, ter obseza 40.000 plaščev. Tako je jako previdno poskrbela Srbija svojim vojakom za bližajočo se zimo potrebne gorke obleke! Politični razgled. Kot ran Je dežele. V Ljubljani 15. septembra. jP>*/rutin piše: Kazsultana Murada mati je prosila dovoljenja, da odvede svojega sina v kako nemško n o-rišnico. Ministerski svet se o tem še nij odločil. #V(«»c»«J.ni obe zbornici se bosta 11. novembra sklicali na zborovanje. — V Parizu je sledeča novica v Moniteuru veliko senzacijo naredila: „Iz višjih ob/.irov predsednik republiko nij šel Belforta obiskat." Iz Ii»i.'f/»///f se poroča: Protivno-tur-ška izjavljenja mej narodom se nadaljujejo. Lord Granville pravi v nekem priobčenem pismu, da se morajo te agitacije silno nadaljevati, tako da se jim angleška vlada ne bodo mogla več ustavljati. On upa od vlade, da so bodo z druzimi porazumola. Iz #!**#•#inn se javlja, da v diplomatič-nih krogih tam ne verujejo, da bi moglo kmalu do mira priti. I>op 1S1. Mt NloveiiMke;;'** fttujerjtt 10. sept. („A. M. Slomšeka zbrani spisi. Prva knjiga: Pesmi. Zbral, uredil in izdal Mih. Lendovšek"). (Konec). Mej menje važnimi korekturami manuskripta in sploh originala zapazil setu pred vsem, ka tujke g. izdatelja silno kolejo. To je prav lepo, a doslednosti bi bili več pričakovali. Če se jo dalo popraviti „gvant" v „jankott — kar pa tudi nij naše — zakaj bi se ne dalo popraviti „se š vara "V! Ravno tako nedoslednost sem zapazil pri naglasu. Tam pa tam se stavi; a opušča se na mestih, kder bi bil jako potreben. Na gramatiko se je mnogo gledalo. Pa srečajo se zopet oblike, katere so jako napačne in bi se bile lehko popolnem odpravile. Sploh pa je to delo težavno. Včasih stih trpi, če se gramatiki ostro zadosti. Tako jo na nekaterih mestih izginola rima kakor na pr., da se je „popotnikam" izpremenilo v „popotnikom", „starišam" v „stnrišem." Jaz bi podobne oblike pustil Slomšeku tem bolj, ker se nahajajo v druzih slavjanskih narečjih, in pri tem v nnrvečjem — ruskem. Bolj pa bi gledal na razliko supma in inrinitiva. Te forme so, kakor so, lastnina slovenščine, i bogatimo slavjansko gramatiko s tem, da jih točno razločujemo. Naj več pa se je proti etimologiji grešilo pri črkah v in u. O značenji in potrebljenji njihovem pisali so uže mnogo slovenski lingvisti, mej njimi tudi slavni naš Božidar Itaič. Bilo bi torej vodo v Savo nositi, če bi hotel Še tukaj kaj o njih govoriti. Dovoljujemo si samo prositi, da bi se ne pisalo ,,vstvaril" za „ustvaril" itd. To bile bi moje opazke, katere sem si naredil, ko sem knjigo, o katerej govorim, pazljivo čital. Kritizirati Slomšeka, idejo p e s n i i se ne čutim poklicanega, posebno sedaj še ne, ko je mnogo sposobnih ljudij živih. Da je g. Lendovšek s prvim zvezkom obširnega Slomšeka imel mnogo truda, da se mu tega tudi naprej ne bode manjkalo, da je s tem dal svojim tovarišem, sposobnim mladim duhovnikom, kakoršnih Slovenija gotovo mnogo ima, prekrasen izgled, da mu bo za vse to hvaležen vsak, kateri ljubi domač jezik — vse to je jasno ko beli dan; če bi mu bilo kaj za ,.trošenje cvetov", izrekel bi mu tukaj posebno zahvalo in pohvalo za bibliografijo, katero je sestavil in pokazal se Človeka delo umečega. No, kakor sam pravi, dobro delo se samo hvali. F. M. Št. Domače stvari. — (Zavarovalno društvo „Donau,u) v Beču, bode vsled dogovora z likvidacijskem odborom banke „Slovenije" vse, ki so pri „Sloveniji" zavarovani, pozvala naj prestopijo k „Donau-i" pod pogoji, kateri jim bodo ob jednem obznanjeni. — (Imenovanje.) G. Josip Celestina je imenovan za učitelja na ljubljanskem učiteljišči. G. J. Komlanec za kateheta v Ko-čevji. G. Nikomed Donnemiller za učitelja na novomeškej gimnaziji. — „Vi se izprašujete ... Vi ste tako nepazljivi? Ali tako skromni?" Sanin vzdigne glavo še više. — „Vse to vam pripovedujem" nadaljuje Marija Nikolajevna z mirnim glasom, ki se pa nij za vsem skladal z izrazom njenega lica — „zato, ker mi jako dopadete; da ne bom molčala, ne čudite se temu ; zato ker bi mi bilo po snidu z vami neprijetno misliti, da nij sto o meni dobrega spomina ... ali ne samo no dobrega, to mi je vse jedno, ampak krivega. Ravno zato sem vas peljala sem in se pogovarjam z vami na samem, tako odkritosrčno . . . Da, da odkritosrčno. Jaz ne lažem. Pomnite, da vem, Dimitrij Pavlovič, da vem, da ste v drugo zaljubljeni in da se pripravljate oženiti se ž njo . .. Zaupajte resnico mojemu brezkoristju !u Ona se zasmeji, ali njen smeh se mahoma izprenieni — in ona ostane nepremična, kakor da bi jo bile njene lastne besede porazile; v njenih očeh pa, navadno veselih in smelih, jo melknilo nekaj kakor robstvo in žaloba. „Kača! ah, ona je kača!" je mislil Sanin mej tem, „pa kako krasna kača!" -- „Dajte mi moje kukalo," izpregovori Marija Nikolajevna. Hočem videti, ali je res ta jeune premiere zares tako grda osoba? Iles misliti se zamore, da jo je vlada semkaj postavila, da bi mladih ljudij preveč ne vleklo. Sanin jej poda kukalo; ona pa vzemši ga od njega, prime brzo in skoraj stišno z obema rokama za njegovo roko. — „Ne bodite hudi," pošepeta ona smehljaje. „Znajte: jaz ne trpim verige, pa je tudi ne nakladam nikomur. Jaz ljubim svobodo in ne priznam nobene obvezanosti niti ne za samo sebe. Zdaj pa se vsedite malo na stran in dajte poslušati pijeso." Marija Nikolajevna nastavi kukalo na oder; tudi Sanin jo gledal tja, sede poleg nje v polu tamnej loži vdihovaje, nejevoljno vdihovajo, toploto in dišavo njenega razkošnega telesa in je brezvoljno prevračal vse, kar mu je povedala ta večer — posebno v teku poslednjih minut. XXXIX. Igra se je še vlekla skoro celo uro, pa Marija Nikolajevna in Sanin sta kmalu nehala gledati na oder. Mej tem so se na novo začeli razgovori in so se razširjali po istih predmetih, kakor popred, samo, da je Sanin zdaj nekaj manj molčal. Znotraj se je srdil nad soboj in nad Marijo Nikolajevno, skušal jej je dokazati vso netemeljitost njene „teorije." Kako bodo njo zanimale teorije! Sanin se začne prepirati ž njo, nad čemur se je ona na skrivnem jako veselila! Kdor se prepira, mora odjenjati. Marija Nikolajevna ga je vzbujala, smejala se, soglašala, /ami-šljevala se, napadala ... in mej tem je njegovo lice in njeno lice se vedno bolj bližalo, njegove oči se nijso več odvračalo od njenih očij in to so, kakor blodile, krožile po njegovih črtah, on so jej je posmehljaval za odgovor — dvorljivo, ali nasmehljal so je. Ljubo jej je bilo tudi to, da se je spuščal tudi v bolj oddaljeno stvari, da jo razsojeval o poštenosti vzajemnih odnošajev, o dolgu, o svetosti ljubezni . . . Ljudje, kateri so poznali Marijo Nikolajevno, so trdili, da je včasi pri vsem njenem silnem in krepkem bitju brzo nastopilo nekaj n jeznega in skromnega, nekaj deviško sramežljivega — akoravno, ako pomisliš, od kod — (Ranjen) je v bitvi 1. septem. pri Aleksincu bil tudi prostovoljec J. Z. Vesel)', nekdajni učitelj telovadbe ljubljanskega „Sokola". — (Grof Anton Auersperg) je v oporoki naredil dve štipendiji za dijake iz Dolenjskega, iz kraja, kder je njegova graščina. Pokojnik zapušča sicer velikansko premoženje. Pokopan je bil v petek v Leskovcu, blizu Krškega na dolenjem Kranjskem, kamor so ga prepeljali — (Vojaki) so se včeraj po polu dne okolo tretje ure vrnili od svojih manevrov pri Postojni zopet domov v Ljubljano. — (Iz Ljutomera) smo dobili letno sporočilo narodrih šol tamošnjega okraja. Kot uvod prinaša „zgodovinske črtice" teh šol od g. Lapajna. Skupaj vseh je obiskovalo 1214 učencev in učenk šole tega okraja. Na sam Ljutomer jih pride 560. — (Iz Slovenj egradca) uže „Tagesp." toži, da so nemškutarji v okrajnem zastopu v manjšino pritisneni. — (Iz Gorice) se poroča: Pri volitvi 4. udov v glavni odbor c. kr. kmetijskega društva v Gorici za oddelek mesta Gorice in okolice so bili 10 t. m. izvoljeni z veliko večino glasov gg. dr. Josip Tonkli. odvetnik v Gorici, Josip MaŠera, vikar v St. Mavru, Josip Bojic, vikar v Kronbergu in dr. A. Raf. Roric, zdravnik v Gorici, in sicer namestu gg. dr. Mauro-vich, J. Rolle in dr. Jona, katerih volitvena doba je nehala. — (Iz Vranskega okraja) se piše „Gosp.tt Pretečeni mesec so se vršile volitve v tukajšnji okrajni zastop. Kakor dosedaj, tako smo si tudi dne 15. avgusta t. 1. v svesti bili, da bomo iz kmetskih občin volili sune narodnjake; ali letos smo propali, in sicer jedino le zaradi jednega glasu, katerega je oddal župan na Reki, Jakob Poznić s toni, da je vzel listke od obeh strank, potem pa je volil v nasprotnem taboru; in glejte, iznicj 16 oddanih listkov dobil jih je on 15! — (Iz Celja) se piše, da je bil Josip Pušnik iz Doberne obešen najden. Govori se, da ga je obesil sorodnik, ki ga je hotel podedovati. Obešeni je bil malo prismojen. — (Slo v e n j e g ra d s ki „gemeindo-aint") je slovensko naznanilo srenje sv. To- maža pri Velikejnedelji zastran dveh novih sejmov nazaj poslal s podp:som: „hier \vird nur deutsch publicirt!" Dobro take neotesanosti zamoremo Slovenci neinčurjem na stotine povrnoti, pravi „Gospodar," ki to poroča. — (Huda nevihta) z dežjem, točo in povodnjo je zadela slovensko Štajersko 8. sept. Okolo Maribora je sekala toča, v Kamci in v Rušah je strela udarjala v drevesa, v Sevnici pa požgala Portov hlev, v Vozenici je pobralo most, razdrapalo steze; okoli Celja je grozna povodenj, kakoršne najstarejši ljudje ne pomnijo. — (Na Koroške m) je padlo mnogo snega po planinah in zato imamo občutljivo hladno vreme. — (Zasulo) in usmrtilo je delavca v preinogovilr jamah g. Gruntnarja, v Trbovljah. — (Pogoreli) so Delptt! v Razvanju, Knehtl v Koreni in Zamuda v Kazlavcih pri Ljutomeru. — (Plaz) je podrl Oasserjevo kočo v Slepnikovej grapi tako naglo, da jo kočljar z 2 otrokoma skoz okno skočil, sicer bi ostali vsi mrtvi. — (Obesil) se je Jurij Stožir, posestnik v Grižah za Celjem. — (V Dravo padel) je Štefan Kit, iz Otišnega vrha, ko je iz pol mosta v Spodn. Drauburgu hlodovje pipal; nesrečnež je utonil. Razne vesti. * (Naša živina) dosedaj nij smela v I Italijo uvijati ali uvažati se, ker je bila po dokih Krajih živinska kuga v našej državi. Ker ju živinska kuga ponehala, dovoljuje 13. sept. od italijanskega kralja izdani dekret, da se sme zopet živina iz Avstrije v Italijo izva-Ižati, — kar bode cono naše živine morda I povzdignilo. * (Iz Jamajke) se poroča angleškim listom, da so na kolumbijskoj obali zasledili podmorske zaklade, kateri leže uže ondi ' nad dve sto let in so bili nekdaj lastnina gla- j sovitega morskega roparja Morgana. Mož, ki jih je našel, prišel je nedavno tega v mesto j Kiugstovvn, da si pomočnikov in druzih potrebščin preskrbi ter je ob jednem kazal nekaj duldonov, ki si jih je baje nabral v : morju. * (Amerikansko.) V Northtieldu, v ; Minesoti, jezdilo je v četrtek po polu dne 8 uaorpženih mož, ki so ljudem po ulici zapo- vedovali, da naj ido v svoja stanovanja. Do-šedši do „Northfield-banke" vstopila se je petorica njih zvunaj za stražo, a drugi trije so šli v hišo. Tam so našli blagajnika in dva knjigovodju ter zahtevali, da jim odpro vse prostore. Ker se je blagajnik branil Izpolniti tim željo so ga ustrelili, jedcu knjigovodja skočil je kroz okno in tudi njega j»' ranila svi učenka roparjeva v ramena. A in»'j tem so se naleteli dragi prebivalci hišni, ustrelili dvoje na straži stoječih razbojnikov — druzih (> pak je zaselo konjo ter so brez plena oddirjali. Kakove pol ure pozneje šlo je loniaste zasledovat lf>0 meščanov. * (Čudno) Na zemljišči barona Tetten-borna v Voigtlandu, vzrastlo je iz jednega pšeničnoga koreninja 125 bilek — kar je zares uzor vsej zemeljskej plodnosti. 'a-odno gospodarske stvari. (»noj in njegova priprava. (hi „Kiii"!tovalcau.) Kamor koli hodi človek po slovenskih deželah, povsodi nahaja le slabo in prav površno pripravo gnojn, skoro mikder se ne oskrbuje tako, kakor bi trebalo. Beseda gnoj se večkrat nepremišljeno rabi, tako na primer se reče: nij si več vreden kot gnoj. ali pa: to nij za druzega, kot za na gnoj itd. Če vzamemo pa to besedo v kmetijskem pomenu, se kmalu prepričamo, da je gnoj pri kmetiji jedina stvar, Iz katere kmetovalec svoje denarje kuje; tega nij treba dalje razpravljati, Česar se je uže vsak kmetovalec do dobrega prepričal. Pametnega kmeta sem čul večkrat izgovarjati: nam manjka samo gnoja in denarja, pa ko bi prvega dosti imeli, bi nam denar iz njega zraste!. Iz moje obširnejše razprave naj bi bralci .,Kmetovalca" toliko posneli, da bi si znali pri kmetovanji mnogo denarja pridobiti. Pusti, izmolženi njivi ne manjka druzega, kakor dosti dobrega gnoja, na njej ne more nobena rastlina več lepo rasti, ona je opešana, morala bi počivati jedno ali dve leti, ali pa še daljo časa, prodno bi zopet rodovitna postala; če jej pa dobro pognojimo, precej se okrepča in no ho jej treba počivati. Gnoj je tedaj tisto sredstvo, s katerim se vsaka njiva ali vsak svet v rodovitnem stanu ohrani; zato pa moramo bolje na-nj paziti, kakor smo bili do sedaj vajeni. Kadar imamo dosti gnoja nakopičenega, ga zvozimo na njivo in pravimo temu delu gnojenje. Če hočemo prav ali razumno gnojiti, moramo tak gnoj na njivo na-važati, kakoršen se jej najbolje prilega. To pa nas uče izkušnje, ali vspehi različne gno-jitve. Rastline nam po svojej rašči in po svojem razvoju najjasnejše razodevajo, kakošen gnoj jim najboljše ugaja. je to prišlo V . . . tačas ... da . . . tačas je stvar postala jako nevarna. Tudi pri Saninu se je vidno tako obrnilo. Čutil bi bil zaničevanje samega sebe, ako bi bil zmožen prevdariti, ali on nij mogel prov-darjati, niti prezirati se. Igra je okončana. Marija Nikolajevna poprosi Sanina, da bi dejal šal na njo in ona se nij zmenila, ko je ovijal mehko tkanje po njenih zares kraljevih plečih. Potem ga vzame pod roko, gre ž njim na koridor — in na mah vskrikue: pri lažnjivih vratih je stal kakor kakšna prikazen Diinhof, in izza njegovega hrbta je gledala borna ligura Wies-badenskega kritika. Oljnato lice „literata" je sijalo zloradstvom. — „Zaukažete li, gospa, da vam poišči m kočijo?" se obrne k Mariji Nikolajevni mladi oficir s trepetom komaj zdržane besnosti v glasu. — „Ne, hvala vam," odgovori ona . . . jo bo uže moj lakaj našel. „Ostanite!" pri-stavi ona s povcljiteljnim šopotom in si hitro oddalji s Saninom. — »Pojdite k vragu! zakaj se silite k meni" zajeelja Diinhof na literata. „Ona mora VSikdar koga imeti, kateremu oblije z lažmi srce ! — „Sehr gut! Schr gut!" pomrmlja literat — in se obrne. Lakaj Marije Nikolajevne, ki jo je pričakoval v koridoru, pripelje kočijo; ona se hitro vsede vanjo, Sanin skoči za njo. Vrata se zaklopnejo in Marija Nikolajevna se glasno nasmeji. — »Zakaj se smej i te?" radovedno vpraša Sanin. — „Ah odpustite mi, prosim vas . . . prišlo mi je v glavo, da se bode ta Diinhof I zopet z vami streljal . . . za mo . . . Nij-li to čudno?" — „Vi še nijste dolgo znani z njim?' vpraša Sanin. — „Z njim V S tem dečkom? Ne vznemirite se!" — „0, nikakor ne." Marija Nikolajevna vzdilme. Ah, jaz vem, da ne boste nemirni. ,,Slišite — veste kaj : vi ste tako mili. Ne smete mi odreči poslednje [prošnje. Ne pozabite: črez tri dni se odpeljem v Pariz, vi pa se povrnete v Frankohrod. Ke-daj se bova zopet videla?" — „Kakšna je ta prošnja V" — „Ali znate jezditi?" — „Znam." — „Nu dobro, jutri zjutraj vas vzamem soboj — in pojdeva iz mesta. Imela bova izvrstne konje. Potem se vrneva, končava svoje zadeve — in amen! Ne čudite se, ne recite mi, da jo to kaprica, da sem iz uma — vse to je morebiti, — ali recite samo: pojdem !" Marija Nikolajevna obrne k njemu svoje lice. V kočiji je bilo temno, ali njene oči so blisketale celo v temoti. — „Izvolite, jaz sem pripravljen," vzdilme Sanin. — ,,Ah! Vi Bte vzdibnili J" mu seže Marija Nikolajevim v besedo. ,,Vi ste prelest, vi ste dobri — jaz pa držim svojo obljubo. Tu je moja roka, brez rokovice, desnica, izkušena. Vzemite jo — in verujte njenemu pritisku. Kakova sem jaz ženska — toga ne vem: ali jaz sem pošten človek — in z menoj opraviti imeti je lehko." (Di«U< pnh.) Če prav peščeno zemljo se samim ovčje-kom in kurje kom pognojimo in potem lan na-sejeino, nam vse zgori; njiva jo sama na sel>i vroča, če jej še vročega gnoja dnino, gotovo prav ne ravnamo, ker hi jej morali mrzel gnoj dati.- Vsak gnoj nij za vsako rastlino sposoben, ker se nekaterej mrzel, drugej pa vroč gnoj boljše prilega. Nam bi bilo vse jedno, ah j«' njivi ta gnoj ugoden ali no, da bi le tista rastlina na njej rastla, ki jo poscjemo; kt-r ste pa zemlja in rastlina v prav o/kej zvezi moramo pri gnojenji ne le samo na gnoj ampak tudi na kakovost zemlje paziti; če na to nič ne gledamo, lehko včasih njivo tudi z gnojenjem pokvarimo; slaba, ilovnata zemlja se zboljša, ako jej damo vročega gnoja; prav nasproten vspeh bi pa dosegli z mrzlim gnojem. Ako smo na izmolženo njivo prav malo gnoja navozili, bodo rastline na njej tudi prav borno rastle, čem bolje jo bila pa njiva gnojena, tem bolje vse na njej rase. Tega vendar ne smemo misliti, da nij njiva nikoli zadosta gnojna, določena množina gnoja jej najbolje vstreza. Koliko mora tedaj njiva gnoja imeti, tla moro vse prav lepo na njej obroditi? Odgovor je legak, glasi se: Mi moramo na n ivo ravno toliko centov gnoja navoziti, kolikor centov ga na njej posejana rastlina povžije. Mislimo si jedno njivo, na katerej sama pšenica raste, pridelalo se je 10 centov zrna in 20 centov slame, vsega skupaj 30 centov je pšenica iz njive izsrkala; njiva bi bila za 30 centov revnejša, morali bi jej tedaj, če jo hočemo vedno rodovitno imeti, tudi 30 centov gnoja dati Znano je pa, da dobiva vsaka rastlina nekoliko živeža iz zraka, za toliko bomo manj gnojili, vse tisto pa, kar je rastlina iz zemlje dobila, jej moramo zopet z gnojenjem povrniti. Ko bi bili naši očetje pred 100 ali 500 leti tako njive gnojili, bi imeli še dandenes tako rodovitne, kakor so nekdaj bile, oni pa nijso nič gnojili, ampak le vedno ž li; vsled tega so ne smemo čuditi, da imamo tako nerodovitna tla in tako slabe letine. Poglavitni uzrok slabih letin je pomanjkanje gnoja na naših njivah Ker pa nemarno zadosti gnoja, in še tega, kar ga imamo, prav slabo pripravljamo, se nam dobrih letin nij treba tako hitro nadejati. Njive je lehko zboljšati, to se pa da le z razumom in gnojem v nekoliko letih doseči. Z gnojenjem hočemo mi njivo tudi fizi-kalično zboljšati na pr.: prav težka ilovnata zemlja se da v boljšo izpremeoiti, ako jej vsako leto, kadar imamo čas, nekoliko peska dodamo; prepuščena njiva se pa z ilovico poboljša. To izboljšanje njive se imenuje fizikalično izboljšanje. Ko bi poskusili nerodovitno niivo, ali pa samo en kos z debelimi nestolčenimi kostmi in rogmi pognojiti, bi se hitro prepričali, da vse kosti in rogovi rastlinam prav nič živeža ne dado. Drug kos njive pognojimo pa s prav fino v moko zmletimi kostmi in rogmi, in videli bomo, da porasto rastline prav izvrstno in da nam donesejo obilo žetev. Vzrok, zakaj so na prvem kosu le slabe, na drugem pa lepe rastline vzrastle, je lehko najti. Nezdrob-ljene kosti in rogovi se v zemlji še le črez veliko let razkrojijo, mi pravimo segnjijejo, koščena moka se pa uže prvo leto v zemlji razkroji. Rastline ne požirajo celih kosov, kostij in rogov, kakor bi to pes storil, mora se vsaka stvar poprej v zemlji v vodi raztopiti in še lo z vodo pomešana pride V rastlinska stebla in perje. Človek se lehko suhega kruha naje, potem se pa vode napije, goved ima nairaje srednje mokro hrano, konju pokladamo le suho hrano, prešiči imajo pa najraje mokro. Rastlinska dirana se zamore juhi primerjati, v katerej se je meso kuhalo. Mesa se jo veliko v vodi raztopilo, in to raztophino imenujemo juho, v zemlji se je tudi s pomočjo vode veliko gnoja raztopilo in to raztopljino še le rastline po korenikah posrkajo Da je to tako, se lehko z malimi besedami dokaže. Marsikdo je svojo njivo prav dobro pognojil, nastopila je pa potem suša in vse rastline so se hitro posušile. O noja ali hrane so imele zadosti, samo v neraztopljenem stanu, one so zarad pomanjkanja mokrote poginile. Rastline potre- bujejo vode samo zarad tega, da se z njeno pomočjo voda po njih razteka. Ravno taka je tudi s človeškim životom, ko bi nikoli nič tekočega ne jedli ali ne pili, bi so nam moral kmalu želodec ustaviti, želodec bi ne mogel trde hrane zmleti in v kri izpromeniti. Po Krasu jo mnogo skalovja, od katerega ne morejo ne Kraševci, ne ovce in tudi ne rastlino živeti, ko se bo pa to ske-lovje črez nekoliko sto let v zemljo izpreme-nilo, bo Kras lehko prav rodovitna dežela. Tudi v naših njivah imamo veliko kamenja, veliko peska, kateri se še nij v zemljo pro-menil in v vodi raztopil: vse še neraztopljeno jo pa za rastline brez vse vrednosti, one takih stvarij ne marajo. Mej kamenjem in kamenjem je velik razloček, iz nekaterega se prav dobra zemlja naredi, iz druzega zopet prav slaba; nekatera je hudo mokra, druga suha, nekatera mastna, druga pusta, peščena ali ilovnata, vse te lastnosti Zemlje bomo imenovali rizikalične Lastnosti. Tri pametnem kmetovanji se zamorejo slabe rizikalične lastnosti zemlje v bolje izpremeniti, nespameten kmetovalec j a tudi narobe stori. Da so slabe rizične lastnosti zemlje vsakemu obdelovanju njive hudo na potu, je vsakemu jasno : tako je pre-peščena zemlja le spomladi še nekoliko za rastline Vredna, po letu pa, ko dalje časa ne dežuje, se vse na njej posuši, pri oranji se mora hitro v njo seme pometati in zakriti, ker se prerada posuši, le v mokrem letu se na takem polji še nekaj pridela. Narobe se godi z mokro ilovnato njivo; ona se prav težko orje in obdeluje, plevel hoče vso na njej za-treti in po zimi pa tudi vse pozebsti; s pravilnim gnojenjem se pa lehko vse te neprilične fizikalično lastnosti zemlje črez nekoliko let v boljše izpremen\jo. Včasih se pa tudi mnogo tacega sveta dobi, na katerem prav nobeua rastlina ne raste, na primer na čistej ilovici in na pesku, ko bi se pa tak svet z drugo zi mljo mešal in gnojil, postal bi gotovo tudi za rast sposoben. (Konec pr.h.) t mrli v Muitljttzal od 12. do 11. septembra: Pavla Breskovar. lici gosti luičarja, 9 m za škr latno vnetico. Josip Seywald, tokarski pomočnik, 20 1., v bolnici, na tifiizu. Ivan Novak, dninar, 38 I., na orgaiiićnej hibi srca. Jurij Oblak, lili I,, v bolnici, za razkrojcnjein krvi. .Marija Toinasclli, otrok špenglurja, 3 in., na dripalici. Josipa Vrišnik, kmetica, 50 I., na oslabenji. Ana Kiedl, mašinista otrok, 2 in., na črev-nein katara. 14. septembra: ttvrop*. b;ii on K uho iz Gradca. — Bartani ll Zagreba. — pl. Valcntsits, Toruago iz Gradca. — Dvornik, Supančić iz Dolenjskega. Pri Miuuu: Bagni iz Trsta. — Bataglini iz iz Zadra. — Kusian iz Iti ko. — Erber i/. Gradca — Balanč iz Trsta. — Obaman iz Logatca. — pl. Scbindler iz Celovca. — Soboten iz Duuaja. — Preširen iz Radovljice. — de Castro iz Trsta. Pri n»il«l: Kolar iz Kamnika. — Mays iz Gradca. — Schindler iz Dunaja. — Hren iz Kočevja — Medic iz Dolenjskega. — Riger iz Dunaja. — GloboČnik iz Železnikov. — Holzinger iz Dunaja. Petrič iz Trsta. — Fischer, Schaffer, Valentinič iz Dunaja. Pri Zamorci x Ahein iz Kamnika. — I aidoz iz Zagreba. — Župic iz Dolenjskega. — Uaiman iz Gradca. — Zevnik iz Celja. v sen bolnim moč in zdravje brez lek* brez stroškov po izvrtani Revalesciere liu Banj •J liOM^OM«. 30 let ste j« nij bolotni, ki bi jo ne bila nc4n viia ta prijetna zdravilna Urana, pri odraači b jirocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolesni ? želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; Most i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, u m pr* .jajenjo; posebno hc priporoča za Uojeneo lo Je boljo nego dojuičiuo mleao. — Izkaz iz mej 80.000 spričo hi zdravilnih, brev. vnuke medicine, mej njimi spri iSovula profesorja hr. Y\ urzerja, g. i. V.Beueka, prn /ega profesorja medicine na vseučilišči v Mar i bom, tlravilnegs svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelands,. Ur. Camphella, prof. Dr. Dede, Dr. In'', grnfinje Castle-»luart, Markize de Brehau a mnogo druzih imenitnih >s<»h, *e razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is SO.OOO spričevalo*. Spričevalo it 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVnrzerja, Bonn. 10. j nI. 1852. i/.evaleBcičre Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vna zdravila. Posehno koristna je pri dristi in gnži, dalje pri i-eBalnih in obiatmh boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v s alni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih i.i mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in i it neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pršuti boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grla. i,. S.i Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n c h e s ter , Angleško, y. decembra 1842. Vaša izvrstna RevaleBciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede aaega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledč RevaleBcičre du Barry v s 'Stransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo it. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vase RevaleBcičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo it. 72.618. La Rocbe sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevalescie.ro ozdravila me jo popolnem Bt rasnih želodčnih in ću t ničnih boleznij, katere so ne deset let uučile. (Gospa) Armanda Prevost, posestnica. Revalescičre je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter se pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat več ns oum, ko pri zdravilih. V ploha«tih poticah po pol tnnta 1 gold. 50 kr ,. L ont gold. 50 ar., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ion-tov 10 gOiCL; 12 luutov 20 god.} 24 fantov 36 gold. &ovale«oiere-Hiaouiton v pusieah in Revalosciere-Chocolatče v prahu i]| t as i gld. 50 ar., u.» u gL •o ki., 4o >.« i gi. 60 kr., v prahu >sa iS J Ca* lo gL j'rodaje: D u liarry C o m p. na Du ««{1, Wa\ll-llselftKUMse li. £>, kakor v vseii u-estih pri dobrih U-Uaijui in špecerijskih trgovcih , '.adi razpošilja dn-aajsaa iusa ua vse kraje po poštnin ..*ka*mo*h ali pov«otjiL. V JLJublJJaml hd a -fir, J. Sv ob oda, tekar pri „ zlatem onu", v Reki pri iukarj>t J. Proda mu, v Celovcu pn lekarju hirn •auliorj ii, ? Npljelu pii icartrju A Ij i nov i ću, v Trutu pri luaarju Jakobu .Sorr.ivinlo, pri drogeristu P. Koce a i ii J. Hirschu, v Zsulru pri Androviou. t34) Dunajska borza 15. septembra. (Izvirno telegraiično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih ^6 g'd. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru 69 . 75 1860 drž. posojilo 112 . 10 Akcije narodne banke 859 . — j Kreditne akcije 149 .20 London . . 121 , 80 . Napol. ...... 9 . 70 . C. k. cekini..... 5 . 82 . Srebro 101 60 Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zohertf, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ffKali/ornske povesti" od Ilret Hartea. Cena 50 kr. 3. „Tuf/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena fiO kr. 4. Ževinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr. Eliksir iz Kine i Koke, naj boljši do sedaj znani ~*-ltnt*i like*: Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. I steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (f>3- 1 O-aTbriel FiocoU, lekarju, >nt dunajske} cesti v JJubljani. Lastnina in tiak „iNarodiie Lldkuxne •